5. štev. V Kranju, dne 1. februarja 1908. IX. leto. i '• . J , ti- Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi». Izhaja vsako soboto = zvečer 1 In ser a t i se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Zrj manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniatvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frackkati. — Rokopisi ae na vračajo. Kako se voli v deželni zbor? Konec. Pri volitvah oddani glasovi se zaznamujejo v volilnem imeniku in v glasovniku. Ob določeni uri se sklene oddajanje glasov, toda tisti volila, ki so bili v volilnem prostoru, Se predno je potekla določena ura in so se navzoči, ko se konča glasovanje, se ne smejo izključiti od glasovanja. Eo je volitev končana, se prične glasoštetje ali skrutinij. Imena mož, ki so na vsaki glasovnici zaznamovani za poslance, vpisuje en ud komisije v glasovni vpisnik, drug ud volilne komisije pa istočasno v protiglasovnik. Ce ima kaka glasovnica več imen, nego je voliti poslancev, se pozneja imena sploh ne štejejo, če pa ima glasovnica n. pr. le eno ime, voliti pa je dva poslanca, tedaj zato še ni neveljavna. Glasovi, ki so pripadli kaki osebi, ki ne sme biti voljena, ker n. pr. še ni stara 30 let, islotako glasovi, ki se oddajajo pod kakimi pogoji ali katerim so pi»stavljena naroČila za izvoljenca; naposled taki glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo, niso veljavni in se ne prištevajo oddanim glasovom. Izvoljen je tisti, ki dobi več nego polovico vseh oddanih veljavnih glasov. Kadar se ne doseže nad-polovična večina glasov, tedaj je odrediti ožjo volitev. * * * Kakor pri volitvi za državni zbor, tako tudi pri tej volitvi veljajo vse določbe glede svobodnih volitev. Volilno podkupovanje, siljenje ob volitvah, razširjanje lažnjivih poročil, volilno ponarejanje, za.branitev volitve, neupravičeno izvrševanje volilne pravice, onemogočba volitve, kršenje volilne tajnosti in oviranje ob kandidaturah so pregreški in prestopki, ki se občutno kaznujejo. Zlasti pa še opozarjamo svoje somišljenike na prostost zborovanja. Ce skličete volilne shode, in sklicati jih smete brez posebnega naznanila na glavarstvo povsod in ob vsakem času, vedite, da postava zahteva, da morate nemoteno zborovati. Če se vam kdo ne ukloni, dolžno je županstvo ali orožništvo, da skrbi za mir in red na zboro-' vanjih. V tem oziru pravi postava: < Kdor sam ali v družbi z drugim z a b r a n i vo-lilcem udeležiti se shoda ali pa sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvenem ali zborovalnem zakonu in se je postavno sklicalo v svrho obravnavanja javnih zadev, kdor neupravičen vdere na tak shod ali zborovanje ali kdor prežene navzočnike ali s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, se kaznuje radi prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev, vobtežujočihslučajih s strogim zaporom do šestih mesecev. Pa tudi, če se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, čeprav ni upravičen za to, bodisi da jo shod sklican le za volilce ali skupino volilcev, ali omejen le na člane društva ali na vabljence, ter se kljub pozivu voditelja ali reditelja shoda ne odstrani, se kaznuje pri politični oblasti z globo od 10 do 200 krou.» O ustanovitvi glasbenih šol po Slovenskem. (Predaval na V. skupščini «Zveze slovanskih pevskih (britev* dne 29. gnana L L ncitalj V. Sna.) Konec ..... , <. Kje naj se nastavi tak zavod? Pouk v glas* beni teoriji in v petju bi bil lahko vsaj iz početka v šolskem poslopju ljudske ali pa srednje šole. Ni verjetno, da bi kraj ni šolski sveti, še manj pa, da bi imel ravnatelj, ali pa voditelj dotičoe šole v tem oziru kake resne pomisleke; vsaj bi bilo to samo v interesu doti enega kraja. Jaz za svojo osebo sem. prepričan, da bi visoki c kr. deželni šolski svet celo toplo priporočal šolskih oblastveno, naj podpirajo ustanovitev takih kulturnih zavodov. Tako bi bil na cenen način pridobljen najvažnejši prostor z vsemi pripomočki, če treba pa tudi isto-tam v to potrebna kurjave in razsvetljava. Pouk v teh predmetih bi se te zaradi gojencev samih ne mogel vršiti drugače, kakor ob urah, ko se redni pouk na omenjenih šolah že konča. Ža pouki na goshh in na klavirju pa bi se morali najeti najbrž posebni sobi« •Vodila za šolo*, učila in učni načrt bi bil seveda prav isti, kakršnega je nanovo sestavila •Glasbena Matica* in kateri je doslovno priobčen v letošnjem njenem «4f.*os|jtt*. — In tako pridemo končno do najprepornejše točke, kako naj bi se namreč pokrivali stroški, ki so neizogibni pri vzdrževanju slehrnega zavoda. Velik del upravnih stroškov bi se pokril iz druitvenine starišev, katera bi znašala 4 K na leto in iz ukovine, ki naj bi bila mesečno po 4 K za PODLISTEK. Brodkovskl odvetnik. Slika iz sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vaclav Beneš-Šumavsky; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. II. Drugega dne je spal mladi odvetnik dolgo in prebudili so ga šele udarci kladiva, s katerim je pribijal Mudra na zid pri hišnih durih črno stekleno tablico s širokim, zlatim robom. Na njej se je bliščal v zlatih črkah napis: ,IUDr. Josip Kubala, odvetnik." Doktor je vstal in pogledal z okna. Solnčni žarki so ga obsijali. Zunaj se je smejalo krasno junijsko solnce. Bil je uprav tedenski sejm in na trgu je bila nagromadena pisana množica prodajalcev. Zdaj se je lahko bavil z narodopisnimi študijami. Domače ljudstvo je že zdavno otreslo s posebno obleko svoj značaj in se oblačilo meščansko; zato pa so bili Slovaki, ki so prišli na trg z zelenjavo in špargelni, oblečeni v rdeče ozke hlače z nazivi, v zelene in modre suknjiče in so imeli na glavah male okrogle klobučke. Slovaki pa, ki to prodali nekoliko vstran leseno posodo, glinaste lonce in pločevinasto blago, so imele široke platnene hlače, robače in nizke klobuke s širokimi krajci. Dočim so bili Slovaki vseskozi suhe in vitke postave, so bile Slovakinje v kratkih krilih svetlih pisanih barv, v rdečih nogavicah, v čarapah, z okroglo okoli glave zavezanimi rutami, manjše, ali imele so vse po vrsti okrogla in debela lica. Bilo je tudi od Znojma z žitom nekaj Nemcev v dolgih suknjah z velikimi gumbi, v visokih kosmatih klobukih. Dalje vstran je stala skupina z govejo živino in konji, okoli katerih so se smukali zlasti židje. Doktor je zasledoval prav rad to pisano pozo-rišče malomestnega trga. Mudra je, pribivši tablico na zid, odstopil za nekoliko korakov od hiše, da bi pogledal, kako se ponaša tablica na nje. V tem je zagledal pri oknu stoječega doktorja. Hitro se je odkril in se mu poklonil ter mu voščil dobro jutro, in že ga ni bilo več. Za nedolgo je prinesla Mudrovka zajutrek. Odvetnik se je namreč odločil, da mn bode Mudrova žena, dokler si ne uredi svojega lastnega gospodinjstva, pripravljala zajutrek, obedoval in večeral pa bode v gostilni. Po zajutreku se je skrbno oblekel v črno obleko. Vse na njem se je bliščalo. Na telovniku se je majala težka zlata verižica, v prsih in v manšetah je imel zlate gumbiče, na nosu zlat ščipalnik, a na mezincu se mu je lesketal prstan z brilj&ntom. V lično knjižico si je zapisal seznam oseb, pri katerih mu je bilo opraviti poset. Mudra mu je pomagal postrežljivo pri vsem; krtačil mu je obleko, očedil mu klobuk in skakal okoli njega, veselo brbljate in srčno se raduje nad lepo, elegantno zunanjostjo gospodovo. Ko si je bil Kubala še prav uredil ovratnico, oblekel rokavice sive barve in te pogledal v zrcalo od glave do koncev lakastih črevljev, je odšel s samozavestnim nasmehom na obličju iz svojega stanovanja, da bi šel najprej k Županu, čegar dom se je nahajal na drugem koncu trga. Mudra je priglasil že prej njegov prihod m ga je sedaj peljal tja. Župan Pejčoh je pričakoval gosta v durih svoje obsežne prodajalr.e, kjer se je nahajalo poleg vreč kave in klobukov sladkorja tudi | vr-varsko in jermenarsko blago, vreče moke, glinasta, porcelanasta in železna posoda, košare, lopate, vile, zvezki kos i. t. d. v malenkostnem neredu. Ko je župan opazil gosta, mu je šel nasproti. .Dobro došli, gospod doktor," ga je po* zdravijal, iskreno mu stiskaje roke. »Veseli me, da ate se odločili za naše mesto. Dobili bi sem skoro gotovo Žida ali Nemca. Prepričan sem, da nam pomorete pri našem delovanju za blagor in procvit našega mesta." .Rad se hočem potruditi," je odgovoril odvetnik, ,ko vidim, da ima mesto v vas vestnega župana, ki sam skrbi za vse najbolj." „0, dela bode tu dovolj za vas, gospod doktor," je odvrnil smehljaje se župan. „Tu smo še vsi po starem kopitu. Ne moremo korakati z novo dobo; ta zahteva mladih, čilih moči... A sedaj," je dodal župan in segel gostu pod pazduho, .pojdite k nam, da vas predstavim svoji rodbini." Doktor je vstopil z županom v hiino vežo. Kakor hitro je stopil iz svojega stanovanja na trg, so mu sledile z raznih oken oči, skrite za zastori. Bil je to v istini za brodkovski dekliški svet dogodek, da je prišel k njim mlad, lep, doslej v rožnate okove zakona še nevklenjen odvetnik. Doktor Kubala bi bil ponosen, če bi klavir to ta violino, a po S K v vsakem polletja sa glasbeno teorijo in sa zbcrovo petje. Vpisnina bi Mto izostala. Največ važnosti pa bi imele tako