GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES", LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Ob 8. marcu
\-------------------------------------J
Čez nekaj dni bodo žene praznovale svoj dan, 8. marec. Ob njihovem prazniku smo jim zastavili dvoje vprašanj.
1.	Bliža se 8. marec. Kaj pričakujete od tega praznika?
2.	Kaj menite o enakopravnosti žena v Novolesu?
BUKOVEC MARIJA - kuharica:
1. Za praznik ne pričakujem nič posebnega. Nisem za darila posameznicam, kajti v Novolesu je veliko žensk in zato je darilo skromno; če bi ta denar zbrali
in kupili kakšen medicinski aparat, bi tako pomagali mnogim bolnikom. Proslava pa naj bi bila v krajevni skupnosti Straža.
2. Na delovnih mestih nismo ženske enakopravne z moškimi. Jaz sem n. pr. kvalificirana kuharica, ki jo je NOVOLES štipendiral, delam pa kot nekvalificirana, oziroma plačo dobivam za nekvalificirano kuharico. Če bi bil na mojem mestu moški, bi bilo to že zdavnaj urejeno. Tako pa: Delaj, čakaj in tiho bodi! Tudi v samoupravnih organih ženske niso zastopane tako kot moški. Kje je krivda, ne vem, vem pa to, da nekateri v naši krajevni skupnosti niso tako delavni, kot bi lahko bili.
Na naslovni strani je tov. Če-čelič Fani iz TOZD TDP, ki jev letošnjem letu slavila 30-letnico dela v Novolesu.
Naslovnico in ostale fotografije: V. K.
LOJK MARICA — kuharica:
1.	Od praznika nič ne pričakujem. Denar, če ga je kaj v ta namen, naj gre za skupne potrebe.
2.	Enakopravne smo pri delu, tudi pri samoupravljanju smo. Je pa položaj žene kot delavke in matere težji, posebej zato, ker nimamo urejenega otroškega varstva. Ko delamo ob sobotah nadure, v vrtcu ne delajo. Kam naj mati da otroka ?
KIRN MATILDA, TOZD TDP, lakirka:
1.	Želim, da bi bile vse ženske srečne in da bi svoj praznik veselo praznovale. Želim si tudi, da bi živeli v miru na vsem svetu, da ne bi prišlo do kakšne vojne.
2.	Mislim, da nismo povsem enakopravne. Stare delavke nismo nikjer nič vredne. Mlajši sodelavci nas starejše premalo spoštujejo. To ni v redu.
ĐURIČ MILKA. TOZD TDP, brusilka struženih elementov:
1. Želim si več zdravja, ker sem bolehna. Za dan žena pričakujem darilo od moža.
2. Tu in tam se še pojavijo kakšne nepravilnosti. Jaz sem zadovoljna.
PLANTAN MILENA, TOZD TDP, brusilka sedežev:
1.	Želim si zdravja, da bi lahko normalno delala, da bi bila vesela in da bi z družino skupaj živeli. Želim si, da bi v TOZD skupaj praznovale svoje praznik.
2.	Me delavke, ki delamo pri brušenju sedežev, imamo težko
delo. Na tem delu bi morah delati moški, ne ženske. Isto velja za popravilo sedežev. Gotovo so delovna mesta, kjer bi me delale lažje in z večjim zadovoljstvom.
FANI SITAR, TOZD TAP, lepi-lec v predelavi;
1.	Želim si, da bi bile ženske za naš praznik proste. Od sodelavcev pričakujem več pozornosti, obenem pa tudi proslavo s kulturnim programom in skromno zakusko.
2.	Seveda smo enakoprave. Zastopane smo v vseh samoupravnih organih in vodstvih družbenopolitičnih organizacij in imamo enake pravice pri odločanju. Pri delu pa ni vedno vse lepo. Mojstri v delavnicah nimajo enakega odnosa do žensk, prav tako tudi ne sodelavci, saj bi nam lahko pri težjih delih večkrat pomagali.
VILMA PETELIN, TOZD TAP, administratorka:
1.	Pričakujem več pozornosti sodelavcev. Želela bi, da bi bili pozorni celo leto in ne samo za 8. marec.
2.	Tako kot je napisano v ustavi in drugih aktih, velja tudi v Novolesu, da smo ženske popolnoma enakopravne z moškimi.
JUSTINA MEGLIČ, TOZD TAP, pomočnik sestavljalca kalupov v proizvodnji akrilnih plošč:
1.	Za 8. marec pričakujem, da bomo imele žene več besede, tako v delovni organizaciji, kot tudi doma. S prijateljicami se že dogovarjamo, kje in kako bomo proslavile 8. marec. Seveda pričakujem na ta dan tudi več pozornosti sodelavcev.
2.	Mislim, da so v Novolesu ženske enakopravne z moškimi.
MARJA JARC, TOZD TAP, čistilec steklenih plošč v proizvodnji akrilnih plošč:
1. Kljub temu da je to delovni dan, bi želela, da bi bila na ta dan prosta. Čeprav bi morali biti sodelavci bolj pozorni do delavk skozi vse leto, priča-
kujem to pozornost vsaj za naš praznik.
2. Delavke smo res enakopravne, vendar imam občutek, da se moški sodelavci vse preveč obnašajo kot pripadniki močnejšega spola.
HOČEVAR MARJETKA -TOZD ŽAGA
1.	Moramo reči, da so šle ženske v Jugoslaviji navzlic stoletnemu zatiranju že v predvojnih političnih trenjih, zlasti pa med NOV, pod vodstvom naše revolucionarne partije, skozi politično šolo, ki je naredila iz njih zavedne državljanke, in lahko trdimo, da so ženske v Jugoslaviji po svoji politični in partiotični zavesti v primerjavi z ženskami drugih narodov daleč spredaj. Lahko pa trdimo, da zanemarjamo množično politično delo med ženskami, nazadovanje žensk v vsakdanjem političnem življenju, v delu odborov, ljudske oblasti, partije v DS itd. Ne bi smeli dovoliti, da malomeščansko gledamo na žensko s takoimenovano dvojno moralo, češ da je ženska kraljica doma. Taki nazori so naši socialistični graditvi škodljivi in tuji in ne spoštujejo žensko kot osebnost. Zakoni in ustava dosledno uveljavljajo načelo enakopravnosti žensk. Vprašanje po-
ložaja žena v naši družbi ni več stvar formalne zakonodaje, marveč je proces družbenega razvoja, da se naši zakoni v vsakdanjem življenju popolnoma uresničijo in dobe polno vsebino.
