»Teditrk« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na prediog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiraiijeui Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje štev. 7_Ptuj, dne 25. februtirja 1962_CENA 20 DIN Letnik XV. Gospodarske spremembe In zavest Članstva Sldi v sredo, 28. februarja 1962, ob 8. uri bo v Ptuju v dvorani Mestnega kina občinska konfe- renca SZDL, ki bo po svoji vsebini za stopnjo više od prejšnjih konferenc glede na dve značilnosti in sicer glede na kritično ocenitev vseh gospo- darskih in družbenih sprememb, ki so nastopile v razdobju po zadnji konferenci SZDL in po oce- nitvi sprememb, ki so nastale v zvezi z zavestjo naših delovnih ljudi v istem razdobju. Na prednji dve značilnosti na- merava konferenca opozoriti de- legate in vse organizacije SZDL ter usmeriti njihovo bodočo de- javnost k obravnavanju in reše- vanju vseh družbenih vprašanj z zagotovilom uspešnih rešitev in soglasja ter pomoči in sodelova- nja večine prebivalstva v občini. V tem duhu pripravljata svoje poročilo predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Branko Gor- jup in sekretar tov. Franc Tetič- kovič. Obe poročili bodo prejeli delegati in preko njih bodo za njuno vsebino zvedele organiza- cije SZDL, ki bodo lahko iz njih potegnile tudi potrebne pobude. Predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Branko Gorjup si je prizadeval pri sestavljanju svo- jega poročila upoštevati dvoje posebnosti. Pohvaliti je želel or- ganizacije SZDL, ki zaslužijo po- hvalo glede na svoje široko, so- cialistično gledanje na stvari in glede na njihovo občutljivo re- ševanje vseh perečih vprašanj v čim širšem krogu občanov. Po mnenju predsednika je pravilno pohvaliti občane, ki ne zahtevajo od skupnosti več kot to, kar sled- nja premore in se na drugi strani ne zadovoljujejo samo z zahte- vami in predlogi, ampak se ču- ' tijo tudi moralno in materialno | dolžne pomagati, da se sprejeti i predlogi in sklepi tudi uresničijo, i Po njihovem se delo ne prične ■ pri predlogu, da bi morali zgra- diti tako ali drugačno zgradbo, dvorano, popraviti cesto itd. Ne nehajo pri ugotovitvi, da ni za to v občinskem planu, skladu ali proračunu dovolj sredstev. Obratno, ta ali druga organiza- cija SZDL predlaga izvršitev de- la in se ga tudi loti, ko pridobi i zanj svojo najbližjo okolico in vzbudi s svojo podjetnostjo po- j zornost vse javnosti in tudi or- \ ganov oblasti ter si z delom in | uspehi zagotovi pomoč iz skup- j nih sredstev. Takih organizacij } je nekaj v občini in njihova mo- j ralnopolitična moč zasluži obču- • dovanje in posnemanje. Na drugi! strani pa ni mogoče mimo orga- j nizacij in ljudi, ki ne vidijo vse- i ga velikega dogajanja v našem i času in v naši družbi in ne naj- dejo v sebi toliko moči, da iji vsaj pravilno ocenjevali napore in uspehe drugih, če že sami ne morejo pomagati pri delu in do- prinašati svojega deleža k iz- boljšanju življenjske ravni naše- ga delovnega ljudstva. Organizacije SZDL v ptujski občini so imele v minulem ob- dobju na razpolago dvoje, in si- cer, da so na široko odprle vrata za ljudi, ki jih veseli delo v raz- nih sekcijah, ker lahko v njih iz- razijo svoje misli in predloge in j lahko v njih pomagajo, da se uresničijo razna priporočila in predlogi v zvezi s proizvodnjo, narodnim dohodkom, z njegovo delitvijo, v zvezi s hitrim razvo- jem v komuni in z izboljšava- njem življenjske ravni v njej. Na drugi strani so se nekatere or- ganizacije zadovoljile le s pobi- ranjem članarine in z ugotavlja- njem, da se članstvo ne zanima za politiko in tudi ni voljno po- magati pri izvajanju predlogov in sklepov in podobno. Nadalje je tov. Branko Gorjup v svojem poročilu zbral na eni strani vrline organizacij, ki so ugodno vplivale na rast sociali- stične družbene zavesti članstva SZDL, na drugi strani pa je od- ločno zavrnil vse zastarele me- tode in navade, ki dušijo v or- ganizacijah in kolektivih napre- dek in razvoj. Odločno je napa- del v svojem poročilu metode bi- rokratizma, sebičnost, samovo- ljo, nepoštenost, sektaštvo, špe- kulantstvo in podobno, kar je škodljivega za razvoj družbenih odnosov pri nas. Vse te analize in primerjave v poročilih niso splošne, ampak podkrepljene s primeri iz posa- meznih področij, kjer se najbolj vidi, ali se na njih dogaja vse v imenu ljudstva ali za ljudstvo samo, ob njegovi pomoči ali mi- mo njega. Komunalni sistem, krajevne skupnosti, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, per- spektivni program komune, go- spodarstvo, kmetijstvo itd. so področja, ki zaposlujejo z vso svojo problematiko velik del prebivalstva v občini, zlasti množične organizacije in večina jih obravnava kot celoto ter nji- hov vpliv na življenjsko raven prebivalstva. Zelo važno pa je pri tem, da želi konferenca SZDL v Puju do- seči prelomnico v dosedanjem političnem delu. V nedogled se ne more vleči stara praksa, da bi ponekod še dalje 10 odstotkov volivcev na zborih sprejemalo predloge in obveznosti za ostalih 90 odstotkov volivcev, da bi se še dalije vlekla n«jaisnost glede ustvarjanja in delitve dohodka, zavlačevalo sprejemanje pravil- nikov in opuščale analize poja- vov, ki dušijo napredek in raz- voj v proizvodnji, demokratiza- cijo in decentralizacijo uprav- ljanja. Po vseh vsebinskih pripravah na to konferenco se da sklepati, da je namenjena vsa pozornost delovnim ljudem in njihovim najmnožičnejšim organizacijam SZDL, delovnim kolektivom in skratka vsem občanom v mestu in na podeželju ob vseh njihovih dolžnostih in pravicah. V vseh pripravljenih pobudah in pred- logih je izražena želja in dobra volja, da bi ob vseh dosedanjih izkušnjah storilo v bodoče čim več, kar je možno glede na ma- terialne pogoje v tem letu in kar je koristno glede na potrebe na- še socialistične skupnosti. Branko Gorjup iTEDNi PO SVETO Američan Glenn je slednjič razveselil tudi Američane, saj se je po večkrat preloženih poizku- sih v torek uspešno odlepil od Zemlje, poletel v vesolje in tri- krat obkrožil Zemljo. Predsed- nik Kennedy pa je brž pohitel z malce pretirano izjavo, da so se- daj »Ruse dohiteli« in da si ZDA ne bodo dovolile iztrgati prven- stva v vesolju. Brez dvoma pa je ameriški uspeh hkrati tudi uspeh človeške znanosti, ki ga je treba iz vsega srca pozdraviti. OBISK V ZAR IN SUDANU Predsednik Tito je zaključil svoj obisk v ZDA in Sudanu. Če- prav je prišel na neuraden obisk, je s predsednikoma Naserom in Abudom obravnaval vsa pereča mednarodna vprašanja in dvo- stransko sodelovanje. Zamenjava mnenj o tekočih mednarodnih vprašanjih sodi v okvir sklepov beograjske konference poglavar- jev držav in vlad in je samo utrdila enake nazore ter tesno sodelovanje med omenjenimi tremi deželami. V času, ko se približujemo se- stanku odbora 18 držav za razo- rožitev — z delom bo pričel 14. marca — so najvišji pred- stavniki atomskih sil nastopili s svojevrstnimi pobudami. Ome- nili smo že predlog predsednikov Kennedyja in Macmillana, naj bi se pred sestankom omenjenih 18 vladnih delegacij sestali zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, ZSSR in Francije in nekako utrli pot uspešnejšim pogajanjem o razorožitvi. Nato je spregovoril premier Hruščev in predložil, naj bi se sestali najvišji predstavniki vseh onih 18 držav, ki so članice od- bora. Tako bi laže in hitreje re- ševali »na najvišji ravni« dolo- čena razorožitvena vprašanja. DE GAULLOV PREDLOG Nato se je pred dnevi oglasil francoski predsednik de Gaulle, ki se sicer ne zavzema kdo ve kako za pogajanja z Moskvo. Predložil je, naj bi se pred se- stankom osemnajstorice sestali najvišji predstavniki atomskih sil, med katere je štel tudi — Francijo. Kakor kaže, si franco- ski predsednik želi, da bi tako javno odprli vrata v »atomski klub« treh še Franciji, čeprav se ostali trije temu vztrajno upi- rajo. Ni dvoma, da je ta predlog presenetil vladne kroge v Lon- donu, Moskvi in Washingtonu. Zares so priporočila, naj bi na »vrhu četvorice« odločali o uni- čenju jedrskega orožja, dokaj čudna, če pomislimo, kako vztrajno se je Francija borila za svojo atomsko bombo. Razen te- ga je sam predsednik dva dni poprej na sestanku v Bonnu ob- ljubil — tako trde vsaj obveščeni krogi — zahodnonemškemu kan- clerju Adenauerju francosko atomsko orožje, če le podpre vključitev Francije v — atomski klub. S tem je nekako prehitel določene ameriške kroge, ki se tudi zavzemajo za atomsko obo- rožitev Zahodne Nemčije. POPLAVE V SEVEROZAHODNI NEMČIJI Ena največjih nesreč je te dni zadela severozahodno Nemčijo, posebno mesto Hamburg. Silni veter z neurjem je pognal mor- ske valove, da so prebili nasipe in preplavili obrežne predele. Mnoge družine je vodni val do- besedno zadušil med spanjem. Nekateri so se zadnji hip rešili na strehe svojih hiš in čakali na rešitev, dva dolga dneva. Nič čudnega ni, saj je voda ponekod za 4 metre presegla normalo. So- dijo, da je nesreča terjala v~č kot 500 smrtnih žrtev. Mnogo ljudi se trenutno zdravi v bolnici. Da bi bila nesreča še večja, grozi epidemija tifusa, čeprav so oblasti opozorile ljudi, naj ne pi- jejo neprekuhane vode. Kaže tu- di, da je prišla pomoč prizadetim prepozno in da se oblasti pri vsem tem niso kdo ve kako izka- zale. SLEDNJIČ POMIRITEV Po najnovejših vesteh v iSredo zvečer sta se francoska in alžir- ska vlada domenili o ustavitvi sovražnosti. Sporazum morajo samo še podpisati. Tako so se taj- na francosko-alžirska pogajanja »nekje v Švici« končala z uspe- hom. Ni dvoma, da bo miroljub- ni svet to odločitev, ki se je vlekla v nedogled, pozdravil. Prav tako lahko pričakujemo, da bo podtalna francoska arma- da OAS še povečala svojo tero- ristično aktivnost. Vsaj prve dni... Priprave gasilskih društev na gasilski kongres Stab odreda in upravni odbor Občinske gasilske zveze Ptuj sta 12. februarja 1962 reševala važne probleme s svc^jega delovnega po- dročja. Navzoča sta bila predsed- nik Okrajin« gasilsf^e zveze Mari- bor tov. Klemenoič in gospodair tflv. Benedičič. Komandir odreda Občinske ga- silske zveze' Ptuj tov. Martin Hcf- vat je poročal o delu po centrih v minulem letu in j« dal več predlogov za poživitev dela v le- tošnjem letu. Poleg pohval je bilo tud'i nekaj kritike, s-aj je razum- ljivo, da vsa društva niso enako aiktivna. So društva, ki se ne znajdejo, ki samo čakajo, kaj bo prišlo od zgoraj, in pri tem po- zabljajo. da se je potr&bno ne- nehno vežbati in strokovno uspo- sabljati za pomoč ptM požarih, ki jiih ne more nikdo vnaprej predvi- deti. Na drugi strani pa so dru- štva, ki se zavedajo svoje vloge in delajo po programu, kj so ga samia sestavila. Izobraževanje in strokovno usposobljanje članstva sta njihovi glavni nalogi. Za teka društva pa je še skora.i premalo priznanj in pohvaJ, ker si jih tu- di zasluži.io. V 14 dneh se bo moral po vseh centrih v občini Pbuj sestati po- veljujoči kader in bo moral pre- diskutirati plan dela v letošnjem letu. Potrebno bo oceniti vsako posamezno društvo, kaj dela in kako in kakšno pomoč potrebu.j^e in zasluži. Poveljnik Okrajne gasilske zve- ze tov. Milan Klemenčdč je pou- daril. da bo potrebno takoj zače- ti z r^^Pnim delom in nadoiknaditi lani zamujeno zlasti v zvezi s tekmovanji med društvi, ki bi naj odikrila občinske in okrajne prva- ke. V letošnjem kongresnem letu bo še potrebno misliti na to m na tem področju tudi čimveč sto- riti. V gasilsikem koledarjiu so vsi napotki za letošnije delo po društ- vih in zvezah. Potrebno je samo razumeti smisel vseh pobud in nailoa in pričeti z delom. Glede podčastniške šole v Med- vodah .jie tov. Klemenčič poudaril, da je za njo premalo prijav iz društev zlasti za pomladni in po- letni čas. Tako stanje vzbuja res- no skrb, kako obdržati šolo, če je Dremalo zanimanja za njo. Predsedrnik Občinske gasilsike zveze Ptuj tov. Marjan Berlič je poročal o uspehih občnih zborov v občini Ptuj. V celoti so bili ob- čni zbori dobro pripravljeni. Naj- bol.jše pa bi narj biil pripravljen občni zbor Občinske gasilsike zve- ze. Med najivažnejšimi pripravami zanj je vsekakor priprava kandi- datne liste za nov odbor, ker je potrebno na rotaci,io v duhu nove ustave misliti tudi pri gasilskih zveiziah. Med ostalim je bilo sklenjeno, da bo občni z'bor Občinske gasil- ske zveize 18. marca 1962, ker ta datum negibolj odgovarja. Dotlej Se bodo laihko vsi funkcionarji zveze dobro priipraviili na poroči- la, priporočila je predloge za bo- deče delo. D. F. Bliža se 8. marec Izvršni odbor konference za družbeno aktivnost žena v Ptuju je priporočil potom »Informacij« Občinskega odbora SZDL št. 2/62 vse krajevne organizacije SZDL na bližajoči se praznik žena — 8. marec. Priporočil jim je, naj začnejo pravočasno s pripravami na ta praznik. Tudi letos ga ne bi pro- slavljali samo s proslavami, am- pak med drugim tudi s posveto- vanji žena v vseh predelih ob- čine, kjer čaka žene več proble- mov, ki jih je potrebno rešiti še pred tem dnem. Sem spada var- stvo otrok, zdravstvo, šolstvo itd. S proslavami dneva žena — 8. marca so si mnoge organizacije SZDL že pridobile izkušnje. Po- trebno bi bilo po najboljših iz- kušnjah vse navedeno organizi- rati tudi letos s pomočjo učitelj- stva in v takem obsegu, da se bodo žene čutile na ta dan poča- ščene s strani skupnosti in svo- jih najbližjih. fEC POZORNOSTI IzoDroicianju mladine Nedavnega plenuma občinskega komiteja LMS v Ormožu so se udeležili člani komiteja, predsed- niki in sekretarji aktivov ter predsednik okrajnega komiteja LMS tov. Slavko Ožbalt. Plenum je sprva živahno razpravljal o kongresu LMS v Kranju, ki se je sestal glede na nov ekonomski si- stem in decentralizacijo uprav- ljanja v podjetjih. Ob hitrem tem- pu razvoja je potrebno najti nove oblike dela, ki bodo dostopne vsa- kemu mladincu in prilagojene po- trebam kraja. Aktivi bi naj v svojih krajih tesneje sodelovali z ostalimi organizacijami. Poseben problem predstavlja vaška mla- dina, ker večji del mladine ne do- konča osnovne šole in se tako ne more dalje izobraževati. Glede na to je nujno potrebno ustanoviti lastne centre za dopolnilno osnov- nošolsko izobraževanje mladine ali pa v povezavi z delavsko univerzo. Ormož je kmetijska občina, saj se nad 80 odst. prebivalcev ukvar- ja z obdelovanjem zemlje. Mladi- ni je zato potrebno obrazložiti njene perspektive ob hitrem raz- voju kmetijstva v občini. Mladino je potrebno pritegniti v aktive in ji posvetiti potrebno pozornost po- sebno pri izbiranju poklicev. Mladina zelo rada zapušča delo na področju občine in se zaposlju- je v razvitih industrijskih centrih. S tem izgublja občina sposobne ljudi. Mladinske aktive bi naj ustanavljali v ekonomskih enotah. Posebno pozornost so člani plenu- miu pos.vetili pionirskim igram v občini v letu 1962. Telesna kul- tura namreč zaostaja za splošnim razvojem v občini, ker je 50 odst. šol brez igrišč. Telovadnic pa os- novne šole razen treh sploh ni- majo. Mladina se zanima za prosto- voljno delo. Ormoška mladina že- li graditi v Ormožu novo igrišče. V občinskem merilu namerava mladina letos v maju pripraviti v Jeruzalemu mladinsko zborova- nje. RDr • Beograd: 8000 ljudi zbolelo za gripo Po najnovejših vesteh je epidemija gripe razen Japonske, Kanade, ZDA in drugih oddaljenih dežel zajela tudi nekatere evropske države. Gripa se širi tudi v JugoslaviJl. V Beogradu Je v 18 dneh zbolelo za gripo 8000 ljudi. LetoSnje pustne prireditve s tradicionalnim KURENTOVANJE M V Ptuju 4. marca 1962 Letos boste lahko videli celoten program msd 10. in 14. uro • Vse tri pustne dni (4. do 6. marca] bo v Ptuju pravo pustno razpoloženje • Po vseh gostiščih bo veselo že od sobote, 3. marca, dalje. Stran 2 TEDNIK PTUJ. DNE 23 FEBRUARJA 1962 Pismo uredništvu Za bolj smoterno novogradenj v Kdor se zanima za stavbe, ki rastejo danes hitreje iz tal kakor v prejšnjih časih, se bo zamislil nad gradnjo novih stavb v Ptuju. Moram takoj v začetku povedati, da z marsičem, kar se tiče novo- gradenj v Ptuju, nisem zadovo- ljen. Ko sem to svoje nezado- voljstvo razlagal drugim, so mi svet!?vali, naj te svoje misli in nasvete napišem v časopis, da se bodo lahko oglasili še drugi, ki naj moje nasvete odobrijo ali pa dajo boljše načrte glede na- daljnje graditve našega mesta. Odločitve o novogradnji v Ptuju se sprejemajo v okviru našega urbamističnega sveta, v katerem pa, kakor je znano, od- ločajo le tri aLi štiri osebe. Ostali člani sveta, kar je prav tako zna- kuhinjo, shrambo in kopalnico. Taka vila bi stala pet ali žest milijoinov dinarjev in bi jo dva lastnika odplačevala pri do treh in pol milijona posojila s 3®/o obrestmi 15 do 20 let. Tako bi imelo 20 takih vil 60 do 70 mili- jonov posojila, ki bi bilo v naj- več 20 letih gotovo vrnjeno. Vsaka stavba bi imeda tudi 5 ali 6 arov zemljršča. Sedaj je s spre- membo zazidave tega prostora ta načrt popolnoma ovržen in pri- čakovanega miru naselje več ne bo imelo in ga zaradi šole in šti- rih večjih poslopij tudi imeti ne bo moglo. Tudi če bi upoštevali amortizacijo za te vile, ki bi jih tam gradili, je treba priznati, da bi tri- do trirnpol milijonska obremenitev take enonadstropne lokacijo Ptuju hiše ne bila prevelika. Pri blo- kih, ki jih sedaj gradimo, ne bo prišlo od stanarine na odplačilo amortizacije nič, obresti pa ko- maj 2 do dva in pol odstotna, kakor so pokazali dohodki pri novem bloku Tovarne aluminija v Kidričevem ob Ljutomerski cesti. Urbanistični svet bi moral vzeti v pretres, ko se je odločalo o zidanju teh štirih novih blokov ob TrulDarjevi ulici, predlog, da bi na mesto štirih blokov v sku- pini in v stranski ulici, kakor je Trubarjeva, občina gradila bloke posamezno. Vsak blok bi lahko stal na svojem prostoru, kakor je n. pr. prostor na oglu Lackove ulice in na?proti Belemu križu, kjer je sedaj trafika in skladišče pohištva podjetja Merkur. Blok delilne 32 metrov bi lepo za- ključil ta trg. Stavba bi tudi zelo olepšala Lackovo ulico. Druga varianta za gradnjo bloka bi bil tudi 30 do 32 m dolg lep prostor med dr Fermevčevo hišo in proti hotelski stavbi, ki bi zakiril z železnice praznino treh dvorišč, ki zelo kazi okolje no- vega hotela. Ce si zamislimo tri bloke v Ciril-Metodovem drevoredu, ki so igrajeni tam na nizkem trav- niku in vstran od ceste, zgrajene med Ciril-Metodovim drevore- dom in Grajeno, nasproti želez- nici, bi to zelo povzdignilo Ma- sarykovo ulico in dohod na kolo- dvor, ki sameva na travniku, odrezan od mesta že sto let. Te- ga predela ne znamo spremeniti s Isa^Hina parkom pred kolodvo- rom, kar bi nudilo prijeten po- gled vsakemu potniku, ki pride v Ptuj. Kot vzor takemu parku bi lahko služil enak park pred kolodvorom v Zagrebu, s katerim se ponaša Zagreb vsak dan, ko odpremo televizor. Ce bi trije bloki iz Ciril-Meto- dpvega drevoreda, ki so tam za- zidani na travniku, bili zgrajeni na oglu Lackove ulice in ob nov: cesti, kjer so sedaj skladišča telegrafistov in dalje proti mo- stu, bi moral vsak priznati, da bi to bila prava parada novih zgradb za Ptuj in okolico. Treba je tudi upoštevati poleg stano- vanjske vrednosti nadstropij, v pritličju še trgovske lokale, ki bi močno dvignili rentabilnost blokov. Na sedanjem prostoru so sgma nova stanovanja. Na tem oglu bo še nekaj let praz- nina v spotiko in nezadovoljnost mnogih ljudi. Vsi se bodo ču- dili, kako da takih prostorov nismo že davno balje izkoristili in da smo sredstva stanovanj- skega sklada investirali na dosti manj vrednem prostoru. Vem, da bodo to kritiko mnogi sprejeli z negodovanjem, toda napisal sem jo zaradi tega, da se bodo imeli priložnost oglasiti še drugi s svojimi drugačnimi ali boljšimi načrti, da se bo vsaj v bodoče naš urbanistični svet v Ptuju bolj potrudil in bolj premislil, kje se bodo zidali večji bloki na bolj posrečenih mestih, ki naravnost kričijo, da jih je treba v prvi vrsti zazidati predvsem v glavnih ulicah, ne pa v postranskih, kjer jih nikdo ne viidi in kjer niso v središču mesta. Franc Cuček, Ptuj Enajsto leto jim že teče pri podjetju »Gradnje«. Za desetletnico službovanja so prejeli najradne ure Deki pri graditvi perutninarske farme še vedno v polnem teku. V novozgrajeni pekarni v Ptuju Ne predlog okrajne obrtne zbornice so si člani strokovne sekcije živilcev ogledali nedavno novo zgrajeno pekarno v Ptuju. Obratovodja Rebernak Alojz je delegacijo lepo sprejel, spremljal po obratnih prostorih ter tolma- čil tehnološki proces proizvodnje. Nova ptujska pekarna je delno mehaniziram obrat. V mešalnem prostoru sta dva me^-alna stroja in 20 kotlov kapacitete 180 kg testa. V obratovalnem prostoru je stroj_ Za deljenje testa in po-1 trebna opfeni^a za tehtanje in obli- kovanje izdelkov. V skladišču za moko so sejalne naprave, stroj za stepanje vreč in transporter za spravljanje moke. V posebnem prostoru je avto- matska krožna peč, ki .je dolga 18 m in ima dva tekoča traka. Treka lahko tečeta skozi peč sa- mo pet minut, .ali pa tudi do ene ure. Peč kurijo s premogom, upravljanje pa je avtomatsko. V eni uri speč? krožna peč 500 kg kruha, ali v osmih urah 4000 kg kruha ali 24.000 kom. peciva. Kruh .je dobro pečen in kvaliteta na primerni višini. V novi pekaimi obratujejo v dveh izmsnah ter je s pomožnim osebjem zaposlenih 29 delavcev. Za dostavo kruha in peciva ima- jo na razipolgao tri avtcmobile. Območje preskrbe seiga tudi izven mesta in prek hrvatske meje. Upravrd organi pcxijetja dobro skrbe za zaposlene delavce. Red- no dctbivajo toF>el obrok hrane, ki ga zauži,jejo med 30 minutnim odmorom. Posebno skrb posveča- j o delovni obleki in osebni hi- gijeni. Stroš.ki nov« pekarne znašajo čez 100 milijonov din. Del strc-š- kov je prispevalo podjetje del pa sta prispevala okraj in občina. Moko dobavljajo iz ptujskega in mairiborskega mlina, vendar s kvaliteto vedno niso zadovoljni, kar seveda vpliva na kakovost kruha. Nova pgkarna v Ptuju ra^z- polaga z dobrim strokovnim kadrom, ki ss trudi izdelovati čim boljše pekarske izdelke. Kot so se povsod pri novih pe- karnah pojavile pomanjkljivosti, tudi tukai ni šlo breiz napak. Ta- ko je skladišče kruha za določe- no kapaciteto premajhno in pre- visoko, visled česar nastaja suha vročina in se kruh preveč suši. Kopalnica in garderoba sta v enem prostoru namesto v dveh in bi bile bolj primerne kabine s prho. Menimo, da bi arhitekti že morali poskribeti za pravilno raz- pcceditev potrebnih prostorov, saj smo doslej zgradili že lepo število novih pekarn. Člani strokovne sekcije živilcev so bili z ogledom nove pekarne v Ptuju izredno zadovoljni, saj so si nabrali novih izkušenj za svo- je rradaljn.j.e delo. Karel Rakuša no, samo potrdijo, kar so trije ali štirje p^dlagali, takoMa raien teh treh ali štirih članov, skle- pov urbanističnega sveta nikdo drug ne more ovreči ali kakor- koli premakniti. Člani urbanističnega sveta se izgovarjajo glede svojiih sklepov na nasvete in predloge inž. Bran- ka Kocmuta iz Maribora. Ta svetovalec ima sicer večkrat po- srečene nasvete za gradnje v Mariboru, toda v nekaj urah, ko pride v Ptuj, ne more dobiti ta- kega pogleda glede novogradenj v našem mestu, da bi bilo samo njegovo mnenje pri nas mero- dajno. Lansko leto nisem bil redek med tistima, ki so bili presene- čeni, ko je urbanistični svet sprejel iniciativo inž. arhitekta Kocmuta, po kateri se je občina Ptuj odločila, začeti spomladi graditi tri bloke v Ciril-Metodo- vem drevoredu, vendar ne ob cesti, temveč na nizko ležečem travniku. Mislim, da je potrebno graditi čim več stanovanj, toda zakaj na tako neugodnem pro- storu, na tako nizkem terenu, na popolnoma prostem travniku, kjer ni odtoka in kjer bodo po- sebno ob nevihtah v kleteh naj- večje težave zaradi vode. Koliko bo stalo črpanje vode iz kleti, kjer bodo imele stranke kurivo in shranjeno ozimnico? { Se bolj pa je presenetil pro- jekt za gradnjo štirih velikih ! blokov v Trubarjevi ulici, nepo- ' sredno pred vrsto vil na levi f rani, če gremo iz Ljutomerske ceste proti novi hiši tov. Mara. Lastniki vil, ki so jih pokupili ali zgradili prej, ko so biLi pre- pričani, da bodo imeli v tem delu mesta popoln mir, se bodo sedaj morali temu odpovedati zaradi šterih novih blokov s 60 stanovanji. Poleg tega bi naj za bloki gradili še novo osemletno šolo z 12 ali 16 razredi. Ta svet je bil že pred 40 leti določen za vile ali hiše—enonad- stropnice. torej stavbe z dvema stanovanjima. Vsako stanovanje iDi Gb?