šole, kar bi se lahko nekateri marljivi in nadarjeni, toda ubožni gojenci oprostili tolrjine ali samo deloma ali pa popolnoma. V teka časa bi smela vsaka taka podružnica računati na stalno podporo tako od strani države, kakor tudi dežele. «Pevsko in glasbeno društvo> ▼ Gorici na primer je dobilo letos od države 1000 K kot redno stalno podporo, katera pa se mn v prihodnjem šolskem krtu zreča na rednih 2000 K. Bivša podružnica »Glasbene Matice* v Novem mesta pa je dobila svoječasno od deželnega odbora kranjskega 600 C subvencije. Izdatnih vsakoletnih rednih podpor je nadalje pričakovati od občinskm odborov tistih krajev, ki so ušolani v tamkajšnjo ljudsko in srednjo šolo ter istotako od kreditnih društev in raznih posojilnic, od katerih ima morda katera že sedaj, ali pa bo imela v bližnji bodočnosti tak rezervni fond, ki ji omoguča, da da po možnosti podpore stičnim napravam. To je v glavnem obrisu nasvet, oziroma to so podatki glede nameravane ustanovitve glasbenih sol po Slovenskem. Ce sam s tem povzročil, da ae bo tSMJtSJi razmišljalo o uresničenju ustanovitve glasbene šole, je a tozadevnim utemeljevanjem pravi namen tudi že dosežen. S konkretnim predlogom pa ne morem priti, ker je to stvar deloljubaih mož tistega kraja, kjer so dani vsi pogoji, da se ustanovi taka glasbena šola. Kakor pri vsaki novosti, tako je treba tudi tu previdnosti na vse strani Le kadar bi bilo v predpripravi vse popolno godno, tedaj šele bi se smelo stopiti neustrašeno ven na plan. Za vzor naj nam bodo mlada telovadna so-kolska društva, ki delajo v svojem krogu zlasti zadnje čase premišljeno, zato pa tudi intenzivno v prospeh telovadbe in v blaginjo slovenskega naroda. Prirojeno nadarjenost je treba dvigniti do najvišje stopinje že v mladini, kar se da edino doseči le potom šolskega pouka. Samo malo dobre volje, nekaj energij« in prave gorke ljubezni do glasbe je treba — vse drago pride ob sebi! Končam z devizo: Naprej t novim delom na našem kulturnem polju! Dopisi. mt redil občni ibor »Sokoli* ? Kranju dne 4. januarja 1908. obelil. Poročilo blagajnikovo. Poroča brat Ivan Jagodic Dohodkov je nilo: članarina skupaj K 1247; članarina dam K 436 40; članarina šolskega bil vedel, koliko mladenk se zanima danes tako resno zanj. Tudi županova Karla je bila nemalo razburjena, ko je zvedela, da pride k njim odvetnik na posel. Videla ga je že včeraj, ko ae je pripeljal in pozneje, ko je še) z Mndro v svoje stanovanje. Mlaui mož srednje visokosti, vitke, elegantne postave, s plemenitimi potezami v obrazu, s svetlimi kratkimi polnimi lasmi in jasnimi očmi, je napravil na mladenko nenavaden vtis. Karla je živela od svojega povratka iz samostana, kjer se je vzgajala tri leta, docela v rodbinskem zatišju, pri domačem delu. To enostavno življenje je redkokdaj pretrgal poset gostov ali zabava v mestu. Doma ni bila srečna, ker je imela kaj strogo in oblastno mater, ki je vzgajala mladenko, kakor je bila vzgojena sama ter pri tem pozabila, da za mehko, vsem uplivom dostopno naravo Karlino ni potreba eneržije in da boli njeno nežno, občutljivo dušo vsaka strogost Sedaj je sedela mladenka v svoji sobici in igrala na klavir pretresljivi Smetanov andante. ko je bil napovedan doktorjev poset, se je hotela obleči v lepšo obleko, ah mati je za vpila nadnjo; .Domača obleka ti zadošča popolnoma; vel, da nimam rada posebnega lepotičja. Nam vsaj Kanjakovi ne bodo mogli podtikati; da si se na* frfuhla zaradi doktorja." Karla je vzdihniia, a ni smela nasprotovati. Stekla je le do vrtička in ai tam okrasila z rožico avoje priprosto počesane lase. Bila je tudi tako rajskomiU in pogled na njo je razveseljeval naraščaja K 1840; dobiček primaškaradi K 115 61 darilo kreditnega društva K 30; dragi prispevki K 4; pristopnina K 62; skopaj torej K 1913*41; Stroškov pa je bilo: najemnina telovadnice K 560; sluga K 184 80; nabava in poprava telovadnega orodja K 255 60; sokolski zvezi K 125*43; drva m premog K 234*30; razne tiskovine K 69 75; vožnja pri izletih K 84*60; električna razsvetljava K 48; razne druge stvari K 350*93; skupaj torej K 1913 41. IV. Poročilo načelnikovo. Poroča brat Janko Sajovic: Bratje! S pozivom na priprave za Prago smo stopili v novo leto. Priprave same v telovadnem ozira so odpadle, ker se je februvarja meseca sklenilo v seji zveznega vad zbora, da se udeleži slovensko sokolstvo samo z eno vrsto pri mednarodni tekmi, na poznejši poziv koncem maja pa se nismo mogli odzvati, ker je bilo za nižjo vrsto prepozno, telovadci pa, ki so že tekmovali v višjem oddelka, po našem mnenju ne sodijo več v nižjega in so bili tudi sami tega mnenja. Z navdušenja polnim srcem pa smo se odpeljali v Prago kot gledalci one velike sokolske prireditve, katere zmorejo med slovanskimi narodi samo bratje Čehi, — a smelo nado, da s tem pokažemo našim telovadcem, kaj je pravzaprav sokolstvo, — z nado, da ga ne bode med njuni, ki bi odslej ne bil naj-rednejsi član v telovadnici in iz katerega ust bi ne kipele samo navdušenja polne besede v bodrilo mlačnežem in pa onim, ki še niso v naših vrstah. Toda bridko smo se varali. Člani, ki so bili prej redni, so postali po povratku iz Prage neredni, ne vidimo jih več v telovadnici in v škodo društva so bile žrtve, katere jim je dal v podporo vadi-teljski zbor iz izletnega sklada, kajti proč so vržene, dali smo jih nevrednim. Trpke besede so, toda resnična in prej ne bode boljše, dokler člani ne uvidijo, da morajo društvu, od katerega kaj zahtevajo tudi kaj žrtvovati in to je najmanje, kar se more zahtevati, kajti pravi sokol ne pozna zahtev, ampak samo dolžnosti. In še nekaj je, kar mi je omeniti prodno preidem v statistično poročilo, kar mi posebno teži srce, in to je, da se pri nas ne telovadi zaradi telovadbe, da se pri nas ne vežbajo člani v svojo,4 oziroma društvo in s to spojeno narodno korist, ampak za to, da jih občinstvo občuduje in hvali, in bratje, boljše, da ni sokolskih vrst, kakor pa take, v katerih prevladuje nečimernost in mrno* ljubje. Sreča naša je edino to, da imamo nekaj starejših telovadcev, kateri to uvidijo, in tem kličem: Vršite svojo dolžnosti Članov telovadcev2926 v 137 urah povprek 21 na uro žensk » 2620*101 » > 26 • šol. naraščaja * 1783»101 » » 17 » obrt trg. » * 922 * 95 * » 10 » S»?d 1 v 434urah povprek 19 na uro Člani telovadijo po trikrat na teden in sicer v pondeljkih, sredah in petkih od 9.—10. ure zvečer. Ženske telovadijo v treh oddelkih po dve ure na leden in sicer članice v lork.h oa tit(i.—1/t7. ure in zvečer od XU$,—V4IO. ter v petkih od 7s&—Vs?* «re 'n v sobotah od »/«9.—V.IO. ure Naraščaj pa v sredin od 5.—6., in v soboMh od 5.-6. ure. Šolski naraščaj telovadi 3 krat na teden, in sicer v ponedeljkih in četrkih od 5.—6. ure in ob nedeljah dopoiudne od 11.—12. ure. Obrtno-trgovska naraščaj telovadil j«) nekaj časa po 2 krat na teden in se je telovadba ob četrtkih zvečer vsled preslabe udeležbe opustila. Sedaj telovadi ob nedeljah od 2.—»/a 4. ure popoldne. Vaditeljski zbor, kateremu je izročeno tehnično vodstvo v telovadnici, je stal začetkom leta 8 članov in sicer 4 vaditelje in 4 vad. pripravnike, tekom leta pristopila sta dva vaditelja, izotopi!« pa sta zaradi preselitve 2 vaditelja, izstopili pa so tudi 3 pripravniki, tako da šle ji danes vaditeljski zbor 5 članov in 1 vad. prip. Vsi neizprašani vaditelji so se podvrgli društvenemu vad, izpitu. Vad. zbor vež bal je za se 3 krat na teden, v četrtkih pa skupno z boljšimi telovadci v boksa in prostih vajah. Dalje prih. Ljudska kBjlžBlca ¥ Škaf JI Loki ▼ prvem poslovnem leto. Konec Po jezika je seve ogromna večina izposojenih knjig slovenska. Lahko računamo nad 2600 samo slovenskih knjig. Nad 200 bo nemških, ostale 20 do 30 hrvaške, katere se žal vkljub izvrstni vsebini in lahkem razumevanju skoro nič ne izposo-jujejo. In se te si izposodijo navadni ljudje, d očim se naša inteligenca še malo zanima za hrvaško literaturo. — Po vsebini pripada gotovo nad 97°, izposojenih knjig zabavni literaturi. Jedva 70 poučnih knjig se je izposodilo, dasi zahtevajo nekateri izposojevalci samo znanstvena dela. Treba bo pač prihodnje leto nabaviti si nekaj več znanstvenih knjig. A ko pregledamo se statistiko o izposojenih knjigah »Narodne čitalnice* iz prejšnih let ki je dozdaj posojala knjige samo svojim članom, vidimo v tem ozira velikanski preobrat V časa od 21. septembra 1897 do 31. decembra 1906, torej skozi nekaj več kakor 9 let in 3 mesece se je izposodilo vsega vkup tele 1031, to je še vedno 1839 knjig manj kakor smo mi pri ljudski knjižnici izposodili samo v času 10 mesecev. Največ se je bilo izposodilo v prejšnih letih, in sicer leta 1905 — 1902 knjig, najmanj pa leta 1897 — 43 knjig. Koncem svojega poročila še nekaj splošnih opazk. Ljudska knjižnica še ni sicer povsem globoko prodrla v Široke plasti ljudstva, kakor je še za pričakovati. V poslovnih urah vidimo ponajveč žensk, premalo moških. To je morda tudi posledica dejstva, ker še ni ugotovljen imenik knjig, na katerem se sicer pridno dela in bo vsekakor v najkrajšem času končan ter razposlan v kakih 400 do 500 izvodih, da bo ljudstvo vsaj vedelo, katere knjige lahko pri naši knjižnici dobi. O nasprotovanju