-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje
PROLETAREC
Official Orgun Vugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistična' Zveze
- - glasilo - -prosvetne matice j. s. z.
ST. — NO. 1543.
Cal»r+4 u mmai^lui matur, llrrfmbrr s. im«?. •< ikt »..•• »Ml«* '	nt., mnrirr tfcr A«-| »r I uagrru »t Murrk Sr4.
CHICAGO, ILL., 7 APRILA (April 7), 1937.
PubliihH VVoekly at 2301 S. I*wn<iale Ave. LETO—VOL. XXXII.
BOJ PROTI ORGANIZIRANJU DELAVCEV POOSTREN
SLUŽABNIKI KAPITALIZMA V ZAKONODAJAH SE ZATEKAJO K FAŠISTIČNIM SREDSTVOM
Strašen je s "komunizmom99—Zahteve za zabranitev "novih metod" v stavkah
"Delavski prijatelji" na političnih mestih spet pozabili na obljube in "pozabljenega človeka99
SINCLAIR Levvis, ki je napisal knjigo, "It Can't Happen
i Here", je zadel v živo, ker baš sedaj opazujemo mogočen fašistični val ameriške plutokracije za diskreditiranje gibanja v prid industrialnih unij in njihnih "sedečih stavk".
Ni je legislature v Zed. državah, ki ne bi imela pred seboj predlogov za kratenje pravic delavcem. Mnogokatere predloge so popolnoma fašistične. Neki zakonski osnutek predložen v michiganski zakonodaji, ki ima med demokrati in republikanci mogočno oporo, dolcča, da se naj sedeče stavke proglasi za ZLOČINSKO prisvojitev privatne lastnine. Posamezniki in vodstva unij, kateri se jih poslužijo, morajo biti na podlagi te predloge, če se jo sprejme, strogo kaznovani z globo in zaporom. Delodajalcem se prepove iti v pogajanja s katerokoli skupino — s posamezniki ali z unijo — dokler sedeči stavkarji ne zapuste lastnine, ki so si jo nezakonito prilastili.
Varljivo laskanje delavcem
Poslanec, ki je omenjeni osnutek zakona proti delavcem predložil zbornici, ni bedak. Kapitalistični interesi ga ne podpirajo brez hasna zase. Kajti on se hoče zaeno prikupiti tudi delavcem in pravi v bistvu: Stavke so ŠKODLJIVE delavcem tn delodajalcem, posebno še DELAVCEM! Oni imajo čestokrat povsem upravičene zahteve. Zato se smejo organi «*ati in kom-panije jih zaradi pristopanja v unije ne amejo odslavljati. Vselej pa, kadar se delavci odločijo predložiti družbi svoje zahtev«, jih ji morajo naznaniti in se z njo pogajati PREDNO okličejo stavko. Kompanija povabila za pogajanja NE SME ignorirati.
Na papirju se to glasi zelo mikavno in marsikdo, ki ni še nikoli imel opravka z bossi, si bi mislil, da je to jako pametna metoda, kajti stavke so res skrajno neprijetne — za delavce 1 Ampak predloge, kakršne so danes pred poslanci michiganske legislature, imajo namen še temu sredstvu delavcev POPULITI zobe, zato da bodo kompanije lahko toliko bolj oblastno paševale.
. V zveznem kongresu je predložil demokratski poslanec Martin Deis iz Texasa resolucijo, v kateri zahteva, da zbornica sklene uvesti preiskavo, kdo in čemu je POVZROČIL "sedeče stavke". Pšico je nameril na CIO. On kajpada ni edini, ki se zgraža nad "nasilnimi osvajanji privatne lastnine", kajti mnogi demokratski in republikanski kongresniki in senatorji so že rohneli — eni bolj, drugi manj, da se mora temu "neameriškemu sredstvu napraviti konec".
Kapitalistično čar.opisje in govorniki raznih trgovskih komor ter "patriotičnih" organizacij so začeli radi teh stavk s sistematično kampanjo proti prodiranju "komunizma". Dokazujejo, da CIO uposluje celo armado komunističnih organizatorjev. Resnica je, da jih ima res precej na plačilni listi. Njih naloga pa je lc, da pridobe delavce v unijo in da jih navdušijo ▼ boj za njene zahteve v slučaju stavke. V tem ni nič revolucionarnega. Ameriški komunisti so danes kapitalizmu prav malo uevarni, ker so uposleni zgolj v akcijah za demokracijo, za «nije, za obrambo španske demokracije, za svobodo črncev in take stvari, svojih nekdanjih manifestov za revolucijo in nasilne preobrate pa že dolgo več ne širijo.
Ampak stari komunistični "sloves" še živi in propaganda ameriškega kapitalizma sc ga pridno poslužuje.
V Andersonu, Indiana, je sodnik Charles E. Smith obsodil •edeče stavkarje pri Aladin industries, Inc., na blizu $10,000 kazni. Plačati je kajpada ne bodo mogli, kajti če bi dotična ftkupina imela toliko gotovine, nc bi mislila na stavko.
Senatorja Walter F. George iz države Georgia in senator Josiah W. Bai)ey iz North Caroline — oba demokrata — sta v senatu odprto napadla predsednika Roosevelta, češ, da je v take "neameriške načine" stavkovnih bojev delavce on opogu-
Unijske delavke ne prizanašajo
lilamaža dučejevih "prostovoljcev" v Španiji je za Italijo težka "hrana"
Na španskih bojiščih ubitih več Italijanov, kakor pa skozi ves čas italijanske vojne v Etiopiji. — Mussolini pravi, da bo zmaga edino njegova
Mussolini jev general, ki je noveljeval njegovim četam na guadalajarski fronti v Španiji v vojni proti lojalistom, je izvršil samomor. Poročilo i/. Španije pravi, da je dobil general Franco ukaz usmrtiti vse vodilne italijanske oficirje, ki so zakrivili blamažo v škodo slave obnovljenega rimljanskega cesarstva. General, ki je bil vrhovni poveljnik, je razumel, kaj to pomeni, in si je sam
Unija delavcev in delavk xa izdelovanje ženskih oblačil — International Ladie*' Garment VVorker*, »e ie dolgo trudi, da reii tisoče i*kori-■ čanih deklet izpod mezde, ki znaša povprečno komaj $6 na teden. Vpri-zorila je dramatične stavkovne boje, v katerih je bilo nič koliko fizičnih spopadov, ne zato, ker jih je unija hotela, ampak ker »o bili neizogibni. En tak prizor boja med ztavkarji in atavkokazi je na tej »liki. Sneta je bila v Kanta* Citjrju.
mil. Predsednik Roosevelt bi navzlic temu lahko mirno spal — če bi ga na en ali drugi način ne napadali radi stavk in vrhovnega sodišča mnogoteri drugi senatorji in kongresniki njegove stranke iz vseh krajev ameriške Unije
Kampanja proti načelniku CIO
John L. Lcwis, ki ni bil do ustanovitve CIO še nikoli sma-tran za "vodilno ameriško osebnost", je danes predmet uredniških člankov v vseh kapitalističnih listih in kartunistov, ki ga slikajo skoro vsi z vidika diskreditiranja.