2. Mislim, da ženske v „Novolesu" v vsakdanjem življenju nismo enakopravne. Vse premalo je žensk na vodilnih položajih in samoupravnih organih, glede na število zaposlenih žensk v Novolesu. Kadar je vprašanje, ali bi lahko bila ženska na vodilnem položaju oziroma, ali bi nas zastopala izven podjetja, začnemo razmišljati, da bo le-ta enkrat postala mati in pravimo; „Nanjo ne moremo
(Nadaljevanje na 4. strani)
Bolniške in nezgode ]
V prvi polovici februarja je služba za varstvo pri delu dala v razpravo in oceno poročilo o bolniških in nezgodah v letu 1977. Iz tega poročila smo skušali za vas izluščiti nekaj misli in ugotovitev, za katere menimo, da so za vse zanimive.
poškodbe ali pa je ogroženo naše zdravje. Hkrati pa je naša dolžnost, da se usposobimo za varno ravnanje z delovnimi pri-
pravami in napravami. Ugotovimo lahko, da se svojih pravic zavedamo zelo dobro, dočim na dolžnosti kaj radi pozabljamo.
Skupno število vseh bolniških izostankov, število bolnih, dni bolniških izostankov za leto 1977 v OZD „NOVOLES1
Zap. št.	TOZD	Število zaposle- nih	Število primerov bolnih	Dni bolniške do 30 dni	Dni bolniške nad 30 dni	Skupaj porodniški dopust	Skupaj izostan z dela zaradi bolniške
1.	TAP	66	154	1029	212	572	1813
2.	TDP	348	901	4442	1915	2025	8382
3.	TES	116	118	788	551	110	1449
4.	TPI	67	124	779	713	66	1558
5.	TPP	214	443	2040	846	957	3843
6.	TSP	383	820	3926	1751	3342	9019
7.	DVOR	77	120	666	127	399	1192
8.	TVP	333	718	3345	2327	2767	8439
9.	ŽAGA	189	322	2062	887	279	3228
10.	SIGMAT	90	190	1268	24	_	1292
11.	METLIKA	45	32	170	2	_	172
12.	DSSS	187	228	871	924	970	2765
SKUPAJ:		2160	4170	21386	10279	11487	43152
Primerjava bolniških izostankov z dela v letu 1977 z letom 1976
Zap.	Število zap.	Bolniške do 30 dni Bolniške nad 30 dni Porodniški dopust SKUPAJ
št. TOZD 1976	1977	1976	1977	1976	1977	1976	1977	1976	1977
Prvi del poročila obravnava problematiko bolniških in nezgod z besedami, drugi del pa s pomočjo table. Omejili, bi se predvsem na prvi del. Iz drugega dela pa smo od osemindvajset tabel izbrali le nekatere. Povedati je treba, da lahko vsi, ki bi se radi seznanili s poročilom v celoti, dobijo le-tega v tajništvih TOZD ali pa na sedežu službe za varstvo pri delu.
Služba za varstvo pri delu in zdravstvena služba imata dolžnost, da preverjata urejenost delovnih mest in ugotavljata, če so delovna mesta urejena po predpisih. Predpisi namreč zahtevajo, da dela delavec na takem delovnem mestu, oziroma da je delovno mesto urejeno tako, da ni nevarno in zdravju škodljivo. Če upoštevamo opravljene analize in rezultate pregledov nadzornih organov, lahko ugotovimo, da v našem podjetju ni posebnih pomanjkljivosti glede zavarovanja človeka na delovnem mestu. Kljub temu pa lahko iz poročila razberemo, da smo kolektiv, ki bo moral na tem področju storiti še mnogo.
Lahko bi rekli, da vsi po-zmano pravico, da lahko odklonimo vsako delo, pri katerem nam preti neposredna nevarnost
1.	TAP	73	66
2.	TDP	348	348
3.	TES	116	116
4.	TPI	82	67
5.	TPP	188	214
6.	TSP	358	383
7.	DVOR	71	77
8.	TVP	336	333
9.	ŽAGA	162	189
10.	SIGMAT	_	90
11.	METLIKA	_	45
12.	DSSS	176	187
SKUPAJ:		1909	2160
,598	1029	221	,212
5034	4442	2044	1915
868	788	539	551
906	779	287	713
1881	2040	1236	846
3512	3926	1084	1751
405	666	75	, 127
4401	3345	2154	2327
2105	2062	503	887
-	1268	—	24
-	170	—	2
930	, 871	758	924
20640	21386	8901	10279
279	572	1098	1813
3952	2025	11030	8382
416	110	1823	1449
-	66	1193	1558
1160	957	4277	3843
3254	3342	6950	9019
251	399	741	192
3247	2767	9802	8439
948	279	3556	3228
-	-	-	1292
—	—	—	172
747	970	2435	2765
13364	11487	42905	43152
Bolezenski izostanki z dela do 30 dni po vrstah bolezni v letu 1977
Zap.
št. OPIS BOLEZNI	TAP	TDP	TES	TPI	TPP	TSP	DVOR	TVP	ŽAGA	SIGMAT METLIKA		DSSS	SKUPAJ
L Specialist, pregledi	-	57	6	1	22	46	1	23	12	_	1	7	176
2. Revmatične bolezni	18	433	57	72	125	213	159	326	198	77	16	126	1820
3. Bol. dihal, gripa	168	783	105	134	301	519	77	645	235	229	17	172	3385
4- Psihične bolezni	85	509	102	52	205	616	30	575	180	149	8	113	2624
3. Bol. prebav, organov	169	379	23	103	140	293	60	215	175	60	7	75	1699
6- BoL ledvic, jeter	36	298	-	26	137	294	32	200	92	20			61	1196
2. Nezgode na delu	52	340	103	94	100	434	44	145	269	128	25	92	1826
8. Nezgode doma	213	777	280	168	734	948	153	598	388	307	59	111	4736
9- Ostale bolezni	288	866	112	129	276	563	110	618	513	298	37	114	3924
SKUPAJ:	1029	4442	788	779	2040	3926	666	3345	2062	1268	170	871	21386
Primerjava nezgod na delu v letu 1977 z letom 1976 in 1975
Zap. št.	TOZD	Število zaposlenih 1975	1976		1977	Število nezgod 1975	1976		1977	Št. dni bolniške 1975	1976		1977	% nezg. 1975	na št. zaposlenih 1976	1977		INDEX 1977/76
1. O	TAP	66	73	66	2	2	4	35	32	52	3,0	2,8	6,0	214
2.	TDP	365	348	348	40	33	34	471	387	340	11,0	9,5	9,8	103
3.	TES	116	115	116	9	6	10	93	93	103	7,7	5,2	8,6	165
4.	TPI	69	82	67	3	3	7	39	41	94	4,3	3,7	10,4	281
S.	TPP	183	188	214	5	3	10	107	44	100	2,7	1,6	4,7	293
6. TSP	313	358	383	26	23	35	322	266	434	8,3	6,5	9,4	144
7. DVOR	69	71	77	3	-	5	61	—	44	4,3		6,5	—
8. TVP	378	336	333	25	17	16	307	284	145	6,3	5,0	4,8	96
9. ŽAGA	167	162	189	37	25	22	498	329	269	22,1	15,5	11,5	74
10. SIGMAT	-	—	90	—		14	—	—	128	—	—	15,5	_
11. METLIKA	—	-	45	—		2	_	—	25	—	—	4,4	—
12. DSSS	167	176	187	2	2	6	31	46	92	1,2	U	2,3	209
SKUPAJ:	1893	1909	2160	151	114	165	1964	1522	1826	8,0	6,0	7,7	128
V poročilu zasledimo števil-			pa bomo dobili ogromno vsoto,				navodilih	zdravnika,	zaradi	zdravnik kot služba za			varstvo
ke, nad katerimi bi se veljalo zamisliti. Na primer 31000 dni izostanka z dela zaradi boleznin. Pomnožimo to številko s 700 din, kolikor znaša povprečni dnevni dohodek na delavca,
ki nam je „ušla“ zaradi bolj ali manj upravičenih bolniških.
