< > h V) o 3 -J V) u o Če se začneš učiti igranje na tamburico pri štiridesetih, boš postal mojster v grobu. Perzijski pregovor naš tednik Številka 36 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 6. september 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Včeraj zvečer je bilo v hiši umetnikov v Celovcu odprtje tako osporavane potujoče razstave ..Uničevalna vojna. Zločini VVehrmacht 1941-1944“, ki je na ogled do 6. oktobra. Prireditelji so na tiskovni konferenci podkrepili, da z razstavo nočejo dreti nobenih jarkov, temveč sprožiti odprt dialog. Več v naslednji številki NAŠEGA TEDNIKA. Minister Franc Huhms EL obljubil delovne pogovore 1 - — " - = Strani 2/3 Na povabilo Enotne liste sta ae Pliberškega jormaka udeleži-'a tudi socialni minister dr. Franc Nuhms (4. z desne) in njegov slovenski kolega Berger (4. z le-Ve). Poleg tega je EL imela v 9°steh dr. Heide Schmidt, dr. Friedhelma Frischenschlagerja ln dr. Huberta Frasnellija. Slika: Fera KULTURA H OBJAVA PREDSEDSTVA NSKŠ Umetniki iz prostora Alpe-Jadran so se spet zbrali v Svečah, kjer se počutijo kot doma. Stran 12 Naslednja javna seja ZBORA NARODNIH PREDSTAVNIKOV (ZNP) bo v soboto, 28. septembra 1996, s pričetkom ob 9.00 uri v Katoliškem domu prosvete v Tinjah. Člani ZNP prejmejo osebno vabilo. Adrian Kert Komentar NAŠEGA TEDNIKA Minister Huhm=L obljubil delovne pogovore 'i r\ dl imolo \/ nnctnh C H' . '^laF6 Sfc Hfl oi~ - O velikih dosežkih V teh dneh so koroški Slovenci dosegli dva velika uspeha - dvojezičen otroški vrtec na Suhi in v Žitari vasi. Tudi dandanes kljub izboljšanemu ozračju v deželi je ta dva dogodka treba šteti k trdo zasluženim uspehom z ozirom na to, koliko pogajanj in utemeljevanj je bilo potrebnih za neko ureditev, ki se zdi v večjezični, sodobni Avstriji kot nekaj samoumevnega - pravzaprav sploh nič kaj posebnega. Koroška je v tem oziru res drugačna. Celo v reklami za deželo se upošteva posebna norost (Keantn is a VVahnsinn), ki postaja očividna tudi glede razstave o nemški VVehrmacht. Na žalost se ta norost izraža negativno še v marsikaterem drugem pogledu, tako tudi pri pojmovanju družbenih mozaikov, ki deželo sestavljajo. Koroški Slovenci so pač po zgodovinskih kriterijih avtohtoni mozaični kamenček družbene podobe te dežele. So pač tu, ker so se predniki tu naselili -banalno rečeno. Zato nimajo nič več in nič manj pravic, kakor druge tu živeče, kakorkoli drugače se opredeljujoče vrste ljudi. Realnost je vsemu navkljub drugačna. Nedvomno je prav tako realnost, da so časi mimo, ko so si koroški Slovenci zelo jemali k srcu, kadar so premišljevali o netoleranci v deželi. To je slovensko narodno skupnost privedlo po malem tako daleč, da zanjo ne šteje nič, kar ni trdo zasluženo, za kar ni potrebno žrtev. Kdo še razmišljuje, da bi pravzaprav moralo biti vsakdanje videti vsaj po celi spodnji Koroški dvojezične napise (glej kot zgled Irsko, kjer so napisi v irščini in galščini po celi državi). Koroški Slovenci so glede tega že tako „rahločutni“, da si sami postavljajo merila, kje je resnična potreba po dvojezičnem krajevnem napisu in kje je zahteva samo trmasto vztrajanje na že zdavnaj minulo dvojezičnost. Nobena ustanova in noben jezikovni pouk ne moreta nadomestiti emocionalnega funda-menta. Ko bi tako mislečim Slovencem bilo prepuščeno, da po lastni presoji postavijo manjkajoče dvojezične napise, bi ti najbrž sami od sebe minuciozno premislili, kod se še splača in kod ne (morda bi celo tajno čez palec prešteli slovenski živelj in se po tem ravnali?). V tem sobesedilu ne začudi, da moramo zgoraj omenjena dosežka šteti kot velika uspeha, morda celo mejnika. Kakor so nekateri poklicni Slovenci v javnosti postali rahločutni glede vidne dvojezičnosti, tako so nepoklicni, tako rekoč normalni Slovenci vsaj na zunaj