Očitajo mu, da hoče postati diktator Zed. držav, a ob enem razlagajo, da ima ambicijo zgraditi politično stranko, ki se bo kosala za premoč z republikansko in demokratsko. Kapitalistični uredniki so tudi kar naenkrat doznali, da prejema Levvis od svoje unije $12,000 na leto plače in stroške, in da si je kupil blizu VVashingtona, D. C., krasno rezidenco. Mi nismo, za aristokratske palače unijskih odbornikov. Že pokojni Eugene V. Debs je učil, da ne bi smela biti dosti višja, kakor celoletni zaslužek povprečnega člana organizacije, katero zastopajo, in pa primerna vsota za kritje stroškov, ki jih imi unijski voditelj v zvezi s svojim uradom. Toda če bi bil Lewis plačan le tisoč pet sto dolarjev na leto in bi moral iz trga plačevati vse stroške sam, bi ne mogel "udobno živeti", pa bi mu to spet na vso moč očitali. Če si količkaj za delavske interese, kapitalističnemu tisku ne boš nikdar ustregel.
Kvarna vloga predsednika A. F. of L.
Tudi VVilliam Green se je oglasil 7. ovtro besedo in izjavil, da so sedeče stavke največja opasnost ameriškemu delavstvu. Greenu to ni zameriti, kajti zamudil je priliko lotiti oe resnega organizatoričnega dela, pa zdaj ne more drugega kot sabotirati delo CIO in ga kritizirati v veliko veselje industrialnih magnatov.
Se zanimivejši je Alfred P. Sloan, predsednik korporacije General Motors. On se namreč boji, da bo ameriško delavstvo ragazilo v sužnost, ako bo sledilo CIO.
Governerju Murphyju v Michiganu so "najvplivnejši ljudje" priporočali, da naj sedečih stavkarjev nikar ne tolerira in naj jim ne dopusti, da bi ga izzivali dalje in dalje. "Plin jc dobro sredstvo, in če še ta ne bo zalege!, jih poženi ven s strt* Ijanjem .. . Saj je vendar dolžnost governerja že po ustavi pro-lektirati privatno svojino", 30 ga urgirali.
Governer Murphy je prepameten politik, da bi poslal svoje vojake streljati v množice, ki šteje tisoče. Če j« delavnica majhna in sedi v nji le kak ducat ljudi, jih je lahko pregnati s plinom in krepeljci. Ampak kadar je število veliko, nekaj pomeni, tudi če je to veliko število nič drugega kakor armada stavkarjev.
Skrb za otroke
Poslanci legislatur v državama Ne\v York in Connecticut so nedavno zavrgli predlogo, ki določa amendment k zvezni ustavi za odpravo dela otrok v industriji. To so storili iz ljubezni do otrok — nikakor pa ne zato, da bi ustregli tistim, ki iiposlujejo otroke. To je čisto "naravno" in do pike "verjetno".
Svoboda govora v Jugoslaviji
Jugoslovanska oblast je prepovedala shod stavbinskih delavcev v Mariboru in predavanje v dvorani kulturnega društva "Vzajemnost" v Ptuju, j Vsak shod in predavan je v Jugoslaviji mora biti prijavljen oblastim, in le ako ga te dovolijo, hc sme vršiti.
"Arbeiter-Zeitung" v Parizu
A vst ir i i s k i soc i a 1 i st i - b e g u n c i, ki so do nedavna izdajali socialistično glasilo Arbeiter Zeitung v P»rnu na Cehoslova^kem in ga tajno širili v Avstriji, ga izdajajo zda i v Parizu. Češka vlada ie iz državnih ozirov 'želela. da se aktivnosti nemških in avstrijskih socialističnih beguncev prenese kolikor največ mogoče drugam. "Arbeiter Zeitung" je tudi v Parizu ure-jevana za tajno cirkuliranje v Avstriji.
končal življenje. Ne pa podrejeni častniki. To so se mladi ljudje in so željni življenja. Pritožili so se poglavarju fašistične kontrarevolucije v Španiji, generalu Francu, in apelirali nanj naj jih reši nečastne smrti. Listi poročajo, da je pristal v njihov apel, v tolažila pa je Mussoliniju sporočil: "Poraz na guadalajarski fronti je bil zgolj slučajen. Zalotili so nas nepripravljene. Zagotavljam njegovo ekselen-co duceja in vse druge, ki so za strtje komunistične kače, da se bomo na prihodnji spopad dobro pripravili in marši-rali uspešno na Madrid . . ."
Tako general Franco marši-ra že devet mesecev. Bilo bi ga /e davno konec, če bi ga ne podprle fašistične armade Italije in Nemčije. Poslale sta mu najmodernejša vojna letala, strojnice in topove, in zdaj preostaja edino še plin, s katerim lahko zadušita, ako hočeta, več kot polovico španskega naroda.
Vprašanje jc seveda, v koliko je španska republikanska vlada pripravljena na vojno s strupenimi plini. Do zdaj je demonstrirala, da je kos braniti se napadom celo tako mogočnih sil, kakor sta Italija in Nemčija. Republikanska Španija ima topove, tanke, aero-
plane, strojnice in marsikaj, s čemer odbija ofenzivo mednarodne fašistične armade. Nima pa strupenih plinov in pran, da jih ne namerava u-porabliati niti če se jih poslužijo v boju proti nji Hitlerjeve in Mussolinijeve čete. Pred plinom se bo le branila in Italijane ter Nemce izgnala iz Španije s starimi bojevnimi načini — to je — brez morit ve žen in otrok in brez uporabe strupenih plinov.