Ob občasnih kontrolah bolnikov so namreč ugotovili, da se mnogo delavcev ne ravna po
- Bolnikom, ki čakajo na injekcije, smo pripravili veselo presenečenje.
česar se podaljšuje bolniški stalež, s tem pa se povečujejo tudi stroški, ki jih nosimo vsi.
„Ugotavljam, da prihajajo pacienti v našo ambulanto globoko prepričani, da zdravnik nekako ohranja zdravje in varuje posameznike pred boleznimi. Dejstvo je, da je za uspešno zdravljenje potrebno tudi dobro zdravilo. Pri tem ne smemo zanemariti človeka, njegovih bioloških in fizičnih lastnosti, ki pomagajo, da se bolnik pozdravi. Torej ni le zdravilo tisto, ki pozdravi bolezen. Na proces zdravljenja vplivajo tudi drugi faktorji, na katere nimata vpliva niti zdravnik niti zdravilo.
Za primer naj navedem podatek, da za vsak četrti dan bo-niške pri nas vzrok nesreča, ki se je zgodila doma, torej ne pri delu v tovarni. Na to pa tako
lahko izboljšamo samo z upoštevanjem varnostnih načel tudi pri delu na strojih in napravah, ki ga opravljamo doma.
Večje število delavcev prihaja k nam tudi zaradi osebnih problemov, katerih rešitev iščejo v bolniškem staležu. Poudariti je treba da mora vsak bolnik k zdravniku. V bodoče bomo morali poiskati tudi čas za reševanje osebnih težav. S tem bi imeli bolniki boljše možnosti za temeljitejši pregled.
Torej je za uspešno zdravljenje nujno potrebno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom. V bodoče si bomo prizadevali, da bomo več bolnikov v času zdravljenja pregledali tudi na domu,“ je zaključil dr. Zorič.
V. K.
računati". Premalo imamo organiziranega varstva otrok. Mnenja sem, daje eden od vzrokov tudi v ženskah samih. Premalo se namreč same angažirajo, kar izhaja iz malomeščanske vzgoje, katere ne moremo uničiti čez noč. To je dolgotrajen proces, vendar pa so se že pokazali uspehi.
Srečna sem, da sem Jugoslovanka in, da živim v družbi, ki razvija socialistične samoupav-ne odnose. Vsem ženskam želim srečen 8. marec in da nas še dolgo let vodi naš dragi tovariš TITO.
BJELOŠEVIČ MLADENIČA -TOZD ŽAGA
1.	Vsako leto mi mož pripravi presenečenje. Prepričana sem, da tudi letos ne bo pozabil mojega praznika.
2.	Želim, da bi se tudi letos zbrale vse ženske našega TOZD-a, da bi malo poklepetale in začutile, da je to naš praznik. O enakovrednosti žensk v Novolesu pa mislim, da še vedno tekmujemo.
JURAN ANICA - TOZD TVP — sestavljalka furnirnih listov 1. Ne pričakujem nekaj po sebnega, vendar pa se veselim
tega praznika, ker je edini praznik delovnih žena v letu. Menim, daje bilo praznovanje v letu 1977 bolj primerno kot prejšnja leta. Lanskoletna odločitev, smo namenile sredstva za praznovanje 8. marca za opremo ambulante, je bila po mojem mnenju zelo v redu odločitev.
2.	Menim, da se delovne ženske v Novolesu vsak dan bolj
uveljavljajo v samoupravnem in družbeno-političnem življenju.
PIRC TEREZIJA - TOZD TVP — krojilka furnirja
1.	Menim, da smo bile žene v letu 1977 za 8. marec premalo počaščene. Res je, da je bil za
8.	marec organiziran in dobro pripravljen kulturni program z godbo Novolesa, vendar mislim, da ni bilo najbolj primerno, ko so bile proslave po TOZD. Pozdravljam odločitev, ko smo sredstva namenjena za 8. marec, odstopile za nabavo opreme ginekološke ambulante v Novolesu, vendar pa mislim, da bi sedaj moralo biti več posluha za delovne ženske Novolesa.
2.	Delovna ženska v Novolesu je dokaj enakopravna, vendar pa ni v vseh ozirih to možno, kajti me ženske tudi nimamo
toliko časa, da bi se lahko udejstvovale v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju v TOZD ali KS.
TOZD SIGMAT
VALERIJA MIRT, skladiščnik v obratu poliestra:
1.	Želim, da bi ženske iz vseh TOZD skupno praznovale ta praznik, da bi se tako bolj spoznale in zbližale. Moja velika želja je tudi, da bi se v našem obratu čimprej izboljšali delovni pogoji.
2.	Ker še nisem dolgo v Novolesu, ne morem o tem veliko povedati. Mislim pa, da smo ženske enakopravno zastopane v samoupravnih organih.
MARIJA JORDAN, skupino-vodja v obratu poliestra:
1.	Več razumevanja in sodelovanja v kolektivu.
2.	Mislim, da je premalo žensk na odgovornih delovnih mestih. Upam, da se bo z leti tudi to uredilo.
TATJANA MIRT, materialni knjigovodja:
1.	Želim, da bi bil ta praznik res posvečen vsem delovnim ženam sveta in da bi ga v miru praznovale. Ženskam v vseh TOZD pa želim najlepše praznovanje.