postali apatični, ne-■■ občutlivi glede na- rodne pripadnosti. Neobčutljivi zato, ker jim nekateri poklicni Slovenci vbijajo v glavo, da je narodno pripadnost treba sprejemati neemocional-no. To pa povzroče ča obratni pomik. Izkazalo se je, da jezik in z njim povezana narodnost temeljita prav na fundamentu emocionalnosti. Zato je tudi tako pomembno in trajno, kar človek v otroških letih poveže s svojim emocionalnim svetom, v tem primeru jezik. Vsaj psiho- in sociolingvistika prihajata do tega zaključka. Vsaka beseda je mrtva, če z njo ni povezan vsaj kanček občutka iz najožjega socializacijskega kroga, po navadi družine. Nobena ustanova in noben jezikovni pouk ne moreta nadomestiti emocionalnega fundamenta. Glede tega bi bilo vsaj vredno premisleka, če se ne bi poleg številnih odlikovanj za zas-lužnosti za slovenski živelj uvedlo še odlikovanje za vse starše, ki sami svojim otrokom od malih nog posredujejo slovenščino in ne prepustijo te naloge izključno samo neki ustanovi. Navsezadnje so danes prav to veliki dosežki. Drugače pa mislim, da je vodja slovenskega oddelka pri koroškem radiu neprimeren za to funkcijo. Preteklo soboto je EL imela v gosteh sol cialnega ministra dr. Franza Huhmsa, pred sednico Liberalnega foruma dr. Heide Schmiedt in strankarskega kolego dr. Fried helma Frischenschlagerja. Poleg zastopnikov EL so koroške Slovence reprezentatirali še drugi merodajni zastopniki narodne skupnosti, med njimi predsednik NSKS Nanti Olip in tajnik Franc VVedenig, vodja Tinjskega doma rektor Jože Kopeinig, tajnik K KZ Nužej Tolmajer in predsednica PUAK Sonja Sturm, poleg tega sta se srečanja udeležila še slovenski minister za socialne zadeve in družino dr. Berger in predsednik SVP dr. Hubert Frasnelli. Predsednik EL Andrej VVakounig je Huhmsa seznanil z nekaterimi problemi, ki se tičejo koroških Slovencev, tu predvsem težav na mejnih prehodih s Slovenijo in podčrtal nujnost o razčiščeni^1 tega problema. Strogo ukrepanje na meji ogroža nemoteno kultut sodelovanje med koroškimi no Slovenci in strokovnim kadrom i Slovenije, zaradi česar trpijo mnoj ga področja izobraževalne dejaVj nosti med koroškimi Slovenci. D«' jal je, da se narodna skupno«1 zaradi tega spreminja „od optirn1' sta EU v skeptika". VVakounig ie omenil tudi velike težave glede j1! I nanciranja glasbene šole, ki jf koroška politika ne upošteva. V teži tega problema je spregovore | tudi predsednik CAN magUVlaO^j ^ Na pobudo globaškega podžupana Bernarda Sadovnika se je so-tudi na jezikovno škodo, tP|HiPn? i£iknv™ šknHn k°a//7/ minister Huhms sestal predstavniki'koroških Slovencev. koroškim Slovencem zaradi mačehovskega odnosa dežele in države do slovenske glasbene šole. VVakounig je dalje izrazil skrb zaradi nevšečnega stanja koroškega gospodarstva, kar zaradi odseljevanja negativno vpliva tudi na razvoj narodne skupnosti. Minister Huhms je imel za vse težave odprto uho in obljubil- pomoč v vseh važnih in odprtih vprašanjih. Ni izključil, da ne bi že jeseni prišlo do delovnih pogovorov med zastopniki koroških Slovencev in zastopniki vlade. Predsednik NSKS Nanti Olip je spet podkrepil pomembnost sprememb v zakonu o narodnih skupnosti in zahteval upoštevanje temeljnega zakona, ki ga je predložil NSKS. Schmiedtova je v tej zvezi dejala, da je povezava z EL prinesla LIF ..obogatitev v strokovnem znanju manjšinske problematike". Adke Grasser hvalil Slovenijo Prejšnji teden je namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser obiskal Ljubljano. Srečal se je z državnim sekretarjem za turizem Petrom Ve-selnjakom in ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom. Tema pogovorov je bilo vprašanje, kako bi lahko Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina nastopale s skupnimi turističnimi ponudbami. Grasserjev