Mussolini, ki se je bahal, da je osvojil veliko deželo Etiopijo skoro brez izgube življenj Italijanov — komaj kakih 700 je bilo ubitih — drugi so bili domačini — je moral izprevi-deti, da so mu španski lojalisti oobili v eni sami b%ki več sol-datov, kakor jih je izgubil v Etiopiji skozi mesece in mesece. To je kajpada največja blamaža za italijanski vojaški ponos in ni čudno, da je "du-ce" nagnal četrt milijona ljudi pred svojo palačo in jih zagotovil, da kakor v Etiopiji, bo Italija povsod zmagovalka. To seveda pomeni neuradno vojno Italije proti Španiji. Ampak Španci vzlic temu nočejo bežati. Ako sta Francija in Anglija količkaj pametni, imata priliko Mussoliniju in Hitlerju dokazati, da ju ni drugega kakor žabje napihovanje.
TEŽKA POT GRADITVE DELAVSKE-GA POLITIČNEGA GIBANJA
Hitler v "nevarnosti

Vse nemško ljudstvo je za svojega "fiihrerja", pravi njegov minister Herman VVilhelm Goering. "Ampak če bi mu hotel storiti kdo kaj žalega, bo naletel okrog in okrog Hitlerja ognjeno steno, ki ga bo spalila kakor muho .. ."
čemu je sploh za tako priljubljenega diktatorja treba ognjene stene?
Združevanje delavskih in farmarskih političnih skupin, strank in pokret o v v skupno, enotno ameriško delavsko-far-marsko stranko je težko delo. Glavne skupine, ki bi prišle zda i v upoštev, so farmarska-delavska stranka v Minnesoti, f a rm a rs k a-d e 1 a vs k a progres i v-na federaciia v VVisconsinu, kateri so pridruženi tudi socialisti, ameriška delavska stranka v New Vorku, Levvisov delavski nestrankarski politični odbor, Commonwcalth Federation v Oregonu, organizacija enakega imena v državi VVashington in razne druge slične skupine v ostalih državah.
Komunisti agitirajo že par
let za združenje teh skupin v ameriško farmarsko-delaivsko stranko, toda se jih povsod branijo. Socialistična stranka se je na svoji prošli izredni konvenciji izrekla za zgraditev splošne delavske stranke in jo bo podpirala, ako bo imela program, kakršnega bi sociali-sit lahko podpirali. Ampak socialistična stranka ostane, ker je vzgojevalno delo za socializem med ameriškem delavstvom njena naloga. Močne delavske stranke, ki bo delavska načelno in po duhu, nc bo, dokler ne bodo delavci vzgojeni zanjo. In na tem polju imajo socialisti svojo glavno dolžnost.
Konferenca v Moon Runu bila velik uspeh
Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki je vršila v nedeljo 28. marca v Moon Runu za okrožje za padne Pennsylvanije, je sijajno uspela.
Razprave so bile jako živahne. Zborovanje je posetilo o-krog 50 zastopnikov. Med njimi je bilo kakega pol ducata tu rojenih naših fantov, ki ho »e diRkuzij pridno udeleževali. .... Konferenci.v. Moon Runu je predsedoval George Smrekar, zapisnik je vodil Jacob Pavčič, John Terčelj pa je poročal o nalogah in o delu, ki ga vršimo, odroma bi ga morali vršiti.
Zadovoljstvo in nejevolja premogarjev z novo pogodbo
Malo je delavskih strok v tej deželi, katerih člani bi v stavkovnih bojih toliko pretrpeli, kakor premogarji. Zato je naravno, da se po tako težkih skušnjah vedno nadejajo po poteku pogodbe novega sporazuma brez stavke.
Stara pogodba je potekla 1. aprila. Pogajanja za nov sporazum so se pričela par mesecev prej. Vršila so se jako počasi, ker je unija zahtevala skrajšanje delavnika s 35 na 30 ur z enako plačo in dva tedna plačanih počitnic ter več drugih ugodnosti za premogarje. Kompanije so naobratno
zahtevale, da sc premogarjem delavnik zviša na 40 ur v tednu ne da bi se jim povišalo plače ali . dalo kake plačano počitnice.
Okrog 400,000 premogarjev je bilo prizadetih v teh pogajanjih, ki so se vlekla na konferenci v Nevv Vorku kakor morska kača. John L. Levvis, predsednik Tnited Mine VVorkers unije se je vozil iz ene konference na drugo, zdaj v Nevv Vork za svojo unijo, zdaj v I)c4roit na pogajanja z eno ali drugo avtno dru&bo, zdaj v jeklarske centre. Dne 2. aprila je -bila pogodba med unijo premogarjev in korpora-
eijami sklenjena in predložena premogarjem. (Mane v bistvu vse po starem, le plače bodo nekoliko višje, toda ne toliko, kot so se podražile življenske potrebščine.
Zastopniki unije premogarjev so se v pogajanjih znašli v jako neprijetnem položaju. Guffeyjeva predloga v kongresu za reguliranje premogovniške industrije še ni bila sprejeta. Predsednik UMVV je bil vprežen v pogajanjih vse križe m in napadan kakor še noben predstavnik ameriških u-nij, Eugene V. Debs je bil Seveda še bolj tarča pšic kapitalistov, kakor pa Levvis, ampak
Debs ni bil voditelj odbora in vodstva unije, pač pa predstavnik delavske mase.
Mnogi premogarji so z dogovorom nezadovoljni in i*>-nekod so proti njemu demonstrirali celo s protestno stavko. Tudi Progressive Miners unija v lllinoim, z njenim načelnikom Ozaničem, je proti, a sama tudi ni v stanju pokazati nič boljšega. Ekonomi na finančnih straneh argumentirajo, da je premogovniška industrija izmed vseh v tej deželi najbolj bolna, in menijo, da je sklenjena pogodba v danih o-kolAčinah res v korist korpo-racija^i in premogarjem.
KLIC NA AGITACIJO ZA "PROLETARCA"
2e prošli zbor JSZ mcseca julija 1936 je priporočil klubom in posameznikom metode in načine za zboljšanje naše agitacije v prid "Proletarca".