2.	Mislim, da ni dovolj stikov med zaposlenimi ženskami no TOZD.
Želeli bi, da...
Uredništvo glasila „NOVOLES“ vas prosi za sodelovanje.
Pri urejanju arhiva o izhajanju glasila Novoles skušamo zbrati vse, kar je do sedaj izšlo kot glasilo naše delovne organizacije.
Dragi bralci! Prav gotovo je med vami marsikdo, ki je shranil prve številke našega glasila. Morda so se ohranili prvi izvodi kje na podstrešju ali v ropotarnici, ne da bi vi za to vedeli. Kot že rečeno, je med vami morda kdo, ki te izvode ima, pa niti ne ve zanje, ker že leta ni pregledal starih zavitkov papirja na podstrešju.
Možnosti je vsekakor veliko, zato vas prosimo, da nam priskočite na pomoč. Želimo, da bi rešili pozabe prve začetke našega glasila.
Glasilo naše delovne organizacije je začelo izhajati po sedaj znanih podatkih leta 1963.
Ohranjena je 2. številka takratnega glasila, ki se je imenovalo „Naši pogovori11, Ta iz-
Naši
pogovori
Glasilo kolektiva Novoles Novo mesto
Novo mesto, 7. junija 1963
Štev. 2	Letnik I.
V___________________________________________J
glasilo organov delavskega
samoupravljanja podjetja
U0V01ES" UOW O H E S E0
n
Številka 1 Leto 1966
v______________________________)
vod, kije zaenkrat najstarejši, je last tov. Staneta Pezdiča, ki je bil v tistem času urednik.
Iz leta 1966 je ohranjena 1. številka, in to prav tako en samo izvod.
Potem pa je do leta 1969 prav tako velika praznina, kot od 1963 do 1966. Ohranjeni pa so letniki: 1969, 1970, 1971. Manjka kompletni letnik 1972. Od leta 1973 naprej pa imamo v arhivu vse izvode, ki so izšli do danes.
O vzrokih, da se je ohranilo predvsem iz prvega obdobja tako malo, ne bi hoteli razpravljati. Prav gotovo pa bi bilo napak, če se ne bi obrnili na vas, dragi bralci, in vsaj tako poizkusili iztrgati pozabi nekaj, kar je
vsekakor ogledalo minulega časa.
Na vas, dragi bralci, se še enkrat obračamo s prošnjo, da nam priskočite na pomoč.
Želeli bi, da nam sporočite, če imate kak izvod našega glasila iz obdobij, ki smo jih navedli. Sporočite nam pismeno ali pa se zglasite osebno v sobi št. 3 v upravi.
Hkrati vas vabimo, da sodelujete s svojimi prispevki, ki jih pošljite na naslov: Uredništvo glasila „Novoles11, Straža pri Novem mestu, 68351 Straža. Rok za oddajo prispevkov in obvestil, skratka vsega kar bi želeli, da objavimo v glasilu, je za 3. številko 20. marec.
UREDNIK
P

Izbrali smo FACOM 230 - 38 S
v____________________________________________
Sistem za avtomatsko obdelavo podatkov ali računalnik, kot smo navajeni reči, ki smo ga v januarju instalirali v naši organizaciji, prihaja iz Japonske. Dobavila nam ga je firma FUJITSU iz Tokija, ki je že več let vodilni proizvajalec opreme za avtomatsko obdelavo na Japonskem, zadnja leta pa seje prebila med vodilne proizvajalce v svetu, posebno kar zadeva tako imenovano LSI-tehniko (široko integrirani krogi). S svojimi velikimi sistemi seje FUJITSU uveljavil celo na ameriškem tržišču, kar bi se vsakemu strokovanjaku za elektroniko v domovini računalniške tehnike še pred nekaj leti zdelo popolnoma nemogoče.
Sedaj, ko smo zvedeb nekaj	COM 230-38S. V spektru ra-
podatkov o proizvajalcu, spoz-	čunalnikov glede na njihove
najmo še njegov izdelek FA- zmogljivosti, ki se začne z mik-
ro računalniki in nadaljuje preko mini, malih, srednjih in velikih do zelo velikih razčunalni-kov, bi FACOM 230-38S uvrstili v spodnji srednji razred. Kot večina računalniških sistemov je sestavljen iz več enot in podsistemov. Vrsto in število teh enot določijo po potrebah uporabnika, se pravi glede na to, kakšne naloge naj bi računalnik opravljal in kakšno je število teh nalog. Seveda smo
izbrali tak računalnik, ki sedaj zadostuje za naše potrebe, ko pa se bodo povečale, ga bomo lahko dopolnili oziroma razširili.
V grobem lahko vsak računalniški sistem razdehmo na dva dela: centralno enoto z glavnim pomnilnikom na eni ter periferne enote in podsisteme
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani)
na drugi strani. Centralna enota ali procesor je srce sistema, tu potekajo vse operacije, ki jih računalnik „zna“, po programih, ki jih pripravijo programerji. Že ime pove, da procesor opravlja vse operacije, v pomnilniku pa so programi, po katerih potekajo operacije in podatki, ki v teh operacijah nastopajo. Glavni ali centralni pomnilnik ima kapaciteto 163840 znakov. Za predstavitev zmogljivosti centralnega procesorja poglejmo njegovo hitrost pri izvrševanju osnovnih računalniških operacij. V eni sekundi lahko opravi 416 seštevanj ali odštevanj, 104 množenja ali 80 deljenj (podatki za petmestna števila). Seveda pa zmogljivosti procesorja centralnega pomnilnika ne smemo poistovetiti z zmogljivostmi računalniškega sistema v celoti, ker so še kako odvisne od perifernih enot in podsistemov. Pa se s slednjimi seznanimo malo podrobneje.