predlog, da bi t. i. „Karnten card" razširili na vse tri dežele, so v Sloveniji pozitivno sprejeli. Grasser je tudi pozval Slovenijo, da naj nastopa v pogajanjih z EU bolj samozavestno in da naj v tej zadevi ne ponavlja napak Avstrijcev. „Vaši gospodarski podatki so dovolj dobri," tako Grasser. Jubilej, ki oezuje na umetni razdvojenosti ter ne Jutrij, 7. septembra, bo dolgoletni preo ^pošteva dejstva, da mora manj-sednik NSKS dr. Matevž Grilc obhajal svCo£*S »°dro«i|h Med 50. življenjski jubilej. ‘re za slavljenca, čigar Izasluge za kulturnopolitični razvoj slovenske narodne skupnosti so neprecenljive. Vse jih našteti na tem mestu je dejansko nemogoče; dr. Matevž Grilc si prizadeva za enakopravnost koroških Slovencev, odkar je začel obiskovati Slovensko gimnazijo in še tudi potem, ko ni več predsednik NSKS, se ne more odpovedati skrbi za našo politično, kulturno in gospodarsko prihodnost. Grilčeva uspešna življenjska pot se je pravzaprav začela po naključju oz. po zaslugi tedanjega pliberškega kaplana Janeza Rovana. Če salezijanec Janez Rovan ne bi spoznal slavljenčevih talentov in ne bi vztrajno prepričeval Oberovih staršev, da je treba sina Tevža vpisati v Slovensko gimnazijo, Bog ve, ali bi slovenska skupnost lahko bila deležna pomembnih narodnopolitičnih dosežkov. Poleg Janeza Rovana pa je drugim je - skupno z ma9- Filipom VVaraschem in Kar-°hh Smollejem ter ob odločilni treba predvsem tudi ornem Podpori dr. Joška Tischlerja - na zasluge gimnazijskih učitelj« Začetku sedemdesetih let dose-dr. Joška Tischlerja in dr. Fra 9el, da se je NSKS dokončno četa Cigana. V dijaških letih s* odrekel politiki povezovanja z ga pridobila za sodelovanje ^OVP. Njegova in njegovih politič-Koroški dijaški zvezi, ki je bil« tih sodelavcev alternativa so bile tedanjem času politično zvočne samostojne občinske razgibana. Še danes dr. Gn.bnotne liste in uveljavitev dežel-vedno spet poudarja, da sta mine KEL. njuna politična in pedagoška v| Prav tako so se od vsega dila sveta. Če kdo hoče Tis«začetka zavzemali za vsestran-lerjeve in Ciganove zasluge 'sko sodelovanje z državo matič-našo narodno skupnost orna nega naroda v smislu držav-važevati ali ju celo očrniti, post niskega odnosa. Dr. Grilc je tudi ne zelo neprizanesljiv; pripr«v tem oziru sledil Tischlerjevemu Ijen je braniti njuno čast , čeHzročilu: če koroški Slovenci ne potrebno, do skrajnega. Izdelujejo z matičnim narodom, Sicer pa je slavljenec v-^L^i0 preživeti. Od vsega drugo kakor skrajnež. Nasprcstrii a ®e i® zaveda: da Je av" no: odlikuje ga smisel za praVL^ka manjšinska politika asimi- iHantska, kar je se posebej doka- nost, gostoljubnost, tovarištvo ,^ družabnost.Je mož velike Petične razsodnosti svojim odločnim nastopan- in umirjenO'j®m Proti ugotavljanju manjšine kar pa seveda ne pomeni, p pJatl omejevanju manjšinskih > hi hil dosleden. Dosle# ®Vlfz zakonskimi določili. jih prizadevartVploh pa se je slavljenec v bi bil dosleden, predvsem v svo( ®h letih svojega političnega za no,o»o enakopraonos^^^^^-^ oz. poenotenje osrednjih organizacijskih struktur v politiki, kulturi in gospodarstvu. Že leta 1976, ko je prevzel mesto predsednika NSKS, je bil njegov cilj, da bi premostili škodljivo dvotir-nost. Pripravil je vse, kar bi lahko prispevalo k uresničitvi te zamisli. Uspešni referendum vseh slovenskih odbornic in odbornikov novembra 1993, predvsem pa tudi lanskoletne volitve novega NSKS, so ena njegovih največjih zaslug. Da mu resnično gre za stvar in ne za kak prestiž, pa je dokazal s tem, da na volitvah novega NSKS ni več kandidiral za predsednika. Hotel je namreč v vsakem primeru preprečiti očitek, da mu pri njegovem zavzemanju za skupno zastopstvo v resnici gre samo za oblast. Osnovno vodilo, ki si ga je slavljenec izbral za svoje delovanje, je: delati z ljudstvom za ljudstvo. Organizacije in funkcionarji, še posebej osrednji, zanj niso sami sebi namen. Njihova edina naloga je, da služijo narodni skupnosti, in ne narobe. Sam se tega zaveda mdr. tudi s tem, da od vsega začetka sodeluje pri buškem MoPz „Kralj Matjaž" kot njegov predsednik. Iz lastnih izkušenj pozna potrebe, želje in probleme krajevnih kulturnih društev. Kot politično in idejno odprt človek s širokim obzorjem dobro ve, da dvotirnost in razni medsebojni prepiri v naši narodni skupnosti niso škodljivi samo v Politi- IH jPlIlhll. ki, tem-več še posebej tudi v kulturi. Dobro ve, da ljudje tega ne želijo in da bi bilo nujno potrebno ustvariti razmere za čimbolj smotrno uporabo organizacijskih, gmotnih in idejnih resurs. Ob srečanju z Abrahamom želimo dr. Matevžu Grilcu obilo zdravja, osebne in družinske sreče in se mu prisrčno zahvaljujemo za vse, kar je ustvaril v korist naše narodne skupnosti. Njegov osebni praznik pa je hkrati tudi jubilej, ki obvezuje - obvezuje nas vse, da se skupno zavzemamo za cilje, ki so za slavljenca samoumevni. V tem smislu na mnoga leta in na nadaljnje plodno sodelovanje! Janko Kulmesch nasprotovanju politiki, ki narodno politično zastopstvo ZNP je treba napraviti učinkovitejšega Kot zadnjega gosta poletnih pogovorov smo povabili predsednika Narodnega sveta Nantija Olipa. POLETNI POGOVOR Dl i ik jc ;e ni 's ie \£ •e In id S predsednikom Narodnega sveta se je pogovarjal Adrian Kert. NT: Kakšna je vaša enoletna bilanca kot predsednik? Olip: Bilanco delim na dva dela. Prva je suhoparna, za statistiko, obseg delovnega časa, ki znaša na teden do 100 ur pogovorov, terminov in prireditev. Kar pa se tiče konkretnega dela, smo lansko jesen porabili mnogo časa za notranje prestrukturiranje Narodnega sveta, še več pa sem ga izkoristil za to, da v stiku z ljudmi in raznimi institucijami do podrobnosti spoznam realno situacijo med narodno skupnostjo. Pozitivno v bilanci je, da je le nekje prišlo do premika v notranjekoroškem oz. -avstrijskem dialogu. Prav tako kot uspeh pa je treba šteti opredelitev R Slovenije, ki se najbolje izraža v sprejetju resolucije o slovenskih narodnih skupnostih v zamejstvu. To je tudi odziv na pravilno politiko Narodnega sveta. V ozadju se je računalo, da bo izvolitev novega NSKS pomenila tudi večje priznanje v odnosih z avstrijsko in slovensko politiko. Tu ni kaj opaziti... Res je treba reči, da se v odnosu z avstrijsko politiko ne da opaziti izboljšanja, nasprotno, v javnosti je bolj nastal vtis, da ima NSKS v kontaktu z avstrijskimi politiki večje težave kakor prej. Ugotavljam to zaradi tega, ker Avstrija prvič v zgodovini nima več opravka z nominiranimi zastopniki, ampak z neposredno izvoljenimi političnimi partnerji, ki imajo svoje opolno-močenje od prizadetih samih. To je novost v avstrijski politiki in za avstrijske politike same. Tega razvoja se zaenkrat politika bolj boji, kakor da bi ga bila vesela. Ob začetku se je evforično govorilo o slovenskem parlamentarizmu, o novi kakovosti v politiki narodne skupnosti. So tu kakšni premiki? Izvolitev ZNP je sama že zelo bistven napredek znotraj narodne skupnosti. Bilo je tudi nekaj sej ZNP, kjer se je ta poltična pluralnost zelo jasno izrazila. To naj bi bil cilj. Dodajam pa, da se je pluralnosti in parlamentarizma znotraj narodne skupnosti treba šele naučiti, ker to ni tako samoumevno, kakor smo si to pred volitvami zamislili. Pomanjkljivost je tudi v tem, da vsak preveč ščiti tisto, kar je sam zase dosegel in pri tem "pozabi na skupne interese, ker samo te _ moramo postaviti v ospredje. Če se bodo naše organizacijske strukture premaknile v to smer, potem mislim, da smo storili odločilni korak. So bile volitve preideali-stično zamišljene? Za vsake volitve, ki se izvedejo prvič, je