VIL) Vol. VII. April, 1915. Štev. (No.) 4. Socijalizem v luči zdravega razuma. (Lelo (Dalje.) 6. Lastina ali posest. Socijalizem uči: 1. ) Odpravi naj se vsa privatna lastni¬ na, zasebni kapital, privatno lastovanje a- li posest proizvajalnih sredstev kakor železnice, brzojav, telefon, žitnice, klavni¬ ce, skladišča, rudniki, premogokopi, kame- nolomi, petrolejski vrelci, gozdovi, vodne sile, parobrodstvo, ceste, kanali, vsa zem¬ ljišča i t. d. (Program na Dunaju, v Er¬ furtu, Jules Guesde, Chicago and Indiana¬ polis Platform of Socialist Party.) 2. ) Vse to naj postane skupno ali kolek¬ tivno lastništvo, javna last, ali z drugimi besedami; podržavljenje vse privatne last' nine v imenu vseh. (Citati kakor pri št. 1.) 3. ) Privatna lastnina je vzrok vsega so- cijalnega zla. (Ravnotam.) Ta socijalistični nauk opira se na na¬ bavo in krivično podlago, da je edino de¬ lo vir vsega premoženja, da edino delo da¬ jo ceno predmetom, da je torej vse delavče¬ vo. kar producira. Ta napačni in krivič¬ ni nauk smo že ovrgli. Ker se torej ta nauk opira na napačno podlago, na kri- viene pogoje (premise), je tudi ta nauk napačen in krivičen. ioejjali-.fi kričijo: “Lastnina je tatvi¬ na,” “razlastite razlastitelje” (Marx.) To se pravi po slovensko : “Vsak posestnik je tat, je to, kar ima, ukradel, torej ni njegovo, vzamimo mu. “Imaš kos zemlje. Ali je bila od nekdaj tvoja?” Ne! Torej si jo dobil od drugega. Ukradel si jo ti ali pa tvoj prednik, zato ni tvoja, daj soci- jalistom. Oče gara celo življenje, da za¬ pusti otrokom skromno premoženje. Pri¬ de socijalist k otrokom in jili vpraša. “Odkod imate hišico, vrtec in njivico ter kravo v hlevu?” “Podedovali smo od očeta.” “Tako torej,” vpije socijalist, “vi si tega niste zaslužili z delom, torej to ni vaše, vi ste to ukradli ljudstvu, dajte sem.” Socijalist pa tudi te hišice z vrteom ni sam zaslužil z delom in vendar pravi, da ima pravico to vzeti otrokom. Odkod pa on vzame to pravico? Tn ali je oče socijalistu vzel hišico? Ne! In vendar hoče imeti socijalist pravico jo vzeti otrokom. Po socialističnem naziranju bi tedaj bi' lo boljše, če bi bil oče vse zapil. Vsi zasebni posestniki so tatovi, samo socijalizem bi ne bil tat, dasiravno bi kat pri nastopu svoje vlade začel ropati in c rast i po celem svetu. . . . I_i ■ i i n i' A VE MARIA April . 1315. & bogataši krivičnim in neu- »■ ,ia bogast ™' t smii.i° nlin r , „ kapitalisti, ki imajo de- i< nadalje. / pr ešajo iz njih kri in ,o sužnje, ki P* e! > . .. U rfped «**> mozeg, ki s -v nlačo svojim delavcem ,i dati višjo plačo * •' zavezam * -1; ndnravili vso privatno last- so posestniki, odpravili 1 ^. v; oli ker niso vsi ljudje posestniki, ali JT™ vzeli posestvo h onim, ki ga imajo! K ,,. ..ekateri kapitalisti dorabflo kapital, ali bomo zato linčali vse kapitaliste in ves kapital dali socijalizmu, da bo le on eden •velik kapitalist brez vsake odgovornosti in konkurence? v Ker se godijo na železnicah nesreče, ali bomo zato odpravili železnice? Ker se ljudje zastrupljajo s strupom, ki ga kupi¬ jo v lekarnah, ali bomo zato zaprli vse lekarne? Ker zdravniku marsikateri bol¬ nik umre, ali bomo zato podavili vse zdrav nike? Ker si samomorilec z britvijo pre¬ reže vrat, ali bomo zato vse britve vrgli proč? Ker jezični in klepetavi ljudje ve¬ liko hudega storijo z jezikom, ali bomo za¬ to vsem ljudem porezali jezike? Ker se vsi ljudje ne morejo voziti z automobili, ali bomo zato odstranili vse automobile? Kako si predstavljajo socijalisti ‘razla¬ stitev” posestnikov, kako operacijo bodo izvršili nad njimi ? Imli tu kakor povsod drugod si niso e- dmi. Imajo tri teorije. 0 kterih pa še sa¬ mi ne vedo, katera j e najboljša: 1.) Podr- zavl ;i en i e vse privatno lastnine potom so- -.jabsticne državne postave, kateri bi se morah ukloniti vsi Posetniki. 2.) Lastni- k»rn ® da nekaka odškodnina (Fr™,. Platformi f> 1 - 1atfonn).3.) V/amPH U re 11 Oropanj- ^ VBa po8est - « * o. ne ''Z 7^ •» Podržavljen je priv,', lastnine potom aoeijalirtiiin postave. Ali misliš ’ ar/avnfi da ™ posestniki brez up ~ T ah^ 0 ^ kar /a en mio tebinič iz rok 1 . . . 1:1 do,n skozi leta pridobil, medtem \ ^ ^ “em k 0 so so- ' la 1» dal JO »kro mno p n . 0 ' ll11 r »d. v«„l. >‘i " IihVi le hujskali? 1v 'j ,. tva . rokah par lju- "ifbrezmejno bogastvo noku'<■'"■*> delavce v razne pogubonosne strasti p.- ^i:U, samomor, vlaeugarstvo (Bo točki 1.) Nikakor ni res, da le lastnina povzroča razne stanove, ampak, kakor smo že dokazali, razni stanovi so nastali zaradi različnih potrebščin, in ker so ljudje ime¬ li veselje in nadarjenost za različne pa¬ noge rokodelstva in znanosti. Različni stanovi s 0 torej utemeljeni v človeški na¬ ravi. K točki 2.) Da kapitalisti s svojo denar¬ no silo uplivajo na državo in zakonodaj- stvo, to je sicer res, toda temu sa laliko odpomore s tem, da delavski sloji pošljejo poštene in zmožne može in zastopnike v parlamente in druge zastope, ki bodo izvo- jevali koristne postave za delavce. Le žalibog, da taki delavski socijalistieni za¬ stopniki postanejo v državnem zboru kaj kmalu prijatelji kapitalistov, ministrov in vseh visokih gospodov, na delavce pa pozabijo ali jih celo prodajo. To so po¬ kazali jasno socijalistieni poslanci v nem¬ škem državnem zboru. Nad sto jih je. Prej so zmiraj gromeli proti vojski, ko je bilo pa treba to dejansko pokazati ko se je glasovalo za ali proti vojski, so vsi so cijalisti enoglasno glasovali za vojsko ‘n tako nad milijon proletarcev človeško klavnico. Prej so v irnla ljubezni do delavcev toda u - Poll h ? AU In treba glas povzdigniti, da se reži mm’ 1 ' delavskih življenj, tedaj so glasovali i - - - . .. " 111 sku on no s tistimi kapitalisti, ki delajo bj* Up s kanoni. Dokler bo take zastopaj me aj0 hhuie s o delavsko ljudstvo, tako dol^ ‘‘ da ne more pričakovati lepše bodočnosti K točki 3.) Kupieenje bogastva res vzroča revščino. Toda tudi tukaj i a )|)°^ vestni zastopniki ljudstva s paiuetniii - postavami veliko pomagajo. Delodaja lec in delavec, vsak imata svoje pravice katere morata medsebojno spoštovati iii složno delovati v svoj prospeli in za na- predele cele človeške družbe. K točki 4.) Strasti, samoumori, pregrehe se nahajajo v vseli slojili. Pri enem je vzrok preveč denarja, pri drugem pre¬ malo. Eden se ustreli ker se je vsega preobjedel, drugi, ker mora stradati. Pi¬ jancev je najti med visoko gospodo ravno- tako kakor med proletarci. Tega vsega ni toliko krivo premoženje oziroma po¬ manjkanje istega, nego človeška narava sama, brezbožnost, zapravljivost, lakom¬ nost, brezvestnost. To je le znamenje, da manjka pri takili ljudeh žive, trdne ve¬ re, čuta odgovornosti, živijo le od danes na jutri. Kadar so dobri časi in je Fj najboljšem zdravju, niti ne misli, da bi S1 kaj priskrbel za prihodnost, kadar p® P 11 ' de pomanjkanje, hoče obupati. (Dalje prih.) Ksaver Meško: sl - “Odrešeni.” Slau naj Gospoda ves svet stvar, naj