Ravna se po njih največ klub št. 1 v Chicagu in pa posamezni člani in somišljeniki v naselbinah. Prvi ima v prid kritia tiskovnih stroškov "Proletarca" najmanj dve veliki prireditvi na leto, slednji pa delujejo kjer morejo v agitaciji za naročnike in zbirajo prispevke v tiskovni sklad, ^al, da je agitatorjev za naš pokret in za širjenje njegovega glasila veliko premalo.
V teh nad vse resnih časih je dolžnost nas vseh, da storimo kolikor kdo more, posebno še na polju širjenja našega tiska.
Eksekutiva JSZ je na svoji seji dne 2. aprila sklenila apelirati na klube in na somišljenike, da poskrbe za prireditve v korist tiskovnega sklada "Proletarca", kajti z rednimi dohodki delavski list, kot je "Proletarec", izdatkov ne more pokrivati; dalje, da podvzamejo organizirane akcije za pridobivanje novih naročnikov, in ob enem skrbe, da stari naročnino točno obnavljajo. To ie naše polje, kar moramo vsi upoštevati Le na ta način bomo uspešno vršili naloge, ki so svojstvo našega pokreta.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
GROBOVI, KI JIH NE BI BILO TREBA
IZHAJA VSAKO SREDO.
Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dru ika, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ^VEZE
NAROČNINA v Zadinjenih driavah za celo leto $3.00; tu pol leta $1.76
ui četrt leta $1.00. Inuzematvo: ga eelo leto $3.50; za pol letu $2.00.
V*i rokopial in oqrla«i morajo biti v našem uiaUu naj|M«tneje do pondeljka (»opoldne ra pHobčitev v Atevilki tekočega
1» ItOLK TAHKC
Publirhetl ever? Wedne«day by the Juf^lav Wbi4cmen'» Publinhinic Co.,
Inc. R«tabl!j«he<l 190rt.
Editor ..............................................-..................Frank Zaitz.
Uusines* Manager Charttn Pogorelec. A*?t. Editor ainl Aswt. Busine« Manager.....Joseph
>gorelee. l>ra*ler.
BUUSCKIPTION KATES: Unitenl States: One Year $.1.00; Six Months $1.75; Three Montha $1.00. Foreitfh Countries, One Vear $.'1.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL
Telephona: ROCKWELL 2864
Stranka, ki je razpuščena predno je postala stranka
Po razkolu lansko leto je suspendirana socialistična skupina v New Yorku — zvana stara garda — ustanovila socialdemokratsko federacijo in v politične namene pa stranko, ki so ji dali ime Peoples' Party. V volilni kampanji zadnje leto se je pridružila k ameriški delavski stranki, ki so jo par mesecev pred volitvami ustanovili odborniki unij delavcev oblačilne industrije. Pri ustanavljanju so sodelovali tudi mnogi bivši člani soc. stranke, posebno Louis Waldman, voditelj stare garde-
Social demokrati, kakor se zdaj nazivajo bivši člani soc. stranke (starogardisti), niso bili z ameriško delavsko stranko nič kaj zadovoljni, ker ni hotela nominirati svojih kandidatov, ampak je podprla demokratski tiket ter indorsirala mnogo demokratskih kandidatov v zvezni kongres in v newyorško le-gislaturo.
Ostre kritike proti nji so bile izrečene tudi na zadnji kon-vencijHjudske stranke (Peoples Party), ki se je vršila koncem marca v Nevv Yorku. Vzlic temu je sklenila, da se Poeples' Party razpusti, ker ameriška delavska stranka ne sprejme za svojega člana nikogar, ako je član tudi kake druge politične stranke. To določbo je sprejela največ zaradi komunistov in socialistov, da jim prepreči pristop. Peoples' Party je vsled tega izgubila možnost za obstoj in postala le lokal socialdemokratske federacije pod vodstvom Louis Waldmana, ki je v otvoritvenem govoru napadal "Thomasovo socialistično stranko" in dejal, da se mnogi vplivni njeni člani v VVisconsinu pripravljajo na odstop i7. nje. Tudi newyorška American Labor Party ni več po njegovi volji. Namesto da bi vodila (delavstvo), se pusti voditi, je dejal \Valdman*
Nekateri delegati so zahtevali, da naj social-demokrati podpirajo American Labor Partv v bodoče samo pod pogojem, če bo imela svoje kandidate. Očitali so ji, da je v kampanji lansko leto agitirala med drugimi za take demokratske kandidate za poslance, ki so letos v newyorški legislaturi glasovali proti ratificiranju dodatka k ustavi za odpravo dela otrok v industriji. Amendment je bil vsled "nezvestobe" demokratov v newyorski zbornici poražen.
James Oneal, urednik Nevv Leadra, je poročal o pripravah za konvencijo social-demokratske federacije, ki se bo vršila zadnje tri dni v maju. Očitno je že zdaj, da se bo izrekla za ustanovitev takih strank, kakor je v Nevv Yorku American Labor Party, in kajpada zahtevala, da se udeležujejo političnih bojev samostojno, ne pa, da bi bile le privesek v agitaciji za demokratske ali kake "neodvisne" kandidate.
Konvencija, ki je pokopala "ljudsko stranko" v Nevv Yor-ku, je pokazala, da imajo na političnem bojišču in na organi-zatoričnem polju social-demokrati še celo večje težave, kakor pa "Thomasovi socialisti". Nositi morajo moralno odgovornost za "delavske politike", ki niso delavski načelno, ampak iz oportunizma, vedno pripravljeni mešetariti za delavske glasove.