in osebni agitaciji od gotove strani sem tudi že omenjal, no na tem itak trpi vsako napredno podjetje sploh. Tudi dohod v knjižnico in kaj priučen in ena sama, dasi velika omara ne zadostuje več. Treba bo torej omisliti si še drago, ki je pa že v delo. A imamo še veliko zahtev in novih naprav v načrtu za prihodnje leto. Tudi upam, da s pomočjo nam naklonjenih faktorjev naša ljudsko* izobraževalna institucija kmalu ne bo potrebovala od čitalnice nobene podpore več, in bo v stanu vzdrževati iz lastnih sredstev vse leposlovne časopise, ki nam jih zdaj čitalnica odstopa. človeka prav tako, kakor pogled na drhteči, razvijajoči se cvet v njenih temnih laseh. Župan je peljal doktorja v salon, na čegar pohištvu je bilo modro žametasto blago, ki je bilo ponekod že obledelo, ker je bilo kupljeno o njegovi svatbi pred petindvajsetimi leti. Iz bližnje sobe so doneli zadnji zvoki Smetanove skladbe. Ko je posadil gosta, se je pojavila v durih županja v spremstvu svoje hčere. Na prvi pogled je bilo videti, da je odločna žena; bila je močne, v t like postave, mogočnih ramen in močnih bokov; obraz njen je še sedaj kazal znake bivše krasote. Njene temnorjave oči so bile ognjevite in ostre; pravilne zareze v zardelem, zdravem obrazu niso trpele mnogo od mesnatosti lic, in male temne dlačice pod nosom so bile popolnoma primerne vsej njeni prikazi. Karla je bila poleg nje pravo nasprotje, kakor golobica poleg orlovke, vitka, fina, nežna. Njen lahno zardeli obrazek je dihal svežost mladosti, in njene temnomodre sramežljivo povežene oči pod temnimi obrvmi so pričale o nežni njeni naravi Župan je tvoril nekako sredo med hčerjo in materjo — bil je zdrav, močan mož, kostanjevih las in brade; imel je sive oči, ki so gledale tako odkritosrčno v svet, da je bil njegov obraz kakor odprta knjiga, iz katere je bilo lahko citati vse, kar se godi v duši. Seznaniti so se naglo z gostom. Vsi so posedli in takoj se je razvil razgovor, ki ga je vodila največ domača gospa. Karla je govorila malo in se kazala neodločno in je sramežljivo pogledovala včasih skoro prestrašeno na svojo mater. Doktor Kubala je bil U gotov s sodbo, da je lepa, ali bojazljiva in da spada še v vrsto mladenk z dežele, ki odgovarjajo na vsa vprašanja, na vsak poskus, začeti pogovor, vse v zadregi le z .da" ali „ne". Ko je pa odšla gospa županja, da bi postregla gostu, in so poklicali tudi župana v prodajalno, je čutila Karla svojo dolžnost, da ne sme pustiti, da bi utihnil pogovor. ,Se-li ne bojite, gospod doktor," je izprego-vorila, »da vam bode dolgočasno pri nas, ker ste sicer vajeni šumnega velikomestnega življenja?" „0, nikakor ne hrepenim, gospodična," je izpregovoril doktor, .po zabavah; druge smotre imam v mislih. Spraviti hočem svoje življenje na pravo pot da morem s svojim delom koristiti svojemu narodu in seveda največ svoji okolici." »Kaj plemenit namen je," je dejala mladenka živo in čutila pri tem, kako ji je bilo srce. »Nameravam si tu urediti stalen dom, a za to je treba, da bi bila v moji domačiji gospodinja, ki šele napravi iz življenja moškega celo življenje." Mladenka je silno zardela. V njegovih besedah je bila neobičajna miloba, v njegovem gibanju eleganca in svežost Njegov obraz je bil odkritosrčen, jasen, skoro nežen, .Vsakdo ima svoj življenski ideal," je nadaljeval, .vi, gospodična, ste si ga že gotovo ustvarili?" .Res," opomnila je mladenka skoro boječe, »vendar mislim, da bode moj ideal precej različen od vašega." .Prav rad bi vedel, v čem se razlikuje od njega in v čem sta si podobna." Prilogu „GorenJeu" gf. 5 Iz I. 190S, Ustanovni lit I. občni zbor ..PerutHinarske centralne zadruge". Konec A. Ribn.kar: Meni je samo, da slavim realen predlog. Vpelje naj se anketa, skličejo merodajni ljudje, kako pleme uaj se redi. Morebiti dobimo v gorah kaj, kakor Štajerci, da ae dobi pravo pleme. Štajerci iniajj In vrste kur m jakc cene. Dr. Pegan: Lepe besede, simpatiziram s tem. Glede ankete bode odločal odbor, ker bodo v njem strokovno izobraženi ljudje. S Kuuipom sva govorila, da se tako tudi zapre vrata špekulaciji. Fr. Pengov (duhovnik): Pozdiavlja Ribnikarjer predlog. Vpraša, Ce je kdo navzoč iz Dobrega polja, kjer so že imeli sami za sebe vpeljano jajčno kupčijo. Oni imajo izkušnjo v tej stvari. Hvali stroj za valjenje, ker se lahko po zimi iz »ah veliko živali in se dobro prodajo (Kranj!!) Zato želi Lehr-mana, ki ima skušnjo. VI. PuSenjak prečita mesto svojega elaborata in pojasni pravila -Perutninarske centralne zadruge*. Delala bode v zvezi z zadružno zvezo in Mlekarsko zvezo. V Ljubljani bode centralna zadruga, po deželi podružnice, če bode le 20 članov. Snoje se pri Kamniku (Siuarca) in lvančič je v odboru take zadruge. Namen: l. Gojitev kur, ki so za meso, jajca in podnebju primernih pasem. 2. Oskrbovati prodajo jajc i. t d. Zadružnik ne more biti član drug* ga enakega konkurenčni ga podjetja. — Izposojila se dobe pri »Zadružni zvezi,* katere član bode novo ustanovljena zadruga. Ta bode dala z Mlekarsko zvezo lokal in trgovske moči, knjige se lahko vodijo v »Zidružni zvezi*. Delež znaša 2 K, pristopnina 1 K, poroštvo 6 kramo, korporacija plača 10 K. Pristopnina pade v rezervni zaklad. Podružnice so, kjer je 20 članov. Centrala voli 2 zaupnika, ki jo vodila in sta nekoliko nagrajena. Odbor je za 3 leta. Revizijo ima »Zadružna zveza*. — Delovanje samo za Kianjsko. Fr. Gombač je zato, naj bode delovanje tudi po Goriškem. Dr. Pegan, pa naj se beseda Kranjsko izpusti in ostane uedoločeu delokrog. Kura p, zakaj pa ravno odbor imenuje 2 zaupnika, zakaj ne volijo ljudje. To vprašata tudi kup ana Pengov in Merkun. Leg v ar t odgovarja, zato da ni zamere na kmetih. Enega volijo, ki želi časti, pa ne dela, drugi so pa hudi. Odbor bode imenoval take, ki so delavni. Dr. Pegsn. Stojim na stališču demokracije. Računati moramo z dejstvom, da so ljudje taki kakor so, ne pa kakršni bi morah bili. Sprejme se po Kumpu, da volijo ljudje sami 2 zaupnika in dr. Pegan predlaga, naj tretjega člana imenuje Centrala. Eni so zato, da jih več. Pegan: potem prevladujejo ti, ki so imenovani. To zato, če bi ne delali, da vsaj zaupnik dela in ne razpade podjetje. Voli se odbor. Dr. Pegan predlaga: Kalan, ki ostane načelnik, Rohrman, Bar bo, lvančič, Gombač, Trpin, Lenassi, Legvart (spiritus agens), Janko Traven, Mullej (Vihuika). Zebre. Soglasno sprejeto. Nadzorstvo: Lenarčič, Skrl, Oblak, Merkun, Počivavnik in šesti Francelj iz Ljubljane, katerega priporoči Počivavnik. Jtc zalite Orit-MetodoVc dražbe! aO, težko je to povedati," je odgovorila mladenka, .smatram ideal za tako sveto stvar, da ga ne smemo vsakomur izdati kar naravnost" „ Is Lina," je odgovoril doktor, iznenaden, da se je tako motil o duhu mladenkinem, .ah lahko ga odkrijemo onemu, ki ga spoznamo za vrednega tega zaupanja." .Mogoče..." je vzdihnila mladenka in v očividni zadregi pogledovala k durim. »Da bi mogel biti enkrat počaščen s takim vašim zaupanjem 1" je pristavil doktor Kubala zopet z onim gorečim glasom, ki se je nehote kradel v devino srce. Nadaljni pogovor je prekinil prihod gospe županove, ki jo je spremljala služkinja. Donašati sta na mizo mrzel zajutrek. Pri dobrem Bzenečkem rdečem vinu, ki ga ni mogel doktor dovolj prehvaliti, se je razvnel iznova pogovor. Gost je umel zabavati dobro in je pripravil brzo gostitelje v najboljšo voljo. Le Karla je v navzočnosti materini zopet utihnila, kakor bi se bala, da ne razburi matere, ako bi kaj povedala. Tržen dan je bil in župan je bil vsak trenutek poklican v trgovino, vendar županja je vedno spretno zamotila doktorja, da bi mu ne prišlo na misel, da je že čas priporočiti se. Govorili so zopet o miru m jednostavnosti življenja na deželi, ko je odšla Karla na materin migljaj po novo steklenico. aNe mislite, gospod doktor«" je pravila žu- Radi vlfiške novico. < Palčke > ao igrati. Naš gledališki odsek, ki se je ustanovil pri »moški in ženski podružnici sv. Cirila in Metoda*, prav pridno deluje. Pretočeno nedeljo je vpnzoril otroško igro »Palčki*. V tej igri so nastopali zgolj otroci, a videlo se jima je, da se zavedajo svoje naloge. Obširna dvorana gostilne Kunstelj je bila natlačenu polna in ne pretiravamo, ako trdimo, da je bilo navzočih nad štiristo ljudi, vštevši seveda otroke, ki so imeli vstop prost Vsa uprizoritev te igre je bila tako ljubka, tako ganljiva, da se čuje — posebno med pripro-stem ljudstvu — kaj tacega še ni bilo v Radovljici. In občna zahteva je, da se igra ponovi se enkrat Kakor se čaje, namerava nafta marljiva intendanca de enkrat »dati* igro in sicer dne 9. t m. Sijaje« obeta biti pita, ki ga priredi »zabavni klub* dne 8. februarja v prostorih gostilne Kunstelj. Sodeluje oddelek vojaške godbe iz Celovca št 17. Po pripravah soditi, bo pač ta ples nekaj posebnega in že sedaj vabimo vse prijateljice in prijatelje plesa: 8. februarja v Radovljico na ples. Telovadni odsek aa »katoliški podlagi* smo dobili pred kratkim v Radovljici. Ne vemo, kako ga bodo krstili, »čuk* ali »oral*. — Le to vemo, da so glavni stebri tega odseka pomočniki in učenci g. Vurnika. Upajmo, da v kratkem nastopijo javno, da vidimo, kake vspehe so dosegli v tem