v se mu pojo ’ vsa ljudstva mu hvalj dado- /a nas si na križ bil razprt * a človek je pekla otet-L ’ aleh hia, aleluja! <> xv< ki *i’K; IŽU ,mm -'nj, 1 } aj priti (p ' ' 11Jlw noe! liUn 1K,ti Vi v raj ’ tvoja je moč zdaj, o smrt 'l in k jo je tvoje gorje? Gospod naš slavno zmagal te J 0, paj strah je pred tabo strt, ' ( ‘ 1 ’ 1>a j nam je sveti odprt-" ■ aleluja, •l«"« ' a ve Maria** 65 so ga P° ložili I Vlrt;xl Jo, ni ga ve6 tukaj; poglejte mesto, kamor '*AVE MARIA << Prevdari, predno združiš se na veke. drugo POGLAVJE. Zaroka. Gospa Gornikova si dene klobuk na „la V o si odene ogrinjačo čez rame ter se napoti v cerkev, a njen mož si prižge pi¬ pi ter jame premišljevat^ kaj bi »n- krenilo v tem kočljivem slučaju. Kajti bil je docela prepričan, da ne bo lzlahka po¬ pustila hči, kakor je to mislila mati. Videl je že mnogo slučajev, kako so zavrnili si¬ cer jako ubogljivi otroci vse svaritve v svojih srčnih zadevah. In nikakor si ni prikrival, da utegne zavrniti tudi Matilda njegova prigovarjanja rekoč: “Počemu me niste že prej opozorili na to vrzel med Slavkom in mano? Zakaj sta dovoljevala najino občevanje še potem, ko sva od- rastla otroškim letom? Čemu ste vedno le hvalili Slavka pred mano in zakaj ni¬ ste nikdar omenili razlike med najinima verama?” Da, tako ga utegne vprašati deklica, in nič drugega bi ji ne mogel odgovoriti kakor: “Bila sva slepa, in šele sedaj so se nama odprle oči.” Slavko Vodnik je bil nasplošno jako vzoien mladec. Kako pa je z njegovo ve¬ ro in cerkvijo, se ni brigal Gornik ni¬ koli. Da bi bil posebno vnet protestant, ni mogel pričakovati, ker so bili vsi pro¬ testanti, kar jih je poznal, p 0 katoliškem pojmovanju zelo veliki mlačneži, izvzem- si samo metodiste. Vrhtega je bil predo- bro podkovan v katoliških resnicah, da bi sovrazd m zaničeval človeka zastran njegove napačne vere. Vestno je razlo- ceval človeka od njegove zmote V tem slučaju se nikakor ni mogel iz¬ nebit, težke misli, k, je zvračala tudinani nekaj krivde, Zabranjevati bi moral obče vanje med mladima človekoma pree k bila od rasti a. To izpoznanje g a i„ ’ ° S i a prav rncesar sklenil, zlasti na no ’ v< li i t ker sta prišle mati in hči prej kor je pričakoval. m ° v .k 8 . Resnemu prigovarjanju dobr ega a nika s katerim si je prizadeval p r \„ v Matildino ljubezen do Slavka ’ dilo sedaj še očetovo. Kakor I videlo, je v cerkvi dozorel* £ den sklep v Matildinem srcu. Prepaden jima je izjavila, da se hoče ukloniti volji, a da’ne mara nobenega drugega kega za moža. Ali ta mirnost ni bila všei niti očetu, niti materi. Kajti oba sta uvi dela namah, da izvira iz železne volje, n c pa iz izpoznanja in prepričanja. Prihodnji dan je bila sobota, ki pa ni prinesla nobene izpremembe včerajšnemti položaju. Zvečer je povedal oče svoji lice- ri, naj da Slavku v nedeljo popoldne od¬ ločen odgovor. Dotlej naj se izogiblje vsa. I kršnemu pomenku z njim. Matilda je to j obljubila ter se tudi držala dane besede, Okoli treh v nedeljo popoldne je pri¬ šel h Gornikovim. Oblečen je bil v čisto novo obleko. Obraz mu je gorel veselja in samozavesti. Upadenost na Matildinib ličili in njen hladni pozdrav si je razlagal mla¬ dec kot nekaj povsem razumljivega. L 1 " 1 di to, da se je takoj po njegovem pril 101 *" odstranila iz sobe, se mu ni zdelo čisto"" čudno. Saj je dobro vedela, kaj prignalo semkaj danes. Gospa Ana ,p la sicer prijazna kakor po navadi, ven¬ dar pa ni mogla prikriti nekakšne ^ čisto 11(1 i" 1 nosti, ki je izhajala iz sočutja dega moža. Kajti danes izve — „ , al) j pravi j en eno najbridkejših i’ aZ °^ j„ celega svojega življenja. Ali^l aV bil, svest si svoje zmage tudi za ^ polnoma slep. In celo hvaležen je ^ spe j Ani, da je čez nekaj minut za odšla iz sobe. ‘ * Čemu si danes tukaj, v^lil “AVB MABIA" 67 AP r: 1915 - -pridne -zdaj Oormk. “Meni si to p 0 . Sl to včeraj, in mati je izvedela še na- jaiičnejše od Matilde. Opazila j e Ua de] . lici ispremembo ter jo vprašala po vzroku, pa ti je Matilda naklonjena in da j 0 lj u . tudi ti ter bi skrbel sanjo, 0 tem p rav Ali kljub temu bo moj odgovor drugačen, kakor g a pričakuješ. Kajti nekaj nji za bran ju je privoliti v ta fliion. to, pre: bis nič ne dvomim. Ti morda ne smatraš tega za ovi- pri nas je to nekaj skorajda ne- mostljivega — različnost vajinih ve- roizpovedanj : Ti si prostestant a naša liiša j e katoliška. To je bilo vsekakor neprijetno prese¬ nečenje za mladega snubača. Doslej se še nikdar ni črhnilo niti besedice o veri med njim in Gornikovimi. Zato se je tem manj nadejal takega ugovora. “Kako more biti to ovira, ne morem razumeti,” odgovori mladenič, ko se mu je nekoliko poleglo strmenje. “Saj Matildi ni treba menjati vere. Brez skrbi ostane lahko katoliška.” “S tem pa še ni odstranjena zapieka, izjavi kovač. “Naša cerkev prav nerada trpi zakone katoličank s protestanti, ali narobe, ter jih dovoljuje le pod goto¬ vimi pogoji. Ce se jim ukloniš, je od¬ visno, da ti cerkev sploh dovoli zvezo z mojo hčerjo. Da, celo v tem slučaju, ti bi prav nerada dala svoje privoljenje.” ‘In kakšni so tisti pogoji?” vpraša Vodnik. ; | , “Poročiti bi Se moral dati pred katoli¬ škim duhovnikom, prej pa. bi moral izja¬ viti svečano, da bi ne delal svoji katoliški ženi nikakoršnih zaprek ob izvrševanju njenih verskih dolžnosti, ter se zavezati, da daš katoliško krstiti vse morebitne o- troke, dečke in deklice, in jih vzgojiti in poučiti v katoliški veri. Naš župnik ti to razloži natančnejše.” No, te pogoje pa prav rad izpolnim , Ogovori Slavko. ‘Samo obljube še nič ne pomagajo , hva, 'i kovač. “Obljube delajo tudi dolgo- Jn dolgove »e mora poravnati. Si- ‘' pa tebi zaupam popolnoma in se nade da izpolniš dano besedo. Matilda '"O odloči!” kovač h<- dvigne s svojega stola ter M*- pioti vratom, ki so držala v sosednjo so- l»o. Tudi Slavko vstaue naglo. Veselo upanje mu zazan ua obrazu, m skoraj v eni sapi vpraša: “Ali naj Matilda izpre- go\ori odločilno besedo?” l)a, Slavko! Ni več otrok, in midva je ne siliva ob pridržku pravkar omenjenih pogojev k ničemer. Opozonvši jo ua nje¬ ne katoliške dolžnosti sva ji svetovala po svoje.” “To se pravi, odsvetovala?” “Odkrito povedno in naravnost prizna¬ no — da! Tako sva storila, ker liuina to zapoveduje katoliška dolžnost.” “Odločitev pa vendar izročate v roko svoje hčere?” vpraša iznova mladec. “Popolnoma, Slavko! Svoje dolžnosti pozna, znani so ji najini nazori, in v osta¬ lem ima prosto voljo.” “In ne odklonite svojega blagoslovu, če mi Matilda privoli vpričo Vas?” “Daši bi to storil z veliko žalostjo iu bolestjo v srcu, vendar bi tega vama ne odrekel. ’ ’ “Potem pa pozvajte svojo hčer sem¬ kaj!” de mladi snubač. “Boljše je, da se mi odpove, kakor pa da bi živel celo svoje življenje z negotovostjo v srcu.” “Matilda! Mati!” zakliče Gornik na¬ glas in odločno proti sosednji sobi, in žen¬ ski vstopita. Matilda obstane bledih lic blizu vrat, a njene oči obtiče vprašaje