Lahko bi rekli, da je podsistem magnetnih diskov najvažnejši del periferije računalnika. Medtem ko lahko vse ostale periferne enote v konfiguraciji sistema pogrešimo ali nadomestimo z drugimi, so diskovne enote za delo sistema nepogrešljive. Podsistem magnetnih diskov v našem primeru sestoji iz kontrolne enote in dveh enot magnetnih diskov, ki imata vsaka po dve mesti za vstavljanje magnetnih diskov. Kaj je pravzaprav magnetni disk? Točnejši izraz je „diskovni pa-ket“, saj gre za več plošč - diskov, ki so nanizani na osi. Na površino teh plošč, ki je prevlečena s posebno snovnjo, ki se da namagnetiti, bralno-pisalne glave vpisujejo nove podatke in „berejo11 že vpisane. Plošče so torej podobne gramofonskim.
sam zapis pa zapisu na magnetofonskem traku. Na vsak diskovni paket je moč shraniti sto milijonov znakov. Kot smo že povedali imamo štiri mesta za magnetne diske in lahko torej zapisujemo ali beremo 400 milijonov znakov. Za primerjavo naj povemo, da podatki o vseh delovnih operacijah, ki potekajo v proizvodnji TOZD TSP (za vsak izdelek so zapisane posebej), s podatki o nonnah, delovnih mestih, materialih in drugimi obsegajo štiri milijone znakov. Pomen diskovnih enot je v tem, da lahko vsak trenutek pridemo do katerega koli podatka, ki je zapisan na diskovnih paketih in ga z veliko hitrostjo (okrog 800 tisoč znakov v sekundi) prenesemo v centralni pomnilnik, kjer ga spremenimo in vpišemo nazaj na diskovni paket ali kako drugače uporabimo.
Operater na svojem delovnem mestu.
Diskovne pakete je možno menjati.
Nabavili smo modernejše stroje za zajemanje podatkov.
Podsistem magnetnih trakov pri nas predstavljata dve enoti magnetnih trakov. Tudi tidve sta, tako kot enoti magnetnih diskov, vhodno-izhodni enoti, To pomeni, daju lahko uporabljamo za zapisovanje podatkov ali pa podatke z magnetnega traku beremo. Podobnost z magnetofonom je tu izredno velika, saj gre v bistvu za enak princip, le da na traku ni tonski zapis, temveč so zapisami podatki za računalniško obdelavo. Magnetni enoti lahko zapisujeta oz. bereta s hitrostjo 120 tisoč znakov na sekundo, na dolžini ene cole pa je zapisanih 1600 znakov. Ta medij je primeren za shranjevanje raznih podatkov in torej lahko zamenja „papirne11 arhive. Dela se na tem, da bi na trakovih posredovali podatke SDK, zavodu za statistiko in bankam, saj bi na ta način pri-
hranili mnogo dela in stroškov tako tistemu, ki podatke posreduje, posebno pa tistemu, kijih prejema.
Enote za komuniciranje s sistemom sestoji iz ekrana, podobnega televizijskemu, in tastature. Na ekranu operater, ki upravlja delo sistema, sprejema sporočila o tem, kaj se v sistemu dogaja, zahteve za razne intervencije, sporočila o napakah in podobno. Preko tastature vnaša zahtevane odgovore, intervencije v primeru napak in sporočila, ki jih želi posredovati sistemu.
Za konec sta nam ostali še vhodna in izhodna enota. Vhodna enota je čitalec luknjanih kartic. Preko njega se včitu-jejo kartice ali podatki, ki jih želimo obdelati ali samo shraniti na magnetni disk ali trak. Čitalec sistema FACOM 230-38S lahko včita 600 kartic v minuti, na vsaki kartici pa je lahko zapisanih osemdeset znakov.
Vrstični tiskalnik je enota, ki nam obdelane ali shranjene podatke posreduje v taki obliki, da jih človek lahko takoj uporabi. to je na papirju. S takimi podatki se je skoraj vsak novo-lesovec že srečal v obliki liste zalog materiala ali gotovih izdelkov, delovnega listka ali kako drugače. Vrstični tiskalnik, ki je sestavni del sistema FACOM 230—38S, lahko napiše 630 do 900 vrstic na minuto, odvisno od tega, kakšne znake tiska. V eni vrstici je lahko največ 136 znakov.
Toliko o sestavi in zmogljivostih računalniškega sistema FACOM 230—38S. Kljub obljubi, da bomo že v tej številki spregovorili tudi o obdelavah, ki naj bi jih na njem izvajali, bomo morali to prihraniti za kako drugo priložnost.
Problemi družbene prehrane
Dne 9. februarja se je sestala komisija za urejanje problemov družbene prehrane, ki jo je imenoval CDS. Pregledali so obračun, predlog za nabavo novih osnovnih sredstev, ki ga bodo posredovali CDS, in obravnavali trenutno najbolj pereč problem v kuhinji, t. j. naročanje obrokov.
Za mesec januar je stanje naslednje:
MALICE	Naročene	Izdane	Razlika
TVP	4173	4654	481
TDP	4857	5138	281
TSP	3273	4734	1461
ŽAGA	1379	2582	1203
TES	592	1254	662
DSSS	392	1073	681
	14666	19732	5066
KOSILA:	Naročena	Izdana	Razlika
TVP	—	122	122
TDP	299	226	73
TSP	160	260	100
ŽAGA	287	364	77
TES	76	131	55
DSSS	243	796	553
	1054	1899	834
Iz podatkov za januar je raz- čil ni mogoče planirati niti na-vidno, da na osnovi takih naro- bave potrebne hrane za kuhanje
niti števila obrokov.
Nemalokrat se zgodi, da zmanjka malice, kosila ali kruha. Stroški za prevoz in nabavo so za nekaj kilogramov hrane prav tako veliki ali pa še večji kot za večjo količino, da ne govorimo o zmedi, hudih besedah in slabi volji, če do tega pride, prihaja pa pogosto. Največkrat se zgodi, da tisti, ki pridejo zadnji, ne dobijo malice, ker pri tako velikih razlikah ni mogoče prevdideti števila obrokov.
Komisija je predlagala, naj se za nenaročene obroke plačajo TOZD in DSSS 10 % višjo ceno, da bodo temu vprašanju posvetili večjo pozornost in vplivali, da bodo število naročenih obrokov vsaj približno držalo.
Komisija je tudi predlagala odboru za medsebojna razmerja, naj dokončno reši problem diabetične prehrane, o čemer je govor že drugo leto, rešitve pa še vedno nobene.
Pri nabavi novih osnovnih
sredstev za obrat družbene prehrane je najbolj pereč problem kombi za prevoz hrane, kajti sedanji je že ves polomljen in kmalu ne bo več sposoben za na cesto. Lepo in prav bi tudi bilo, če bi po treh letih odlašanja montirali dvigalo, ki je bilo predvideno, potem pa je zanj zmanjkalo sredstev. V načrtu je še nekaj manjših izboljšav.