«aalo dve ali tri sobe in Za srečno in varno vožnjo Uspehi, ki jih js doseglo Avto moto društvo v Ptujtu v šolanju kadrov, bodočih šoferjev amater- jev, uvrščajo to društvo med naj- boljša in nfajaktivne.jša društva v občini, okraju in v Sloveniji. Prav radi tega je prav, da tokrat spregovorimo tudi o delu in živ- ljenju te^ga društva, ki opravlja izredno koristo družbeno delo. Za uvod samo nekaj podatkov. V le- tu 1961 ja Avto moto društvo Ptuj, pripiravilo šest tečajev za vaznike motornih vozil kategori- je A in B, skozi katere je šlo 250 tečajnikov. Treih tečajev za mopediste se je udeležilo 100 te- ča.inikov. Dva tečaja, ki sta bila organizirana za starešinski kad^ir JLA, na bazi' trideset ume praktične vožnje se .je udeležilo 24 tečajnikov. Na kmetijski šoli v Turndšču pri Ptuju, je društvo izvedlo teča.ip za traktoriste. V letu 1961 .je uspešno položilo iz- pite zcf-voznike kategorije A 180 tečajnikov in za voznika motor- nih vozil kategorije B 212 tečaj- nikov. Nadalje je bilo opravlje- nih 24 izpitov za poklicne vozni- ke motornih vozil kategori.jie C in 17 tečajnikov za voznike trak- torjev. Zra-ven tega pa je bilo v letu 1961 izprašanih 400 mopedi- stov. Vediio več tečajnikov Da so bili doseženi gornji uspehi, je bilo vloženega mnogo truda in naporov vseh aktivnih delavcev Avto moto društva Ptuj, predavateljev in inštruktorjetv. Vsakodnevno smo priča, da se v večernih urah zbira veliko števi- lo tečajnikov, ki prihajajo na predavanja in z velikim zanima- njem sledijo izredno dobrim pre- davanjem. Razveseljivo je pred- vsem to, da je ptujsko Avto mo- to društvo prešlo v celoti na no- ve oblike in metode poučevanja. Vsa predavanja so zelo dobro pripravljena in se podajajo tako, da jih lahko sleherni teča.jnik ra- zume, čeprav je sestav teča.jni- kov zelo raznolik od delavca do kmečkega fanta. gospodin.ie pro- fesorja, zdravnika itd. Zraven predavanj se uporabljajo razno- vrstna tehnična ponazorila kot so: episkop, film razne slike, sheme in podobno. V razpravah pa se rešujejo številni problemi križišč ter pro- blemi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo vozniki motornih vozil v vse več.jieim prometu na naših cestah. Pre^davatelj Viiktor Kranjc si vsestransko prizadeva, da sle- herni tečajnik snov čim bolje obvlada, pa n.aj mu gre v začetku še tako težko. S tovariško po- močjo in prizadeven .jem preda- vatelja, tečajniki znanje dobro obvladajo, kar potr.jujejo tudi do- seženi uspeihi na izipitih v zad- njem tečaju. V zadnjem tečaju je bilo 34 kandidatov, ki so pristo- pili k izpitu, od katerih je z uspehom opravilo izpit 32 kendi- detov. Dva, ki izpita nista polo- žila, pa nista redno obiskovala predavanj ter potrebnega znanja nista obvladala. Novost v delu Avto moto društva v tečajih pa je tudi preverjanje znanja s te- sti ali društvenimi izpiti. Ta pre- izkus znanja pckaže pridnost in znanje posameznega tečajnika in ga opozori, kaj vse se je potreb- no še naučiti, da bo nato uspeh pred izpitno komisijo zagotovljen. Reizumljivo je, da se vsak tečaj- kilom,eitiri in prv^e ure praktične vožnje v plavem »fičku 600« po okoliških cestah in ptujskih uli- Izkušeni šoferji so sigurni za vsakim volanom nik mora pridno učiti tudi doma, ka.iti brez truda in učenja ni uspeha. Prve vožnje s »iičkomu Praktični del pouika zahteva prav tako od slehernega tečajni- ka mnogo truda in naporov, saj je treiba obvladati tehniko vožnje na raznih terenih in pod različ- nimi pogoji. Hitro in uspešino re- ševanje zamotanih problemov, s katerimi se srečujeijo vozniki motorniih vozil v vse gostejšem prometu, zahteva od slehernega voznika mnogo sposobnosti. Prvi cah povzročajo premarsikateremu tečajniku obilo skrbi, problemov znojenja in prijetnih doživetij. Naj je nekdo še tako trd in ne- roden ob prvih urah praktične vožnje, pa ob dobrem in skrbnem vodstvu inštruktorja Jakciba Ši- ca, ki sleheimeimu tečajniku po- sveča vso skrb, uspe postati do- ber in vesten voznik motornega vozila. Omeniti moramo tudi tehničnega vodjo Avtomoto društva, Franca Špraha. ki od joitra do poznega večera vestno opravlja svojo službo v delavnici društva ter skrbi za brezhibnost vozil. Avto-moto društvo poleg teča- jev, ki jih organizira, skrbi tudi iza svoje člane, ki so tečaje že končali, pa nimajo lastnih motor- nih vozil, s tem da jim omogoča kci-dicijske vožnje. Društvo nudi svojemu članstvu možnost servis- nih popravil lastnih motornih vo- zil v društveni delavnici. Avto-mo- to društvo pa se zavzema tudi za avto pralnico, ki je v Ptuju re« nujno pcitrebna. Vsaka vožnja - nove izkušnje Tečajniki, ki smo obiskovali in zaključili tečaj za voznike motor- nih vozil v ptujskem Avto-moto društvu, se z veliko hvaležnostjo spominjamo uir, ki smo jih pre- živeli ne predavanjih v učilnici, v delavnici ali na praktičnih vcž- najh v krogu dobrih in požrtvo- valnih delavcev Avto-moto društva Ptuj. Čeprav smo tečaj zaključili in opravili iizpite, naš» delo ni končano, Naša dolžniost je, ostati aktiivni član društva in si še na- dalje utrjevati pridobljeno znanje. Skrbeti moramo tudi za varnost na naših cestah Človeška življe- nja so najdiragoca-i€.}ša, zato je tem večja odgovornost voznikov motornih vozil, da vozijo varno. Če bomo vedno upoštevali napot- ke, ki smo jih prejeli na preda- vanjih in praktičnih vožnjah v času našega šolanja v Avto-moto društvu v Ptu.tu, se bodo promet- ne nesreče umaknile z naših čast. Vsem novim teča,inikom želimo pri bodočih izpitih uspeh in sreč- no ter vatno vožnjo. Tovarišem v Avto-moto društvu v Ptuju naj- lepša hvala za trud. Iskreno želi- mo. da tudi v bodoče žan.jejo ta- ko lepe uspehe. I Feliks F^onar Zadnja stran nove šole pri Ljudskem vrtu, kakor jo prikazuje idejni načrt, ki gaje izdelal Mestni projektivni biro Ptuj. PTUJ. DNE 23. FEBRUARJA 1962 TEDNIK Stron 3 Zlatoporr-čenca Jamhrovič ALOJZ IN NEŽA JAMBROV Č zlatoporočenca iz Podvinc Tiha in skromna, kakor sta bila celo življenje, ki jima je bilo en sam delovni dan, sta <^hajala 18. t. m. petdesetletnico skupnegiB ži- vljenja zakonce Jambrovič Alojz in Neža iz Podivinc. Nista sicer veliki in pomemibni osebnosti, vendar se dobroti ji vilh Jambrovi- čevih marsikdo opominja. Stanu- jeta čisto na robu Podivinc, ped Kicairjem, v sikromni s slamo kri- ti hišici in si kljub visoki staro- sti še sema gospodarita. Ata Jambroviičev se je roddl 1. 1884 blizu Štriigove. Sin manj- šega fKJsestnika je takoj po kon- čani osncvni šoli mislil na samo- stojni poklic. Sam miren in do- stojen si je poiskal sebi enafeo diružico, Nežko Krajnc, rojeno 1, 1888 v tisti hišici, kjer stanu- jeta še danes. Va{jena trdega dela tudi se- danje samote ne ustrašita. Štiri hčere, ki sta .jiih vzgojila, so se poročile, od dcima, mam^ pa kar naprej gospodari, kakor neikdaj, seveda v manjšem obsegu, precej pa jima odtehta atoiva zaslužena pokojnina. Ob vajinem visokem jubileju vama želijo vse štiri hčerke z družinami prijetno in še dolgo jesen vajdnega življenja, žel,jam pa se še pridružujejo ostali so- rodniki, prijatelji in znanci. K. Pri Veliki Nedelji odprta gostilna 17. t. m. je Gostinsko podjetje Ormož odprlo gostilno pri Veliki Nedelji. Otvoritveni zabavi so prisostvovali bližnji prebivalci okolice in Veliko Nedeljčani. Gk^stinsiko podjetje namerava še letos obnoviti lokal in urediti parkirni prostor. Gostilna je tem večjega pomena, ker je tik pred železTiiško in avtobusno postajo. KONCERT,SVOBODE' IZ MAJŠPE.RKA V nedeljo, 18. februor- ]ci 1962, je bil v domu »Svobode« v Mafšperku koncert godbe na pihala DPD »Svobode« Mxij- šperk in mladega tam- buraškega zbora ob raz- meroma zadovoljivi ude- ležbi občinstva. Koncert v Majšperkii je bil po svoje zanimiv. Najprej zaradi sa- me Rodbp na pihala, ki jo sestav- ljajo sami delavci iz majšperških dveh tovarn starosti 17 do 55 let pod vodstvom dirii^enta Janka Komarja, pa tudi zaradi tambii- raškega zbora šolarjev iz Maj- šperka in okolice, ki ga uspešno vodi dirigent tov. Ciril Mesarič. Na drugi strani pa je bil ta koncert važen tudi zato. ker sta postala s svojim vztrajnim in uspešnim delom zanimiva za šir- šo javnost. 16. februarja t. 1. je snemala njun program za radio oddaje radijska postaja Maribor. Zelo važno pa je ob vsem tem še to, da so vsi navzoči zboroma in dirigentoma s ploskanjem pri- znali, da so z njihovim izvaja- njem programa zelo zadovoljni. Godba na pihala, ki šteje 18 članov in igra na stare instru- mente, kupljene kot rabljene že 1938. leta, si je za koncert izbrala 3 Pahorjeve in 3 Sedlačekove ko- račnice, 2 valčka — E. Stole in F. Knez — in Zagorske glasove F. Muhviča. Tamburaši so lepo izvajali 11 narodnih in partizan- skih skladb in so bili prav tako nagrajeni z aplavzom. Kot solisti so pri nastopu godbe na pihala nastopili Anton Peršuh. Franc Kosi in Kari Virej. Z dirigentom Jankom Komar- jem je dobila godba na pihala 4 dirigenta, ki si enako kot nje- govi predhodniki Anton Svara, Jože Orešič in Franc Kosi priza- devajo, da bi kljub slabim finanč- nim sredstvom ohranili Majšper- ku godbo in da bi pridobili za njo nov naraščaj. Tega pa si ne obetajo brez pomoči in vpliva obeh tovarn ter množičnih orga- nizacij na sprejete nove delavce in nameščence. Le tako bo lahko potem Majšperk nadaljeval tra- dicijo svojih godb. Med naj- vztrajnejše sedanje godbenike štejejo Vlada Robarja, ki je 3 do 4 krat tedensko prevalil s kole- som ali peš 30 km zdoma in na- zaj. V bodoče se bo godba na pi- hala DPD »Svoboda« podala na več gostovanj v Rogaško Slatino, v pljučno bolnišnico na Pohorje in v bližnje kraje. Sočasno pa se bo pripravljala na okrajni festi- val, S svojimi finančnimi težavami »Svoboda« v Majšperku ni edina v ptujski občini zlasti odkar so večje težave z dotacijami za »Svobode« in druge sekcije kul- turno-prosvetnih društev. Naba- va novih instrumentov, not, oblek itd, ostanejo tudi za letos odprte postavke v proračunu društva, ki jih bodo poskušali realizirati, če bosta pokazali za njegove potrebe tudi letos vse razumevanje in na- klonjenost obe majšperški to- \4arni ter okrajna in občinska zveza »Svobod« in prosvetnih društev z občino Ptuj na čelu. VJ Goaoa na pmala DPD »Svobode« v Majšperku po koncertu Tamburaški zbor v Majšperku po koncertu Prijeli so na pravem mestu r>o nedavna so prebivalci Jur- šinec in okolice v zimsih veče- rih samevali doma ali si krajšali čas na obisku pri sosedu ali znancih, kjer so luščili buč- nice ali smukali perje. Si- cer so tudi drugače preživljali večere, n. pr. na obisku pri ma- joliki jabolčnika, v smehu in drugačnem razvedrilu ter ob plesu. Toda tudi tega ni bilo vedno. Od lani se je pa vsaj za ne- katere, predvsem mlajše, vse ob- čutno spremenilo. Ko so lansko leto v Juršincih gradili stanovanjski blok, je bilo potrebno do njega napeljati pri- bližno 700 m cevi za vodovod, oziroma za to dolžino skopati jarek. To delo bi naj opravili delavci podjetja, ki je blok gra- dilo. Toda vmes so posegli pro- svetarji-učitelji, zdravnik, usluž- benci KU, pošte, LM, šols:ki otro- ci in nekaj prebivalcev iz okoli- ce. Izkopali so jarek za vodovod in pri tem zaslužili vsaj približno toliko, da so s pridobljenim de- narjem kupili TV sprejemnik. Namestili so ga v šoli in sedaj je vedno izpostavljen mnogim ra- dovednim očem. Vsak večer se odpre razred in vklopi sprejemnik. Včasih je obisk boren, včasih pa je razred domala poln. Nekateri obisko- valci sicer godrnjajo, ker več- krat ne razumejo govorice ozi- roma jezika nastopajočih in tudi program ni vedno za vse, vendar JURSINCI vztrajajo. Opaža pa se, da je za T V program še kar precej zani- manja. Velik del zaslug, da je v Juršincih TV sprejemnik, gre predvsem učiteljstvu in omenje- nim, za kar zaslužijo pohvalo ter so nedvomno lahko svojim sovrstnikom v drugih krajih za vzgled. Delavska univerza Ptuj o dogodkih v svetu v sredo, 14. t. m. je biio v Jur- šincih predavanje DU Ptuj o po- litičnih dogodkih v svetu, o do- mačih aktualnostih, naši zgodo- vini in dr., spremljano s prikazo- vanjem barvnih diapozitivov Govoril je tov. Jože Vrabl Iz Ptuja. Vsebina je bila pestra in £0 ji mnogi slušatelji in slušate- Ijice z zanimanjem sledili. Sko- da je le, da na tako zanimivo predavanje ni prišlo še več mla- dine in odraslih. Jože Bezjak Tečaj Rdečega križa dobro obiskan V Juršincih že več kot mesec dni obisku.je nad fides^-t deklet in fantov tečaj RK ki ge vodi požrtvovalen ter sD''isohf3vafel.Ta, kgikor iz odqovorov deKlet m f.='ntov ugo- tovil, da .je te^aj na visoki ravni. Iz snovi o spoznava'n.iu bolezni, pcmoči v nezavesti, o steklini, te- tanusii, o po.šk- dbah in nsgi re- ne t^r .