| prid, ki se bo vršil v Moon neca majnika, ki je najbolj Runu.	krasotni mesec v letu. V maju
Konferenčne udeležence so Narava oživi in daje živemu moonrunčani zelo dpbro spre- bitju najlepše kar ima v sebi. jeli, za kar jim gre več kot Za soc. Zarjo bo letošnji koh-priznanje. Odzvali so se* z go- cert in proslava Prvega maja
tudi nekaj izrednega — kakor
V eksploziji, ki s« jr dogodil« v ioli občin« New London v Teaasu, jc izgubilo do 500 otrok in učiteljic življenje popolnoma po krivdi nepa«no»ti tistih, katerim je bila poverjena nalog« pregledati od časa do čata •istem kurjave. Naravni plin dobivajo rz zemlje okrog in okrog iole, zato »e g;i jim ni zdrlo ilioda, tudi ce je uhajal iz plinskih cevi v notranjosti iole. Rabila ga je ea gretje šolskih sob. Nrkje se ga je nabralo toliko, da je eksplodiral. Šola se je sesula in pokopala pod seboj več sto mladih Življenj. Starši teh otrok so upo-sleni v oljni industriji; New Lorjdon je namreč zelo bogato oljno polje, delavci pa so zelo izkorUčani in žive jako borno. šola pa je bila lepa zgradba in bila
stoljubnostjo zelo požrtvoval no. Vsi udeleženci so to razumeli, ampak kakih posebnih zahval ni bilo, ker jih čutimo drug do drugega zgolj v srcu in duši, zato jih na jeziku le malo oznanjamo. I Na zborovanju so se poleg 'drugih še posebno udejstvova-li sodrugi Ambrožič, Terčelj in ! Smrekar. Bili smo veseli nji-| hovo prinotnoflttf 'in sodelovanja. Vsi ti in drugi prihajajo na zborovanja, troSijo iz svojih žepov za pokret in nimajo osebno od tega nikake koristi To je požrtvovalnost, ki jo bi morali upoštevati vsi, kajti delujejo za skupne koristi delavcev in delavk.
Zelo razveseljivo dejstvo j' bilo ne tem zborovanju to, da so prišli mnogi naši tu rojeni rojaki^ med njimi na primer naša organizatorja * Previc in Kumar iz naselbine Universal. Na udeležence sta napravila
kakor ogromna palača v primeri z m izernimi bajtami	najboljši vtis. V svojih izvaja-
delavskih družin. Mnoge so v eksploziji izgubile vse	njjh y K|avnem poudarja-
otroke. N. .liki so delavci, ki so skopali grobove za	^ jp ^ bodočn<*t naših
500 žrtev eksplozije in pa množica, ki je calcala. da	. . . .
, . ., „ . .	. . , . aktivnosti največja potreba
prinesejo iz zasilne mrtvainice zmečkana trupelca, ki	... . ,. 1
so jih dobili izpod ruievin razbite iole. T. katastrofa	l»rJobimo mladino,
ima primero samo ▼ nesreči v ioli v Collinwoodu, O.,	Lorenz Kavčič,
ki te je dogodila dne 4. marca leta 1908. V požaru in	- -- ——-
ste zastopnike za kon.
ioli v Tezasu pa je bila po zagotovilih listov največja ferenco v VVaukeganu
te vrste, kar se jih je doslej dogodilo na svetu v sol skih poslopjih.
v naravi mesec maj,
"Zarja" je v zadnjem ča*u dobila lepo Mevilo novih, do. brih pevcev. Občinstvu se ie naprej garantira, da ho zbor podal program, od katerega bo v resnici imelo pravi užitek.
Napredni delavci v Clevelandu in okolici, rezervirajte si nedeljo 2. maja za po.jot koncerta in proslavo mednarodnega delavskega praznika. Demonstrirajte s svojo navzočnostjo solidarnost svetovnega proletarijata in boj proti krivicam kapitalizma, dalje ta enotno delavsko stranko, za industrialno Unijo, za ^sturni delavnik in pet dni v tednu, proti vojni in smrt svetovnemu fašizmu!
Louis Zorko.
že izvolili?
Rovarjenje nemškega fašizma v evropskih deželah
La Salle prihaja v ospredje
Na konferenco v nedeljo 25. aprila v Waukeganu se pričakuje obilno udeležbo. Vsi klubi JSZ, podporna društva in doče smeli v cerkvUi moliti v
svojem jeziku in da bodo du-
Fašizem v Italiji se ne bo poboljšal
Ne vemo, če kdo res verjame, da bo pričela Italija s primorskimi Slovenci človeško postopati. Mussolini jev zet, minister vnanjih zadev, grof Ciano, je baje to obljubil premier ju Stojadinoviču v Beogradu, ko sta podpisovala trgovsko in politično pogodbo med Jugoslavijo in Italijo. Ciano je v imenu svojega dučeja baje pristal v predlog, da bodo Slovenci pod Italijo v bo-
hovniki smeli prid.^ati tudi
samo v iNemciji, ampaK rovan na. roacrtau je ireoa. ua Le u-	j,^ (ja bi blagajnam organi-	Mer jih še
in kuje naklepe za fašistične gotovitve niso prazne izmišljo-	zacjj res dobro koristilo.	gotovo stor
puče v mnogih deželah, zlasti tine, ampak uradno ugotovlje- Na velikonočno nedeljo je	Vabljeni m
v onih, kjer goji tretji rajh na dejstva. Zlasti navajamo	nHrpHiIn	jMm ^	klubov in
La Salle, III. — Kakor vsa- druge organizacije Prosvetne ko pomladno sezono, imamo matice v \Vaukeganu, Chica-tudi v tej veliko priredb, le de- tfii, Ciceru, Milvvaukeeju in j slovensko, narja je pičlo, da bi mogli vse Shebovganu so bile povablje-i Ampak slovenski duhovniki Nemški fašizem ne deluje dno ie zavzelo večjega razma- poaetiti in potrošiti na njih to- ne, da pošljejo zastopnike, so bili večinoma prem^eni samo v Nemčiji, ampak rov ari ha. Podčrtati je treba, da te u- nko, da bi blagajnam organi- Kjer jih še niso izvolili, naj to med Italijane in v slovenskih
store na svoji prvi seji. župnijah pašujejo duhovniki so tudi drugi člani1 italijanske narodnosti, toda le
.. . u u , , . .priredilo pevsko in dram. dru- K,,,t,m' in druStev, da pridejo taki, ki so navdušeni fašisti, svoje imperialistične cilje. \ Rumunijo in Madžarsko kjer ^ ..g^,, koncertnj e(, na to zborovanje.	Kakšna svoboda velja za
zadnjem konfliktu.med naeiji sta na krmilu skrajno desni-;jn prodstavo. Vsakdo, ki je bil	zastopnikov in za- Slovence v Julijski Krajini,
in nevvyorškim županom La carska režima m torej ni mo- na tej r|redbif jim mora	stopnic pošljite tajnici konfe-1prikazuje med drugimi Lojze
Guardiom se je očitno poknza- goee trditi, da bi bile njune u-|stftat| na njjh napredovanju.	rpnčne organizacije, Kristini Bratužev slučaj. Po poklicu je
lo, da imajo način tudi v Zed. trot ovit ive kakšna zlobna izmi-Lj^ y ju g|. y . ju	Podiavoriek, 1339 W. Madi- bil organist in učitelj petja,
državah jako motne organ.za- sljotina socialistične propa-jdaj se priprav)jajo za prosla.	son St, Milwaukee, Wlg. Na božični večer prošlo leto se
vo jubileja 20-letnice Sloven- Konferenca se prične ob 9. je pregrešil proti fašistični Ita-
skega doma. ki jo bomo imeli	doP; °be<J bo serviran v dvo-liji s tem, da je na orgije po 1.-2. ma ja. Na to slavje se pričakuje ne samo tukajšnje ob-
socialistične
cije. Najbolj opasni so naeiji gande.