na očetu. ‘ ‘ Slavko te hoče vprašati nekaj, hči mo¬ ja!” de oče počasi in resno. “Odgovori mu prostodušno in odkrito¬ srčno !” “Matilda”, prične mladi mož s treso¬ čim glasom. “Matilda, z dovoljenjem tvojega očeta”, zdaj se obrne proti go- spej Gornikovi, “in mislim tudi z Va¬ šim.” Ta mu prikima jokaje. “Torej z dovoljenjem tvojih starišev, ki ti popolno¬ ma prepuščajo odločitev, te vprašam, Ma¬ tilda, hočeš-li biti moja zakonska Ženu pred Bogom in pred ljudmi?” Tu zavlada kratek in mučen molk, in ca zre kakor prevdarjaje predse. Na¬ topi k svojemu očetu, ga prime za ter reče; “Gotovo si mi želel s svoji- )omini in svaritvami le dobro. Vso •AVE MARIA’ 6S segle globoko v srce, tvoje besede ^ do dobra. Ker mi in preudari a J , im odkrito m - F rost . n, i To Se pravi, če ti, Slav¬ ič vpri^^a župnika izpolniš pogo- ie ’ ki jih zahteva katoliška cerkev. ^ _ Očetu se je kar zabliskalo pred očmi, tako hudo ga je zadel hčerin odgovor. Z negotovo roko se opre na stol ter zre str¬ me'zdaj svojo hčer, zdaj njenega snuba- *_ “Ti si rekla, da?” vpraša zatem. “Matilda, ti si rekla, da? “S tvojim dovoljenjem,” odgovori de¬ klica prevzeto. “In kdaj se more stvar urediti pred župnikom?” vpraša presenečeni snubač. “Brž ko je to všeč gospodu župniku in mojim starišem”, odvrne razgreta dekli¬ ca natiho. Slavko je proseče zrl na gospo Gorniko¬ vo, ki je stopila k svojemu možu ter se pogovorjala potihem z njim. Ta ji pri¬ kima potrjevalno z glavo ter reče zroč na aro: “Večernica bode končana. Zato grem zdajle v župnišče poizvedet, kdaj lahko pridemo k častitemu gospodu. Jaz držim svojo besedo. Matildin odgovor ni po moji želji. Toda ker je že tako, bi mi bilo ljubo, da se čimprej uredi to za¬ devo.” Po teh besedah zapusti sobo, se preob¬ leče ter krene proti župnišču. Tudi Ma¬ tilda se oddalji z neko pretvezo ter se za¬ pre v svojo sobico, kjer j e ostala, dokler ji ni sporočila mati, da jih pričakuje go¬ spod župnik. In šli so vsi štirje k njemu. Ta jil, sprejme prijazno ter izpregovori po kratkem pozdravu. “Gospod Gornik m , ? SPOro8il ™ uklep, Matilda t ;zk„.sn,a me je poučila že zdavnaj da je v tem oziru vsakršno ugovarjanj ’ ln ^ ranje brezuspešno in varljivo, Vaše dl ' znosti sem Vam v tem slnZo • - doI ~ žil, in treba je gospod Vodnik, tole pisanje s w Vi ’ zavežete dati krstiti vse morebitn!^™ T tega zakona po katoliško ter Ti ' ° v smislu katoliške vere. NadarJ^^ 111 poveste vsem oviram, s katerimi bi m 0 rd ' hoteli zabranjevati svoji bodoč' » sevanje katoliških dolžnosti hj^ ložim ta slučaj škofu v odobreni 0 , v v • . -~”enj e . ■ pa hocem-se pojasniti, zakaj 1 \ katoliška cerkev tako nerada m ° V °H kone. To lahko storim v šestili*' 1 '! katere blagovolite dobro preudarit' 0 ^' 1 . ) Če se oba. zakonca ne ujemata važnejši točki človeškega življd'"^' sveti veri, je iskreno združenje v ti ljubezni, ki naj obstoja med zak 0 l 1'°' li nemogoče, ali pa vsaj nepopolni" 01 'J' že prevelika razlika v zunanjih ozirih ^ vzgoji, poklicu in premoženju, povzr ’. V veliko nesrečnih zakonov, koliko voS ^ .., ., ^ stori to razlika v veri! 2. ) Katoliški del preveč pogreša veliko korist, ki doprinaša vzajemno vzpodbudo verskih pobožnosti in običajev, kakor tu¬ di prejemanje svetih zakramentov, za du- šni blagor. 3. ) Katoliški del se prav lahko vsled prevelike popustljivosti omlači v izvr¬ ševanju verskih dolžnosti, se naleze zmot- njav druge zakonske polovice in izgubi polagoma iskrenost in moč vere in ljubez¬ ni do cerkve. In tako se udomači sčaso¬ ma ona verska mlačnost in površnost, ki je skrajno nevarna duševnemu stanju. 4. ) Pa tudi duševni,blagor nekatoliške- ga dela je ob takih okoliščinah silno o- grožen. Kajti tu se ne more več izgovar¬ jati in opravičevati z nekaznjivo neved¬ nostjo. Saj ima najlepšo priliko izpozna- ti resnico ob strani svoje katoliško misle¬ če polovice. 5. ) Kako škodljivo more vplivati i^' 1 ka vere med očetom in materjo na v7 -!pl, otrok in njihovo versko odločnost! vidijo in opažajo otroci vsak dan, ti omalovažuje to, kar je očetu sveto, ^ jih morda odvrača od tega, k čemnr navaja oče! Kako silno poinanklj lV kvari ji va mora biti taka odgoja! 6. ) Kako često pa se zgodi, da s . fl . polni obljube glede katoliške v/ .g°.l ^ trok, ali pa zavladajo take okolŠČ ,n ®’^ 0 .jo onemogočijo. Tudi ne hrani 'iškemu delu njegova vera, da 90 P° , rll nčtf-lrl .ni./,., __J. nnroCl z ločitvi zakona zopet lahko po« a go osebo. Katoliški del P a < loSC/t ' A ve Mariam AP ril. IMS- ločitev od mize in postelje, a se ne ‘ lllC po svoji veri iznova poročiti <1 0 kon- * svojega življenja. ‘ To pojasnitev mi j e narekovala moja stanovska dolžnost, čestita ženin in neve¬ sta! Pole š te t= a opozorim Vaju, da so po postavala katoliške cerkve izključeni vsi verski obredi ob mešanih porokah, j n se zadnje ne smejo izvršiti v božji hiši Taka poroka je priprostejša kakor p 0 . grebnf obred. To pa samo zato, ker hoče po kazati katoliška cerkev, da sicer trpi me¬ šane zakone, a jih ne odobrava To je vse, kar sem hotel povedati Vam. ČV še vstrajatc ob svojem sklepu, potem podpište, gospod Vodnik, vpričo svojega bodočega tasta in bodoče tašče tole pi¬ sanje.” Slavko stori to. in gospod in gospa Gor¬ nik pristavita svoji imeni kot priči. Na¬ to jih odpusti duhovnik, in stara zakonca sta šla molče proti svojemu domovanju v silnih skrbeh za bodočnost svoje ljublje¬ ne edinice. (Dalje prib.) i Ko trka smrt na vrata, bo Križ do neba ključ; odpre se večnost zlata, zasije božja luč. "AVE MARIA" Monsignor Plut — zlatomašnik. v ponedeljek dne 15. februarja t. 1. je praznoval petdesetletnico masmstva nas „,ak preč o. mons. Alojzij Plut, zupmk ‘p dekan v Shakopee, Minn. Bil je to dan veselja ne le za častitljivega starčka sa¬ mega, ampak tudi za vso njegovo žup¬ nijo. v kateri deluje že 25 let. Zbrala se je tisto jutro velika množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev, da preč g. zla- tomašniku skaze zasluženo čast. Med nav¬ zočo duhovščino, ki je štela 25 oseb, so se nahajali poleg drugih tudi nadškof John Ireland, škof Jakob Trobec, čč. gg. Anton Ogulin, Matija Šavs, Jožef Varli, John C. Gruden, Francis Missia, Peter F. Remškar in John L. Zaplotnik. V okusno ozaljšani in veličastno raz¬ svetljeni cerkvi se je ob desetih začela slovesna sv. maša z leviti, katero je pel nekdanji Plutov kaplan, č. g. Anton Scholzen. Asistirala sta mu razen drugih še č. gg. Anton Ogulin kot arcliidiakon in Peter Remškar kot ceremonijar. Ostala duhovščina pa je prisostvovala v svetišču. Pel je dobro izvežban pevski zbor domače župnije ob spremljanju velikih orgelj na piščali. Nadškof Ireland, ki že od nekdaj slovi kot izvrsten govornik po celi Ameriki, ie '■ Polni cerkvi pridigal jako zanimivo propovecl. v kateri je razloži! vzvišenost duhovskega poklica in opisal njegove tež¬ ko na |oge. Vmes je pa vpletel razne zani- mivosti iz mousignoroveoa z- 1 • -d katerih važ.mjše , V 'T*' ** Hekel je med drugim , •’ P ° da -’ a ’"- Danes smo si monsignoru 1 o. A'" zl,rali . '1» časti ustitanio monsignor 11 Hutu na njegovih 50 I. sveeenistva, m prav j,. ,„ k „ s P' posvečena Bogu ilt človeslvii. |) V| v ."’ 