treba imeti cel kup optimizma. Ljudje so s številno udeležbo pokazali, da želijo sami odločati, hkrati pa je to tudi_ zanje novost. Če se bo to ustalilo, potem sem prepričan, da so volitve ZNP dolgoročno edino pravilna pot, kako narodna skupnost pride do svojih predstavnikov. Seveda pa se morajo izvoljeni predstavniki zavedati odgovornosti takšne funkcije. Celo v predsedstvu se zatika. Vanj so bili deloma izvoljeni politični debitanti. Kako se je to lahko zgodilo? V predsedstvo gotovo nisem izbral ljudi, o katerih ne bi bil prepričan, da bodo dali najboljše. Pri sestavi sem skušal upoštevati predvsem regionalni princip. Na žalost se je izkazalo, da so posamezni člani predsedstva z dejanskimi nalogami preobremenjeni oz. da si sami niso predstavljali, kako zahtevno je takšno poslanstvo. Nekateri so sami od sebe priznali, da so z nalogo preobremenjeni in da ne bi več sodelovali v predsedstvu. Torej je napaka v volilnem redu? V volilnem redu direktno ne. Gotovo pa sem se sam iz tega marsikaj naučil in že letos jeseni bom zboru predlagal, da se mesta, ki so postala prosta, zasedejo na novo. Konkretno se naj bi to zgodilo na naslednji seji ZNP 28. septembra. Število predsedstva bo ostalo kot doslej? »Resolucija v slovenskem parlamentu je največji uspeh NSKS.“ NANTI OLIP Število se ne bo spremenilo. ( ostalo bo enajst, vendar bom vne- t sel predlog, da bi lahko postali čla- v ni predsedstva tudi osebe, ki nis°0( neposredno voljene v ZNP. ak To se pravi nečlani? Ta predlog bi bil omejen naa predsedstvo in naj bi doprinesel povišanju kompetentnosti predj^ sedstva. , To bi lahko zbudilo nerazume'n3 vanje med člani ZNP in vai, predsedstvu? ^ Brez dvoma bi se to lahko zQ° n dilo, vendar se ta varianta iz čist6 ^ stvarnih danosti ponuja. Omenjaj 1 tem sklopu samo funkcijo gene' ralnega tajnika. Prepričan sem, dfe' mora biti tajnik nujno tudi cla^j predsedstva, ker je dnevn soočen z aktualnimi zadevami |(rc naj bi njegove izjave bile že prediskutirane v predsedst^ Vem, da imamo izven ZNP še cele vrsto vrhunskih strokovnih ljudi, k so tudi politično dejavni. Seveda k predlog vnašam le s predposta^ ko, da se takšna možnost ne vn3 prej izključuje. ‘ Ideja o regionalnem princip V in drugih vrstah paritet samj^ po sebi se očitno ni izkaza1'); kot najboljša rešitev? 3zr Obseg dela in tudi raznoliko5e|ji tem zahteva v veliki meri profesic | nalnost tako v predsedstvu kakoRup organizaciji sami. Politična potr%d; ba zahteva, da morajo biti cla%|j predsedstva hitro na razpolag0^ kadar pride do nujnih zadev 'išlc kratkoročno sklicanih sej. 'ez Glavna točka kritikov je, dal ie preveč odbornikov in prem akne tfiaro kompetence. Je gren preširoko zasnovan, da 1,1 Le more dovolj učinkovito del%'2 vati? trie Rekel bi, da je trenutna sestava - Remija zasnovana pravilno. Vse-I ykor pa smo na preteklih sejah I ‘Poznali, da je treba odbornike 9 -Eremiti s potrebnimi podlagami. °_se pravi, da morajo biti odborni-že pred sejo dobro soočeni z Cevnim redom in imeti na voljo rstrezne podlage, s katerimi se ehko dobro pripravijo na sejo. Je nepripravljenost oz. nepoučenost o temah tudi vzrok :a P'člo udeležbo nekaterih sej? Gotovo je v tem oziru kvorum ;estdesetih ljudi v ZNP razmeroma visok v razmerju z narodno "uPnostjo. Glede udeležbe je čaj prednostna naloga pred-'edstva, da odbornikom dopove-n°' kako pomembna je udeležba sakega posameznega člana, '6nazadnje zaradi sklepčnosti, 'akorkoli že, bomo na naslednji eli_ predlagali, da se sklepčnost aža od dveh tretjin na polovico 'čeleženih plus en član. 0 splošnem znižanju števila 2bora se ne razmišlja? i J"0 zaenkrat ni aktualno. Ni pa 'r|bita resnica, da se to ob potrebi fe moglo spremeniti. i|0 Od pododborov ni kaj slišati. 