šoku, so slušatelji kar do- bro odgovarjali Predavatelj se trudi, da bi podal snov čimbolj po domače, da l-ahko vsebini vsak- do slpdi Predavatelj je s tečaviki za- ! dovoljen, vendar bi bil še bolj, če I bi se Dri učen,ju np-kotiko bolj po- trudili: ker je na\ sezadn.je vse le n.jim sam>im v kon.sl. Bezjak -lože »Devetdeset veselih minut« Mladinci aktiva LMS Ivanj- kovci so 18. t. m. priredili v Ivanjkovcih zabavni večer s programom »Devetdeset veselih minut« Sodelovali so tudi mla- dinci in mladinke iz Ormoža in Cerovca. kar je prvi primer ta- kega sodelovanja aktivov LMS v občini Ormož. Program je bil pester in pisani zvoki domačih melodij so navdušili poslušalce, ki so napolnili dvorano, kar je v Ivanjkovcih redko. Lepa godba mladincev iz Ormoža je dala poudarek kvintetu, ki bo v prihodnjih nastopih še bolj na- vdušil zainteresirane poslušalce. Izrvajanje skečev je prisotne razvedrilo. S tem programom bodo m!a A apejso a? T;iB5fSTqO puip občini. D. Ho/znC' (hm^^ Z^A VEČJO AKTIVNOST IN SAMOSTOJNOST ŽENA (S konference družbeno aktiv- nih žena v Ormožu) 16. t. m. so na konferenci druž- beno aktivnih žena v Ormožu žene razpravljale o težavah v organizaciji družbenega uprav- ljanja, o vzgoji in varstvu otrok ter družine. Konference se je poleg številnih žena iz območja občine udeležil tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL. Na konferenci so udeleženke posvetile posebno pozornost vzgoji in varstvu predšolskih in šolskih otrok. V občini Ormož je 10 227 žensk od 19.413 prebival- cev ali .53 " n. ki pa so v razmerju s svojim številom vse premalo zastopane v delavskem in druž- benem samoupravljanju. Zato je potrebno uveljaviti pravice enakopravnosti žena vsaj v pod- jetjih in ustanovah. Na področju občine je zaposlenih 658 žena in od teh jih je samo 41 v upravnih organih. V krajevnih odborih je samo ,5 žena. kar pomeni, da je na območju občine 18 krajevnih odborov brez žena. V šolskih odborih je le 30"'n žena 2enr- so glede na materinstvo bolj pove- zane z otrokom kakor možje, zato imajo pravico in dolžnost, pomagati s svojimi izkušnjami pri usmerjanju dela z mladino. Ni mogoče zahtevati od žene, matere, gospodinje in proizvajal- ke, da bo še družbeno aktivna tako kakor je mož, ki razen svo- jega rednega dela nima nekih drugih posebnih obveznosti. Že- ne je potrebno razbremeniti ve- likih obveznosti z otroci in go- spodinjstvom ter podobnim Za- starela so mišljenji, naj bo žena samo doma, ampail jo je pKjtreb- no vključiti kot proizvajalko in upravljalko v našo družbeno se- danjost. Več skrbi bo potrebno posvetiti organiziranju in raz- širitvi otroških vrtcev ter jini zagotoviti potreben strokovni kader. Prav tako j^ potrebno uvesti prek socialnih delavcev uspešno skrb za družino in mla- dino. V komuni Ormož sta samo dve ustanovi za varstvo otrok ki pa ne zadoščata potrebam in je potrebno že letos ustanoviti vsaj še eno. Člani šolskih odborov so dolžni nadzirat: delo šolskih ku- hinj in stremeti za tem, da bo vsak otrok prejemal v šoli mle- ko. V 11 šolskih kuhinjah se hrani skupno 1946 otrok ^ 60"/" vseh šoloobveznikov. Rdr V Ormožu še letos rešena stanovanjska vprašanja v Ormožu rastejo nove zgrad- be sodobnega mesta. Graditev še ni končana, izdelan pa je že načrt za novi 32-stanovanjaki blok, ki bo že letos pod streho. V marcu bodo pripravljalna dela že izvršena, predvsem odkopi temeljev in ostalo. Blok bo opremljen tako kakor so oprenn- Ijeni tri dosedanji. Sradnja bo stala 92 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovljena delno v občinskem skladu za stanovanj- sko graditev in deloma iz sred- stev za prodanih 11 stanovanj v pred kratkim dograjenem blo- ku. Gradnja tega bloka bo pre- cej cenejša v primerjavi z do- slej zgrajenimi bloki v Ormožu. Stanovanje v doslej zgrajenih blokih je stalo povprečno 4.5 milijonov dinarjev, v novem pa bo stalo le okrog 3 milijone di- narjev. Ta razlika bo uresničena glede na skromnejše zaliteve bo- dočih stanovalcev. Mnogo sred- stev je možno prihranit; pri sta- novanjskih gradnjah s tem. da v bloku zgradijo le en glavni vhod v le eno stopnišče, če so vgrajene enosmerne vodovodne in straniščne cevi. Graditelj nove zgradbe še ni znan, ker je gradnja še v raz- pisu, dela pa bo verjetno pre- vzelo gradbeno podjetje Remont v Ormožu, ki je razen vinske kleti zgradilo v Ormožu poleg klavnice tudi vse ostale nove objekte. Rdr Dva šestorčka do prve polovice 1963 Na območju občine Ormož ob- stajajo velike težave zaradi po- manjkanja stanovanj za učitelj- stvo. V bližini šol namreč n: za stanovanja primernih zgradb, ali pa so daleč pretesne. V ta namen je občinski ljudski odbor sklenil, zgraditi dva blo- ka-šeshtorčka za učitelje v Pod- gorcih in Miklavžu. Pri Miklavžu bo zgotovljen šesforček in pri- pravljen za vselitev že letos. V Podgorcih se bo delo zavleklo do prve polovice prihodnjega leta. Ta blok je že pod streho, vendar je še potrebno mnogo dela. pre- den bo možna vselitev. Z zgra- ditvijo teh blokov in nepred- videnih privatnih gradenj bo vprašanje pomanjkanja stano- vanj v Ormožu začasno '-'^šeno. Rdr Požar v Zup8č'i vasi Vnedet.io, 18. februarja 1962 se je ob 19.10 pojavil na strehi gospodarskega poslop.ia .ložefa Ppfdikaka iz Zupečje v»3si 18 rde- či petelin. Naffkrat je izbruhnil požar in uničil gospodarsko do- slopie, precej sena in slame ter nekaj gospodarskrg-s inventarja. Škodfl je ocenjena na okrog 1 mi- lijon dmar.jev. Kako je prišlo do požara, bo verjetno doqnal-3 ijreiskava, ki jo je uvedlo TNZ. Vlogoče je samo d>vo.je, da je bil požar podtaknjen ali da je prišlo drugače do te ne- sreče. Gasilskemu društvu Lovrenc na Dr-avskem poljoi gre vse prizna- nje za hitro n uspešno interven- ci.jo, da je bilo obvarovano ao- spodarsko poslopje Antona Pi.ška, kar bi povečalo iK-žaimo škMo ra nadal.jn.ja 2,5 miliirra dinarjev. Na pomoč so prihit-la še društva Ptujska gora in Kidriče'vo. Malo pred pospravljanjem ga- silskega orodja se je pojavil požar na strehi gospodarskega po- skpja Marije Kozoderc na drugi strani požarišča V nevarnosti je bilo še gospodarsko poslopje .Ja- neza Korparja. Na poslop.iu Ma- ri.ie Kozoderc .je nastalo škode za 400.000 din. Tako so vse gasilske enote pred odhodom še enkrat morale gasiti. Povel.jujoči na po- žarišču je poklical ra pomoč še gasilce iz Ptuja ki so tudi pri- hiteli in pom-agali v akciji Tako bila nadaljnja nevamosi pre- prečena. D. f, Stran 4 TEDNIK DNE 23 FEBPUABJA 1962 Pel zanimivih »lepotic« na lanskem ptujskem karnevalu ^GOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Leto telesne kulture mladih Poročali smo že o »Jugoslovan- skih pionirskih igrah«, ki so le- tos v znamenju telesne vzgoje. To dejavnost lahko ocenimo kot zelo pozitivno, saj naši najmaljši ne bodo tekmovali le na šport- nem področju, ampak bo treba pokazati mnogo prizadevanj tudi na drugih področjih, v zdravstvu, higieni, prehrani in podobnem. Da bi pospešili množične obli- ke telesnokulturne dejavnosti otrok in vnesli v to delo novo so- dobnejšo vsebino dela, obenem pa dosegli družbeno priznanje za vse, ki delajo z otroki na tem področju, je razpisal Svet za skrb za otroke in mladino Jugoslavi- je tekmovanje pionirskih odre- dov in šol v Jugoslaviji za prido- bitev visokega priznanja kipec »KURIRJA JOVICE«, simbol vztrajnosti, požrtvovalnosti in tovarištva. To priznanje pa je združeno tudi z drugo določeno materialno nagrado. Tekmovanje naj združi napo- re, ki jih prispevamo v šoli in povsod, kjer žive otroci, da jih bomo v čimvečjem številu pri- tegnili v vse oblike telesnovzgoj- ne dejavnosti igre in zabave, pri tem pa uporabili najučinkovitej- ša sredstva in metode aktivne telesne vzgoje. Namen tega tek- movanja, ki je v počastitev 20- letnice ustanovitve pionirske or- ganizacije, je zagotoviti vse po- goje, da se bo čim večje število otrok ukvarjalo s telesno vzgojo, tako v šoli kakor tudi izven nje, da bodo zdravi, močni in radost- ni, skratka z vsemi lastnostmi in sposobnostmi, ki so odlikovale hrtbrega kurirja Jovico in tisoče drugih pionirjev-kurirjev in bor- cev narodnoosvobodilne vojne. Kurir Jovica je bil pravi junak. Noč in dan je uspešno Tzpolnje- v»l kurirske naloge pri Vrhov- nem štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov. Z%to je kipec »Kurirja Jovice« simbol vztrajnosti, požrtvoval- nosti in tovarištva, kar naj bo glavni cilj vzgoje mladih v naši deželi. ■Tekmovanje za kipec »I'j:urirja Jovice« je nagrada, ki jo bo osvo- jil najboljši pionirski odred za največje uspehe v okviru tekmo- vanja JPI. Tekmovanje za na- slo\V najboljšega pionirskega od- reda se bo pričelo v vsaki občini. Odred oziroma šola, ki bo dosegla prvo mesto, si bo s tem pridobila pravico tekmovati v višjem tek- movanju. Seveda bodo občinski odbori podelili poleg priznanja tudi privlačne nag^..de za naj- prizadevnejše. Najboljši odredi bodo prejeli razne šoortne rekvi- zite. Odredi, ki bodo sodelovali v tekmovanju za pokal »Kurirja Jovice« morajo imeti le skromne materialne pogoje: jamo s pe- skom za skoke, dve vrvi ali dro- gove za plezanje in 10 žogic, teže 200 gramov za mete. Republiški odbor JPI bo v kratkem sklical posvetovanje z urbanisti in se z njimi pomenil o potrebah po ze- lenih povr.šinah. ki jih doslej ur- banisti niso dovolj upoštevali. Posvetovanje bo tudi s pred- stavniki naših proizvodnih pod- jetij: tovarn kontckciie in obut- ve in s predstavniki trgovin.skc zbornice. Na sestanek bodo po- vabili tudi nekatere star.še, ker gre za obravnavo smotrnosti oblačil in obutve. Za otroke bi morali proizvajati pametno ukro- jeno konfekcijo in obutev. Kaže torej, da je šii-okopote/ha akcija Ju^roslovanskih pion''r-kih iger zajeda prav v"e. ki jim je ' skrb za dobro vzgojo otrok naj- važnejša. Upajmo, da bodo Ju- goslovanske pionirske igre pu- stile tudi trFijncjše posledice. -anc- Pomembni razgovori med pred- stavniki sindikata Varaždina in Ptuja v sredo, 21. februarja t. 1., so obiskali Občinski sindikalni svet Ptuj: predsednik Okrajnega .sin- dikalnega sveta Varaždin tovariš Djuro Putarek, predsednik Ob- činskega sindikalnega sveta to- variš Ivan Vitez in član pred- sedstva ObSS Varaždin tovariš Stevo Mihalič. Ob tem obisku so bili razgo- vori med predstavniki sindika- tov Varaždina in Ptuja o nadalj- njem razvijanju čim tesnejšega sodelovanja med Varaždinom in Ptujem. Tokrat je bila glavna razprava o sodelovanju na kul- turnoprosvetnem področju in področju izobraževanja. Po izmenjavi mnenj in pred- logov je bilo dogovorjeno, da se skliče na pobudo sindikatov Va- raždina in Ptuja v začetku mar- ca t. 1. v Varaždinu posvetovanje predstavnikov delavsko-prosvet- nih društev »Svobod« in ostalih kulturnoumetniških društev ob- čine Varaždina in Ptuja. Na tem posvetovanju bi izdelali podrob- nejši načrt sodelovanja na kul- turnoprosvetnem področju, o go- stovanju gledališč, pevskih zbo- rov. folklornih skupin, tambura- ških orkestrov ter drugih skupin, ki naj bi gostovale iz Varaždina v Ptuju oziroma iz Ptuja v Va- raždinu. Na tem posvetovanju bi se dogovorili tudi o vseh ostalih orgpnizacijskih, tehničnih in fi- nančnih vprašanjih. Dogovorjeno je že. da bi ob le- tošnjem praznovanju mednarod- nega delavskega praznika prve- ga maja gostovala kulturnoumet- niška društva iz Varaždina s ce- lovečernim programom. V zvezi s čim tesnejšim sode- lovanjem med Ljud.sko univerzo >BratjG Ri'?ar« in Delavsko uni- verzo Varaždin ter Delavsko univerzo v Ptuju je bilo dogovor- jeno, da bo v Ptuju posvetovanje delav.kih oziroma ljudskih uni- verz iz Vara/.dina in Ptuja. Na posvp+ovanju bo izdelan podrob- nejši program o medsebojnem sodelovanju in organiziranju predavanj v Varaždinu in v Ptu- ju. Predavatelji iz Varaždina bi nni predavali v Ptuju, predava- telji iz Ptuja pa v Varaždinu o najzanimivejših temah, za kate- re je največje zanimanje v Va- raždinu v četrtek, 1. marca t. 1., Prvo predavanje bo izvedla Delav.ska univerza Ptuj v Va- raždinu v četrtek, 1. marca t. 1. o turističnih zanimivostih Ptuja in okolice ter etnografskih obi- čajih in o kurentovanju. Preda- vanje bo s predvajanjem lepih barvnih diapozitivov in ob spremljavi naših slovenskih na- rodnih pesmi. Ob tej priložnosti so razprav- ljali tudi o šolanju kadrov v sin- dikalni politični šoli, ki deluje v Varaždinu in v Ptuju. Da bi se čim bolje izmenjale delovne iz- kušnje ene in druge šole, je bil sprejet predlog, naj bi prišlo do srečanja slu.šateljev sindikalne politične šole iz Varaždina s slu- šatelji sindikalne politične šole iz Ptuja in Majšperka. Ob skup- nem srečanju bodo izmenjane iz- kušnje vseh šol z namenom, da bi se oblike in metode usposab- ljanja kadrov še izpopolnile, prav tako da bi vsebinsko obo- gatili tudi program sindikalne politične šole. Sedanji razgovor med pred- stavniki sindikatov iz Varaždina in iz Ptuja je nadaljcv?nje zelo uspešnega mpd.'?pbnjncga sode- lovanja in prijatclj.stva, ki se ze- lo uspe.^no razvija mod delovnimi ljudmi iz varaždinskc in ptujske komune. Tako lahk!) kmalu pricnkuje- mo v Ptuju kvalitetna gor.lo^ a- nja iz Varaždina in zelo zanimi- va predavanja. Vse to pa bo še tesneje zbližalo delovne ljudi iz ptujske komune z bratsko so,'^.rd- no komuno Varaždin. F. R. GORISNMCA Vozila brez goriva v Gorisnici imaiuj 2 trgovini trgovskega podjetja »Panonija«, KZ »Ptujsko polje« s sedežem v Gori.