1 Ljr/ijc je bilo, dobro uporabije )Uj '^V. "d' panogah življenja. Daš p,.,.,/ je bil Alojzij Plut od škofa Tomaž« ,, - •• ' a ura^ časa. Večina izmed vas takrat š{T ° 1? ° posvečen v mašnika. Od tega je v * >a( ' e J e ze niti rojena. Redki so že, ki s e še spon^ njajo moža pred 50 leti. V Minnesoti mo danes kakih 700 ali pa še več duhov nikov, toda v celi Minnesoti se zdaj s p 0 minjam le še n duhovnikov iz tiste dobe v kateri je bil posvečen preč. g. pi,„ Mons. Plut je eden. Drugi so škof Trobec tu v svetišču, mons. Buh, delujoč s sever- nem delu države, preč g. Ignacij Tomazin v St. Cloudski škofiji in jaz. A koliko drugih pa že počiva v hladnem grobu!" “Mons. Plut je torej pred 50 leti postni duhovnik v katedrali v St. Paulu. Nav¬ zoč sem bil tisto jutro pred 50 leti tudi jaz v svetišču. Od tedaj sem ga poznal vsako izmed onih 50 let. Prav dobro se ga še spominjam tiste davne dni. Dobri škof Gr.ace je imel zaupanje vanj in, ka¬ dar je bilo treba služiti v kakem težav¬ nem kraju, poslal je tja gospoda Pluta, kakor vem iz popolnoma zanesljivega vi¬ ra. In zato je služboval od enega konca škofije do drugega. Mnogo je župnij, kjer je bil on prvi duhovnik, da je zg 1 ^ dil cerkev, mnogo je župnij, kjer je 1U1IS ' val, kjer je potoval milje in milje ( ^'^ da je previdel bolnike, in kjer je ž a. nli pičli hrani siromašnega ljudstv “Njegovo delovanje me spominja nekdanje pionirske dneve; večina • ^ vas je sam 0 slišala o onih dneh. •" j vem vam, da so bili težki dnevi. toliški pionirji, ki so prišli v M‘" nt , y/ tujih dežel, so bili ubogi v blag 11 Sv eta. Vzeli so sekiro in so posekal' 0 ^ ko drevje, potem pa nasadili mio k< l 111 .)* 1 m nasejalj nekoliko ovsa • torov, da so imeli jeseni kaj žet' ’ vili ter lako preživeli sebe in svoji ,)l5. ‘AVB MAElA' bi(0) kako težko delo je to bi- j V P 0 ** , so oni prvi naseljenci s se- f )T in‘' sl1 ^ V ero. Ah, ako bi še mogel f l*' fiid 0 ' 1 ° taki bili katoličani v I ^,<5 i el °V^ Scott county, da bi imeli Ji°P ee 1 ueomahljivo vero, katero so i i lf» i„ be| 0 T .LtTt luhov. * ,, 0lc Marka „„ , / ' {er l>» »o olro' ses »« i 2 roda U S1>rc "" m v odstvoni gl0 ; ia,is «u phIo, D “ u " v b,l “ "“liito p 0 i„a ‘3 10 " b *'»- Dvorano ra »'dMiz V r s ,,, 0 U ";' 1 s “ k »točk» Dapro 50 učil,, “ ». -»trr.-b, lo ' Posebno krasna JO | T" u " i*<• »'vvilko i- v. Je mesto yions. Pluta /ni- tmmK ojLk. M PrW “' P ‘ r Omeniti moramo še, da mons. Plut sam m imel sreče, da bi bil navzoč pri teh pri. reditvah; radi nesrečnega padca p 0 stop- mcah pn katerem s e je starček prejšnji petek močno pretresel, j e namreč po zdravnikovem ukazu moral več dnij — kakor je rekal — čuvati postelj. Daši j e torej manjkalo slavju središčne točke — zlatomašnika samega, se je pa na njegovo izrecno željo ves program izvršil po prvot¬ nem načrtu in v splošno zadovoljstvo ljudstva. Vendar pa. se preč. g. jubilar ni nevarno poškodoval, kar je tem bolj čud¬ no, če se pomisli, kako globok je bil pa¬ dec, tako da že zopet lahko vsak dan čita sv. mašo in opravlja tudi druge posle kakor običajno. Na dan njegovega jubileja mu je bilo poklonjenih tudi mnogo krasnih daril od številnih njegovih prijateljev in čestilcev. Med najlepše spadajo zlat kelih od shako pijskih meščanov, zlat venec od njegovih ministrantov, mogočen Šop rumenih cvet¬ lic od društva sv. Roze in še m o go diu- n "ikov, ki so zrastli, odkar je bil on gih- Jr, r ., ' J (iotovo ne bo preveč, ako pri tej slo¬ vesni priliki pristavimo še kratek popis njegovega dolgega in delavnega življenju. Rodil se je monsignor Aloj/.ij UJut dne 21. junija 184] v Krupi, fara Semič na Dolenjskem. Študiral je ravno v central nem semenišču v ( lorioi , /<<> N, ‘je začetkom • A VE MARIA April l9 l5 f2 . -- , n vino vrnil misijonar Pirec.. L 1864 v d0 " ife0V za svoje amerikanske iskajof P°® fil se mi. je tildi nas *. misijone; > r “ Ameriko 21. junija i. 1 ; , Plut. P™« •' 23 , et star, ter je naj- torej bas ko je vzhodu. Pozno Fei nekaj -J »s« ^ ^ ^ P"" L n felmiarja 1865 škof Tomaž ■ „,n v mašnika. Tri dni pozneje sv. mašo v kapelici on- Jlotne akademije sv. Jožefa Nato ga Ji Zt poslal v vzhodni del Minnesote, kje Z v mestu Stillivater ustanovil nemško Lnijo Device Marije; obenem je oskr¬ boval vso širno pokrajino ob meji države tt-isconsin. Tam je ostal poldrugo leto. Potem je deloval nekaj časa kot potujoči misijonar* in obiskoval razne katoliške priseljence, raztresene po minnesotskih Šumak in ravninah. L. 1866 je bil poslan v Ne\v Prague in jo upravljal 19 mesecev s sledečimi misijoni vred: St. Benedict, St. Catkerine, Montgomery in St. Scho- lastica (zdaj Heidelberg). V vseh teh kra¬ jih. razen zadnjega, je postavil cerkve. Ker se je tod naselilo mnogo Čehov, se je privadil njihovemu jeziku. Proti koncu maia 1. 1868 se je odpovedal Novi Pragi in bil pozvan v mesto Winona. Tu je pre¬ vzel nemško cerkev sv. Jožefa, katero je Povečal, organiziral prv 0 poljsko župni¬ jo in ji postavil cerkev sv. Stanislava ter več časa oskrboval tudi angleško župnijo sv. Tomaža, kjer je sezidal lepo gotsko <(ikc\, ki še zdaj služi za stolnico vvinon- Kke škofije. Kot upravitelj poljske žup- m J e se J‘ e naug il tudi poljščine. Poleg mestnih župnij je pa oskrboval tudi ves inoma county z mnogimi misijonskimi rc r .* ch - ^tnriL-fn t r ’ Louistovvn in •Stockton. V prvih štirih •. dil cerkve. Meseca junija is,« - l ®™' klican v Shakopee kier ,e po ’ h-t. Dovršil je sedanjo prosto^’ ^ »v. Marka in , ct a 1883 sko poslopje ter hišo za sestro t> . je toliko zemljišča, da je župnp/Sil v posest ves sedanji tnkozvani<< čH block”. Upravljal je prvi dv e 'jNh ondotno irsko cerkev D. Marije p* ^ maja 1886 je kot teolog spr em Vj al °!N Trelanda k prvemu provincija^ Skofs m v Mihvaukee, Wis. Vrnivši se ~ v atin. OVo župnijo sv. Matevža in sezidal cevi-T.' 0 ! 11 , • v„rk«,*XXA Tj , J. V Srt« željo podal v St. Paul, kjer je nesoto meseca junija, se je na SK °fov 0 Ustanovil vidcev x . 