Pri združevanju sredstev za investicije v našem obratu računamo na razumevanje vseh pristojnih organov, pri reševanju organizacijskih težav pa na pomoč in sodelovanje vseh, ki se tu hranijo. Kaj in kako se kuha, je odvisno samo od kuharice, koliko in po čem, pa od vsakega izmed nas, ki vsak dan pridemo v jedilnico, se tam prav grdo držimo, na tihem ali na glas zabavljamo čez kuharice, ki nam nikoli ne znajo prav skuhati. Nikoli pa se ne „zmotimo" in rečemo: „Danes je bilo pa dobro."
r
V

J
SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI - SODELUJTE S SVOJIMI
Izobraževanje
Izobraževalna služba je v letu 1977 organizirala v Novolesu in pri zunanjih institucijah razne seminarje, tečaje — torej izpopolnjevanje v poklicu in na delovnem mestu.
V ta izobraževalni proces je bilo vključeno 982 delavcev in sicer:
—	tečaj za priučitev (PK) delavcev v lesarstvu — 16 delavcev
—	tečaj za viličariste v Ljubljani
-	3 delavci
—	tečaj za upravljalce visoko-tlač. kotlov v Ljublj. — 3 delavci
—	tačaj za žerjaviste v Ljubljani
-	2 delavca
—	tečaj za „S“ naprave pri DU Domžale — 9 delavcev
—	razni seminarji in posvetov, pri zunanjih instit. 52 delavcev
—	seminarji iz varstva pri delu in izpiti - 479 delavcev
—	uvajalni seminar v Straži — 80 delavcev
—	uvajalni seminar v Metliki — 25 delavcev
—	uvajalni seminar in priučitev za delo - TOZD TAP - 28 delavcev
—	predavanja vratarjem, čuvajem in gasilcem — 5 delavcev
—	predavanja enotam CZ in TO
-	280 delavcem
Delovna organizacija omogoča tudi izobraževanje ob delu našim delavcem (48) in sicer na naslednjih srednjih, višjih in visokih šolah:
1.	Delovodska šola — strojna, oddelek v Novem mestu — 5 slušateljev
2.	Delovodska šola — lesna, oddelek v Novem mestu — 8 slušateljev
3.	Poklicna gasilska šola, Ljubljana — 1 slušatelj
4.	Gasilska tehniška šola, Zagreb - 1 slušatelj
5.	Ekonomska srednja šola, Novo mesto, Ljubljana - 3 slušatelji
6.2-letna administrat. šola, Ljubljana, Novo mesto — 3 slušatelji
7.	Tehniška strojna šola, Ljubljana. Novo mesto — 4 slušatelji
8.	Poslovodska trgovska šola, Brežice - 1 slušatelj
9.	VEKŠ Maribor, oddelek Novo mesto (I. stopnja) - 6 slušateljev
10.	VEKŠ Maribor, center Ljubljana (II. stopnja) — 3 slušatelji
11.	Višja šola za organizacijo dela Kranj, oddelek Novo mesto — 3 slušatelji
12.	Višja lesna šola, Ljubljana —
5 slušateljev
13.	Višja strojna šola, oddelek Novo mesto - 4 slušatelji
14.	Tehniška šola za lesarstvo, Ljubljana — 1 slušatelj
V letu 1977 je od zgoraj navedenih slušateljev končalo šolanje 17 delavcev in sicer:
—	na Višji lesni šoli v Ljubljani
—	2 slušatelja
—	na Delovodski lesni šoli v Novem mestu — 8 slušateljev
—	na Delovodski strojni šoli v Novem mestu — 5 slušateljev
—	na Poslovodski trgovski šoli v Brežicah — 1 slušatelj
—	na Tehniški šoli za lesarstvo v Ljubljani — 1 slušatelj Bodoči kader si delno zagotavljamo tudi tako, da štipendiramo. Novoles štipendira v šolskem letu 1977/78 dijake in študente na naslednjih šolah:
1.	Ekonomska srednja šola, Novo mesto - 6 dijakov
2.	Tehniška šola za lesarstvo, Ljubljana - 2 dijaka
3.	Administrativna srednja šola, Novo mesto - 1 dijaka
4.	Gimnazija, Novo mesto — 1 dijak
5.	TSŠ—strojna, Ljubljana — 1 dijaka
6.	TSŠ—elektro, Krško — 1 dijaka
7.	VEKŠ, Maribor (II. stopnja)
—	1 študent
8.	Ekonomska fakulteta, Ljubljana - 2 študenta
9.	Biotehniška fakulteta - lesna smer, Ljubljana - 1 študent
V	šolskem letu 1976/77 je končalo šolanje 13 štipendistov in sicer 11 na srednjih, 2 pa na višjih šolah. Ena štipendistka, ki je obiskovala ESŠ v Novem mestu, je ob koncu leta izstopila.
V	šolskem letu 1977/78 imamo 11 učencev v gospodarstvu, ki se učijo za naslednje poklice:
—	obratni elektrikar - 4 učenci
—	strojni ključavničar -	3
učenci
—	pohištveni mizar - 1 učenec
—	modelni - vzorčni mizar — 1 učenec
—	kovinostrugar - 1 učenec
—	avtomehanik — 1 učenec.
V	letu 1977 so se izučili poklica 4 učenci v gospodarstvu in sicer za obratnega elektrikarja, pohištvenega mizarja, strojnega ključavničarja in strojnega brusača.
Leto 1977 nam je prineslo še eno generacijo lesnih tehnikov, kajti šolanje je zaključilo 28 dijakov. Od teh se je zaposlilo v Novolesu 12 lesnih tehnikov,
ostali pa so nadaljevali študij ali pa so se zaposlili v drugi delovni organizaciji.
Sedaj imamo še en oddelek tehniške šole za lesarstvo in sicer 3. letnik. Tako lahko pričakujemo v letu 1979 nove lesne tehnike.
In kaj je bilo novega v letu 1977 na področju pripravništva? Imeli smo 27 pripravnikov in sicer s srednjo izobrazbo 25, z visoko strokovno izobrazbo pa 2 pripravnika. Od skupnega števila (27) je zaključilo pripravništvo v letu 1977 9 pripravnikov s srednjo in 1 z visoko izobrazbo. Naj omenim, da pripravniki opravljajo delo po programih in pod vodstvom mentorjev. Za pripravnike s srednjo izobrazbo traja pripravniška doba 6 mesecev, za pripravnike z višjo in visoko strokovno izobrazbo pa 12 mesecev s tem, da se jim lahko na predlog mentoija in z odobritvijo
Tako je, da slabše skoraj ne more biti, razen seveda redkih izjem. Da je stanje takšno, je več vzrokov. Začne se pri projektantih, ki ob projektiranju niso izgubljali veliko časa z iskanjem možnosti za dobro prezračevanje sanitarnih prostorov. Najpogosteje so ti prostori premajhni glede na število zaposlenih in ne ustrezajo predpisom. Nemalokrat so ti prostori tudi slabo vzdrževani, največji krivci pa smo vsekakor mi sami. Ne smemo se izgovarjati na posameznike, čeprav so le-ti najhujši povzročitelji nereda in nesnage. Naša napaka je da si sploh ne prizadevamo, da bi takšne delavce poskušali vzgajati v kulturno — higienskem smislu.