šnici; KZ ima 4 traktorje z vsemi priključki in prostore za gorivo. V neposredni bližini imajo mnogo je težjih motorjev, še več pa mopedov. Gasilsko društvo ima svoj avto in motorno škropilnico. Poleg tolikih motornih vozil, pa nimamo nobenega podjetja ali tr- govine, ki bi nudila potrebno po- gonsko gorivo. Izgovorov je več: nimamo primernega prostora, preveč benzina izhlapi in nasta- jajo izgube in še mnogo drugih. Prizadeti pa mislimo, da bi se vse- kakor lahko prodajala goriva pri- vatnikom Ce že prodajajo pe- trolej, bi se našel še prostor za bencin in olje. Gospodinje vprašujejo v preteklem tednu je tukajšnji veterinar cepil perutnino proti kok.šji kugi. Po cepljenju nesnice prenehajo nestl in šele po več tednih zopet nesejo. Tiste, ki so pa dobro in redno nesle, pa izlivajo jajca. Ker smo v zimskih mesecih in nsm je vsako jajce dragoceno, go3podinj€ izprašujemo, ali bi se obvezno cepljenje kur ne mo- glo prestaviti na bre/nesno dobo? Ker že morajo biti kure enkrat na leto cepljene, ali ne bi mogli tega opraviti v novembru ali decem- bru? Ali pa po nesni dobi. v maju ali v juniju? Prehrana kokoši je dovolj dragg in ravno takrat, ko je jajc naimisni. kure zaradi cep- ljenja prenehajo ali pa sploh ne prično nesti. Občni zbor RD v Gorišnici je vsako leto izredno dobro obiskan, ker čltni dobijo južino, vmo in harmonikar jih požene v divji ples, zato se mnogi občnega zbora že vnaprej veselijo kar ^a menda ni namen te humane organizacije. Imeli smo predavanje z diapozitivi v okviru Ljudskf; univerzu v Ptuju smo imeli v petek, 9. febru- arja 1962 zvečer, ob 19. uri, pre- davanje s slikami. Predavatelj tov. Jože Vrabl jc poda; političen pregled ter s slikami na diapozi- tivu dopolnjeval svoja izvajanja. Posebno zanimivo e bilo oriso- vanje političnih razmer v Afriki, kjer se tamkajšnji narodi komaj prerajajo in z mnogimi žrtvami bojujejo za svobodo. Vse kapitali- stične spletke ne bodo mogle za- ustaviti prebujajočih se zatiranih množic. Predavatelj je mnogemu poslušalcu razbistril nejasen poli- tičen položaj. Proti koncu je še pokazal v kras- nih barvastih slikah markovske kurente, cirkovške orače in prek- murske gostuvanje. Ob tej priliki nas je tudi povabil na pustno praznovanje v Ptuju. Predavate- lju so prav hvaležni in bi želeli, da bi še prišel k nam. AVTOBUS CEZ ST.O VENSKE GORICE Prebivalci Tomaža, Savec, Tr- novec, Rucmanec in ostalih so- sednih vasi re.sno razpravljajo na sejah in zborih ter izražajo potrebo po uvedbi nove avto- busne p';oge Tomaž—Ormož. Po mišljenju prebivalcev teh vasi bi naj avtobus vozil dnevno ali vsaj dvakrat tedensko ob urad- nih dnevih v Ormož in nazaj. Garaža avtobusa bi lahko bila v Savcih, kjer bi lahko bila tudi glavna postaja. Proga bi vodila k Tomažu, kjer bi pričel avtobus pobirati potnike. Iz Savec bi naj peljal ob 7.30, vrnil pa bi se naj iz Ormoža ob 11.30. Tako bi pot- niki imeli dovolj časa za svoje opravke na občini in drugje. Na tej progi je dobra cesta, z razu- mevanjem zaposlenih pa bi se še izboljšala. Z uvedbo te proge bi oddalje- nim občanom omogočili večj« stike z občinskim ljudskim od- borom. I IzdružbeniliDrganizacijindrošteVi Obisk iz Čak^vcn v torek, 20. februarja t. 1.. so Občinski sindikalni svet Ptuj obiskali predsednik Občinskega sindikalnega sveta Cakovec to- variš Pero Drk in predstavnika Ljudske univerze ter Ljudskega gledališča iz Cakovca. Ob tem obisku so bili razgovori v zvezi z nadaljnjim razvijanjem med- sebojnega sodelovanja na kultur- noprosvetnem in izobraževalnem področju. Dogovorjeno je bilo, naj bi prišlo v Ptuj gostovat Na- rodno gledališče Cakovec, v Ca- kovec pa naj bi odšel Obrtniški pevski zbor iz Ptuja. Taka gosto- vanja bi se naj redno izmenja- vala. Izražena je bila tudi želja po čim tesnejšem sodelovanju med Ljudsko univerzo Cakovec in Delavsko univerzo Ptuj. Pri- rejali bi naj razna predavanja o najzanimivejših znamenitostih Cakovca in Ptuja ter drugih vprašanjih. Na podlagi tega raz- govora bo Delavska univerza Ptuj organizirala že v petek, 2. marca 1962, prvo predavanje v Cakovcu, ki bo seznanilo udele- žence z zanimivostmi Ptuja gle- de etnografskih običajev, kuren- tovanja in drugih zanimivosti iz naših krajev. Predavanje bo opremljeno z barvnimi slikami. Sodelovali bi naj tudi na pod- ročju izobraževanja, na športnem področju in drugje. Ob tem sre- čanju so bile izmenjane tudi de- lovne izkušnje v zvezi z letnimi občnimi zbori sindikalnih orga- nizacij v obeh občinah. Občni zbor mestne lekar- ne Ptuj Člani sindikalne podružnice Mestne lekarne Ptuj se bodo se- stali na svoj letni občni zbor v soboto, februarja t. 1. Na zbo- ru bo razprava o dosedanjem de- lu organizacije, predvsem pa o I tem, kako naj bi organizacija ak- tivneje delala v bodoče v vRŠevo- I nju nalog in vseh notranjili pro- blemov. Za se v^čH siup^e^ek Teksliiiie iovame Ptuj Članstvo sindikalne podružni- ce Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj se bo v nedeljo, 25. februar- ja t. 1., zbralo na svoj redni letni občni zbor v dvorani SZDL na Bregu. Delo organizacije je bilo skozi vse leto ^elo uspešno. Po- družnica je dosegla lepe uspehe v prizadevanju za čim boljši de- lovni uspeh kolektiva. Posebno skrb je posvetila sistemu delitve dohodka in razvijanju delavske- ga samoupravljanja. Na občnem zboru bo kritično ocenila svoje dosedanje delo in sprejela de- lovni program. Priprave na občni zbor so bile uspešne in je priča- kovati, da bo zbor uspešen. Poštni delavci še vedno med prvimi Sindikalna podružnica Osnov- ne PTT enote Ptuj je tudi lani uspešno reševala naloge na vseh delovnih področjih, predvsem pa na področju uveljavljanja nove- ga gospodarskega sistema. Na letnem občnem zboru, ki bo v nedeljo, 25. februarja 1962, zju- traj v prostorih Pošte Ptuj, bo dala izčrpno poročilo o svojem delu. Glavna pozornost bo po- svečena sistemu delitve osebnih dohodkov in nadaljnjemu razvi- janju delavskega samoupravlja- nja na pošti. Sindikalna podruž- nica osnovne PTT enote Ptuj je bila lani med najboljšimi in so člani sindikalne podružnice ak- tivno sodelovali pri reševanju vseh nalog in notranjih proble- mov, prav tako pa zelo vestno opravljali svoje službene dolžno- sti. Za napredek zdravstva v Kidričevem Na občnem zboru sindikalne podružnice Zdravstvenega doma v Kidričevem bodo obravnavali uspehe dela pri uresničevanju novega zakona o zdrav.stveni službi. Zbor bo v torek. 27. febru- arja t. 1. Na zboru bodo govorili predvsem o delitvi osebnih do- : hodkov in o vlogi članov kolek- tiva v upravljanju in nad-djniem ■ prizadevanju za nanrodek zdrav- i stvene službe v Kidričevem. ' Vin. PLE^UM SINDIKA- TOV PTUJSKE OBČINE v četrtek, 1. marca 1962. se bo ob 8.30 sestal VIII. plenum Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj v veliki dvorani občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu so važna vprašanja. Plenu- ma sc bodo udeležili tudi pred- sedniki sindikalnih podružnic iz gospodarskih organizacij in predsedniki delavskih svetov. Naloga plenuma je politično ana- lizirati ugotovitve v zvezi z uve- ljavljanjem pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ter da bo začrtal nadaljnje naloge sindikalnih organizacij na tem področju. Posebna pozornost bo na plenumu posvečena politič- nim nalogam sindikalnih orga- nizacij in delavskih svetov v pri- pravah in ob izvajanju volitev novih svetov in upravnih odbo- rov. Da bi sp pospešila akcija za gradnjo Delavskega doma, bo plenum obrsvnaval naloge sin- dikalnih organizacij in delavskih svetov v zvezi z zbiranjem sred- .«tev v tp namen, ker bodo o teh vprašanjih razpravljale tudi sin- dikalne poHružnice na letnih občnih zborih. Plenum bo tudi obravnaval priprave na VII. občni zbor Ob- čin,skega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo v začetku maja, in sprejel sklep o .sklicanju prvih sektor- skih sindikalnih konferenc, ki bodo v marcu in aprilu tega leta. F. B. 194 MILIJONOV ZA VODOVOD V ORMOŽU Gradnja vodovoda v Ormožu je glede na hiter razvoj vseh pa- nog gospodarstva v občini, po- sebej še glede na novo vinsko klet, klavnico, razna podjetja in Stanovalce nujno potrebna. Stala bo 194 milijonov,dinarjev in je v ta znesek vračunana gradnja vseh potrebnih objektov od vod- nega rezervoarja, vodnjakov in vodov. Vodo bodn črpali iz Pe- snice, od koder bodo položene cevi čez Mihovce v Hajndl, kjer bo rezervoar. Prvotno so stro- kovnjaki nameravali postaviti rezervoar na Hajndlu, na najvišji vzpetini, toda ta predlog je bil Opuščen. Sklenjeno je postaviti rezervoar 20 metrov niže, kar bo omogočilo uporabo železnih cevi. Prebivalcem Hajndla pa se bo lahko omogočil vodovod s poseb- no črpalko, katere gradnja bo stala okrog 15 milijonov dinar- jev. Gradnja vodovoda v Ormožu bo stala nekaj čez 80 milijonov dinarjev. Preostali znesek pa bo zadoščal za vodovodno omrežje v mestu. Predvideva se, da bo s široko akcijo SZDL. mladine in z razumevanjem gospodarskih organizacij v občini mogoče zbrati nad 35 milijonov dinarjev. V ta znesek je všteto prostovolj- no delo mladine. Vodna skupnost Maribor se je zavezala prispevati polovico stroškov. Del sredstev bo prispevala tudi stano^•anjska skupnost, večji del pa občinski ljudski odbor. Občinski komite LMS v Ormo- žu je že razpravljal o udeležbi mladine pri gradnji vodovoda. Mladina je pripravljena poma- gati pri gradnji vodovoda. Tudi mladinci iz ostalih občin in okra- jev so pripravljeni pomagati. Iz Bežigrada sta se že prijavili dve delovni brigadi s skupno 240 mladinci in mladinkami. Take ponudbe bodo z v^seljrm spre- jete. le da bo potrebno predhod- no proučiti možnosti, ki so s tem v zvezi. Kuharski tečaji — osnovna oblika izobraževanja v vseh ])r(Mlclih ormo.sko oo- čiiir. jiosebiio pa v krajih To- inii/ in I\>{ifrorci. želi mladina oliiskovati kmetijske nadalie- Viilii{> šole. dekleta pa še po- sebej hočejo izpopolniti . .ojo spnMnost v kiiliarskih teČMjih. Mladina si želi v prosiem zim- skem času pridahiti vsaj <)>rejr> prn-ifKl zafinvoljiti željam mla- dine. Pri Tomažu in t Pršetin- cih bo vodila oba tečaja poleg svoje redne zaposlitve >0 tečajnic, in še se prijavljajo nove. Tudi za fante ne bi bilo odveč se seznaniti s pripravo jedi in o sestavi hrane. Kant, pozneje mož. je dolžan pri delu razbremenje- vati ženo, da bo lahko ))0.s1ala enakopravna možu. aN tečajih bodo predavanja o vplivih neprimerne hrane na človeški orfjanizem in o varstvu in ivzgoji otrok, s,Knharski te- čaj je že v Cerovcu. kjer so lernjniee zelo zadovoljne in želijo še več pretlnvanj, kakor jih jc bilo v projrramu. Rdr S čevlji po klopeh Bilo je minulo soboto popoldne, ko sem .se peljal mimo novega dela parka v Ptuju. Na klopeh so sedeli starčki, žene z otroci i. dr. Precej me je vznemirilo, ko sta dva fanta sedela na naslonjalih, z nogami — blatnimi čevlji — na sedežu, na deskah. Odpeljal sem se že mimo, vendar sem se vrnil. Fanta sem posvaril in poučil, da to ni primemo in spodobno. S tem sem pri starejših naletel na veliko odobravanje. To pa ni bil osamljen in prvi primer. Cesto sem že videl fante tako sedeti, celo, ko so vse dru- ge klopi bile popolnoma zasede- ne. tam sta pa dva, z vsake stra- ni po eden, zasedla in tudi one- .snažila celo klop ter tako odvze- la prostor tistim, ki so se prišli v park odpočit. Res je čudno, da se nekateri fantje ne znajo primerno obna- šati, še manj pa pravilno ceniti naprav, ki služijo člcveku za od- dih in razvedrilo. Zato sem mnenja, da bi oskr- bovalec parka poslal sem m tja kakega paznika, ki bi kršilce svaril ali jih celo kaznoval. Precej krivde je pri starših, ki svojih otrok v tem smislu ne pouči.jo. Park, naprave v njem, t. j. klo- pi. svetilniki, ograja, koši za od- padke idr., kakor nasadi, naj ne bodo tarča za mlade objestneže, ampak kraj. kamor se bomo šli odpočit in razvedrit. Zato naj bo tudi naš park vse- lej čist. lej čist. Park. zla.s^ti ob tako pro- metni cesti, je naše ogledalo. BEZJAK J02E PTUJ. DNE 23. FEBRUARJA 1962 E D N 1 K Stran 5 Prvi ameriški vesoljski potnik John Glemti je 20. februarja z ra- keto 3-krat obkrožil Zemljo. Risba kaže pot njegove rakete MAMILA problem skozi tisočletja Dobrih 150 let je, odkar je siamski vladar Rama II. spričo mnogih človeških tragedij kot posledice uživanja mamil, pred- vsem opija, izdal stroge zakone, ki naj bi zajezili nadloge, vendar so