najnovejšem posnemanju bberalnih »Sokolov*. Veselica rskadalaalli pomočaikov ki se je vršila pretečeno nedeljo v gostilni pri »Lectarju*, se je prav dobro obnesla v vsakem oziru. Nepričakovana udeležba od strani vseh prebivalcev kaže jasno, kako zaupanje uživajo naši vrh rokodelski pomočniki med stanovalci mesta Radovljice. Solarsko kahiljo smo tudi letos dobiti po prizadevanju g. c kr. okr. glavarja pt O. Deteta. Nad 40 revnih šolarjev dobiva vsak dan gorko kosilo. Naša c. kr. »lotarska iala dobro vspevs. Pred kratkim je dr bila še eno novo učno moč, da morejo sedaj tem lažje ustreči premnogim naročilom Menda bi ne bilo napačno, ko bt se na tej šoli vpeljali takosvani ženski tečaji za odrasle. Koliko kromc bi na ta način prihranil naš ubogi kmetic. Gasilna drmitro vabi na plesno veselico, ki se vrši dne 16. t m. Sodeluje oddelek vojaške godbe iz Gorice. Napredek povsod I Na adreae ■liegs učiteljstva. V raznih krajih prireja učiteJjstvo takozvane roditeljske večere. Ali m se pri nas ne moglo vršiti kaj tacega? Škodovalo bi menda ne. Se-ii bojite siavnoznanega Polda, da bi vas poučil, kako se mora odgojevati otroke?I Nase učiteljstvo je vendar znano kakor jako delavno, a zakaj se ne poda na to polje, ne vemo. Kje tiči zapreka? S Trata v poljanski dolini Pred par meseci je .Slovenec" prinesel notico »Čebaškova afera". Spodaj podpisani pa odgovarjam, da bolj krivične tožbe ni mogoče napraviti, kakor jo je napravil Čebašek proti meni in tako krivičnih prič bi ne bilo prav lahko najti kakor so bile nekatere Če-baškove. Tolike zlobnosti bi človek nikakor ne bil pričakoval niti izpod tolovajske suknje, kakršni so bili moji nasprotniki. Se nikdar nisem mislil, za kar sem bil tožen, da sem govoril. Ivan Čebašek je bil tako predrzen, da je svoji dve najbolj lažnivi priči hvalil raz lečo, mene m pa moje popolnoma poštene priče pa pogubljal ter od panja, da nam je dolgočasna Bog obvaruj! Ne bi niti mislili, koliko dela imamo ves dan. Karla mora tudi pomagati. Ne pustim je postavati, kakor se godi drugod, na primer pri Kanjaku. Tam imajo dve hčeri, ki celi božji dan pohajata. Bodisi, da sta pred zrcalom ali pri oknu. Ponašata se z imetjem in vzgojo. Prosim vas, bili sta dve leti v Brnu na .erciungi", in to nazivajo vzgojo. V glavi nič, v srcu nič, z rokami ne umeta niti ganiti, vse le sama parada in moda. Napravila bi tako tudi lahko s svojo hčerko, če bi hotela imeti iz nje frfuljo. Kanjak ima sicer večje imetje nego mi, a tudi potrebuje več, in kar on dš svojima hčerama, dobi če bog da, tudi naša Karla." Deklica, ki je uprav vstopila med vrata, in slišala konec materinega govora, je zardela. Kadar je začela županja govoriti o Kanjakovih, se ni dala več motiti in je nadaljevala z vedno rastočim ognjem, pri čemer so se ji iskrile oči in se ji je zrcalilo v obrazu sovraštvo. Gost je zvedel, da je Kanjak prišel v mesto kot reven, gla-den, napol zmrzel mlinarski pomočnik, da je vstopil v službo pri vdovi po mlinarju, katero je potem vzel, a ona je umrla hitro po poroki. Podedoval je po njej mlin in kos zemlje ter se poročil drugič s hčerjo prejšnjega župana. Nakopičil si je imetja osobito s tem, da je posojeval denar. A ne bil bi še najslabši, ako bi ne bilo njegove žene, ki se ponaša kakor kaka grašča-kinja, viha po vsakem nos, se šopiri kot pav, ae mojih prič ni hotel vzeti bere, za to ne, ker so govorile resnico, od mene tudi ne. Toda jaz ae mu zahvaljujem za to. Čebašek je pa podoben tistemu detetu, ki ga kaj vjezi pa poreče: »Zdaj pa ne bom hotel jesti!" Omeniti moram de, da je neki star moj sovražnik, ki se je že večkrat tožaril z menoj, pa vselej izgubil tožbo, bil žup-nikova priča, ki je pričala, da je slišala dotično pridigo, zaradi katere je nastala tožba. Vendar vsi njegovi sosedje dobro vemo, da to ni resnica, ker ta človek je bil za pečjo, ne pa v cerkvi Zdaj sem ob kratkem opisal, koliko krivice je meni napravil Čebašek s svojimi zlobnimi privrženci in pa z mojimi najhujšimi sovražniki On pridiguje, da se mora povrniti krivico. Ako bi on imel le trohico krščanskega prepričanja, bi je tudi meni lahko poravnal. Janez Peterael. Es Komanda. Odbornike nase mlekarne uljudno vprašamo, zakaj ravno naša mlekarna se vedno plačuje pod vsako ceno mleka Znano nam je, da 100 litrov dobrega mleka da 5% kilogr. surovega masla. Ker naša mlekarna pošilja nazaj posneto mleko, jo stane 100 litrov mleka malo čez 8 kron, za surovo maslo pa dobi čez 16 kron, torej ima naša mlekarna do polovice dobička. Mogoče namerava zidati vilo. (?) Is BafSBaj. Danes 22. t m. smo pokopali tukaj Markčovo Mino, bivšo posestnico iz Zgoš, po dolgi in mučni bolezni Iz prevoda udeležilo se je tudi tukajšoe gasilno društvo korporativno, proti temu nimamo ničesar, vendar nsojamo si opaziti, naj v prihodnje tako vinjene člane v društveni obleki ne puste nastopati, kateri se niti na nogah ne morejo vzdržati. To ae ni zdaj zgodilo prvič, temveč že preje večkrat S tem si gasimo društvo na svojem značaju škoduje. Vaaainataa (Severna Amerika). Cenjeno uredništvo 1 Dovolite mi malo prostora v vašem priljubljenem listu. Svetujem rojakom v očetujavi, ki so se namenili podati ae v Ameriko, da za sedaj to potovanje odlože, ker ao ta v Ameriki razmere zelo slabe. Dnevne plače so padle za 10 do 15 odstotkov, a živila se po večini draže. Marsikateri bi šel rad nazaj v rojstni kraj, ako bi mogel. Držite se izreka: Boljše je v rojstnem kraju kos črnega kruha, kakor v tujini pogača. Kadar se razmere zboljšajc, Vam sporočim. Gospodarski del. s □ o □□ *fsdoaaki sajam v Kranja dna II. jamarja 1908. Prignalo se je — konj, 193 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet *- hrvaških telet 67 domačih pra-hrvaških ovac in — bui. — Pšenica K 12'— proso K 7-75, rž K 9-—, ovea K 8*76, ajda K 9—, fižol ribničan K 9*50, mandalon K 750, koks 11*— in krompir 260 za 50 kg, Tridsevai ka&atijaki tacaj na Oran priredi vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri No-vemmestu od 10. do 12. februarja t. L Pouk se bo vršil vsak dati cd 9. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne in bo združen s praktičnimi razkazovanji Pouk bo brezplačen in se ga mor« udeležiti vsak odrasel kmetovalec, oziroma gospodinja. Dopoldne se bo poučevalo o času potrebnih vprašanjih iz kmetijstva, popoldne pa 6 kmetijskem zadružništvu. Natančneji spored bo naslednji: V masmsssmms=BJ\E&iasBS±__"iBSMiJBmvngsa oblači drugih oblek, nego z Dunaja naročenih, nosi ponarejene kite in si lepotici Obraz. Naj končno gospodari in se oblači vsakdo, kakor mu drago; vendar ona raztresa po tifesto naj* lažnjivejše govorice in klepetanja, a ko rani naj-strupeneje rodbinsko čast, se smehlja in se dela kakor najnedolžnejši berač. Ko je pa vrnivši se župan pripomnil soprogi, da bi prestala dolgočasiti gosta s temi sosedskimi neprijetnostmi, se je opravičevala: .No, nehaj, nehaj! Gospod doktor nam že oprosti. Hotela sem, da bi videl takoj S počefka jasno. Ne bode mu na škodo. V ostalem* sem ti že rekla ne enkrat da bi ne pustil več Kanjaka volit v občinski odbor. Sedaj imamo tu gospoda doktorja in najboljše bode, Če pride on na njegovo mesto," je končala svoje litanije, vsa zardela v obrazu in veseleč se, da je olajšala svoje srce. Doktor je hotel nekaj pripomniti. .A te pravde, ki jo ima občina z Albrechlom," je počela znova Županja, .ne smeš pustiti več v rokah židovskega odvetnika. Sramota je ti nase mesto. Gotova sem, da bi jo naš gospod doktor ne zavlačeval tako dolgo in da bi jo drugače zavil z Albrechtom.* Župan je zagrabil hitro za to stvar, da bi že pustila Kanj a ko ve prt miru, in je razkladal doktorju, v čem obstoji ta pravda. Zaman je hotel nekolikokrat vstati gost, da bi sepripoTocrJ. Županja Je stalila, da bi se podaj od njih na« ponedeljek, 10, februarja: Dopoldne od 9. do 12. Pridelovanje krme. Setev detelje in trave na njivah. Neprava novih travnikov. Nakup deteljnega m travnega semena. Popoldne od 2. do 4. Zadružništvo. Kmetijske nakupovalne zadruge. V torek, 11. februarja: Dopoldne od 9. do 12. Živinoreja. Reja in krmljenje molznih krav. Goveji hlevi. Popoldne od 2. do 4. Živinorejske zadruge s posebnim ozirom na prasičorejske in perutninarske zadruge. V sredo, 12. februarja: Dopoldne od 9. do 12. Mlekarstvo. Prodaja svežega mleka. Ravnanje z mlekom. Izdelovanje presnega masla. Popoldne od 2. do 4. Mlekarske zadruge. — Kdor se želi udeležiti tečaja, naj to naznani vodstvu sole po dopivnici. Vodstvo kranjske krastijske sole na Grmu, dne 22. januarja 1908. PlatBika razstava v Radovljici V soglasju z ravnateljstvom c kr. centrale za vzorno plerarstvo na Dunaju priredi vodstvo c kr. pletarske sole v Radovljici na Gorenjskem v letošnji poletni sezoni razstavo pletarskih izdelkov. Razstava se bode vršila v razteznih prostorih pletarne, ki bodo v te namene najukusneje prirejeni. Namen pletarske razstave je pred vsem, zbuditi v deželi zanimanje za pietarsko umetnost in dvigniti ugled pletarstva na višjo stopinjo. Vodstvo c. kr. pletarne v Radovljici si je koj iz začetka stavilo nalogo, da budi med občinstvom zanimanje za moderno vzorno pletarstvo. Zaradi tega je isto, vsporedno s poukom v