Kaj je na primer vedel o higieni tisti delavec, ki je šel v stranišče s kosom kruha v roki? Najbrž ne ve, da so človeške fekalije zelo nevarne, ker lahko vsebujejo klice nalezljivih črevesnih bolezni in razvojne oblike parazitov, ki se prenašajo z dotikom prstov, telesa, obleke, čevljev itd. Na straniščni deski lahko ostanejo nekateri bacili spolnih in drugih bolezni in je zaradi tega popolnoma ra-
odbora za medsebojna razmerja, skrajša pripravniška doba od 1 đo 6 mesecev.
Menim, da smo do sedaj premalo storili prav na področju izobraževanja neposrednih proizvajalcev, pa naj bo to na področju lesne stroke ali pa na področju družbeno-političnega izobraževanja. V drugi vrsti je prav gotovo izobraževnje vodij oddelkov v TOZD.
Ugotavljam, da se veliko naših delavcev izobražuje ob delu in da bo potrebno storiti tudi tu korak naprej ter jim olajšati študij vsaj tako, da jim Novoles plača šolnino in študijski dopust. Seveda pa je treba pri tem upoštevati tudi potrebe Novo-lesa po določenih profilih kadra.
V letu 1978 bomo morali razpisati tudi nekaj štipendij in menim, da bi morali v bodoče to delati kontinuirano.
zumljiva in nujna zahteva, da mora vsak kulturen človek pustiti strani|če za seboj čisto in urejeno. Žalosten je pogled v stranišče naše toplarne in žalostna je ugotovitev, da je tako kljub temu da so tu zaposleni v glavnem kvalificirani delavci. V obupnem stanju so sanitarije v TOZD Tovarna vezanih plošč, TOZD Tovarna drobnega pohištva, TOZD Tovarna stilnega pohištva itd. Naloga delovne organizacije ni samo ustvarjati, deliti dohodek in osebne dohodke. Delovna organizacija je tudi neke vrste vzgojna ustanova, ki bi morala med drugim skrbeti tudi za dvigovanje kulturne ravni svojih delavcev. To pa ni moč doseči s kritiko in čakanjem, da bodo vse rešili vodilni delavci z administrativnimi ukrepi, ampak je potrebno sodelovanje vseh delavcev. Koliko lahko posameznik prispeva k temu, je veliko vprašanje. Morda bi bilo za začetek že veliko, če bi vsak dopovedal sodelavcu, ki bi ga videl pri kajenju v stranišču, da to ni prav, da je zdravju škodljivo vdihavati že samo cigaretni dim, kaj šele pomešan s straniščnim smradom.
RUDI IVANČIČ
V. N.
Zanemarjeno
Slabo vzdrževani in zanemarjeni sanitarni prostori, predvsem stranišča, pri nas niso redek pojav, vendar je vtis, ki ga dobi tujec, še najmanj škodljiv, ko pa vemo, da so ravno ti prostori najbogatejša nahajališča raznih bakterij, parazitov itd. Je mar v naši delovni organizaciji drugače?
Na sejmu
OBISK MEDNARODNEGA SEJMA POHIŠTVA V KOELNU
Največji razstaviščni — sejemski prostor pohištva je za letos zaprl vrata za seboj. Pokazal naj bi glavne smernice za oblikovanje pohištva za letos in morda s kakšno veliko idejo tudi za v naprej, najsi to velja za nove materiale ali pa konstrukcije in s tem že nove forme.
Letos prevladuje sistemsko pohištvo, ki pa je nekoliko drugačno od tovrstnega pri nas. To so sistemi, ki naraščajo pred-
vsem v horizontalni smeri za pribljižno 80 cm široke elemente. Ti imajo seveda možnost rasti tudi po vertikali a ostajajo v večini primerov pri največ 2 m.
To je razumljivo, če pomislimo, da je stanovanjska kultura srednje Evrope drugačna od naše. Drugačno jo delajo predvsem vzidane garderobne omare in tudi število stanovanjskih prostorov.
|Na smučeh
SMUČARSKI TEČAJ V SLOVENJEM PLAJBERKU
Dejavnost Novolesovega športnega društva na smučarskem področju je vse večja. Tako je bil po lanskem začetku, ki je : bil na Voglu, letos že drugi smučarski tečaj, ki se ga je J udeležilo kar 73 smučarjev.
Ker smo se že pred zimo zmenili, naj bi bil tečaj med | šolskimi počitnicami, v tem času pa so pri nas vsa smučišča : popolnoma zasedena, smo se dogovorili, da bomo smučali na
■	oni strani meje, vendar med Slovenci.
Dobili smo prostor pri prijaznih rojakih v Slovenjem Plaj-j berku, prijazni vasici, takoj pod prelazom Ljubelj. V tej vasi, j kjer živijo sami Slovenci, sploh nismo imeli občutka, da smo : v drugi državi, saj vsi govore slovensko pa tudi hrana je bila : odlična, domača, pridelana na kmetiji našega gostitelja.
Na snegu smo bili praktično ves dan (z izjemo kosila), 5 tečajniki pa so bili razdeljeni v pet vrst, ki so jih vodili
■	Novolesovi učitelji oz. vaditelji smučanja. Teren z dvema • vlečnicama je zelo primeren za vadbo smučarjev, tako da so : se prav vsi naučili smučati, čeprav je bilo z nami kar 17 : začetnikov. Pri tem tudi ne smemo mimo tega, da je tečaj
■	minil brez kakršnekoli nezgode, kar je za tako številno ude-: ležbo velik uspeh.
Na koncu so bile tudi tekme, ki so pokazale, da so Novo-
■	lesovi smučarji dobro pripravljeni za Fricov pokal in sindi-: kalne tekme. Omeniti bi bilo treba še, da v nekaterih tozdih | niso dovolj poudarili koristnost tečaja, kar bo treba po-i praviti v prihodnjem letu, ko bomo skušali organizirati tečaj i na bolj zahtevnih smučiščih.