16 Se vsaj v ozadju kaj dogaja? ;fo Je tako, daje nekaj zelo aktivnih lb pdodborov, nekaj manj in tudi pksnih, ki so enostavno premalo eJavni. Zamisel pododborov je, paa agirajo kot svetovalni organi. >|K°9aja pa se tudi, da se zadeve gd-^odborov razčistijo že pred nadnjo sejo ZNP in s tem odpade-ne-'z dnevnega reda. Je pa gotovo v | izrr|ed prednostnih in težiščnih a °9, da se pododbori poživijo. □o K)'e beležite uspehe v doslejš-st« nli dobi? ad1 Ge ostanem na koroškem oz. ne-'sMjskem parketu, so bili zadnji d/emiki v zakonodaji o narodnih ila^Pnostih. Mislim da smo po letu vztrajnega, doslednega i r a uspeli, da so v razpravi tudi gre’1 predlogi Narodnega sveta, tviičoštevati je namreč treba, da je ;elc'ela avstrijska vlada na ponudbo i, dosti milejšo obliko manjšin-a t^6 Politike. Da je bil s strani vla-tar tako negativen odziv na temelj-rnd fakon Narodnega sveta, ima '°k v tem, da je bila s strani ZSO ;jp, ustavnim določilom predložena ^jfUanta, ki je dolgoročno za na-,a|rn° skupnost uničujoča. Seve-a Se vlada raje odloči za neob-o5'Zn° varianto pred zahtevnim te-j jo ,nirT1 zakonom, ki jasno defini-, konkretne potrebe narodne itr^rtPn°sti' kot usPeh Je šteti, da ;iar,mr mecltem tuc,i našo listino 'ao-1® zelo resno in že jeseni 'lij.čnam, da bo na vladni ravni ,° do pomembne razprave. ,6z dvoma pa je največji uspeh, la j'I® Slovenija z resolucijo v par-i3 sntu potrdila pravilnost politike Blodnega sveta. , 10 med osrednjima orga-n'zacijama tudi novi NSKS ni rr,°9el razrušiti. Pred izvolitvi- jo za predsednika ste dejali: „Če dialog ne bo uspešen, je treba vnesti razpravo med ljudi." Mislim, da sem se točno tega, kar sem izjavil, tudi držal. Imeli smo mnogo dogovorov in pogovorov, vendar se je izkazalo, da to, kar ni bilo za- in podpisano, ni držalo. Pokazalo pa se je tudi, da od politične zasnove, ki si jo je zadala ZSO na preteklem občnem zboru, danes v resnici ni kaj preostalo. ZSO v slovenski narodni skupnosti nima več nobenega zaledja, zato ima dosti lažjo pot v tem, dajo tembolj priznava in ji gre na roko koroška politika. Če bi tudi Narodni svet začel zagovarjati asimilacijsko politiko, nas bi koroški politiki tudi začeli trepljati po ramah. Iz česa sklepate, da ZSO nima nobenega zaledja v narodni skupnosti? Najbolj jasno sliko kažejo krajevni sestanki, ki sem se jih sam udeležil okoli petindvajset in kjer sem vedno znova spregovoril z ljudmi o tem nesoglasju, za katerega ni nobenega razumevanja. Na eni roki lahko prešetjem število sestankov, kjer bi srečal npr. predsednika ZSO med in v diskusiji z ljudmi. Mislim, da te razprave v ZSO ni, zato pa je tem važnejše, da to upošteva Narodni svet. Organizacija ni sama sebi v namen, ampak je lahko samo v službi narodne skupnosti Ste se poslovili od maksime: V enotnosti je moč? Enotnost pojmujemo lahko samo tako, da vlada soglasje pri glavnih političnih ciljih. Predlogi, ki jih je Narodni svet zadnje čase vnesel, so prišli iz ljudstva in bili za ljudstvo, medtem ko so predlogi ZSO bili neka mešanica ideoloških naprezovanj in tega, kar bi uradna koroška politka še dopustila. Kljub temu je nujna oblika novega koordinacijskega telesa, v kateri obliki, pa se bo izkazalo jeseni. Stalna so tudi trenja med NSKS in slovenskim oddelkom pri ORF. Je v ozadju ideološki boj? Če ostanemo pri nalogi ORF kot takega, potem je naloga slovenskega oddelka ta, da v svojem programu upošteva realne danosti v narodni skupnosti. Najbolj oddaljen od teh realnih danosti pa je vodja oddelka. Sovzrok za to so gotovo tudi ideološke predstave vodje in strankarska odvisnost ni nobena skrivnost, saj vodja sam prizna pripadnost k SP. Najbolje bi bilo, ko bi pripadniki narodne skupnosti vodjo oddelka lahko volili sami. Se delijo vodilne funkcije še vedno s strankarsko knjižico? Tudi to ni nobena skrivnost. Vsaka stranka išče svoj vpliv in