1 0 in župnišče. Tu s e mu je pa p 0 Ve v’, °' triletnem delovanju zaradi neprestan naporov zdravje tako zrahljalo, da . varno obolel in bil tako prisiljen p^otj i koncu septembra 1889 odpovedati se • ! župniji. Nadškof mu je dal dopust, da v pozdravi in okrepi. Potoval je v Rim skal domovino, bil tudi v Woerishofenu ter se junija 1890 zopet vrnil v St. Pan) in ostal še dobrega pol leta pri nadškofu. Dne 1. januarja 189T je bil poslan y Neiv Ulm, kjer je župnikoval do jeseni 1.1892, nakar je prevzel župnijo Gleoncoe in jo oskrvoval pet let. Leta 1897 se je podal v Sleepy Eye, kjer je neumorno deloval naslednja tri leta, dokler se ni 19. marca 1900 zopet vrnil v Shakopee. Tu še zdaj vspešno deluje kot nepremakljivi župnik in dekan. V maju 1906 ga je sv. oče papež Pij X. imenoval svojim hišnim prelatom in mu je podelil naslov monsignor. Inves¬ titor o je v navzočnosti velike množice du¬ hovnikov in ljudstva izvršil nadškof h' c ‘ land dne 24. julija i. 1. v shakopijski žup¬ ni -cerkvi. Dolgo vrsto let je tudi že ško¬ fijski svetnik. * * * Mnogobrojnim čestilcem zlatomašnd (0 vim se pridružam 0 tudi mi želeč, da &■ ljubi Bog še mnogo let ohrani zdiavCn in krepkega, nam v izpodbudo, njemu ročenim dušam pa v časni in večni l" 11 Ad multos annos ! ,, 73 April* 1315. “AVE MARIA" Posloviteljni pastirski list mil. g. škofa J. Trobeča. Preljubi j eni bratje: — Skoraj pol stoletja, od novembra 1S65, deloval sem v vinogradu Gospodovem, po¬ gosto, zlasti v začetku, med velikimi te¬ žavami in zaprekami. Toda moja viso¬ ka starost, 77 let, z vsemi svojimi narav¬ nimi posledicami in slabostmi, me je pa prisilila, da sem se odpovedal svoji ško¬ fijski časti. Želel sem se rešiti tega za me pretežkega bremena. Svojo škofijo St. Cloudsko ljubim in bi je ne zamenjal z nobeno drugo. Duhovščina in ljudstvo mi je bilo drago in ljubo. Toda čutim, da nisem več popolnoma kos težkih in odgovornih dolžnosti, katere mi nalaga škofijska čast. Moj naslednik za to tež¬ ko in odgovorno službo je že imenovan in pride v kratkem v vašo sredo. On je premeroma še mlad, močan in bogato ob¬ darjen z lastnostmi, ki so potrebne vodi¬ telju in škofu. Sedemnajst let in pet mesecev sem upravljal to škofijo kolikor so mi moje slabe zmožnosti in moči do¬ puščale vestno in z veseljem. Za kake morebitne vspehe se pred vsem zahvalju¬ jem ljubemu Bogu, brez čegar milosti člo¬ vek itak ničesar ne more, dalje pa, tudi radovoljni pokorščini mojih blagih gg. duhovnikov in dobri volji vernikov, ki so mojo škofovsko besedo vedno uvaževali in sicer ne samo v duliovskih zadevah, temveč celo v posvetnih, ko so bili vedno pripravljeni za napredek škofije in ško¬ fijskih zavodov tudi žrtvovati potrebnih denarnih sredstev. Pri svojem prihodu v škofijo St. Cloud sem našel 40 svetnih in 43 redovnih duhovnikov. To število se je do sedaj skoraj podvojilo. Število duš je bilo takrat 40.000 sedaj jih je nad 00.000. Za časa moje uprave je bilo vstanovljenih 14 župnijskih šol, pozida¬ nih jo bilo več krasnih učnih zavodov. 70 novih serkva se je sezidalo. V 17. letih ‘■iti posvetil 100 duhovnikov (svetnih in "'lovnih) M’veda za svojo in nekaj tudi z- druge škofije. Birmal sem samo v tej škofiji nad 31.200 oseb, t. j. skoraj polo- ico cele St. Cloudske škofije. Razmerje med menoj in mojo duhovšči¬ no in verniki je bilo z malimi izjemami, vedno prijateljsko in zaupno.. Vse mo¬ je stremljenje je bilo posvečeno škofiji in ničesar drugega nisem imel pred očmi, ka¬ kor vedno le duhovni in telesni blagor svojih ovčic. Sedaj odstopam od visoke škofovske ča¬ sti. Drugi škof, boljši in z boljšmi last¬ nostmi obdarjen bo sprejel mojo butaro skrbi, škofijskih opravil in odgovornosti na svoja ramena. Ako bojo vsi čč. gg. duhovniki z njim izročenimi čedami udaui njemu z isto ljubeznijo, spoštovanjem in pokorščino, kakor so bili meni, — o čemer ne dvomim — bo gotovo škofija procvi- tala in napredovala. Če tudi nič več Vaš škof, vendar pa želim, da bi naša medse¬ bojna ljubezen nikdar ne ugasnila. Moj namen je, ostati v mejah te škofije in bom skušal Vam koristiti na različne načine, kakor bojo pač moje slabosti dopuščale. Ako sem pri spolnjevanju svojih tež¬ kih in večkrat jako neprijetnih dolžnosti kedaj koga razžalil, prosim ga odpuš¬ čanja in ga zagotovim, da se to nikdar ni zgodilo namenoma. Kar se mene tiče ni¬ mam zoper nikogar niti najmanjše ne- volje. Vsi imate ljubeči prostorček v mojem srcu. Še enkrat prosim z ljubez¬ ni polno resnobo vse dobre in goreče čč. gg. duhovnike, da naj vestno spolnujejo vse predpise in določila in vse opomine, katere sem jim dajal po letnih duhovnih ih. Bodite vsi zvesti pastirji Vam čenih ovčic! Vodite jih pridno na bo- > in zveličavno pašo sv. evangelija! ite jih k pogostnemu sv. obhajilu! Ču- e jih velikih in mnogih nevarnosti večnega zveličanja. Skrbite zlasti icžna jagnjeta svoje črede in vodite mlade in stare, z besedo in zgledom z ovsko ljubeznijo in nepremagljivo po¬ čiti vosi io k njih večnemu namenu. “AVE MARIA” April, 1915. 74 __—-- Goreče prosim vse vernike cele škofije, da na j spoštujejo svoje čč. duhovne pastirje in jih ubogajo, da naj sv. zakramente pogosto sprejemajo, da naj besedo bož¬ jo %di in pobožno poslušajo, da se naj zlasti sedaj v tem postnem času pogosto spominjajo oa one zveličavne in lesne nauke, katere sem jim v svojih kratkih pastirskih listih polagal na srce in naj u- ravnajo svoje življenje po njih! Varuj¬ te se sveta z njegovimi nečimernostmi, bojte se njegovih premetenosti v zapelje¬ vanju in pohujševanju, varujte se pre¬ greh in hodite pazilo po ozki in trnjevi po¬ ti zatajevanja in premagovanja, ki vodi v večno življenje. Zahvaljujem se celi škofiji, duhovnikom, redovnikom in lajikom za njih zvestobo in radovoljno pokorščino. Zahvaljujem se raznim redovnim družinam za njih izvrstno delavnost bodisi na vseučilišču, bodisi v višjih šolah in akademijah, bodi¬ si v župnijskih šolah, kjer so mladino na¬ vajali lepšemu krščanskemu življenju in jih vzgajali v dobre državlja¬ ne in dobre katolike. Zahvaliti se mo- lam tudi zlasti onim sestram, ki po bol¬ nišnicah, sirotišnicah in hiralnicah ne¬ umorno delujejo in svojo ljubezen do bljižnjega s smehljajočim obrazom tako požrtvovalno, s tako sladko potrpežjli Vost jo izvršujujejo, ko skrbe za uboge bolni, ke, najdenčke, sirote, stare in slabotn e ljudi. Te imajo pač najtežjo in naju e . prijetnejšo nalogo življenja. Nobeno plačilo sveta ne more njih truda odmeri, li. Sicer pa itak ne pričakujejo hvale in plačila od tega sveta, ampak prenaša¬ jo vse hrabro in junaško zato. ker priča- kujejo plačila nad zvezdami. Javno se zahvaljujem preč. generalnemu vikarju in škofijskim svetovalcem in drugim urad- nikom, ki so mi vedno stali na strani s sve¬ tom in pomočjo in mi pomagali težka in kočljiva vprašanja rešiti in zamotane raz- mere urejevati. Posebno sem dolžan osebno zalivalo o- nim svetnim in redovnim duhovnikom, ki so priredili tako veličastno poslovitveno slovesnost 4. novembra 1914. Zahvalim se prav srčno vsem katolikom in drugim državljanom mesta St. Cloud za tako ve¬ ličastni poslovitveni večer 5. febr. 1915. Zahvaljujem se vsem katoliškim društvom mesta za njih prireditve in darove. Molimo jeden drug za drugega, da hi nas vse ljubi nebeški Oče vodil po poti čed nosti in svetosti proti naši nebeški do¬ movini. Z Bogom. f Jakob Trobec, NEŽIKA LUŽAR: SLOVENSKO DEKLE. Povej, povej dekle slovensko, zakaj žari tvoje oko? Zakaj pogledi tvoji vedno tja gori proti nebu zro? Zato ker tam je Tvoja Mati, brez ktere le sirota si! Zato ker znak ti ta pomenja, da srečna si Marijina hči. Marijin znak na srcu