[	SLAVKO MEDLE
Omenjeni sistemi manjšega pohištva so seveda vsestranski: Omogočajo sestavo dnevnih sob, jedilnic, samskih in otroških sob. Proizvajalci takega pohištva so bili skoraj praviloma manjši ali pa skandidavci, ki so tudi stilno pohištvo (DANIC) naredili iz istega sistema, okrašenega z dragimi lesenimi dodatki in seveda iz hrastovine.
Skandinavsko pohištvo nasploh je vredno največje pozornosti. Oblikovano in izdelano je tako, da je v največji meri upoštevan prostor, človekova dimenzija, prihranek na materialu. Zlasti na slednjega smo opozarjali že večkrat. Zelo pogosto omare nimajo hrbtišč, ali pa so nadomeščena s cenejšimi materiali. Kadar pa se pohištvo zlaga v vertikalni smeri na zgornjem nastavku odpade dno.
Tudi o obliki je zelo težko govoriti saj so to lahko le hvalnice popolni formi, ki les, ta lepi plemeniti, topli material dvigujejo še više. In tudi dodatki so naravni; bombažni žameti, volnena ročno tkana blaga v umerjenih barvnih kombinacijah s poudarkom na naravnih beige tonih volne in smrekovega lesa. Veliki nemški proizvajalci (Interluebke, Omnia) predstavljajo masivne sisteme, ki opremljajo poleg ostalih ambientov tudi spalnice in kopalnice. Značilne so masivne predelne-vezne
stene, ki so nosilne in se v njih vpenjajo omarni elementi ali pa so široke tako, da tvorijo že same omarni element.
Stilno pohištvo je bilo opaziti v trojni smeri — kot kmečko — poslikano, kot masivno hrastovo, ki je modernizirano do te mere, da je sistemsko, ter lažje, podobno našemu Nan-cyju. Omarni sistemi imajo mostičke, toaletne niše, drobnih pohištvenih kosov tudi ni dosti.
Več kot kdaj do slej smo opazili pohištev iz paketa, ki bo vsaj za mlade, ki še spreminjajo stanovanja, zanimivo in dosegljivo. Prednost tega pohištva ni le v cenenosti izvedbe in montaže, temveč tudi demontaže, ko ob selitvi enostavno ne potrebujemo kamiona!
Iz debelejšega akrila so letos sestavljeni celi regali in ne le dopolnilo pohištvo kot do slej.
Za konec, mislim, daje moja obveza povedati, da je dimenzija tista letošnja „glavna". To velja za velikost pohištva, za porabo materiala. Oboje je prilagojeno dimenziji človeka in njegovim funkcijam, brez na-dmere, kar je veljalo doslej, predvsem pri ogromnih dimenzijah sedežnega pohištva.
MARTA RAČEČIČ dipl. ing. arh.
f	------ \
Kadrovske vesti
TOZD TSP: prišli: Karolina KOŠMERLJ, Marjan STRUNA (iz JLA), Igor MAJERLE (iz JLA); odšli: Franc VIDMAR (JLA), Zvone TEKAVEC (JLA), Marjan ŠONC (JLA), Milan MIKOLIČ (JLA), Janez JERŠIN (JLA), Ilija DAVI-DOVIČ (sporazum), Drago KRŠTINC (v šolo).
TOZD TDP: prišli: Anton MURN, Justina RIBIČ, Drago LAZAREVIČ (iz JLA); odšli: Brane ŠTURM (sporazum), Marija DOLINAR (smrt).
TOZD TVP: prišli: Slavko BUČAR, odšli:	Alojz
JAKLIČ (upokojitev), Ivan AVGUŠTIN (upokojitev).
TOZD ŽAGA STRAŽA: prišli:	Branko	KOKALO-
VIČ, Franc BLATNIK, Jože BUČAR, Anton SMOLIČ; odšli: Franc PEČAK (sporazum), Lavrič Franc (v TOZD TPI), Franc BONI-FER (v JLA).
TOZD TPP: prišli: Rudi MIHALIČ (iz JLA), Janez PAVLIČ; odšli:	Joško
ČEČELIČ (samovoljno), Jože ZUPANČIČ (samovoljno), Zineta TAHIROVIČ (samovoljno), Milan TURK (JLA), Jože KLOBUČAR (JLA), Bogdan HUDORO-VAC (JLA).
TOZD TG: odšli: Jože ČUKAJNA (JLA).
Obrat METLIKA: Prišli: Slavko GRČMAN, Rudolf PAVLINIČ, Jože DRAGO-VAN.
TOZD TPI: prišli: Franc LAVRIČ; odšli:	Albin
POLIČNIK (upokojitev).
TOZD TAP: prišli: Ivan JAKLIČ; odšli: Jože ŠIRCELJ (sporazumno).
DSSS: prišli: Jožefa DERGANC, Tomo GORJUP (iz JLA), Samo AŠ, Matjaž MALENŠEK, Jože LAVRIČ, odšli: Niko G ALEŠA (sporazum).
KARDOVSKI ODDELEK
ZAHVALA
Ob smrti najine mame TEREZIJE BRADAČ
iz Loške vasi pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujeva 00 sindikata in sodelavcem TOZD ŽAGA ter 00 sindikata TOZD TVP za podarjene vence in izrečeno sožalje.
ANGELCA URBANČIČ IN JOŽE BRADAČ
ZAHVALA
Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem sindikatu TOZD TVP za podarjeni venec in za sožalne besede. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ob boleči izgubi moje mame, najlepša hvala! Žalujoča Fani Zoran z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža JOŽETA PODRŽAJA iz Novega mesta se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi izrazili sožalje in bili z mano v najtežjih trenutkih. Iskreno se zahvaljujem OOS DSSS ter sodelavcem iz komerciale za podarjena venca.
PEPCA PODRŽAJ
Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora Franc Redek.
•
Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „Novoles", lesni kombinat Novo mesto — Straža. Naklada 2250 izvodov. Stavek, filmi in montaža:	ČZP
DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 3. januarja 1974.
Koncem januarja so nas obiskali prosvetni delavci. V razgovoru, ki so ga imeli s predstavniki naše OZD so se zanimali za uveljavljanje zakona o združenem delu. Pred razgovorom pa so si ogledali del proizvodnje.
Krmilo OOS v TOZD TES je za naslednji mandat prevzel tov. Andrej Martinčič. Posnetek je s seje v TOZD TES kjer je dotedanji predsednik tov. Košmrlj Jože predal svojo dolžnost.
Spomin na naša velikana poezije — Prešerna in Župančiča — so počastili v TOZD TDP s priložnostnimi razstavami od koder sta gornji in spodnji posnetek.