ukrepi le delno zalegli, saj je tako v Siamu, kot drugod po svetu še vedno mnogo uživalcev opija. Siamska vlada je nedavno morala spet poseči vmes: zaprla je vse kadilnice opija. Opij je veliko zlo ne le za Siam (Tajska) in za mnoge druge azijske dežele, marveč tudi za vrsto držav na drugih celinah, zlasti v ZDA. Opij je kot mamilo znan že dolga tisočletja, saj ga omenja tudi Homer v stari Grčiji. Vla- darji nekaterih azijskih dežel, zlasti kitajski cesarji so pred davnimi stoletji spoznali v opiju vir dohodkov, zato so kmetoval- ce spodbujali k pridelovanju maka. Kadilec opija je spočetka zadovoljen z majhnimi množina- mi, potem pa postopoma bolj po- večuje dozo, čeprav se marsika- teri zaveda posledic. V vdihava- nju opijevega dima iščejo uži- valci tega mamila utvaro sreče ter pozabo za težave v vsakda- njem življenju. Kakor v Siamu so se državni in še posebej zdravstveni organi borili proti opiju tudi v drugih deželah na azijski celini. L. 1839 je kitajska vlada prekinila trgo- vino z Angleži, ki so vozili opij, in ukazala potopiti v morje 20 tisoč zabojev s tem mamilom. Posledica je bila znana opijska vojna, ki so jo Kitajci izgubili. Trgovina z opijem je tudi danes pomembna postavka v mnogih azijskih deželah. Svetovna zdrav- stvena organizacija je ustanovila poseben zdravstveni odbor, ki proučuje probleme v zvezi z uži- vanjem, tihotapljenjem in pre- kupčevanjem opija. Eno najno- vejših poročil tega odbora kaže, da potrošnja mamil narašča. Kljub strogo začrtanim mejam proizvodnje opija za medicinske namene po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije neneh- no narašča množina tihotaplje- nega mamila, in sicer ne le v Azi- ji in v Ameriki, temveč tudi v evropskih deželah. Škandal v tej zvezi so imeli v Parizu, kjer so prišli na sled predstojniku od- delka za zatiranje tihotapstva mamil pri pariški policiji. Več detektivov ga je s teleobjektivi fotografiralo v trenutku, ko je z zavojčkom opija stopil iz hiše, ki so jo opazovali zaradi suma, da se v njej zbirajo tihotapci in pre- kupčevalci. Statistični podatki kažejo, da tudi v Zahodni Nemčiji narašča število uživalcev mamil. Zanimi- vo je, da se — kakor v nekaterih drugih deželah — tudi v Nemčiji pečajo s to trgovino nekateri zdravniki, torej prav ljudje, ki kot strokovnjaki najbolje pozna- jo posledice tega strupa za člo- veški organizem. Vendar evrop- ska potrošnja zaostaja za azijsko, kjer se zadnja leta z vsemi sred- stvi borijo proti trgovcem opija in tajnim kadilnicam. Interpol ima poseben odsek, ki preganja prekupčevanje, ki se je zadnje čase zlasti ražširilo tudi v Itah^ji, od koder mamila po tajnih kana- lih pošiljajo v Francijo in ZDA, Samo 75 atomskih poizkusov do »KRITIČNE MEJE« Sovjeti so prekinili atomski moratorij in v nekaj dneh na- pravili vrsto poizkusov. Ame- ričani pravijo, da im«jo sedaj proste roke in se mrzlično pri- pravljajo na svoje poizkuse, ki pa da jih bodo delali pod zem- ljo, da bi s tem ne zastrupljali ozračja. V takšnih razmerah ni čudno, da se v teh dneh zelo veliko piše in govori o atomski nevarnosti ne le v obliki atom- ske vojne, pač pa tudi zaradi zastrupljanja ozračja. Pred leti so bili atomski poiz- kusi zelo pogosti, faj »o ZDA v nekaj letih napravile nad 150 atomskih poizkusov, za SZ me- nijo, da jih je napravila okoli 60, okoli 25 jih je napravila An- glija, Francija pa je vprav v času moratorija napravila itiri. Strokovnjaki menijo, da če bi s poizkusi jedrskega orožja na- daljevali tako, kot so delali pred nekaj leti, bi človeštvo čez ne- kaj stoletij doživelo enako ka- tastrofo, kol če bi izbruhnila atomska vojna. Gre namreč za resne posledice žarčenja, ki bi uničilo vse človeštvo na Zemlji. Tega mnenja so tudi trije jugo- slovanski biologi, in sicer Peter Martinovič, dr. Dušan Kanazir in dr. Božidar Djordjevič, ki de- lajo prav na tem področju, in sicer v jugoslovanskem jedr- skem inštitutu »Boris Kidrič« v Vinči. Glede tega so ti trije znanstveniki sledečega mnenja. V skladiičih j« že danes toli- ko atomskega eksploziva, da us- treza sili 60 milijard ton klasič- nega trinitrotoluola ali z dru- gimi besedami toliko, da ga pri- de na vsakega prebivalca Zem- lje po — 20 ton. Gospodarstveniki pravijo, da s sredstvi, ki bi jih pri prodaji vsega tega ogromnega eksplozi- va izkupili, bi si vsak Zemljan mogel zgraditi hišico, jo primer- no opremiti in v njej udobno živeti. Fiziki pa pravijo, da če bi vsa ta masa eksploziva hkrati eks- plodirala, bi mogla s svojo i-u- šilno silo ločiti od zemeljske oble večji kos, ki bi nato krožil po vsemirju kot posebno nebes- no telo. To je sicer bolj »lirič- no« rečeno, kajti konkretneje povedano bi naša Zemlja doži- vela svojo smrt, S poizkusi izpred nekaj leti se je doza radiaktivnosti, ki jo sprejema prebivalstvo v nekate- rih predelih Zemlje, povečala od 0.1 na 0.2 roentgena na leto. Doslej je bilo pri poizkusih spro- ščene energije v skupni količini 174 megaton, proizvedenih pa je bilo okoli 4.5 ton radioaktiv- ne snovi, katere škodljivo žar- čenje more trajati še tisoče let. Vsa ta snov je bila »razmetana« po vsej površini Zemlje in po srednjih in višjih slojih atmo- sfere, tako da nam grozi na dva načina, in sicer zaradi svojega neposrednega žarčenja ter pre- ko hrane, ki jo vnašamo v svoj organizem. Da bi razmere bile še hujše, moramo dodati, da je v teh šti- rih tonah in pol radioaktivnih snovi tudi okoli 90 kg čistega radioaktivnega stroncija, ki ima lastnost, da se zbira in sesede •v kosteh in da tudi pri naimani- ših količinah povzroča nevarna obolenja, ker razkraja kostni mozeg in povzroča motnje v kr- vi, predvsem levkemijo. Posledice mirnodobskih jedr- skih poizkusov so prvi občutili Japonci, ki imajo že od prej do- volj žalostnih atomskih izkušenj. V razdobju med 1952. in 1958. letom se je količina radiaktiv- nega stroncija na njihovem pod- ročju povečala od 3 na 22 mili- curijev na vsak kv. km. V dokaz pa, da nevarnost pred radioaktivnostjo ne grozi le pre- bivalstvu področij, kjer poizkuse delajo, nam služijo tudi podatki zdravniških pregledov izvršenih v Nemčiji, kjer so pri pregledu otrok ugotovili, da se je sred- nja vrednost radioaktivnega stroncija povečala od prejšnjih 0.21 na 0.34 mikrokurijev. Ko pa so Francozi napravili v Sahari nekaj poizkusov, so n. pr. v Ita- liji zabeležili nagel dvig radio- aktivnosti, ki so jo odkrili v mle- ku, ki je »najučinkovitejši«, pre- našalec radioaktivnosti v člove- ški organizem. Predpostavlja se, da se pri vsaki nadaljnji eksploziji vodi- kove bombe doza žarčenja, ki jo organizem sprejme, poveča za 0.04 roentgena na leto, kar po- meni, da bi pri 75 nadaljnjih atomskih poizkusih radioaktiv- nost narastla že na 3 roentgene. Iz tega se logično pojavlja vprašanje, kje postane meja žar- čenja že nevarna? Tudi če predpostavimo, da do- ze žarčenja niso smrtne, celo da niso niti tako nevarne, da bi ta- koj povzročile hujšo bolezen, obstaja vendarle dejstvo, da je človek tudi pri minimalnih do- zah žarčenja v nevarnosti, celo v veliki nevarnosti. V kolikor bi se namreč posledice ne pokaza- le takoj, bi prišle do izraza pri potomstvu, izražale bi se v fizič- ni in umski defektnosti otrok, vnukov in pravnukov. Kot osnovni nosilec dednosti se smatra gen, to je element, ki je sestavljen iz tako imenova- nih dezoksiribonukleinskih kis- lin, ki imajo strogo določen se- stav. Gre dejansko za velikan- ske molekule, od katerih sesta- ve je odvisna funkcija gena, to- rej tudi dednih lastnosti, pač v razmerju s strukturo teh ele- mentov. Geni ali bolje mehanizem ge- nov je zato tema mnogih bio- logov, da v njih proučujejo mož- nost spreminjanja dednih last- nosti. Ce bi se dalo praktično spreminjati strukturo že ome- njenih genov oz. nukleinskih ce- lic v njih, bi mogli vzgajati na primer nove vrste rastlinsva in živalstva. Dr. Dušan Kanazir, dr. Petar Martinovič in dr. Božidar Djordjevič se v Vinči ukvarja-- jo prav s tem in po štiriletnem delu jim je uspelo povzročiti pri piščancih velike mutacije vprav s nukleinsko kislino. Dr. Kanazir, Tamara Hudnik, Vla- dimir Glišir in Marta Simič z istega inštituta so s svojimi po- izkusi dokazali, da tudi po manj- ših dozah jedrskega žarčenja na- stanejo v fizično kemičnih last- nostih dezoksiribonukleinskih ki- slin velike spremembe, ki po- vzročajo nato mutacije. To se je dokazalo s poizkusi na podganah, kjer so že pri pr- vi generaciji podgane pokazale popolno defektnost, ki se je po- kazala tudi v naslednjih gene- pcijah. Na žalost se glede tega še ni ugotovila neka zakonitost. Z dosedanjimi poskusi pa je dokazano, da je potrebno naj- manj 40 generacij, da se poka- žejo vse škodljive posledice. Iz tega sledi, da ne poznamo škodljivih posledic niti doseda- njih atomskih poizkusov, ker še niso prišle do izraza, pa čeprav smo že doslej mogli ugotoviti, koliko škode prinašajo radioak-v tivne snovi, ki jih atomski po- izkusi povzročajo v atmosferi in na zemlji. Najzgovornejša je gle- de tega cela vrsta primerov na svetu, predvsem na Japonskem. Prav tako je ostalo še nepo- jasnjeno. kolikšne količine žar- čenja so potrebne, da bi prišlo do škodljivih manifestacij na organizmu in da bi se te pre- nesle tudi na poznejše genera- cije. Ve se pa, da je človeški orga- nizem za to občutljiv, posebno pa je na žarčenje občutljiv za- rodek Človeka še v materi. Za- rodek je tako občutljiv, da noseči ženski ne bi smeli niti delati roentgenskih pregledov. Juršinci v Juršincih je tudi aktivna or- ganizacija »etrelaka družina«. Ta se je tesno povezala z lovsko družino Juršinci, da bi si izbolj- šala in uredila strelišče. Strelska družina bo v poveizavi z organizacjo SZDL Juršinci pri- redila na pustno nedeiljo, 4, mar- ca popoidt ie veselico z nastopom »POKAŽI KAJ ZNAŠ«, Za dobro vinsko kapljico in pristne domače klobasice po poskrbljeno. Vaščani so si silno želeli zobo- zdravnika, ki ima že pripravljene prostore v zdravstvenem domu. Čim bo možno dobiti tudi zobo- zdravnika v Juršince, bo to zo- pet korak naprej in lej^a prido- bitev za interesente iz območja krajevnega urada Juršinci, Po- lenšaka, Vitomarc in za soded- nja območja. P. J. K dobro urejenemu stanovanju — tako nas je zadnjič poučil naš prijatelj, šaljivec — spadajo tudi dobri sosedi. Ker menijo oni na- tanko isto o nas, ni treba posebej dokazovati, da so dobri sosedski odnosi stvar obeh strani. Tu mnogo grešimo — sodniki na sodiščih vseh stopenj bi o tem lahko napisali debele knjige. Predvsem v večjih naseljih in večjih stanovanjskih stavbah, še prav posebej pa v stanovanjih, ki jih pod silo razmer deli več družin, so trenja skoraj na dnev- nem redu. Vzroki so skoraj vse- lej »silno tehtni«: da soseda ni po- mila pred svojimi vrati; da je Janez slišal, kako je Neža dejala Micki, da je Pepca rekla, da je Cvetka koza: da so oni sosedje vi- soki in da drugi vsako noč navi- jajo radio in da . . Skratka: malenkosti, ki bi se jim človek smejal, če ne bi imele sila resnih posledic. Nikar tako! Ko dobimo nove sosede, nikar ne pričakujmo, da bomo še isti dan najboljši prijatelji. Tako pri- jateljstvo ni kaj prida; raje po- čakajmo, da čas prinese svoje, medtem pa pazimo, da ostanemo do njih vljudni in prijazni, obzir- ni in pripravljeni na pomoč. Ne iščimo po sili znanstev in ne nad- legujmo sosedov z malenkostmi, ne sposojajmo si od njih žlice olja in petih risalnih žebljičkov: oboje in še marsikaj drugega se dobi v bližnji trgovini. Za zbližanje s sosedi bo prilike dovolj. Družbeno upravljanje stanovanj nas kar samo sili vanj. Srečali se bomo v hišnem svetu, se pogovorili o tem, kaj bi bilo treba v hiši napraviti, pomagali, kjer bo treba — naprej pojde pa vse kar samo. Skušajmo ra?umctl svoje sose- de! Prav gotovo so v marsičem drugačni od nas (to še ne pomeni, da so slabil) — saj smo še v last- ni družini različni drug od dru- gega. Predvsem pa bodime previ- dni vselej, kadar bi s čimerkoli posegli v njihovo življenje. Vzemimo na primer dejstvo, da je zvočna izolacija sten v marsir kateri hiši taka, da sta sosednji stanovanji le za silo ločeni. Ce imamo za soseda mlad, vesel za- konski par brez otrok in s kopice prav tako veselih prijateljev, prav gotovo ne bo zamere, če ne poj- demo vselej s kurami spat in če se — pa ne izzivalno — z znanci poveselimo do nekoliko kasnejše ure. Starejšega soseda z bolno že- no pa prav gotovo ne razveselimo, če mu okrog polnoči skozi steno posredujemo hrupen koncert sicer izbrane zabavne glasbe , . Nasploh skušajmo urediti svoje domače življenje tako. da ostane v