obstoju čehoslovaške republi- Nemški fašizem si utira svo-ke, a ru je jo tudi iv» Ogrskem, jo pot v tujih državah s po-v Romuniji in v Jugoslaviji- močjo domačih fašističnih
rani.
končani polnočnici v Podgori zaigral slovensko božično pe-
O nemških f; .-nih intri-	prodiranja na vzhod na
gah na Madžarske m ie priob- črti: Hamburg^Bagdad. Ka- Jdoma; j0ik0" Oven in več dru-čila mariborska "Delavska Po- kor ^ tudi njegovo umesava- jh litfka" sledeče poročilo*	11Je v Španiji, z ozirom na Gi-
Vojni minister v Gdmbosovi ]>ra,.ta^ko4 morsk£ «žino' ,ki vladi general Sonkutv in tai- tvor! x™}* ,v Sredozemsko
nik Gombo-ove vladne stran-	^ledno-
Odkriti a rumunske in mad-
je e<len ustanoviteljev našega
Tudi klub št. 4 JSZ se je zdramil. Klubov organizator Andrevv Derganc mu je dobil par novih članov, s. zapisni-
_	m....*-,, . „»:„,n,.i!nl« vuivm a iiiiiium^kc in niau- , _	,	.	r \
ke cir. Martin pripraviiala , , , , ,	.	kar Jop Nnvnk n« in nrn»ui<stil
4-.... 4 A	žarske vla<le bodo menda za- KMr/,( e xnovbk pa je prepustil
fašistični pre vrat na Ogrskem.
Kaj je propaganda?
Propaganda je na vseh koncih in krajih zelo kritizirana stvar. Vsakdo, ki se z eno ali drugo ne strinja, ima zanjo grajal no besedo.
Pennsylvanski progresivni governer Earle se je razhudil nad propagando radi filma "Španija v plamenih". Cenzorski biro v Pennsylvaniji ga je prepovedal in governer Earle, ki želi naslediti Roosevelta v Beli hiši, je odobril njih sklep.
"Pensylvančani nismo interesirani v propagando vlade, ki jo tvorijo v glavnem komunisti, sindikalisti in anarhisti," je dejal in opravičenje avejega ukrepa governer Earle, kakor so ga citirali listi.
V	nadaljnlh stavkih jim očita, da koljejo duhovnike in da je namen takih filmov dobiti novih vojakov in simpatije javnosti — torej propaganda in vrh tega "komunistična" propaganda !
Vlada Španije je po postanku fašistične revolte v glavnem v rokah socialistov, zastopane pa so v nji tudi druge stranki, ki pripadajo ljudski fronti. Komunisti ne odločujejo v nji in sindikalisti še veliko manj. Anarhistov, "ki mesarijo duhovnike in nune", ni v nji.
Film "Španija v plamenih" se v tej deželi predvaja pod pokroviteljstvom Severo-ameriškega odbora za pomoč španski demokraciji. Ustanovili so ga komunisti. Nad polovico slik v filmu so sneli sovjetski fotografi. Ampak slike so resnične in so propaganda proti fašizmu in vojni ter za demokracijo, kakoršno hoče španska republika, čemu je governer Earle stresel svojo jezo nad tako propagando? To so ga vprašali mnogi, ki so protestirali proti njegovi cenzuri. Uvidel je, da se je zameril liberalcem vsepovsod, pa je zato navedel razloge, čemu je on sklep cenzorjev odobril.
V	Pennsylvaniji je katoliška cerkev močna tudi v politiki. Noben "praktičen" politik se ji noče zameriti. Katoliška cerkev je za fašizem, zato se bori proti "komunizmu" in kliče v akcijo vse, ki so proti brezboštvu in sužnosti, "kakršna je v Rusiji". Se močnejši političen element v Pennsylvaniji so industrijski magnati, ki ne žele, da bi delavci videli take filme in brali stvari, ki jim prikazujejo, da žive tudi oni v slični sužno-sti, v kakršno skuša ukloniti fašizem špansko ljudstvo.
iao,,,wuu	"<i V^t.^v.,,. i t i , }mrnn 111 /1 i nri sv°JO lemo piaeo v Korist Klu-
V zaroto j, zapMen tudi b«-	^J^L H ™'	članarine Prosvetni ma-
na afere? kate h tlel. Obema priznanje, tolj dr. F,ronczy. F»m,t, ho ae .	Za uspeh proslave dvajset-
hotelj.odreci zve«. tal,,« m	letnega jubileja Slovenskega
i n<?r "«n,erno ali nenamerno podpi- <l«»"a delujejo s svojimi za-
n 'l	'	ran je prevratne akcije nem- Upniki vsa druStva in klubi,
p ra . kakor po.ocajo hstu tu-	^	0 gporedu ot)javimo ve(,
di nt m nki poslanik Mackensen	...	, .	. 7nn;n
. ., * v * ,	u promitiranih oseb in gibanj, znpJC-
in dopisnik Deutsche Nach- 1 .	,
na vsak način pa podvzeti u-.
Pomladanski - koncert sem< Za ta "z]o*in" neki
___*	petoliznik ali pa ignorant ova-
^arJe in Proslava dil ,okalnim faSistnm.