to seveda tudi med koroškimi Slovenci. Nezaupanje v tolar? Banka Slovenije je v Sloveniji nedvomno institucija, ki zbuja zaupanje pri ljudeh. Državljani so bili v nekdanji Jugoslaviji vajeni visoke inflacije in številnih devalvacij, v novi državi pa je tolar stabilen. Velike zasluge gredo nedvomno guvernerju dr. Francetu Arharju, ki je dokaj uspešno vodil monetarni sistem in se otepal zahtev izvoznikov, ki želijo prek cenejšega tolarja izboljšati svoj finančni položaj. Toda afera s Komercialno banko Triglav utegne zelo škodovati kredibilnosti centralne banke. Vrsta očitnih napak bo imela najbrž dalnosežnejše posedice. Okrožno sodišče v Ljubljani je na predlog Banke Slovenije v začetku julija uvedlo likvidacijski postopek v Komercialni banki Triglav (KBT). Centralna banka in revizijska hiša Coopers & Lybrandt sta namreč ugotovili, da banka, ki je bila še spomladi (uradno) med največjimi in najbolj prodornimi bankami v Sloveniji, ni več likvidna. To je bil po Dadasu in Kompas Consulting nov šok za finančnike. Medbančni trg je skoraj zamrl, do takrat dokaj stabilne banke pa so zašle v tolarske likvidnostne težave, kot denimo druga največja slovenska banka - SKB. Tudi državljane je zajela prava panika. Spoznanje, da monetarni sistem le ni tako vsemogočen, je pripeljalo do tega, da so prihranke začeli seliti v tuje banke in čez mejo. Očitkov je bila deležna tudi Banka Slovenije. Glavni je bil, da ni dovolj nadzorovala bank. Toda ko so nekateri pravniki začeli opozarjati, da se je centralna banka prenaglila, saj bi po črki zakona morala uvesti predsanacijski postopek, ne pa likvidacije, so se razmere tako zaostrile, da so guvernerja dr. Franceta Arharja v javnosti začeli obtoževati (da je njegova monetarna politika neprosojna, da ima politične ambicije in podobno) tudi nekateri člani sveta Banke Slovenije. Guverner je očitke sicer zavrnil in jih označil za predvolilno igro, vendar je nedavno sledil nov šok. Likvidacijski upravitelj je namreč ugotovil, da banka ni samo nelikvidna, temveč tudi nesolvent-na, kar pomeni, da so njene obveznosti večje kot njeno premoženje. Seveda se je takoj postavilo vprašanje, kdo se je zmotil: ali centralna banka in revizijska hiša ali likvidacijski upravitelj? Na odgovor bo treba še počakati, toda dejstvo, da na odločitev likvidacijskega upravitelja (da namesto likvidacije za KBT uvede stečajni postopek) Banka Slovenije skoraj ni imela pripomb, tudi veliko pove. V zadnjem času se zdi, da uhajajo centralni banki stvari iz rok. Poskus, da bi prisilila slovenske banke z administrativnimi ukrepi k združevanju, se je izjalovil. 32 bank, ki kujejo dobiček na račun skra-hiranega slovenskega gospodarstva, je za tako majhen finančni prostor odločno preveč. V prihodnjih mesecih bo kljub poostrenemu nadzoru najbrž propadla še kakšna banka, saj svojih prostih sredstev nima več kam plasirati. Če že da posojilo kakšnemu podjetju, ni rečeno, da ga bo podjetje sposobno vrniti. Banke imajo veliko slabih terjatev, svoj položaj pa skušajo izboljšati z zadolževanjem v tujini. Zato nekateri strokovnjaki menijo, da bo potrebna nova sanacija bank, drugi pa celo zatrjujejo, da bo potrebna sanacija monetarnega sistema. SLOVENIJA V ŽARIŠČU prizadeti so ogorčeni in to vidijo kot šikano, ki grozi z močno omejitvijo kulturne izmenjave in živetih medkultuk nih odnosov. Kaže, da skrb m neupravičena. Če se v sklopu kulturnih dejavnosti slovenskih državljanov v Avstriji postavljajo vprašanja, ki jih f nasploh treba razčistiti, potem ie zvezno ministrstvo za notranje za-deve na voljo za pogovore. Zakonske ureditve v Avstriji so takšne, da omogočajo kulturno izmenjavo, ki se je zadnja leta z našo sosedno državo stalno povečevala. Narodni svet koroških Slo vencev je že zaprosil za p° govor z vami. Kdaj bo