pletarstvu, pričelo tudi z izdelovanjem dovršenih umetnikih izdelkov in je bilo v pletarni do-asdaj izvršenih že lepo število krasnih komadov. — Pletarna sprejema vsaki čas naročila, ki se točno izvršujejo. Izvršujejo se salonske in vrtne oprave (o. pr. jako priljubljeni fotelji [naslanjači] iz vrbja in drugih v to spadajočih snovij), otroške garniture, mize za cvetlice, vsakovrstni nakit za salon in budvar; nadalje izdelki za domačo in obrtno porabo, razni jerbasi, košari in posoda za pošiljanje sadja, perutnine i. t d Z razstavo pa se namerava obrniti na to umetniško obrt pozornost najširših slojev prebivalstva od blizu in daleč. Razstavljeni bodo najraznovrstnejsi komadi pletarske industrije, od najpreprostejše kmečke košare do najflneje ln-ksursjozae salonske posebnosti. Obiskovalcu razstave bode s tem dana prilika, zasledovati razvoj pletarske umetnosti od nje prvih začetkov do sedanje umetniške dovršenosti? Ker je s to razstavo spojen zaeno namen, prirediti povprečno sliko o dosedanjem napredku pletarstva na našem jugu, se s tem vabi vse pletarje, da se udeleže razstave s svojimi najboljšimi izdelki. V to posebno pozvano razsodništvo bode po zaslugi posameznim razstavljal-cem delile odlikovanja. Naznanila za udeležbo razstave sprejema vodstvo c kr. pletarne v Radovljici (Gorenjsko). Sporočiti je natančno ime raz-stavljalca, število in vrste izdelkov, namenjenih na razstavo. Eventualni čisti gmotni prihodek razstave se bode obrnil v podporo revnim učencem pletarske stroke. Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden. 2. februarja: 1594. f Skladatelj Giov. Per. Palestrina. — 1717. f Df- Gregor Voglar-Karbo-narij, zdravnik ruskega carja Petra Velikega v Kranju. (Rojen v Naklem.) — 1797. Avstrijski poveljnik VVurmser mora izročiti trdnjavo Mantuo Francozom. — 1829. * Ed. Brehm. — 1890. f Pisatelj Davorin Trstenjak v Starem trgu. 3. februarja: 1754. * Pesnik Valentin Vodnik v Zgornji Šiški. — 1823. f Janez Nep. Primic, ravnost h Kanjakovim, in to je morala zabraniti na vsak način. In posrečilo se ji je tudi. Stoprav, ko je že zdavnaj odzvonilo poldne v zvoniku in ko je vedela, da ne more sedaj drugam na poset, ga je odpustila, vsa vzdra-doščena vsled te zmage nad tekmovalko. Pri ločitvi je poljubil doktor gospej županovi roko, stisnil Karli lahko roko in odšel iz hiše, spremljan od župana, kateremu je moral obljubiti, da bode večkrat posečal njegov dom. »Imejte se dobro, gospod doktor," je pravil župan pri razhodu, »in ne štejte moji ženi v zlo, da si je olajšala pred vami svojo dušico. Kan-jakova ji je prizadejala mnogo hudega." Oba sta si stisnila prijateljski roke. Popoldne je obiskal doktor župnika in starega učitelja-voditelja, v gostilni pa se je seznanil pri obedu in pri večerji z okrajnim sodnikom in drugimi člani brodkovske honoracije. Ko se je zvečer, vrnivši se v svoje stanovanje, vsedel v naslanjač, da bi premišljal o prvem dnevu svojega bivanja, je naglo v njegovih mislih vzplaval v vsej svojej svežosti nežni obraz mladenke — Karle. »Ljubeznivo, poetično detel" je dejal sam pri sebi V polsnu pa se mu ja zdelo, kakor bi še vedno čutil vonj rože, ki si jo ja dava vtaknila pred njegovim prihodom v lase.,. ...... Dalj« ptihodajie. prvi učitelj slovenščine na graškem liceju. — 1864. Avstrijci premagajo skupaj s Prusi pri Oberselku in Jergelu Dance. 4. februarja: 1508. Cesar Maks I. si privzame naslov .izvoljenega rimskega kralja". — 1778. * Botanik Avg. Pyr. de Candolle. — 1815. ♦ Biskup Jožef Juri Strossmaver. — 1864. Pravila .Matice Slovenske" potrdijo. 5. februarja: 1766. f Leopold grof Daun, zmagalec pri Kolinu dne 18. junija 1/57. in pri Hochkirchu dne 13. in 14. oktobra 1758. — 1801. t Pater Marko Pohlin. 6. februarja: 1670. Prva slovenska gledališka predstava. — 1852. f Dr. Jakob Zupan v Celovcu. — 1864. Avstrijci premagajo Dance pri Oversee-ju pod poveljstvom Gablenza. 7. februarja: 1809. * Pisatelj Matija Majar v Goričanih v Žiljski dolini, propovednik slovanske vzajemnosti med Slovenci. — 185J. t Skof Anton Alojzij v Ljubljani. — 1864. * Pisatelj I. H. Makay. 8. februarja: 1364. Avstrijski vojvoda Rudolf IV. in cesar Karel IV. skleneta vedno pogodbo. — 1849. f Dr. France Prešeren. — 18b7. Končni sklep nagodbe med Avstrijo in Ogrsko. Godovi prihodnjega tedna: 2. Svečnica, Ljubomira, Miloslav; 3. Blaž, Daroslav, Vojslava; 4. Andrej Kov., Bojana; 5. Agata, Vukmil, Ksenija; 6. Dorotija, Daša; 7. Rihard, Drenka; 8. Janez Mat, Pribislav, Mlada. Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 6. v Lukovici. V Kranju, dne 1. februarja 1908. Olajšana matura. Na Dunaju je pretočenega tedna zborovala anketa o reformi srednjega šolstva. Vprašanje je res važno. Da sedanje brednje šole, zlasti gimnazije, nikakor vič ne odgovarjajo potrebam življenja, je skoraj splošno priznano; ležje je seveda najti novo organizacijo, ki bi res zadostovala vsem opravičenim zahtevam. V tem ozira se mnenja zelo razhajajo 1er je bilo tudi na anketi slišati mnogo govorov in v njih mnogo različnih nazorov. En pozitiven uspeh je pa vendar to zborovanje že doseglo. Z veliko večino glasov se je anketa izrekla za olajšanje mature. Na to je učni minister Marche t izjavil, da izda pravočasno primerne naredbe, da dosežejo olajšave že letos veljavo. Srednješolski dijaki bodo ta sklep gotovo z veseljem pozdravili. Seveda bi bilo še bolj važno, če bi se država enkrat resno ozrla na ljudsko šolo, ki je reforme še bolj potrebna kakor srednja. Nova politična stranka se je osnovala v Nemčiji. V Lipskem je bil v ta namen shod, katerega se je udeležilo približno 200 oseb. Pisatelj dr. Ernst H en ta lier je predaval o cerkvi in političnih stranzab ter je predlagal, naj su usUujvi »Nemška kulturna stranka*. Za glavne zahteve nove politične organizacije je naštel: Ustanovitev ljudske akademije z absolutno svobodo pouka ; reformo kraljestva (odstranitev »milosti božje*, ki se je preživela); popolno svobodo vesti tudi za državne uradnike in častnke; osvoboditev šole in učiteljev od vsakega verskega pritiska ; olajšanje izstopa iz cerkve in odstranitev vsakršne stanovske nadpra-vice. Govorniki drugih strank to izrekli dvom nad uspehom nove stranke. Nam se pa zdi, da to sploh ne bo poklicna stranka, ampak skupina političnih diletantov. Španska vlada je predložila parlamentu zakonski načrt zoper anarhiste. Po tem zakonu bi vlada imela pravico, zatirati časopise, zapirati anarhistične klube in zborovalne prostore ter izganjati pristaše anarhizma. Srbska aknpidiaa je zopet zaradi nesklepčnosti odgodena do 28. januarja. V francoski zbornici je poslanec Jaurès (čilaj : Zores) interpeliral vlado zaradi dogodkov v Maroku. Dejal je: Algeciraška pogodba nam ne nalaga vsiljevati Maroku ničvrednega sultana. Vlada bodi tako previdna, da ostane nevtralna in naj se omeji na to, da ima v maročanskih lukah ladje za varstvo Evropejcev. Jaurès nasprotuje vsaki dvojni politiki in v aki tajni razdelitvi Maroka med Francijo in Španijo. — O interpelaciji sta govorila poslanca Rib o t in Dele as se, bivši minister za notranje zadeve, potem je bila debata odložena na pondeljek. Bununaki odvetniki so sklenili štrajk v celi deželi, ker jim baje zakon o reorganizaciji mirovnega sodništva škoduje. Na otoku H ai ti se je vnel punt. Vodja revolucije Joau Jumeau je bil v Dessalines ujet iu takoj ustreljen. Dogodki t Maroka. General d' Amade brzo-javlja, da so plemena Medraki, Zejli in Uledali napadli dve francoski kolom. Po štiriurnem boju so Francozi pregnali sovražnike. Sest Francozov je ranjenih. V Fezu so v mošeji prečitali pismo sultana Abdul Azisa, ki je napovedal, da pride v spremstvu francoskih čet. Ljudstvo je bilo razburjeno in je prisililo pašo, da mu izroči 600 pulk in 6 topov. Z druge strani se razglaša, da onega puma m pisal »uitan Abdnl Asi«, temveč El Mrani in Kitani, ki sta tako hotela razburiti sosedna plemena, katera so se hitela vrniti pod vlado Abdul Azisa. Prebivalstvo se splešno oooroža. Boje se »svete vojne*. Dalje je javlja iz Fe*a: El Kitani namerava, ustanoviti list »Domovina*, ki no agitiral za »sveto vojno*. Ms Portugalskem je policija zaprla 300 republikancev, katere dolži, da so dne 31. januarja nameravali napraviti splošno revolucijo. V Lisa-boni patrulira municijalna garda po ulicah. Vojaštvo se zdi vladi sumljivo, zato so mu odvzeli slreljivo. Španija hoče baje v slučaju revolucije poslati vojsko na Portugalsko, da bi udušila vstajo. Boji se pač za lastno hišo. Novičar. Shod zaupnikov narodno napredne stranke se vrši jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Mestnem domu. Volimo gibanje. V mestni skupini Kranj-Škofja Loka je priglasil kandidaturo kot narodno-napredni kandidat dosedanji deželni poslanec gosp. Ciril Pire Kot neodvisni kandidat kandidira v mestni skupini Kranj-Škofja Loka tukajšnji veletržec gosp. Tomo Pavšlar. — V mestnem okraju Radovljica-Tržič-Kamnik menda nastopi kot neodvisni kandidat okrajni glavar radovljiški g. pl. Detel a, ki se imenuje kot bodoči deželni glavar. — .Slovenska gospodarska stranka" kandidira v ribniški dolini kandidata Ivana Rusa in Ignacija Merharja. .Kmetska stranka" na Notranjskem