čim večji meri med zidovi naše- ga stanovanja in bodimo zelo pre- vidni vselej, kadar ta okvir pre- koračimo. Z nekaj dobre volje in razumevanja se da to mimogrede urediti. Ce pa se že pripeti, da sosedom — največkrat čisto neho- te — zaradi česarkoli nismo pre- več všeč, se potrudimo, da iz te- ga ne nastanejo še večja nasprot- ja, ter skušajmo vse skupaj na pameten način, • morda z malo uslugo ali prijaznostjo zgladiti. Isto velja seveda tudi obratno. Se bolj velja vse to seveda za sostanovalce. Naša skupnost se močno trudi, da bi bilo sostano- valskih odnosov čim manj in to čim prej. Dokler pa to ni mogo- če, se skušajmo prilagoditi in vnesimo v naše odnose s sosta- novali vsaj delček tiste popust- ljivosti. brez katere v lastnem domu pač ne bi mogli shajati. S sovražnimi odnosi pač ničesar ne pridobimo - ne mi in ne ljud- je, ki žive v naši bližini. Z nekaj dobre volje pa prav lahko ustva- rimo sožitje, ki je — če že ne pri- jetno — pa vsaj znosno. Dobri odnosi z okolico so vred- ni prav toliko ali pa še precej več kot lepo in praktično urejeno stanovanje — ustvarimo pa jih lahko s precej manj truda in s precej manjšimi sredstvi . . . Uspela predstava breške dramshe sbupine V nedeljo, 18. februarja t. I. je Btavua na odru Doma iZDL na Bregu prizadevna dramska sku- pina breške mladinske organi- zacije z dvema burkama, ki jih je prav lepo odigrala. Po'lno za- sedena dvorana je dala zaupanje občinstva v mlade ustvarjalne siie naže mladine. Gledalci res niso bili razočarani. Agilni mladinski delavec in talentirani režiser tov. Albin Mlakar je s posrečeno roko raz- delil vloge, ki so glede na to, da se v glavnem vsi mladinci prvič nastopali na odru. igrici lepo za- igrali, homogeno kot celota, pri- kupno in z vsem svojim mladin- skim navdušenjem. Občinstvo je s svojim dolgo- trajnim aplavzom dalo nastopa- jočim vse priznanje in dalo ve- deti. da si še želi svoje mlade igralce na odru Nastopali so igralci tov. Mikša Ervin, Blaao- vič Emil. Langerholc Uroš, An- želi Jožica. Sek Marta in Rimele Edi. Po zaključku predstave se je predsednik podružnice 1?ZDL na ®regu tov Rudolf. v:diio zado- '^oljen in ganjen za U5p-''šen na- nastopajočim lepo iahvalii, pri čemer je poudaril lepoto udejstvovanja mladine v mla- dinski organizaciji, pn čemer staršem ni treba biti v skrbeh, da bi se kaj slabega naučili. Uspeh mladincev z Brega naj bo v vzpodbudo za njihovo nadalj- nje kulturno delo, da bo to delo in napredna misel zajela sleher- nega mladinca in vplivala na mladino ostalih mladinskih or- ganizacij v mestu in okolici. Ob tej priložnosti je obljubil tudi v bodoče moralno in materialno pomoč, kot doslej. Mladinci so bili tudi sami nad uspehom pre- senečeni, spoznali so, da se v njih samih skrivajo velike sile in obljubili, da bodo z delom mar- ljivo nadaljevali. Tudi ob tej priložnosti se je pokazalo, da je breška dvorana premajhna. Mladina na Bregu ima obširne načrte, s primerno investicijo bo potrebno prisko- čiti na pomoč, ker so ugodni ix)- goji za podaljšanje obstoječe dvorane, ki bi lahko potem ustrezala vsem potrebam Brega. V?ako takšno akcijo bo z udar- niškim deVrn pndnr'i hre^ka ml^H-na in članstvo SZP^, na Bregu. CV. V Stojncih izredno mnogo poslušalcev V neddjo 18. februarja t. 1. je i bilo v Strojncih, n.ovo zgrajeni ' dvorani GD Sto.jnci predavanje o varnosti prometa na naših cestah s predvajanjem primennih filmov. Z veliko udeležbo vaščanov. zla- sti mladine, so Stojnei dokazali, da jih problematika o varnosti na cesti zelo zanima. Predavatelj tov. Stane Fric je glede predavanja na Forminu, ki je bilo 14. februarja 1962 in v Stojncih 18. februarja 1962 dejal, da je za tovrstna predavan.ja povBod veliko zanimanje, .je pa za nje tudi več možno&ti, saj je s«daj že več dvoran po vaseh kot jih je bilo sprva. Graditelji dvo- ren se dobro zavedajo, da pomeni skupen prostor možnost kultur- nega udejstvovanja. zato jih je tudi vedno več. ki se z vso res- nostjo lotevajo tega dela. Kar se varnosti na cestah tiče, moram priznati, da jo zelo po- spešujejo predavanja s filmi, k.jer se l.iudje prepričajo, da je ne- pazljivost na cestah kriva že ne- štetih nesreč, ki se večkrat kon- čajo s smrtjo ponesrečenca J. V. I V Sarajevu snemajo »Kozaro« Pod vodstvom režiserja Veljka Bulajica so pričeli v Sarajevu snemati film »Kozara«, v katerem bi naj oživela veličina borbe na Kozari v letu 1942 Film bodo posneli v Sarajevu in na Kozari, v njem bodo sodelovali tudi trije udeleženci velikih bejev: Miland Kondič, Boško Mazalica in Milan Djukanovič V glavnih vlogah bo- do nastopili: Bert Sotlar. Davor Anlelič in Mihajle Kestič. SKOlielicil siietiiiie Pri sosedovih so imeli Mihca in Anico. Bila sta pravo na- sprotje. Anica je bila dobrega srca. Storila bi vse za svojega bratca. Bila bi pripravljena spre- jeti tudi kazen, da bi rešila nje- g.. Mihec je bil čisto drugačen. Vedno je naredil kaj narobe, krivdo pa zvalil na Anico. Mamo je to bolelo. Ni vedela, kako bi odvadila Mihca te grde navade. Nekega dne je postavila na p>olico skodelico smetane in skri- vaj opazovala. Mihec je bil sladkosneden otrok in je smetano hitro pospravil. Ko je mama vprašala, kje je smetana, je Mi- hec takoj pojasnil: »Anica .jo je snedla« Pristavil je še: »Jaz 'm^tane ne maram.« Mama je vede'la. da Mihec laže, vendar j« poklicala AHiee in ostro vprašala: »Anica, zakaj si pojedla smetano?« Anica je takoj vedela, da ji je to presene- čenje spet pripraviJ Mihec in dejala: »Veš, mamica, t^ko jo imam rada, pa sem hotela samo malo pokusiti in sem snedl^ vse.« Mama je razumela Aničino dobrodušnost, vendar je sklenila, da bo Mihca kaznovala za Igž. Drugi dan je prinesla skodelico smetane in rekla Anici: »Prir nesla sem ti smetano, ker je imaš tako rada.« »Kaj pa Mi- hec,« je vprašala Anica. »Mihee smetane ne mara,<^ je odgovorila mama. Mihec se je spomnil prejšnjega dne in razumel mate- rine besede. Sklenil je, da ne bo mame nikoli več nalagal Ziaka Stron 6 TEDNIK PTTJJ DNE 23 FEBPUARJA 1962 DVE GRADBENI PARCELI v bližini železniške postaje Haj- dina prodam. Naslov v upravi. NOV RADIO UKV prodam za 45.000 din. Naslov v upravi. HiSO in vinograd prodam. Mali Okič 1, p. Cirkulane. OREHOVO SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Vprašajte pri mizarju Potrču, nad Mest- nim muzejem. OTAVO, zidan štedilnik in po- mivalno mizo ugodno pro- dam. Vičavska 10. ENOSTANOVANJSKO HiSO z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Vprašajtte v gostilni v Vidmu. ŠIVALNI STROJ, tipa Babina, z okroglim čolničkom, v do- brem stanju, prodam. Naslov v upravi. RAZNO LETO DNI STARO PUNČKO vzamem v oskrbo. Alojz Ko- cuvan, Slavšina 20, p. Vito- marci. MANJŠE POSESTVO vzamem v najem. Naslov v upravi. V NEDELJO, 25. februarja bo v Tržcu »Pri Poldeku« ponovitev domačih kolin, razne kolinske ®pecialitete in pristno domače vino. Začetek ob 15. uri. Vljud- no vabljeni. Mestni kino Ptuj predvaja 23. februarja t. 1. ju- goslovanski film »Vzkipelo me- sto«, 24 in 25. februarja frah- cosko-nemški barvni film »Tlll Eulenspiegel«, 27. m 28. febru- arja slovenski film »Balada o trobenti in oblaku«. Kino Zavrč predvaja 25. februarja italijan- ski film »Počitek in ljubezen«. Kino »Ruda Sever« Gorišnica predvaja 25. februarja ameriški barvni film »Slab dan v Black Rockn«. VREMENSKA NAPOVED za ča« od 24. febr. do 3. marca 25. februarja in okrog 1. marca bo nestalno, ves ostali čas pa bo lepo vreme. Zadnji krajec bo 27. februarja ob 16.50. CA. Vzamemo v najem ali odkupimo lajno. Ponudbe pod nujno na upravo »Tednike«. OPOZORILO Obveščamo prebivalstvo, da bo že te dni v prodaji list »Ku- rent.x, ki ga je v 20.000 izvodih založil Odbor za etnografske pri- reditve v Ptuju in ga je natisnila tiskarna v Murski Soboti. »Ku- renta« zahtevajte pri prodajal- cih časopisov. Odbor. OBSOJEN NA 13 LET ZAPORA IN OPROŠČEN Sodišče v Sremski Mitrovici je na obnovljeni razpravi oprostilo Zivojina Miliča. Obtožen je bil, da je pred 10 leti ubil Slavka Mir- koviča; zaradi tega so ga obsodili na 13 let zapora. Preiskava sedem let po zločinu ni mogla ugotoviti, kdo je mori- lec; šele takrat so osumili Zivoji- na Miliča. Na prvem sojenju v začetku 19B0 je priznal zločin, a kasneje je svoje priznanje zani- kal. Tudi priče so spreminjale svoje izpovedi. Na obnovljeni razpravi priče zopet niso mogle izpovedati nič zanesljivega. Milič je ponavljal, da je bil z ubitim prijatelj, kar je potrdila tudi Mirkovičeva žena. Sodišče je Miliča zaradi pomanj- kanja dokazov oprostilo. Gimnazijsko prvenstvo v šahu Ker je prvo prvenstvo zaradi organizacijskih težav propadlo, so gimnazijci ponovno pričeli z boji na 64 poljih. Tekmuje 14 dijakov. Igralni čas je ob sredah ob 13.30 in ob sobotah za prekinjene par- tije. I. kolo; Znidarič—Nežmah re- mi, Foltin—Ročak 0:1, Možina— Prlmorac 0:1, Zmavc—Sulek 0:1, Trofenik—Segula 0:1, Pravdič— Rupnik 0:1, Habjanič—Sare 1:0. II. kolo: Sulek—Pravdič 0:1, Nežmah—Zmavc 1:0, Segula— Habjanič 0:1, Ročak—Možina re- mi, Rupnik—Sare 1:0, Primorac— Trofenik 1:0, Foltin—Znidarič 0:1. Po prvih dveh kolih vodijo: Rupnik, Primorac in Habjanič z 2 točkama. Iz programa RfV Ljubljana NEDELJA, 25. FEBRUARJA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—b.io Porotna in dnev- ni Itoledar. 6.30—6.35 Napotki za turi- ste. 6.35 Polki in valčki v uvedbi za- bavnih ansamblov. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda, 7.15 —8.00 Vedri zvoki — vmes ob 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dne- va. 8.00 Mladinska radijska igra. 8.50 Iz albuma skladb za otroke. 9.00 Po- ročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.45 »Ciproš« in še dve Sivičevi skladbi. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 10.30 Pisan glasbeni dopoldan. 11.30 Zvone Kržišnik: Uglašena skupina znan- stvenikov. 11.50 Mandoline in godala. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — l. 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13..30 Za našo vas. 14.00 Slovenske narodne v priredbi Janka Ravnika in Josipa Pav-- čiCa pojeta Janez Lipušček in Edvard Seršen. 14.15 N'aši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 Nedeljsko po- poldne ob zabavnih melodijah. 16.00 Humoreska tega tedna — Irmela Lind- berg: Galoša. 16.20 Prizori iz velikih oper. • 17.00 Poročila. 17.05 Orgle in orglice. 17.15 Radijska igra. 18.00 F. Chopin: Andante spianato in Velika po- loneza. 18.15 Vesela godala. 18.30 Športno popoldne. 19.00 Obvestila. 19.05 Nedeljska panorama. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Izberite melodiio tedna. 20.45 Zabavni zvoki. 21.00 Iz glasbene geogra- fije Evrope. 22.00 N'apoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled spo- reda za naslednii dan. 22.15 Evropski AH-Star Band 1961. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—fi.io Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet. 11.15 N'aš podlistek — R. Dahel. Matični mleček — 1. 11.35 Popularne operne medigre. 12.00 Poro- čila. 12.05 Pozdrav iz Makedonije. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Melo- dije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Črn- ske duhovne pesmi m Gershwin. 13.55 Klavir in hammond orgle. 14.10 Fran Lhotka: Vrag na vasi, baletna suita. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut za lju- bitelje operne glasbe. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Tega ne slišite vsak dan. 18.45 Radijska uni- verza. 19.00 Obvestila. 19.05 Od ple- sišča do plesišča. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Koncert zbora in orkestra RTV Zagreb. 22.00—22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. TOREK, 27. FEBRUAR lA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved, pregled tiska in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Zaključni prizor 3. dejanja Smetanove opere »Dalibor«. 11.15 Napre- dujte v angleščini. 11.30 Christian Sin- ding: Klavirski kvintet, opus 5. 12.00 Poročila. 12.05 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zrbavna glasba. 13.30 Par- tizanske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikaška. 13.50 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Manto- vani. 14.05 Radijska šola za višjo stop- nio — Samorastnik in samorastniki. 17.00 Poročila. 17.05 Dirigira Lovro M.i- tačič. 17.50 Zabavni zbor Sergeja Raj- nisa. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe (izvajajo goienci glas- bene šole Ptuj). 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Enoroki pianist Siegfried Rapp v Ljubljani. 