nasiš oj, dekle, čuvaj, čuvaj ga skrbno! Ljubezen Materno ti znači in njeno varstvo premilo! Nikar nezvesta hči ne bodi! Nikar ne vzemi Materi nazaj, kar si ji pri sprejemu dala — to Njeno naj ostane vekomaj! Povej, povej, dekle slovensko, zakaj ti tak oko žari! O, kaj ne bi'. O, kaj ne bi, Suj srečna si Marijina liči? tf "Ave Maria 76 V POJASNILO. • zopet dobivam od raznih stra- • da bi odprli v našem listu po- * Oddelek, ki bi bil posvečen edino 1 jn interesom naših dekliških or- ^ z iasti Marijinih družb, katere skoro po vseli slovenskih žup- ^ i„ naselbinah. '•/. lani smo za to poskusili m zaceli pri- 0 hčevati članke, katere smo sprejeli od slovenskih deklet iz raznih naselbin. Veu- dar pomanjkanje prostora, nas je prisili¬ jo da smo prenehali. Ker s e nam je pa zadnje časp zopet ta prošnja in nasvet po¬ novila od več strani, odločili smo se, da bo¬ mo to poskusili in sicer ako že ne vsaki mesec, vendar vsaj od časa. In zato z današnjim dnevom odpiramo ta oddelek v našem listu, kateremu smo dali ime ‘SLOVENSKO DEKLE.” ' T tem oddelku bomo priobčevali raz¬ ne članke tikoče se Marijnih družb in razn 'l ) dekliških organizacij in sploh j r,IZI1 ^ vprašanjih glede naših slovenskih Priobčevali bomo poročila o gi- a ^ u lia ^ k Marijinih družb po posamez- I ” 1 nase ^inah, da bodo tako naselbina a( * an ° navduševale za pridno delovanje v dekliških društvih. /o j- h 0v .° |n av ^ e P° prosimo vse čč. gg. du- liaii/il,’ VOf ^ e lje Marijinih družb, naj dn^te a f 0vo ^ e V naselbini dohiti J;j A ' Vlneo v > k ' bo poročala v AVE MA- , dit ;; ,uštve n e m gibanju, 0 raznih pri- ir 1,1 Pobožnostih družbe. «] dekleta pa prosimo, naj " oglašajo in nam pišejo o raznih Mre bab iri težavah, o vsem, kar se ^ ‘ J di dušnega in telesnega napredka. 'litt *'ojt,. nam jasno odkrito pove- ' Mr/,Sil. • - - lHKlp.sana pod jim {|Mlkom ^ dl za s e ohranili njeno ime. v ,^ eW ^ or ška Marijiu a družba S c je za- 00 a " a U0V0 marl jivo gibati. Zadnje mesece se je namreč začela že useljeva- 1 mec nas mlačnost v spolnjevauju druž¬ benih dolžnosti. Veliko družtvenic je pozabilo na mesečna sv. obhajila, zlasti pa na družbene shode. Tako nekaterih društvenie po celega pol leta nismo videle pri shodu. Pri zadnjem shodu v marcu nam je pa č. duhovni voditelj povedal, kako bistveni del družbenega življenja so ravno shodi. Zakaj so pa društveni shodi tako velike važnosti? Zato ker najprej pospešujejo medsobojno spozna¬ vanje društvenie. Raztresene smo po ce¬ lem New Torku, tako se nikdar ne more- me videti. Edino le pri skodeli je mo¬ goče, da se snidemo in se vidimo ter dru¬ ga drugo spoznavamo. Društevni sho¬ di pospešujejo gorečnost in navdušenje za družbo. Kako lepo gori ogenj, ako sino ga dobro raznetili. Vzemi pa iz te¬ ga ognja kos gorečega oglja in ga pusti samega, boš videla, kako hitro ho ugasnil. Enako je pri človeškem navdušenju za dobro. Cel mesec smo same po raznih službah. Morda naša gorečnost že peša. p a pridemo skupaj, navdušeno zapojemo, eujemo navdušen pouk našega duhovnega voditelja, vidimo, koliko nas je, vidimo druge lepo moliti, to nas navduši in vno vič zagori naša prva gorečnost. - ^go¬ sto slišimo opazke, kaj je Manjina < ■ ba? ^j sem brez Jtfarijine družbe tu- ii iin Tndu uri shodili cuji di lahko dobra. ioaa P ' 1 ""V 0 '/"."f ! 1 .^ k wIo“X“ .ln.Stvoni- kaj. /ato, kci 1,11,. dobre društvo- ‘AVE MARIA’ 7S ,tudi poštena dekleta ' niče, so Me t; jružbo, so pa po¬ st, pa ° p,J ' lmffl0 prav kar nekaj sMe aesrecoe. roed uam i T nas. P raT za 0 ' , „ aš ; bivše Manjine drustve- družbi, ko se na d svojo nesrečo. “—‘Sa d bt našedruštvenice go- Z3t0 1 1 mesec prišle vse k shodu. En- tovo ' sakl ge že vsaka lahko odtrga, kra t na mes volje. Kolikrat rttvuTpo-^saplesinrazveselie- liL bi se enkrat na mesec ne za našo^koristt - Zato družbenice, udele¬ žujmo se pridno vse vsaki mesec sv obha- ft še bolj pa skupna shodov popoludn ‘ Pri zadnjem shodu meseca marca, je bi¬ lo jako žalostno, ker je bilo kar sedem društvenic izbrisanih iz Manjine družbe radi nemarnosti v skupnih sv. obhajilih in shodili. Tri društvenice so dobile en mesec časa, da se poboljšajo in pokažejo, ali hočejo biti dobre društvenice ali ne. In/’ odgovoril ji je duhovnik sočutju z nesrečno zapeljano sir oto li nisi preje vedela, kaki so našlem nega življenja? Ali nisi tolik r;u la opominov iz prižnice? svarjenj Sll ^‘ vednici? Zakaj nisi poslušala? nega življenja? Ali nisi toliki? n % ] sedaj imaš! Diorje solza ti ne b 0 ^^' nilo tvoje poštenosti. Svet te j e p0Vr - sedaj pa ravno on najbolj na te za Pelj a , kaže češ, glejte jo. . .? Ali vidis^j 0 '!' kako prav imajo duhovniki, da svaretf li vidiš sedaj, ali je bolje, poslušati / hovnike ali zapeljivce? Da, sirota, j kaj, jokaj grenke solze kesa. TodVpJ"' pozno je! Nihče ti ne more pomagati' m “S aj bi nikdar tako globoko ne pa J ko bi bila imela mater! Tako sem biij pa sirota od malega, prepuščena sam a sebi in tujim ljudem! Zato sem pa tako glo¬ boko padla!” — zaihti uboga sirota v ve¬ liki srčni boli. Bolje res, da nas je polovico manj, pa da držimo svoje dolžnosti, kakor pa če nas je veliko, pa opuščamo vse društvene dolžnosti. Sedaj imamo lepo natisnjena pravila, vsaka lahko bere y njih, kaj je njena dolžnost. Nič, slovenska dekleta, naše društvo je bilo vedno eno izmed najbolj delavnih dru štev v velkem New Yorku. Tako mora tudi ostati. Zato se vse krepko oprimimo te družbe in delajmo z navdušenjem za njen napredek. Sprožila s e je tudi misel j, da bi se naše društvo preosnovalo, da bi bilo tudi pod¬ porno. O tem se bo govorilo pri prihod¬ nji seji v aprilu na velikanočno nedeljo. Marijina družbenica. tako SEM pa bila sirota. Pred nekaj meseci j e prijokala k me tako pripoveduje nek duhovnik — sl( sko dekle, ki je bilo zapeljano od nič nega zapeljivea. Mej obilnimi solzam oz, svoje gorje, kako je sedaj zapnš, kako j, je fant preje obetal zvestob, jo bo vzel j. t. d. sedai j e na v v J pa niti po vee noče. Kaj naj sirota sedaj pQ v fna v tujini, brez sredstev? Kakor si si postlala, tak 0 bos pa “Saj bi nikdar tako globoko ne padla, ko bi bila imela mater. . . Tako sem bila pa sirota ! ’ ’ Da, slovensko dekle! Človek, zlasti de¬ kle v tujini, je sirota, velika, nesrečna si¬ rota, ako nima Marije za mater. O, koliko, morda skoro vsa slovenska že zapeljana dekleta, bi morala enako vzklikniti: “Saj bi ne padla tako globo¬ ko, ko bi bila imela Marijo za mater. To¬ da pustila sem Marijino družbo! Ušla sem iz naročja svoje skrbne matere, iz¬ pred njenih skrbnih oči sem zbežala v svet, med hudobne pokvarjence, opustila sem češčenje Marijino, opustila vse znake ljubezni do Marije. . . Da, saj bi nikdar tako globoko ne padla, ko bi bila i nie ‘ ia Marijo za svojo mater. Tako sem bi- A pa sirota, sama sebi prepuščena, snu jala sem se Marijinim hčeram, morda st iz njih norčevala! Oh sedaj sem pa sam 11 toliki norec ostala! oiuveusKo