kandidira v idrijsko-vipavskem okraju pt Premersteina in v posto-jinskem okraju Jožefa Čučka iz Knežaka. Klerikalna stranka kandidira v tem okraju Drobnica. — V novomeškem kmetskem okraju nastopa kot kandidat dosedanji poslanec Dular. Votilcev je v Kranju 236, v Škofji Loki 132, v Idriji 357. Seja ^kranjskega občinskega odbora od 31. jan. Župan se z vznesenimi besedami spominja šestdesetletnice cesarjevega vladanja in stavi nastopni predlog: .Da se šestdesetletnica Njega Veličanstva, presvitlega cesarja Franca Jožefa I., v Kranju dostojno praznuje, voli naj se v prihodnji seji odsek sedmih članov, ki naj potem občinskemu odboru predlaga, kako in s kakšnim blagotvornim spominkom naj se v smislu želje Nj. Veličanstva praznuje ta jubilej." Odbor soglasno pritrdi temu predlogu. — Župan poroča, da novoimenovani tajnik nastopi službo s 1. februarjem. — Odobri se računski zaključek prostovoljnega gasil nega društva, računski zaključek podporne matice istega društva in izvolitev društvenega tajnika. — Ko se občinski odbor izjavi deloma ugodno, deloma neugodno o različnih prošnjah za podelitev gostilni carske koncesije, za podelitev koncesije pogrebnega zavoda in za sprejem v občinsko zvezo, župan zaključi sejo. Osebne vesti. Okrajni komisar Karel baron Schlosser v Kranju je poklican k deželni vladi v Ljubljano, deželnovladni konceptni praktikanl Pavel Bicek pa je premeščen od deželne vlade k okrajnemu glavarstvu v Kranj. «Ljudska volja I* kriče naši bogaboječi klerikalci, a kadar hoče pokazati le malo samostojnosti in moštva kdo izmed ljudstva, ki jim ni po-goden, ga pa vržejo čez prag. To je posušil tudi znani Postojnerjev Jaka iz Gorjan, ki je v jeseni na klerikalnem zboru v Radovljici na komando iz farvoža — obrezoval napredne učitelje. Prejšni kaplan Cepuder je precej svojevoljno šaril po »Bralnem društvu* v Gorjah ter mu naredil tudi dolga. Zato je postal Jaka bolj previden proti novope-čenim in s Krekovim socialnim maslom pošvrkaniot kaplanom. Ko je namreč začel zdaj novi gorjantki kaplan tudi prav svojevoljno nastopati v društvu, mu je podpredsednik drušlva, Postojnarjev Jaka, povedal, da društvo vodijo odborniki, ne pa kapel an, ki ni niti član društva. Kaplan ga je pa mogočno zavrnil, da imajo splošno povsod duhovniki prvo besedo pri društvih. Jaka Polda, ki je bil dosedaj priznan in tudi res spreten vodja društva, ni več odbornik, ker se je upal pokazati malo samostojnosti. Radovedni smo, če bo ta šola kaj zalegla Jaku in če bo še tako silil pod farovski klobuk, ker itak ni prostora za — meže. Gledališka predstava »Narodne čitalnice* v Kranja Gledališzi odsek »Narodne čitalnice* v Kranju je izprva nameraval otvoriti vrsto letošnjih društvenih predstav z ljudsko igro »Brat Martin*. Ker pa niso pr.šle vloge za to igro o pravem času, se je morala v zadnjem trenotku opustiti prvotna namera m namesto «Brata Martina* se je izbrala za premijero Kotzebujeva burka v petih dejanjih •Zmešnjava na zmešnjavo* (poslovenil Jožef Cim-perman). Komaj teden dni časa so imeli igralci za študiranje svojih vlog. Storili so vse, kar je bilo v njihovih močeh, in uprizorili dne 25. januarja zvečer v citalniski dvorani burko »Zmešnjava na zmešnjavo* ; uprizoriti so jo tako, da moramo biti v vsakem oziru zadovoljni. Zaspanega, od svoje žene popolnoma zasužnjenega graščaka Borovskega je naravnost mojstrsko predstavljal g. Z d. Novak; zdelo se nam je, kakor bi bil pisatelj spisal vlogo nalašč sanj, Posebno pa se je prikupil občinstvu s dobro pogojenimi vi ozka mi o razsvetljavi in vodo- l vodu mesta Krauja, katere je zapul s prijetno do-nečim glasom. Izvrstno tovarisico je imel g. Novak v gospodični Mari Polakovi, katera je dobro in temperamentno pogodila energično gospo Bo-rovsko; v nekaterih prizorih nas je naravnost presenetila. Kokelno Dragano je predstavljala gdč. Katinka Krč, ljubeznjivo G«ozdenko pa gdč. Slavica Orehek; obe igralki sta jako ugajali i po svoji igri i po svojih kostumih; gdč. Slavica Orehek je tudi nežno zapela dvoje vložk, žal, da je bila nekoliko prehlajena in da torej njen simpatičen glas ni mogel priti do prave veljave. G. Leopold MikuS je bil kakor ustvarjen za vlogo premetenega nečaka Šalka Dobriča, ki vsak treno-tek zaplete kako burko in si ve iz vsake zadrege hitro pomagati; izkazal se je izkušenega, uglajenega igralca, ki ne pozna nikake težkoče in zadrege tudi v najbolj zapletenih nastopih. Popolnoma na svojem mestu sta bila gospoda Makso Foek kot samozavestni major Borovski in Adolf Depoli kot mestni gizdalin Selicour. Selikourjevega slugo Lafleurja je spretno predstavljal g. K. Čelešnik, nočnega stražnika pa g. Viktor Golob, ki je imel izvrstno prirejeno masko. — Kakor rečeno: vsi igralci in vse igralke so se resno in marljivo potrudili, da pripomorejo igri do popolnega uspeha. —* Naposled Se nekaj dobrohotnih nasvetov, ki se naj nam seveda ne vzamejo za zlo. Posameznim igralcem bi priporočali, da bi tuintam izgovarjali besede bolj razločno, Misliti je treba vedno, da igralec ne govori zase, ampak za občinstvo. Glede mask naj velja pravilo: igralec, ki predstavlja starejšo osebo, mora imeti tudi svoji starosti prikladno masko, sicer lahko nastanejo prav neprijetna nesoglasja, ki slabo vplivajo na občinstvo. Upamo tudi, da se poskrbi v prihodnje, da se bo igra bolj točno pričela kakor tudi, da posamezni odmori ne bodo predolgi. — Dne 26. januarja ob 5. uri zvečer so igralci ponovili igro kot ljudsko predstavo. Obe predstavi sta privabili mnogo občinstva, tako da je bila obakrat dvorana nabito polna. — Režiserske posle je spretno vodil g. Leopold Mikus, katerega je podpirata gospa Hermina Valenčič s svetom in dejanjem. Hvala obema za njun ne mal trudi — Za mesec februar pripravlja gledališki odsek ljudsko igro «Brat Martin* —L Kreditno društvo t Kranja je imelo dne 26. L m. svoj V. letni občni zbor. Delovanje društva v letu 1907, je razvidno iz teh-le podatkov: I. Denarni promet: prejemki 702.07995 K, izdatki pa 675.646-47 K, skupaj 1,377.726 42 K. II. Posojila dne 31. decembra 1907 L 637.795 33 K. III. Hranilne vloge: 686.46418 K. IV. Rezervni zaklad: dne 31. decembra 1906. L 5.758*22 K, letošnji prispevek 1.500 K, torej dne 31. decembra 1907. skupaj 7.258 22 K. — Čisti dobiček za L 1907 v znesku 4.318*32 K se razdeli tako-le: 7»/»% divi-denda vsem zadružnikom od vplačanega kapitala 21.930 K znaša 1.664*75 K; za rezervni zaklad 1.500 K; ostanek 1.173*57 K pa se porabi za razne nagrade, podpore i. t. d.; tako dobe: Dijaška kuhinja v Kranju 50 K, ljudska knjižnica « Narodne Čitalnice* 50 K, Ciril-Metodova družba 50 K, telovadno društvo «Sokol» 50 K, Učiteljsko društvo za Kranjski okraj (prispevek za izdajo zgodovinsko-zemljepisnega opisa Kranjskega okraja) 50 K, planinsko društvo 40 K. mestni ubogi 40 K. — V upravni svet so se volili ti-le gospodje: Ciril Pire, posestnik, trgovec, deželni poslanec, kot predsednik; France Kreimer, posestnik, kot podpredsednik; Rudolf Kokalj, posestnik, glavni zastopnik zavar. družbe «Dunav», kot pisarnični ravnatelj; Janko Sajovic, trgovec, kot upravni svetnik. V nadzorstvo so se odposlali gospodje: dr. Valentin Stempihar, odvetnik, posestnik; Vinko Majdič, tovarnar, in Ivan Rakove, tovarnar. Deželni predsednik kranjski, znani Teodor Schwarz, je dobil naslov barona, menda kot plačilo Za zasluge za nemštvo in klerikalizem na Kranjskem. Ženski oddelek telovadnega društva Sokol V Kranja. V četrtek, dne 30. L m. vršil se je redni občni zbor ženskega oddelka «Sokola» v Kranju. Izvoljene so bile z večino glasov za staroslko sestra Marija Mavr. za podstarostko sestra Hermina Valenčič, za načelnico sestra Hani Sajovic, odbornicam pa sestre Ivanka Jäger, Katinka Jezeršek, Ivanka Omersa in Jelica Mayr, njih namestnicam sestri Slavica Orehek in Vilma Golob. Obširnejše poročilo priobčimo prihodnjič. Slovensko bralno dr nitro v Kranja je imelo zadnjo nedeljo svoj redni občni zbor. Izvolil se je stari odbor izvzemši treh novih namesto onih, ki so odšli iz Kranja. Umrl je v Kranju gostilničar in posestnik g. Franc Roblek, brat g. Al. Robleka, lekarnarja v Radovljici. — V Železnikih je umrla gospodična Pavlina Ullrich. Njeno truplo pripeljejo jutri v Kranj, in se vrši pogreb ob štirih popoldne. N. v m. p.l Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Kranju priredi tudi letos toliko priljubljeno ma-škarado dne 29. svečana. Prvotno določeni naslov »Slovanska besida* se je prtmenil v zadnji seji v naslov: «Od severa do juga», to pa z ovi-rom na širši delokrog mask. Odbor nas je naprosil objaviti, da naj slavno občinstvo naprosimo, da naj se pri maskiranju v prvi vrsti ozira na noše slovansJjüh narodov. Čujetno še o večjih skupinah, toda o tem več prihodnjič« Pokopali so minuli ponedeljek gospo Ivano Vertovšek, soprogo c kr. sluga na tukajšnii gimnaziji. Kako je bila ranjca obče spoštovana, kazal je njen pogreb, katerega se je udeležil profesorski zbor tukajšnje gimnazije in mnogobrojno meščanstvo iz vseh slojev. Marsikatero oko je rosilo, ko so ranjko polagali v grob. Naj v miru počiva; obitelji pa naše sožaljel Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem je imela