19.30 Ra- dijski dnevnik. 20.00 Poje zbor dnnskih kozakov p. v. Sergiia Zarnva. 20.."n Ra- dijska igra. 21.07 Wolfgan!: Amadeus Mo- zart: Koncertni rondo v Es-duru za rog in klavir. 21.12 Veliki zabavni orkestri. 21.25 Slovenske popevke in majhni za- bavni ansambli. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 28. FEBRUARJA 5.00- -8.00 Dobro jutro! (pisan glas- i boni spored) - vmes ob 5.05- 5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00 6.10 Napoved časa, p-irocila, pregled tiska, vre menska napoved in obvestila. 7.00-- 7.15 Napoved časa, porotila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Štiri skladbe Marijana Li- povška za violino in klavir. Izvajata violinistka Pina Carmirelli in avtor. 11.15 Človek in zdravje. 11.25 eBograd — Zagreb — Ljubljana. 12.00 Poročila. 12.05 Kvintet bratov Avsenik. 12.15 Ra- dijska kmečka univerza. 12 25 Melodije oti 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Od polke do mambe. 13.50 Dalmatinske narodne pesmi. U.05 Radiiska šola za srednjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Glasbena medigra. 18.00 Poročila aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Igrajo vam veliki zabavni orkestri. 16.45 Ljudski parlament. 19 00 Obve- stila. 19.05 Dve skladbi Georgesa Bizeta. 19,30 Radijski dnevnik. 20.00 Poljska, sovjetska in češka zabavna glasba. 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe. 21.on Igramo za vas, 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved m pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 1. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5,05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska nanoved in obvestila. 7,00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11,00 Giovanni Rattista Pergolesi: So- nata za violino in godala. 11.15 Ruski tečai za začetnike. 11.30 Od Morave do Vardaria. 12.on Poročila. 12.05 Ansam- bel Srečka Dražila. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12,25 Melndiie ob 12.25. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, prireditve dneva in obiava dnev- nega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polia. 13.50 Od klavirja do velikega "lesnega orkestra. 14.10 Pela Bertok in Znltan Kodaly, 17.00 Poročila. 17,05 Krnrert po željah posliišalcžv. 18.00 Po- mčji.-j — aktualnosti doma in v svetu, !8.in Ko na zemlio nada mrak, 18.45 KiiHiirra Vronika. 19.00 Obvestila. 19.05 mladi renroduktivci. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.On Četrtkov večer domačih nesmi in nane^ov. Zabavni orkester i^ariiaple. ?1.no literarni večer, 21.40 Dvaiset minut Brahmsa. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PEIEK. 2. MARCA 5.00—8,00 Dobro lutro! (pisan glas- beni spored) - vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dne-ni Koledar, b.SO—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Pančo Vladigerov: Štiri sklad- be za violino m klavir. 11.15 Naš pod- listek R. Dahel: Matični mleček - 11. 11.35 Fetar Konjevič: Simfonični tripti- hon iz opere Koštana 12.00 Poročila. 12.05 Pojo »Fantje na vasi«. 12.15 Ra- dijska kmečka univerza, 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, viemenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Poje Ma- rio Lanza. 14.05 Radiiska šola za nižjo stopnjo. 17.00 Poročila. 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe. 17.48 Luciian M'ariia Rkerianc: Sinifonietta. 18.00 Po- ročila aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Hugnlin Sattner: leftejeva prisega. 18.35 P. I. Čajkovski: Valček iz baleta labodje jezero. 18.45 Iz naših kolek- tivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Domenico Cimarosa: Katjelnik. 19.30 Radijski dnev- nik. 20.00 Zabavni orkester Roberto Rossi. 20,15 Tedenski zunaniepolitiCnt pregled. 20,30 Glasbena medigra 20.35 Spnznavaimo svet in domovino. 21.35 Zabavne meindiie za vse. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 3. MARCA 5.00--S.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. fi.OO—6.10 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved. pregled tiska in obvestila. 7.00 —7.15 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila, 11.00 Poje Marijana Deržaj. 11.15 Angleščina za mladino. 11.30 Lepe koncertne melodije. 12.00 Poročila. 12.05 Nekai melodii iz Mediimurja. 12.15 Kmetiiski nasveti 12,25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Poie Ljub- ljanski ženski kvartet, 13.45 Majhni za- bavni ansambli. 14.00 Z našimi oper- nimi pevci. 17.00 Poročila. 17,05 Gremo v kino. 17.50 Plesni orkester Willy Ber- king. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Pisani orkestralni -3AqO 00'6T "isas A On5(0 S^-gl 'IJIOAZ stila. 19.05 Druga v drugo se domače viže vrste. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 7a prijeten konec tedna 22.00 Napove* časa. poročila, vremenska nanoved in pregled sporeda za naslednji dan. Dopisujte v TEDNIK OSEBNA KRONIKA Kramberger Terezija, Bari- slavci 3 — Jožico; Krajnc Ma- rija, Sovjak 9 — Jožefa; Pre- dikaka Agnes, Podlože 47 — Mi- leno; PoMč Gera, Zasadi 15 — Jožeta; Lazar Marija, Zabjak 30 — Jožico; Avguštin Jožefa, Jelo- vica 23 — Albina; Emilija Zupa- nič, Jiršovci 68 — Mileno; Marija Kojc, Cermožiše 62 — Milana; Katarina Horvat, Nova vas 13 — Mileno; Rozalija Brumen, Placar 14 — Majdo; Ana Mla- kar, Slatina 74 — Danico; Ste- fica Lovrenčič, Krapina 7 — Ivioo; Stanislava Zupanič, Mar- kovci 28 — Zdravka; Marija Vi- dovič, Draženci 63 — Jožefa. Zorko Kundih, Gotovlje 206. in Marija Hrusti, Sentpeter 24; Franc Kolarič, Spuhlja 101, in Marija Pukšič, Spuhlja 42; Franc Bolcar, Spuhlja 50, in Marija Kurež, Spuhlja 53; Martin Lo- vrenko, Zabovci 91, in Terezija Kolarič, Spuhlja 52. Edvard Jurgec, Kungota 9, roj. 1959, umrl 14. febr. 1962. TUDI PLES IMA SVOJE MESTO V UMETNOSTI (Dodatno nadaljevanje in konec) VRSTE PLESOV IN NAČIN VZGOJE Dandanes se ples^ poučuje največ v plesnih tečajih in v plesnih turnirjih v klubu pod strokovnim vodstvom. Plesni tečaji so: začetni, nadaljevalni in dopolnilni. Začetni plesni te- čaji imajo v programu pred- vsem standardne plese: počasni valček (angleški valček), fox- trott (koračni in z menjalnim korakom), (argentinski) tango, (dunajski) valček, blues in pol- ka. V nadaljevalnem tečaju se izpopolnjujejo standardni plesi, vendar je poudarek na latin- skoameriških plesih, kakor n. pr. rumba, samba, (maniba) cha-cha-cha, bogie (načini: liii- dykop, vvestern stvle in teen- age-shag; a vsak od teh pa v single, double in triple tirne ritmu), slo'wfox. pasodouble, new madison line dance, bole- ro, charleston itd., a ponekod uvajajo že noviteto: twist. Cesto nadaljevalni tečaj za- radi pomanjkanja časa ne zmore obdelati vsega opisanega programa. Zato ponekod orga- nizirajo tudi dopolnilni t^čaj. Ko, navadno, tečajnik absol- vira omenjene Tečaje, se orga- nizira turnir in najboljši se rekrutirajo r članstvo plesne sekcije. Seveda je vpis v 5ek- cijo prost vsakomur, ki se zeli uriti v plesni umetnosti. Pio- nirji se učijo: angleški valček. foxtroftt in polko. ___ TEKMOVALNI PLESI na turnirjih so: a) standard: počasni valček, foxtrott. tango, valček, slowfox; b) latinskoaineriški: rumba, tango, samba, pasodouble. TEKMOVALNI RAZREDI a) šolski razred, b) pionirski razred, 6—12 let, c) mladinski razred, 12—16 let; v sekciji so plesni pari razporejeni po na- slednjih tekmovalnih razredih: najnižji (interni) je D-razred, v republiškem merilu: C-raz- red, B-razred, v zveznem merilu: A-razred in v mednarodnem merilu: I- razred (International). Plesalec oziroma plesalka n a- prednje po športnem pravil- niku tedaj, ko zbere na tekmo- vanju potrebno število točk. pridobljenih za prva mesta. V začetni, C-razred, pošlje oziroma imenuje plesni par vodstvo sekcije po svoji pre- soji. Večina plesalk in plesal- cev je v C-razredu. B je bolj prehodni razred, ki nikdar ni I posebno zaseden: v A-razredu pa se pri večini parov napre-- dovanje ustavi in le najboljši dosežejo 1-razred. TURNIRJI so lahko: sekcijski (društveni), medsekrijski. za prvenstvo LRS. za prvenstvo FLRJ; med- narodni, propagandni in revi- je; od teh so: turnirji za posa- meznike in moštva. Turnirji se opravljajo v skladu s turnir- skim pravilnikom. VGZOJNI KADER IN OCENJEVANJE v Ljubljani obstoja, pri PZS, šola za plesne učitelje (v obli- ki seminarjev), ki jo lahko in- teresenti obiščejo v teku treh let na podlagi svoje prijave in povabila PZS. Po končanem >šolanju< opravi kandidat pred strokovno komisijo izpit, po- tom katerega sme poučevati ple,fi, samo pod okriljem PZS. Namreč PZS vodi evidenco o teh učiteljih in jih tudi s posebnimi seminarji seznanja s plesnimi novostmi in proble- mi plesne vzgoje. A plesni uči- telji morajo o svojem delu in uspehih dajati PZS poročila ter ji odvajati prispevke iz dohod- ka od poučevanja plesa. Ta prispevek se odvaja v poseben fond za razvoj plesne dejavno- sti, ki ima javno pravni pomen. Takšna oblika sodelovanja se je že doslej pokazala kot zelo uspešna in edina pravilna pot razvoja plesne dejavnosti na vseh območjih. Vendar še kljub temu pone- kod delujejo >plesni učitelji«, ki pa ne stopijo v krog >leg3l- nih«, vendar je njih ple«no de- lovanje tako rekoč že v p^»/,ni jeseni, saj se bodo morali slej ko prej umakniti drugim, ki gredo pot. katera bo dobila tudi močno oporo lavnosti. Zaradi nujnosti ocenjevanja plesa na plesnih turnirjih so potrebni plesni sodniki. Plesni sodnik je lahko vsaka oseba, starejša od 18 let, ki je opra- vila izpit pred izpitno komi- sijo, ki jo imenuje 10 (izvršni odbor) PZS. Izpit vsebuje teo- retični in praktični del. Naziv sodnikov: plesni sodnik in mednarodni (plesni) sodnik. Slednjega imenuje, na predlog športne komisije IZS. 10 PZS. ko ga spozna za sposobnega in se za takega tudi uveljavi. PERSPEKTIVE PZS ima namen, na osnovi proučevanja izkušenj v neka- terih drugih državah, kjer ima- jo ples, doloma ali v celoti, v okviru rednega učnega progra- ma in s sodelovanjem republi- škega sveta za šolstvo, ustanav- ljati takšne šole za plesne uči- telje, ki bodo imele javno pravni pomen in bodo delovale kot samostojne šolske en'>te. Potreba po plp';nih učiteljih je vedno večja in bo potrebno urediti, da se bo absolventu take šole priznal status pokli- ca: plesni učitelj in da bo ta umetniškopedagoškim po^kli- cem: a sedanjim amaterskim plesnim učiteljem pa bo dana možnost, da se brez bojazni /a svojo eksistenco?: odločijo za ,ta poklic. To kultiirno-iimetniško dejav- nost pa je seveda potrebno nr>- sredovati čim širšemu kr^^ii javnosti, da jo sama rvceni. Franc Grabrovec Mm biser obvešča cenjene goste, da bodo v posameznih obratih vsak dan na razipolago sledeče jedi in sicer: Obrat »PRI ROZIKI«: Kurja obara, kisla svinjska juha, kisla juha s svinjskimi želodčki — v dopoldanskih urah; piščančev peprikaš — v popoldanskih urah. Obrat »PRI GROZDU«: Srbsiki fižol s prekajeno svinjino, kislo zelje g fižolom in prekajeno svinjino — ve« dan. Obrat »PRI TRGU«: Ričet s prekajenimd svinjskimi parklji — ves dan. Obrat »SLOVENSKE GORICE«: Kislo zelje s fižolom in prekajeno sivinjino, srbski fižol s prekajeno svinjino, kisla juha s svinjskimi želodčki — ves dan. Obrat »TURIST«: Srbsk i fižol s prekajeno svinjino — ves dan. Obrat »PRI POŠTI«: Kisla juha s svinjskimi parklji in kisla juha s sivintjskimi želodčki — ves dan. U III. KURENTOVANJE IN PUSTNI KARNEVAL se pripravlja tudi sekcija za kulturo in prosveto pri SZDL na BREGU. ZA SOBOTO, NEDELJO in TOREK, t. j. 3., 4. in 6. marca, vsakikrat od 18. ure dalje bo naša dvorana veselini ia šegavim ljudem na razpolago. — Maske zaželjene. 9 Dvorana bo najlepše urejena. Vse tri večere bo igral priznani mladinski kvintet ^ z Brega, ki se za brezhibno godbo šeposebej pripravlja. # Za postrežbo gostov bo najboljše preskrbljeno. ^ Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka, 26. t. m. % dalje vsako popoldne od 16. ure dalje pri gospodarju % Doma SZDL na Bregu, tov. Ignacu Rebemaku. Odbor SZDL Breg UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE »CIRKU- LANE«, ZAVRC razpisuje dve delovni mesti KMETIJSKEGA TEHNIKA in sicer: 1. eno delc-vno mesto za živinorejo in poljedeljstvo; 2. eno delovno mesto za -^djarstvo in vinogradništvo. Kandidata morata biti absolventa srednje kmetijske šole z nazivom kmetijski tehnik in imeti vsaj tri leta prakse v kmetijstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru, plača po nravilnlku o delitvi osebnega dohodka zadruge. Upravni odbor zadruge.