dekle, ali si ti matere? Nisi v Marijini dr— biti pod varstvom tako mogočne m beznjive matere? Zakaj ne? Zato, t (, bi ni Marijinega varstva potreba? tak ° s i ti močna da boš vse skušnjav Ns 1 j« ne' Vedi, vsako dekle, ki P fll p " ari j e za mater je sirota. Sirota ni'" 8 ' ve j u i nevarnosti, da ne pride v je P a j _ 0 bo tudi ona morala zaklica- C' k0 sem bila pa sirota od male- tl: re p U ščena sama sebi in mojim stra- g8 mojim zapeljivcem. Zato sem ;Hako globoko padla!” peketam dekliškega društva v New Yorku. V zapisniku izposojenih knjig naše knjižnice, je veliko imen društvenic in nedruštvenic, ki s 0 si izposodile zadnje dve leti knjige, vendar jih niso še vrni¬ li. Prosim vse, ki so si kako knjigo izposodili iz naše knjižnee, da naj jo gotovo nemudoma vrnejo, da moremo knjižnico zopet urediti. Opozarjam drušvenice, da Se knjige izposojujejo vsaki mesec prvo in tretjo nedeljo po sv. maši v bivši društveni so¬ bi na drugi ulici, kjer me bodo društve- nice dobile. — Segajte pridno po knji¬ gah! Imamo krasne knjige, skoro vse najnovejše! Berimo pridno, ker s tem se izobražujemo! Francika Potočnik 1 knjižničarka. ■-o- V Bridgeportu Conn. je bila minuli m esee ustanovljena nova Marijina družba v ondotni slovenski župniji Sv. Križa. Bi- je to krasna slovesnost. Na predve- cer > v soboto, zbrale so se društvenice v belih oblekah v cerkvi. Nato je bila -^arijanska misijonska pridiga. Po pri- 'bgi obstopile so dekleta Marijin kip brezmadežnega spočetja z gorečimi sve- 'amj v prezbiterju in se najprej Posvetile Mariji same sebe za vse pmodnje življenje, potem pa še celo župnijo. Nobeno oko ni ostalo v cerkvi SU1 °> bo so društvenice obljubovale zve¬ stobo sa oji materi za celo življenje. Niugi dan zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo, katerega so se društvenice zopet udeležile v belih oblekah.. Popoldne ob štirih je bil pa najprej sprejem v Mariji¬ no družbo. Po kratkem nagovoru misijonarja so dekleta zopet obstopile po¬ dobo Marijino z gorečimi svečami in tam prisegle svoji materi zvestobo kot Mari¬ jine hčere. “Za Mater smo te izvolile” so pele in prosile, da bi jih nebeška Mati sprejela y svoje varstvo za celo njih pri¬ hodnje življenje. Društvo bo imelo vsako prvo nedeljo v mesecu svoje skupno sv. obhajilo in shod. -o- Dne 18. aprila, drugo nedeljo po Veli¬ ki noči priredilo bo Kat. Slov. dekliško društvo v N. Y. svojo spomladansko zaba¬ vo v korist in podporo slovenski cerkveni občini v New Yorku. Priredili se bosti dve igri, resna igra “Molitev Marijinega o- troka”, in burka “Pogodba.” Prva igra je tako krasno izpeljana, da bojo gotovo solze stale v očeh vseh, ki jo bojo videli. Pri drugi ,se bojo pa nasmejali enako do solz. Tako dobro pogodene šaljive igre že dolgo nismo videli kakor je igra “Po¬ godba.” Že skoro dve leti ni New Yorških Slo¬ vencev nikdo nadlegoval s kakimi kolek- tami za cerkev. Vendar je bilo za nje vedno vse poskrbljeno. Rojaki, sedaj zopet treba, da se spomnite na cerkveno občimo s kakim malim darom. Zato vabi¬ mo vse rojake, katerim je pri srcu napre¬ dek slovenske cerkvene občine, da se te zabave gotovo udeleže. Po igri je plesna zabava. Vsa prireditev se bo vršila v slo¬ vaški Halli sv. Družine na Greenpointu. “AVE MARIA A Ptfl Iz Slovenskih naselbin. •n* Pa Rev- A. Moder je , B "f t« n.v.m. bolan. C. g. žup- 1 ku sfjo zdravje zopet toliko P««™- u da zopet sam opravlja svojo sluz- t i fUi g- župnik Moder se ve- Uk„ trudijo za blagor rojakov v Bndge- vi,,e in okolici. Vai dobr, zupljam ve- d0 ,a njih trud ceniti, zato .so Jim hvalez- „i i„ jih ljubijo. Tukaj je veliko soc,- jalistov, ki s tem kažejo svojo izobraže¬ nost in svojo oliko, da kolnejo vse, kal¬ jo svetega in seveda so jim zlasti na |>o- ’ti f . . . Žalostno! Da bi se jim vendar že enkrat odprle oči, da bi spoznali, ka¬ ki revčeki so in sicer preje, predno bo prepozno. — I. V. — V Calumet, Mich., so delavci izza zad¬ njega štrajka spoznali rdečit atce v vsej njih “veliki ljubezni” do delavcev. Napolnili so si žepe in jo popihali, de¬ lavstvo pa na cedilu pustili. Ljudi na- šuntati ni težko. Toda voditi ljudstvo k zmagi, zato so pa rdeči bratci preneum¬ ni in zato se jim tudi ne gre. Ko je njih žep poln je pa tudi štrajk dosežen, seveda za nje. In vendar se še dobe re¬ vice. ki se dajo vleči za nos takim sle¬ parjem ! Kdor se jim da, kar naj bo pre¬ varan. Volenti non fit injuria ! Kdor sam tako hoče, se mu ne zgodi krivica! Prav imate, rdeči bratci! Kalinke, ki se Vam dajo preslepiti, le slepite jih, saj drugega ne zaslužujo! Precej’ mo ra namreč biti prismojen, da Vam vrjame m gre za Vami. M 7 Ely Minn. — Berem skm-ui , f. . r „ , 11 sk01d J vse sloveli- ske liste. Toda priznati moram, da sa mo dva sta katera spoStujem in rad prebiram — Ave Maria- in A sloy , la dva lista edina pišeta t,ni y . . ' vedno res¬ nim n, ne razširjata med nas titeg a ne- liirmega soeijaJizma. in brezverstva' | t . Mm umujejo skoraj vsi dn,Ld listi. Zatoraj, rojaki radi prebiraj zlasti naš mesečnik ‘ Ave Maria!” x». ročnina je tako mala, vendar pa pt ^ t oliko prekoristnega čtiva. - Zima j e . .. l,^i;l rgv Violo vol— — minila t on k o /jlma • dla nekoliko. — Delavske razmero so '''zelo slabe. — Umrla -i e 3° tuka i do- l m otnica revežev Magdalena Levstik, do. , Na i « miiMi ma iz Sodiazicc. Naj v miru počiva' Leo Stupica. Italijani -so v veliko sramoto cerkvi v Ameriki. Se svojimi anarl«. stičnimi organizacijami, kakor La Man« N er a, Maffia, Bresci i. t. d. je prišel celi narod v .jako slabo ime. Imajo sicer tudi mej seboj veliko dobrih ljudij, ka¬ kor povsodi. Vendar so Italijani tukaj že toliko umorov in bombnih atentatov povzročili da se ne smemo čuditi ako se jib Ainerikanci boje. Glede spolnjevala svojih verskih dolžnosti so najslabji med vsemi kat. narodi. V Rocklaud Lake "• pr. je nekako GOO možicih Italijanov. 04 teh ne hodi redno v cerkev niti eden. Sem pa tja katerikrat jih pride komaj ka¬ kih 15. Vsi drugi pa nikdar, razun m' cvetno nedeljo po palmovo vejico, morda na Velikanočno nedeljo in božični dan. Vsi poiskusi jih pridobiti za vestimj 1 spol n je vanj e verskili dolžnosti, so bili za man. Zadnje čase so zopet zelo razburil' eel New York. Policija je zasledila 01 ganizacijo, katero je ustanovil še in01 ‘ lec kralja Humberta, Bresci, ki se P' njem tudi imenuje, ki je sklenila, da " z bombami povzročila po celem N©'V 0 ku grozo in strah. Sklenili so, da jo z bombami razrušili vse večje k at ’ portestantovslce cerkve in potem ^ !ače bogatinov. Le izvrstnosti naŠib (1 tektivov S(* imamo zahvaliti, da sc l ft l )l Ionski načrt ni uresničil. Policij 11 j ( ‘ pustila tako daleč, da so prinesli ,H >i"bi v katedralno cerkev sv. Bn' 1 ' 1 '^ “AVE MARIA” 79 WA &*- —- ] ( je tam potem aretovala. Bomba l!l ' 7C zažgana, in malo minut in nad ,i0 prosto ljudij bi bilo pokopanih v raz- _ v elieastne katedrale. Cel načrt Til kij 6 - kako je odkrila zaroto, je bil do 'Tlnč pičice tako izvrstno izpeljan, da 18 ' ora občudovati premetenost detekti- ‘ . Ko je namreč Alberto, Italian pri- . 