Prvega maja TORD, ki je klerikalna ustali i j ^ T, ,	, nova s sedežem v Ljubljani, Clevelnd, O. — Kakor	že ^ vo . oA ,Bnwi J, A' 70,i ,„ . . i . . .	, poroča časopisom med dru-zadn.iih dvajset let, tako	bo	F
tudi letos priredil soc. pevski «it * * » * « u n.« ..Uftr 4.»7 • ,, „ .	; J	Lojzeta Bratusa SO Italijan-
S LnceTroTot bPoToSan: ske
u^««^«*	i Prej toliko, da si ie komaj o-
nansKi koncert v zvezi s pro-	, - v. . \
.in..- _ • , H	pomogel. Ko so fasisti izvede-
nS, J8'	da je zaigral na sveti vefer
m, t w PraZmka-	lanskejra decembra slovensko
ned*K m ti" "k S°	bož»no pesem, so „a zagrabili
končen i, " b" pa ^1	in odpeljali na policijo. To se
nost za slovenske zavedne de-	xt i- ••• i* i- • •
. j, , A, , ,	Na policiji so vlivali vam ricin
lavce in delavke v Clevelandu	, . , XT
♦ m- ^i^viAsu-u v'c»ci«iiuu	pomešan z bencolom. Nastalo
ter okoliških naselbin v Slov.	težko 7o,truiillenie ki se je
nar. domu na St. Clair Ave	* ^strupijenje ki se je b S • , •1 vleklo šest tednov, dokler ni
Ln I0"'??' :n0slav"	16. februarja 19^7 umrl v 35.
7 ,0 °bJ-	le,u starosti. Na dan pogreba
poldne. Zvečer se bo vrš 1 n es	u i <
V avditoriju. Za ples bo ieral	° poJic.,Jsk'»^"t, prepoveda-
starim in mladim priljubljen	i t * ^ V ^ n
DQ,.)vin„ , . F'»iuuijt?iu	In pokojnikovo truplo so po
narbicev orkester. Vstopnice	i • • i- j u i.
ki «i,nnio a(\r> 1 ;	skrivni poti odpeljali v poko-
ki stanejo 4()c, dobite pri nev-	* * • t r
pu . . ,4r, . ,, .	palisko mrtvašnico. Ko so ljud-
c.n in pevkah Zarie n čla-	i .j i i
t1;i ' , . . XT , y<x	ske množice videle, da so jim
nin soc- klubov. Napredni iav-	4 i i • • . i- «« IUKf; „ , ^»pretili jav-^ truplo na skrivaj odpeljali, w
nosti v Clevelandu in oko c	. ,, ,.
; . . wauuti	odšle na precei oddaljeno pO"
do v*t o n n i> ah r''C " m °' i	kopališfe. Policija ni nikoKtr
»ni Vv n • 'nni:l>0ln,,0bse-	"ustila k mrtvecu, dokler niso
prostora J »«»nje»«	ženske udrle v mrtvašnico, od-
, ' , . . , .	nrle rakev in pokojnika obsu-Slovenski delavci smo po-|,e s cvetjem. Potem je policija
novn0 m ponovno pokazali, da	polagoma odstranila ljudstvo
smo za napredek delavskega	in mrtvašnico dobro zaklenila,
razreda m revolucionarnih mi-1 ...... . ,......
Poročevalec.
richten biroja, baron Hahn, ki sta ob odkritju zarote odpotovala v Grf-ijo. Vesti so seve-, . , .. «
da iz madžarskih režimskih 'u,vsnastl- FaS,zem J« sovraz"
nik!
krepe, ki so potrebni v zašičito državne samostojnosti in ne-
krogov. Na Ogrskem ^o nam reč vrši boj za diktaturo med dvema skupinama. Glavne "zarotnike" so zaprli.
Dogodki na Madžarskem kažejo, da je nemški fašizem razpredel po Evropi ogromno
IIYI\I<\
un
O konferenci na Moon Runu
Sygan, Pa. — Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice dne 28. marca v Moon Runu je imela obilno u-deležbo. Bila pa bi lahko med tolikim ljudstvom, kot je Slovencev v zapadni Pa., kajpada
J. S., Bridgeport, O. — Vse-
"" '"',"•............. "".""".; : >a dopisa v tej številki nismo!V' - ^'.'J'"""
podtalno propaKan.lo, č,.le clj m „ pp|oMIt, PrvU	Je večja Ampak brezbrižnost
smo k h jako pozno, in drugič.	V' '"l?0*
. ... j i x ,	ram za organizatoncne aktiv-
je bil do malega že napo -	^ .. , . .. .
, i .,• , ,	nosti še zmerom kraljuje.
je, strmoglaviti vlade, ki se kakorkoli branijo biti na uslu- jjV^V
go željam in zahtevam nem-	r, ,	, .,. , .
T, c ..	...	njen. /ato smo porabili le dru-
skega fašizma. I o svojo pre-1
j vratno akcijo maskira nemški fašizem s spretnim izrabiia-niom parol proti boljševi&ki nevarnosti in hujskanjem i>ro-ti Sovjetski Rusiji, kateri podtika točno vse tisto, kar sam uganja in namerava.
Vmešavanje nemškega fa.^i-
gi del o splošnih zadevah, vtise o izredni konvenciji soc. stranke pa priobčimo prihod-
njič.
Razprave so bile po mojem mnenju jako stvarne in koristne našemu delu. Poročila zastopnikov so se glasila veliko povoljnejše, kakor pa na prej-
sli, ne samo z jezikom, pač pa tudi v dejanju. Tekoča akcija v pomoč španskim delavcem je najnovejši dokaz. Slovenski
Množica pa je vedno naraščd-
se
jakov, ki bi bili pri volj Papež Pij XI. poziva ves svet; lati kot zavedni delavci, zma v državnih prevratnih ak- na boj zoper komunizem. Sli-cijah je ugotovljeno v: Španiji Čne pozive izdaja Hitler. Am-v Romuniji in sedaj tudi na pak vzlic temu se je Pij ne-Madžarskem, da ne omenjamo davno razjezil tudi na Hitler-
drugih držav, kjer so prišli te- ja. To je pač slaba mu rovarenju na sled, še pro-1 fronta".