prišlo do srečanja? Mislim, da bi bilo smiselno, če6 vprašanju razpravljamo na konW' etni ravni izvedbe. Morda bi b® ve v drugih deželah so vsaj iz mt jega vidika prinesle kar zadovolj ve rezultate. Adrian K^ J r)omen članov Družbe Jezusove (Societas Jesu, S. J.) za širjenje in utrjevanje krščanstva v novem svetu je izreden. Red je ustanovil baskovski plemič Ignacij Lojolski leta 1534 v Parizu, papež ga je potrdil leta 1540. Pomembna veja delovanja jezuitov so misijoni. V španskih kolonijah južne, srednje in severne Amerike so jezuiti ustanovili več misijonskih provinc. Najvažnejša je bila gotovo na območju današnjega Paragvaja (tki m. jezuitovska država). V Mehiko, osrdnjo pokrajino tako imenovanega podkraljestva Nove Španije, so prišli prvi jezuiti leta 1572. Na skrbi so imeli šolstvo in misijonsko delovanje. Kot mlad red so kmalu prišli v spore z dominikanci (inkvizicija!) in frančiškani. Zaradi pomanjkanja španskih jezuitov so začeli pošiljati tja tudi jezuite iz drugih provinc. Nezaupanje Špancev do njih je bilo veliko. Kot prvi tuji jezuit je prišel v Mehiko leta 1574 Sicilijanec Vicen-te Lanochi. Med tujci so imeli prednost jezuiti iz dežel pod špansko krono (južni Italijani, Flamc), niso pa bili enakopravni španskim jezuitom. Spor s špansko krono je prevedel začasno celo do prepovedi delovanja tujih jezuitov v Ameriki (med 1654 in 1664). Tujci so svoje priimke deloma pošpanili ali pa so si dali nove. Poleg šolstva in misijonov so imeli jezuiti na skrbi še številne druge de-janvosti in panoge, npr. naravoslovne raziskave. Zaradi svojega vse- Srednjeevropski jezuiti v kolonialni Mehiki (Bernd Hausberger, Jesuiten aus Mit-teleuropa in kolonialen Mexiko. Eine Bio-Bibl/ograph/e. Založbi: Verlag fur Geschichte und Politik, VJien; R. Ol-de n bourg Verlag, Munchen; 1995, 436 str.: vrsta: Studien zur Geschichte und Kultur der Iberischen und Iberoamerikanischen Lander, zv. 2: Herausgeber/izdajatelj: Friedrich Edelmayer, Alfred Kohler, Jose Carlos Rueda Fernandez.) stranskega prosvetiteljskega delovanja so postali sumljivi oblastem in inkviziciji. Po njihovi zaslugi seje razvijala Cerkev ponekod kot sporedna oblast h kralju; predvsem jezuitom v Paragvaju so očitavali odcepništvo. Delovanje jezuitov v Mehiki je v Evropi manj znano. Indijanci severozahodne Mehike so tudi manj znani kakor Azteki ter Maji v srednji in Inki v južni Ameriki. Tam so bile preproste kmečke družbe brez državne organizacije, na razmiroma nizki razvoj in stopnji. Vse te danosti je bilo treba izboljšati, krščanstvo pa je prineslo tudi korenite spremembe; tako so namesto običajnega mnogoženstva jezuiti oznanjali krščansko enoženstvo. Seveda so s svojim misijonskim delovanjem utrjevali kolonialno oblast, a večkrat so prišli z njo v hude spore. Najvažnejši viri o tujih misijonarjih so v Mehiki, ZDA in Španiji. O velikem številu italijanskih misijonarjev ni nobenga pomembnega dela. Jezuiti iz srednje Evrope so bili pregledna družba; bili so tudi naravoslovno bolje izobraženi, med njimi so bili celo izredni strokovnjaki. Prišli so iz petih provinc; iz avstrijske, češke, zgornjenemške, zgronjerenske, spodnjerenske. K avstrijski provinci spadajo tudi današnja Slovelnija. Hrvaška, Ogrska, Slovaška in Švica. Vsega je bilo 89 jezuitov, pa še štirje, ki so na poti umrli, bodi že v Španiji, bodi na ladji. Podatki o delovanju posamezi1 misijonarjev se opirajo na pisr^; spise, obravnave, poročila, veči11 jih je napisana v španščini, deloma latinščini ali kakem drugem jezik Narodna pripadnost srednjeevro skih jezuitov ni vedno jasna. Med h mi so tudi naših krajev sini ali r# gore listi. Johann Baptist Gratzho* (Gratzhoffer) se je rodil 6. 6. 1690 Pliberku, Johann Baptist Hinter6* ger 9. 8. 1725 v Millstattu, Marc' Antonius Kappus, pomemben z