1] v pondelek zjutraj ob sedmih v cer- j- P v in nese ^ P oc * °^ e ^° skriti dve bom¬ bi čakal ga je pri vratih policaj maskiran s s jvo brado kot kolektor in mu je od- taaal klop. kje naj sede. kakor vsakemu drugemu, ki pride v cerkev k maši. Od¬ ražal mu je pa klop. kjer sta že dva druga detektiva, preoblečena kot žen¬ ski čistilki, kleče pomivala tla, in čaka¬ la nanj. tako. da sta lahko natanjčno vi¬ dela. kdaj bo nesrečni človek položil bom¬ bo na tla, da ga bosta preje prijela, in ugasnila bombo predno bo mogla razpoči¬ ti. — Cel slučaj je grozen, ker kaže, česa je človek zmožen, ako zgubi svoje vero in se da preslepiti z revolucijonarnimi in so- cijalistiškimi idejami. Mil. g. škof Trobec se je minuli mesec za stalno poslovil od svoje škofije St. Houd. Minn. in se preselil k svojemu ne¬ čaku Rev. Johnu Trobec v Rockaway, Minn., kjer namerava v miru in tihoti preživeti zadnja leta svojega življenja. Cinljivo je bilo brati poročila o velikih prireditvah katere so mu hvaležni škofi ja- '' prirejali več mesecev pred odhodom. Duhovščina i e tekmovala z lajiki, cerkve¬ na društvu z raznimi posvetnimi, kdo bo Pokazal svojo udanost preblagemu ,n tako iskreno ljubljenemu nadpastirju j" mi se pridružujemo častilcem na- ^~ a prem. g. škofa Rt. Rev. J. Trobeča d. in niu prav iskreno želimo od ljn- ,f doga obilnega plačila za vse, kar je za sv. cerkev, da bi te zadnje dneve ''j'-ga Življenja preživel v veselju in / Njegov ljubeznjiv zadnji po- s bniteljni pastirski list prinašamo na dru gem mestu. Slovenske tamburašice “Slovenka” v New \ orku priredile so pred pustom v naši cerkveni dvorani zabavo z igro in plesom. Igrale so šaljivo igro “Oj ta Polona”. Udeležba je bila izvanrodno dobra. Ves program in vsa prireditev je bila jako modro in lepo izpeljana, da se ne smemo čuditi, ako je bil tudi gmot¬ ni financijelni vspob tako velik. Tambu¬ rašice so zasvirale dva komada pod vod¬ stvom gospiee U. Zakrajšek in žele bur¬ no pohvalo. Slovenska dekleta, le tako naprej! Ne vstrašite se nikakega truda in nikakih težav ali zaprek. Slovenska naselbina v New Torku Vas ceni in smo ponosni na Vas. Zato naprej! Bridgeport, Conn. — V slovenski žup¬ niji sv. Križa imeli so ponovljenje sv. mi¬ sijona od 21. do 28. februarja, katerega jo vodil Rev. P. Kazimir O. P. M. Verni¬ ki so se vseh pobožnosti celi teden z veliko vnemo udeleževali, zato je bil vspeh sv. misijona jako povoljen. Ob sklepu sv. misijona je bila ustanovljena dekliška Marijina družba, v katero je bilo spre¬ jetih takoj takrat fi4 Slovenk. Pri spo¬ vedovanju je pridno pomagal Rev. A. Berk. — Slovenska župnija sv. Križa v Bridgeportu, Conn., je mlada župnija. Vendar jako lepo in krepko napreduje pod spretnim vodstvom Rev. M. J. Golo- ba. Kupili so si že veliko stavbišče, kjer nameravajo takoj po veliki noči začeti staviti krasno novo cerkev in župnišče. Navdušenemu g. župniku Rev. Golobu, ka¬ kor tudi celi župniji .želimo obilnega blagoslova iz nebes! Rev. J. Plevnik je bil imenovan župnim upraviteljem slovenske župnije v Jolietu, IH dokler ne bo imenovan naslednik Rev. J. Kranjca. < a.ve mar la. f t April S 6 . . ^tolona.lednik Avstrijski, Uniorjem P** pustil v svoji opo- Fraue Ferdinand j ^ Na j s vetegsega roki tudi llstaU °' aUu ua Tirolskem z dolo- Zaki-auienta ' ^ ga tudi molijo ne- <=*>“. J« *°^ oscbae in politične na- preslaao » . eg0V e, tako njegove 1 - iprOS “S“ žele gret Ckotek ” Se- s kreuo ljub e doio čilo, ”da bi strt- • lia J 11 ? ° J. u ji ma hudo ze- Hog blagoslovil vse, ki so nj leli ali lmdo storilk pleme uiti nadvoj- lvakor znano unei jo F v voda, idasti pa ae njegova blaga jn pobo- na soproga veliko sovražnikov, kateri smrtno sovražili njega radi njegovega od- ločilo katoliškega prepričanja m naklo¬ njenosti do slovanskih narodov Avstrij¬ skih, grofinjo Cliotek pa radi njeue po¬ božnosti, še bolj pa radi njene slovanske krvi. Zlasti sta morala veliko preziranja iu zauičevauja iu intrig prestati od strani cesarskega dvora, kjer so jima vedno kaza li, kako sta jim ueljuba. To sovraštvo je bilo tako veliko, da ga cesarski dvor uiti ob tragični njiju smrti ni mogel po¬ zabiti ampak je povzročil znane sramotne nastope ob pogrebu. Kako je blagega pokojnika in blago pokojnico radi tega bo¬ lelo srce, kaže ravno ta odstavek v oporo¬ ki. Objednem je pa ta stavek krasno spričevalo, kako plemenitega srca sta bi¬ la oba blagopokojna, in kako morano vsi Avstrijski Floram, zlasti pa vsi katoli¬ ki brez razlike narodnosti silno obžalova¬ li, da nisti prišli dve tako plemeniti srci do v adarstva. Kolika zreča in blago- " ’',U “ VSKl - na, prostozidar. .1 o odeli, zakaj So ju sovražili SO ju spravili B pota. RAZNO. sovemu. Zoper prvi namen tc ga na nimamo nič. To je politiu a ni zakaj ODLOČNO PROTESTUJEMO' Movenski dnevnik \ 7 v i « Naroda je priobčeval nekai < • 01 k las ture, v katerih je bičal karika ' razmere v stari Politične '■ M ed drugima rUarja tudi karton f eki Jager __ ’ ljudske gtrnr,i "J-,Ml, voditelj,-v, katoUlkil, m„i 0 je jiriobčil koncem feb n v katerem biča slikar danost Slovenske kij %. j nki smo za popolno svdbodo mi§1 ^ V P°h I prepričanja. n I toda način, kako je osmešil posvetitev dežele Kranjske ^ > Srcu Jezusovemu je pa tako podel bogokleten, da mi kot katoliški lj 8t kar najodločneje protestujeni 0 j tako podlemu in tako diabolieuem u motenju naše svete vere in njenih p 0 j^' nosti. Kam pak naj se ubogo stiska ljudstvo v tako strašnih časih zateka ki kor k Bogu? K liberalizmu? Kam’p', vetje kam ? Torgj m u še te tolažbe i u 1 tega zavetja ne privoščite? Ali se ni žc več držav, in dežel enako posvetilo pr e . svetemu Srcu ? Ali ne veste n. pr. 0 Ti- j rolski? Zakaj bi kaj takega ne smela I tudi Kranjska storiti? Poleg tega pa, ali ni posvetitev ka- I koršna je bila doma, popolnoma verska stvar, verska pobožnost? Kaj potem me¬ šate pojme?! Da, zakaj izzivate? Zakaj žalite m tako podel način tisoče svojih rojakov in sicer v času, kjer smo vsi tako potrti, kjer treba do sočustvujemo drug z drugimi Zdi užiti nas hočete, pravite, ali s tem, da ste udarili in britko žalili tisoče onih, ka¬ tere vabite v svoj krog? Ali je to lepo! Ali je to modro? To je bilo skrajno grdo in podlo in Vam tega ne bomo pozabili! Strašno, nedopustno smo pa nezavedni v svojem prepričanju kakor naša sloven¬ ska duhovčina, tako mi katoliški lajik'> da sme kak slov. list, katerega naročnik' so sami katoliki, nemoteno kaj takeg* 1 priobčiti brez protesta, brez oporekanj 1 '- Ako bi prinesel to karikaturo kak l« skl sott’ »o Asino” ali morda celo kak Minnes •ski Mamice”, no, potem bi se temu čudili. Toda, da je Glas Naroda dal ta¬ ki sliki Pa silno cenjeni! * prostora v svojih pfedalib, 1° 11 k°H in nas je napolnilo '>■ °k , ° l m 'o objednem slovesno