sejo, pri kateri je gospod profesor Apich z Dunaja razvil jako zanimiv in obširen program o kurzu za kranjsko gostilničarstvo, ki so ima vršiti v kratkem v Ljubljeni. Gospod profesor Apich je v ministrstvu prideljen oddelku za pospeševanje obrti. Učiteljske vesti. Učiteljica gdč. Marija Ska-berne v Šmartnem pri Kranju je dobila dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja izprašana učiteljica gdč. Ljuboslava Orehek. — Namesto obolele gdč. Junce Bizjak je prišla v Bohinj gdč. Pranja Bedenk iz Cerkljan. Velika veselica v prid družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljanski ženski podružnici: šentjakobsko-trnovska in šenklavško-frančiškanska sla započeli veliko akcijo za splošno narodno veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, ki se ima vršiti 2. februarja t. 1. Veselica bo nudila, kakor se čuje, prav ljubek, prijeten, domač, nad vse zabaven program, popolnoma v demokratiškem smislu. Ničesar se ne bo pretiravalo. Vsak zaveden narodnjak, vsaka narodna družiniea, ki čuti veselje po neprisiljeni zabavi, bo dobro dosla in prijazno sprejeta. Toaleta je posIranska stvar; pridi, kakor k^o hoče oblečen, čim bolj domačega se bo čutil v tem splošnem narodnem taboru veselja, tem bolj bo pripomogel do zabave in splošnega veselja. Nastopila bode v tem vsakdanjem filistr-skem času zopet enkrat doba idealnih nazorov «Izza časa kongresa*. Tej veselici je celo nebo naklonjeno. Sv. Peter je dal vsem junakom in junakinjam «Izza časa kongresa* dovoljenje, da se povrnejo za ta večer z dušo in telesom med svoje rojake ter prežive nekaj veselih uric Govori se, da prideta celo Vodnik in Prešeren v posete. — V Ljubljani je bila glede prirejevanj veselic v prid družbi sv. Cirila in Metoda posebno agilna šent-peterska ženska podružnica, mnogokrat združena z ondotno moško. Za to svojo častno tovarisico pa nista hotele izostali prireditelj i ci veselice za svečnico. Nadejamo se, da združi napovedana veselica ne le okrožje častitih prirediteljic, temveč vse slovensko misleče prebivalstvo ljubljansko pa tudi rodoljube \c vseh slovenskih pokrajin. Rodoljubi, naše geslo naj bo: «Na svečnico se snidemo na kongresu v Narodnem domu* v Ljubljani 1 Selca. Zabavni večer požarne hrambe je izpadel jako povoijno. Sprevideli so ljudje, da je pomoč v potrebi vsakemu dana. Povzdignil pa je ta večer gotovo najboljše pevski zbor pod vodstvom g. Uraniča, ki nas je kratkočasil med vsakim odmorom; izrečena naj mu bo tu iskrena zahvala. Istolako cenjenim g. gostom. Is Tržiča. Na občnem zboru telovadnega društva «Sokol* v Tržiču, kateri se je vršil dno 10. januarja 1908, so bih voljeni v društveni odbor sledeči bratje: Karol Mahkota, učitelj, starosta; Matija Marin ček, c kr. notar, podstarosta; Ivan Mailv, tajnik; Josip Zupan, blagajnik; Josip Mo-korei, načelnik; Ivan Mrak, Ivan Kristofek. Kristjan Šarabon in Ivan Dobrin, odbornikom. Telovadno društvo »Sokol» v Tržiču priredi prvo predavanje v sredo, dne 5. svečana t. L, v prostorih slovenskega bralnega društva v Tržiču. — Predava brat podstarosta Matija Marinček o zlati Pragi in lanskem vsesokolskem izletu v Prago. Začetek točno ob 8 uri zvečer. K prav obilni udeležbi vabi odbor. V Snnvside Utlh je umrl vrl rateški fant Jožef Oman vulgo Carjev. Bolan je ležal dva meseca; malo pred smrtjo so ga prepeljali tovariši v bolnico Salt Lake, kjer so ga tudi pokopali domačini. Počivaj v miru v tuji zemlji, blagi rojaki Plesno veselico priredi gasilno društvo v Preddvoru dne 9. februarja v prostorih gosp. Majdiča. — Plesni venček priredi strokovno društvo strojarskih pomočnikov v Kranju v nedeljo dne 9. februarja 1908 v prostorih hotela »Nove pošte", L nadstropje. Pri plesu svira godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni — Plesno veselico prirede delavci Martinovih peči na Jesenicah, v sobodo dne 1. februarja 1908 v prostorih gosp. Ferjana (pri Jelenu). Pri veselici sodeluje si. tovarniška godba na lok. Začetek ob 8. uri'zvečer. Vstopnina 1 K. Dame proste. —. Podporno društvo bombaževe predilnice in tkalnice v Tržiču vabi k društvenemu plesu, ki se vrši dne 8. februarja 1908 v prostorih tovarniške jedilnice. Tovarniška godba. Srečolov. Maske dobro došle. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 v. Člani podpornega društva imajo za svojo osebo prost vstop. Vstop je dovoljen samo vabljenim. Is Šele. Pred kratkim smo pokopali 87 let starega Oštermanovega očeta, očeta veletržca g. Fr. Hainribarja. N. v m. p.l Žaga pogorela je v Zmincu tik ceste Valentinu Sušniku, po dom. Rahotmku. Ko so šli Žagarji pozno v noč spat, niso pogasiti popolnoma žrjavice in okoli treh zjutraj, ko je najbolj mrtva na cesti, je izbruhnil ogenj, ki je končal vse, kar je bilo lesenega. Nihče ni opazil ognja, ko pridejo zjutraj delavci na delo, najdejo mesto žage, le še nekoliko ožganih kolov, ki so moleli iz vode. Škode je do 6000 K. Žaga ni bila zavarovana. Mrtvega se našli te dni v Stari Loki starega Jan./a pod klancem. Zjutraj je še zajutrkoval, dopoldne so ga dobili v sobi mrtvega. Surovi očim. Iz Domžal se poroča: Dne 17. t. m. popoldne je videl g. Franc Vidmar, posestnik in kovaški mojster, da lazi od sosedove ograje neki sk večen i otrok. Fr. Vidmar gre tja in dobi okolu šestletnega fantička, kateri je bil na rokah zvezan, v noge in na rokah je bil pa ves ozebei. Otrok je jokal na vso mu?. Vidmar je fantiča nesel k orožnikom, da so videli, kako dela s fan-tičom Jožef Sajn, vpokojeni železniški delavec. Seveda so orožniki preiskali vso stvar in so dobili palico, s katero je Sajn tepel dečka. Palica je bila taka, kakor jo imajo pastirji za vole. Enkrat se je Sajn že moral pri sodniji zagovarjati zaradi trpinčenja otroka, pa se je izmuznil,' sedaj se mu pa to ne posreči, ker je imel otroka v takem mrazu zunaj privezanega. * • * UMI je svojega 88 letnega očeta s sekiro kmet Mayr blizu Osnabrucka na Nemškem, nato pa se je obesil. Petrolej se še enkrat podraži Avstrijski čistilci petroleja so sklenili zopet zvišati ceno petroleja, in sicer za pol krone pri metrskem stolu. Na Hrvaškem vlada velika denarna kriza. Zagrebška trgovska banka je ustavila plačila, drugi denarni zavodi so v velikih stiskah. Deloma so to zakrivili konkurzi velikih tvrdk, kakor lesotržca Vjekoslave v Brodu, veletržca Schleisingerja v Zagrebu in še drugi. V člkagi v Ameriki je sedaj toliko brezposelnih ljudi, da se množe tatvine in ropi od dneva do dneva, ker ljudje nimajo s čim Živeti Policija ne more varovati celega mesta, zato hočejo ustanoviti posebno meščansko stražo za varnost življenja in imetka. Darila. Upravništvu našega lista je poslal za dijaiko kuhinjo ▼ Kranju neimenovan Šenčurjan 5 K. Jutri, na Svečnico. 2. februarja se vrši 826 pri g. Fr. Šuštaršiču na Primskovem domala plesna malica. Začetek ob 3. uri popoldne. Išče se k maienu deteta 387 »sip, 08 psi 40 let sfara & ženska. Natančni naslov pove upravništvo «Gorenjca* dobi oni. ki more dokazati, da je pni pondeljek, 1L svečana 1007, vstopil ob pel 6. uri zjutraj v gorenjski vlak na postajah 2irovnioa ali Letos ter da ve količkaj o nesreči, ki se je na postaji Leeoe pripetila nekemu sopotniku. Naznani naj se nemudoma Franeu Denziarjn aa Jesenicah 9tev. 95. 328 s—l Zahvala. O priliki bolezni in smrti naše iskreno ljubljene oepozabljene soproge oziroma matere, gospe 229 Ivane ¥ertoviek doslo nam je od več strani toliko tira to v sočutstva, da nam je nemocoče, vsakemu posebej se hvalno odzvati. Izrekamo pa tem potom vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem sa njib sočutje srčno zahvalo. Posebno si štejemo v prijetno dolžnost zahvaliti se tem potom preeastiU duhovščini, g. c. kr. gimnazijskemu ravnatelja , vsem p. n. gospodom profesorjem in njih obitehem ter gg. meščanom in njih družinam za častno spremstvo predrag« ranjca k večnemu počitku, kakor tudi vtem darovalcem prekrasnih vencev s edino srčno teljo plati I Kranj, 38. prosinca 1906. Žalujoča rodblaa Vertovšekova. 1 JOS. 1FEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, ISlomlkov« ulloe **. 4. StifNu-fietis !i toutrikdlske ktlsčtvitčarstro. Žično omrežje na stroj, ograje na tnirodvorn, obmejno omrežje, vetaa vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike i. t. d Špecij ali teta: 162—18 valj ioni zastori (Rollbalken). Star glasovi r se poceni proda, 220 8-8 Pojasnila daje Iran Jagodic, fotograf v Kranju. Vsaka pcnaredba in ponatisek Je kaznjlvo Etflno pravi Thierryev balzam le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom d K. 91 26-17 Tkicrricft cciiifelijiii sisilo srrlT**?'1* proti vsem, Se tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t d, 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ah za poslani denar. Te dve domači zdravili sta, povsod znani in le od nekdaj sloveči Naročila naj se našlovijajo na: litrar l.Tkicrrj i Prngradi pri logaški Stalili. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in frank o. prodaja 224 —2 Barthelovo poklajno apno, žveplani cvet. grenko soS, rdečo sol, suhe lanene tropine, kostno moko In kalijevo sol na drobno in na debelo. TrguViia s tnviiil ssaeii um y» jtm Hastclk »afg Uljudno naznanjam, da sem trg popolno ur ajano 214 11—6 ovmo krnili i ttjiini »ni pod strokovnim nadzorstvo mfj. V. F.obnuanns, načelnika podružnice c kr. kmetijske družbe v Hu dolfovem. Vsa semena so preiskana glede kaljivosti in čistote po c kr. semenski pregledovalqj postaji na Dunaju, tako da jamčim za oboje. Priporočam se za cenjena naročila, katera hočem totno izvrševati in ostajam z odličnim spoštovanjem KMleKo. pustni Htofi 218 9—6 (bobi) se dobivajo vsako netkljo in praznik skozi ves prsdpust samo pri £» Sratidtf Sfranj« doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Naotin. Previdni kmetovalec ga primeša knni vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 236—82 Lofcaraar Trafcoezv, Ljubljana. Loterijska srečka dne 20. januarja 1908 Gradec 64 51 8 50 74 taaaSMl Ceneno češko posteljno perje. 6 kilogramov novega temnega K 950, boijoga K 12, polbelega, otrebljenega K 18, belega K 24. snežnobelega. puha, otrebljenega K 30, K 36, K 42. Razpošilja franko po povzet u. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel229 Lobes št 371 prt Plinjii) Češke. Za vsako gospodinjo je ===== darilo najkoristnejše Original Singerjev iivaliii stroj Singer Ko., akcijska družba za šivalne stroje KRANJ. DaVAPI ^ tem dovoljujemo opozarjati naše cenjene jodje-aVUZiUI ■ malce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi kupčevalci pod imenom »Original Singer«. Ker ne oddajamo nikdar naših strojev na druge trgovce, so isti kvečjemu naši stari rabljeni ali iz tretje roke kupljeni, za katere pa ne moremo jamčiti in tudi ne dati posameznih delov. 36 &2- 51 Î Mazjianllo. Cenjenim damam in gospodom uljudno naznanjam, da je iz prijaznosti prevzel gospod Anton Adamič, trgovec v Branju,6l,Tnt nabiranje nečistega perila, ter mi pošiljal istega v piarije in likanje, katerega bodein v teku 4 dal agotovtjcnega vračal. 198 10—1U Prosim torej ceuj. dosedanje in nove odjemalce mesta Kranj in okolice, da blagovolile od sedaj naprej oddajati perilo zgoraj omenjeni tvrdki, ker si tukaj prihranite poštnino! Se priporočam iavlfAV1 &avWi svetlolikalnica OftlVj kolodvorske ulice. Cene navadne t JPoa»trxirxa prostal f i Slaven I 223 16—2 ker čuva prtenino, vsled bleačeče beline, ki jo dobi prteninu, ker ne dobi prtenina po pranju prav nifcakega duha, ker je aolo poceni in se pri pranju prihrani mnogo časa j« ^ PR4LV/ % . ^02 SEGADA Absolutno neobholno potreben je za vsako dobro h rojeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. — Dobiva so v trgovinah a drogerljami, kolonljnlnlm blagom In milom! Bagros pri L. MNLOS, DUNAJ, L Mölkerbastei 3. i PozorI Pozor!] IVAN SAVN IK „pri Besenčanu" v Kranju na Glavnem trgu hiš. številka 193. Priporoča svojo veliko nalogo sukata, modnega in platnonsga blaga, lepih porhtaotov, kakor tudi vsakovrstno podlaga, sgrlnjavko, pletene rute, agornlln jop (Uberjack) ter nepremočljivih polorin za ženske in moške. 201 10 Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto. — Za gg. šivilj« In krojač« posoboa popust. Na drobno ln debelo. Istotam se prodaja iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rdeče in belo vino ............... od 66 litrov naprej. G. Tönnies 122-32 tovarna za stroje, železo in kovmolivarna v Ljubljani priporoča kot posebnost aage in ts« stroj« za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat premiranol Glinaste peči 123-46 štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kipe, vaze In druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne In ceni priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani. mm M- jfeVricij 5nolcj TIT SM* .19 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dajje budilke, ur« na nihala, prstana in verižice, po najnižjih oenah. H Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. 2epne ure od K 1*20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizrjsko uro ,,INTJIOT«. Kolesarske potrebščine NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarijs niti izučeni niso. 17—bi Ludovik Borovnik puskar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih paš« za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. pmzkusevalnici in od mene preizkušene. 181 52—16 nustrovanl oenliisl saatonj. Santo 6 dni KaVN-}few-TcrH vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Edina najkrajša črta čez lezel, Pariz in jtaVre V n«eril(o. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo Sde Šmarda oblast, potrjeni pototf ilni pisarna . v Ljubljani. Dunajska cesta 18 v novi iiiši «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri . 148 26—88 Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Eaapollljanje Iviearsklk ar na m el m m m m m m m m m m Urar in trgfowee rse kraje svetel H. Suttner v LJubljani priporoča svojo izbor no zalogo najfinejših natančnih Švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Saihausen, O- mega, Koskopf, Urania i. t. d. Zlatnine In srebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski Ltd. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da ]e aioje blage zares Ono In ceno, je to, «a ga raa-posiljam po celea sveta in inuun od-jemalce tndl urarje In zlatarje glav-nih mosta remontoar-Roskopf, trpežno RSVnO J G IZŠOl nainOVOjŠl VellU COllik. d«l>--•°,onU»r. trpežno ko kolesje, gld. 2 46, enaka iz tofart aa nnailo vauiL( t. M« in močni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 3 95, "«1011 80 pOSlj« SaSIOnJ Ul pOSUtmO 485, ista z dobrim anker-uta z dvojnatim tršim sto- prOStO. kolesjem gld. 9r96 in naprej. lasna m^mm pokrovom Mošfce ^ j St. Wt. Nikelout. anker- St. 606. Pran »rebrn, «ütn- 6—65 i. O »o o 9- m t 1 t Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s paniki W 9Severnonemikes;a laloyda' g iz gremena v Jtcw-york I s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dol Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnaga društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite t XJnbljani edino le pri #- EDVARD TAVČAR -JU v Keledvorskih uJlotk iL 8i nasproti občeznane gostilne ot#li**:e». *^bS Krasni domski pasovi. w 52-44 Toaletni predmeti, fina mila, parfumi, dišavo za perilo, kalodont, odol i. t. d. Verižice aa ure, Double, sa dame in gospode, vratni kelirji, kle»»<0V-HI»«E^i* broški a la „Tudor", gumbi ta mansete, denarnice, listnica, teste za dam« i. t. d. i. 1 d. Dobiva ase tao znatno lalflskiki. oesmeala jpaci Antonu Adamiču v Kranju Ha drobna in datialol Ha drobne in dofeofoi 17). fodVajsek friser sa daste la gosta«« Ljubljana, St. Petre oesta 30. Filijaika na-147 62-97 aproti hotela „Union" fyittffl lalkt priporoča ca gojitev las in za umivanje gib ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suli brez nadleine vročine. Ne provzročuje skrčenja lat. Vpliva dobro na pospeševanje rasti na. ZtJejt laarjtvrttili nituc ttrttetii n zetiaiii lu Oddelek za dame s separatnim vhodom. Eapajeje so ssešani tat odstrlionl lasje po najvišjih cenah. Fine srajoe, ovratnike, krasne kr»« ..........■■ i ■ »——• v**«**«* rolcavlo« nogavic Hte, * x hi rm * * * :>'o«i i. t. ca. ,5 w :c V? II •al 11 B yofa aodna trgovina g« Salon za datasKe tjlubuKe filiatka iz Cjubljatic A. Vivod-Mozetič v Kranju, Glavni trg|št 117 priporoča vse vrste fino modno blago aa dame in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin za šivilj s, vsakovrstne boa ss dame, kapoe ter garniture vseh vrat oblek aa otroke. 195 62-11 Damake in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t d. mr IClobuke sprejemam v popravilo. ~mm ti D 7 o- s* 0 (s «Off • n " • I Ef 9 o* Fi Potrebfiine «a âi-vlljc», v«e vr»te liiSpov, avlle -ter barsuna v vmen *>*.*r-vr«r.i 11, posamentrlja, ölptee, vložke, s;um.be i. t. ci. 4 £]sbljau (Kolizcj) f|. £aitg Marije Terezije cesta 5o|«/a ra/oga po-e/ffr* fsfis rrtfs r vaah oenah. Ogledala, sliko r vseh velikostih. 20 ifs-eo aalagatelj društva 0. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za rilo. špeolJaJIteta : Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje in vozički po vsaki oenf. čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld. Modrooi Ii žična-tega omrežji, afrl-čanske trave ali žima, prve vrata vedno v zaleg/. ia spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salona, predsobe, oele garniture. špeoljalltete v nevestinih balah. Vsilil prostori, pritlično In v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarloa, 0-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogleda/o. Zobotebnični atriji Oton 5cydl pri g. dir- E. Globodiaikss ¥ Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-33 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. are. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša: brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 6V«% ali z 1% amer tizacijo, na menice pa po 6Ve. — Sskompti-rajo se tudi trgovske menice. II 01 2 0 r Denarni promet v letu 1906.: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. are dop. in od 2. do 6. ure pop. lzvzemši nedeljo pop. Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jeseni* ca h št. 75.299. 120-81 Isdaja konsordj «Gorenjca». Odffororoi urednik Lavoslav Miku«. Lastnina in tiiek Iv, Pr. Lampreta v Kranju.