la. Vse ceste in poti so bile polne pešcev in kolesarjev. Prihajali so tisoči ljudstva od vseh strani, s Krasa. Vipavske
okolice, pripe-
.. ..	..	. ... mno-
gih odborov, na shodih in se- šopkov, brez trakov. Poli-
l r	i , .ni™mo statistike. cjja je Prenesla pogreb na Hru-
Prihodnja konferenca za za-. Reakcija je hujskala in lagala jutro ob 7:30. Pokopali*® padno Pennsylvan.jo se bo vr-|na vse pretege napram nam, fe bilo popolnoma zastraženo.
toda čimbolj je hujskala in Ia- Pokopali so ga v popolni saga la hitrejše so prihajali pri-|moti in tihoti." »pevki. Zadnje čase se je re-
--P^oijnejse. KaKor pa na prej- odbori smo dozdaj zbrali že dolneRrd InVor^keokoi
Panež v skrhph	^ ™ toZ" pc> ,isof fl,olarjev- Koli" ^ "-Sem
rapez v skrben	Z h«•«'- vencev h m.
šila na Library. V libraryski naselbini so še vse priložnosti
enotna za obnovitev močne socialisti«
V Penns.vlvaniji, in v Ohiu je z ozirom na ta film zmagal; propaganda katolike hierarhije in drugih izkoriščevalcev. Da j vrsto so jako dobri.
|čne postojanke JSZ, kot jo jeakcija nekoliko streznila faši- prv:	„ CrJin.
= | imela neko^. Tudi pogoji za stične pijanosti in spoznala. .. ™jmk .b° V a organiziranje mladine v naše da	jem deTA-| C,JI	praznik
jo-jfgit
jo zakrijejo, kažejo le na "komunistično" propagando in ponavljajo stori jo, kako "anarhisti" In "komunisti" v Španiji mesarijo duhovnike in nune ter rešijo in požigajo cerkve, katoliške šole in bolnišnice. To seveda ni "propaganda". Propaganda je le, če govori J resnico o fašističnem divjanju v Španiji.
Naša konferenčna organizacija nima nikakih rednih dohodkov. Zaradi tega priredi v okrepitev svoje blagajne prvo nedeljo v avgustu piknik nji v
jo-Agitacijo v prid n^c akci- Predsednik vlade I.eon Hlutn je. In so prenehali — do pri- je odgovoril na vprašanje po-hodnje pijanosti, škoda, kaj slanca Ohateauxa pismeno, da no-	namerava vlada proglasiti pr-
Vsako živo bitje se veseli vi maj za praznik dela v vsej »pomladi, posebno pa še me-1 Franciji.


VALERIJ AN PIDMOCYLNYJ:
MESTU
99
ATM A \
Poslovenil za "Proletarca" TONE SELISKAlt
— ..n--—	
•H ++#«	
	
|......	
Proletarec, April 7, 1937.
OVACIJE ROOSEVELTOVI ŽENI
(Nadaljevanje.)
U seznama nalog za izpit si je izbral temo "Preporod mesta in vasi". Pisal je hitro in sproščeno, ker si je že v mislih sestavil vos načrt tega sestavka. Vse svoje domisleke j«4 razpisal na široko in jih vse podprl s poglavitno mislijo o gospodarski in kulturni nujnosti zadrug. Nenadoma se je prebudil v njem kmetski agitator, ki je zidal na Marxo-vih naukih svoje prepričanje, da je gospodarstvo temelj vsemu življenju. Pozabil je da piše za izpit, tako ga je ta sestavek vsega prevzel. Treporod mesta in vasi polaga jamstvo za bodoče blagostanje," je končal in oddal nalogo še pred časom. Večeriio se je že, ko je hodil sem in tja po ševčenkovem bulvarju, pa je le sklenil obiskati Nadijko, ki je stanovala pri svojih prijateljicah blizu Kritiha Rinka.
Hiša, kjer je živela, je bila ena onih starinskih bajt, ki so jih polne kijevske stranske ulice, četudi se dvigajo nad njimi celo šest-nadstropnice. Zelena in zarjavela streha, lesene oknice, patrijarhalni palisadnik pred okni in trhle stopnice, ki vodijo na mostovž so tipični znaki starih časov. Stepan pa se je razveselil te hišice. Njegovo bivališče se mu ždaj ni zdelo tako siromašno in sta si torej z dekletom, kar se tega tiče, skoraj na enakim.
Nadijka je prebivala pri dveh svojih rojakinjah, ki sta bili že vse leto iz vasi. Ganusja se je učila za šiviljo. Bila je tiho dekle in izgubila je sleherno nado vrniti se še kdaj pod domačo streho. Preozka je bila domačija za številno družino. Bila je iskrena in miroljubna, nezavistna, malce romantične nature in potrpežljiva v pomanjkanju kakor vsa ona uboga dekleta, ki nimajo nikakršnih zanos-nih ciljev pred seboj niti trdne volje. Njena tovarišica pa je končala tečaj za strojepisje, kar si je vedno želela, zdaj pa že pol leta »če primerne službe. Oblačila se je spretno, čaj je pila nad vse dostojno s privzdignjenim mazincem in ji je bilo ime Njusja. To je isto kakor Ganna, le bolj gosposko zveni. Od obeh postelj je bila ena njena last- Svoje lastine ni nikdar delila in ko se je priselila k njima Nadijka, je spala poleg Ganusje, ki nikdar nikoli ni nobeni tftvari ugovarjala. Postelji, miza, šivalni stroj in zložljiv stol — to je bilo vse bogastvo te sobe. I)a bi pričarala v to siromaštvo vsaj nekaj prijetne domačnosti, je oblepila Ganusja stene s slikami »n risbami. Portret Lenina je visel na sredi stene, pod njim pa je bilo zapisano: "Mrtev si, tvoj duh pa živi!" V kotiček pa je obesila majhno ikono Nikolaja čudodelnika, ki se ga je na prvi pogled le težko razločilo. Od vseh slik je bila Njusina le ona, ki je prikazovala golo Galatejo. Visela je nad njeno posteljo in Ganusjo je nedoetojnost naslikane golote vedno vznemirjala.
Že pred vrati je slišal Stepan rz notranjosti moške glasove in ves pogum mu je omahnil. Zoperni so mu bili ta hip tuji ljudje, saj »e je hotel z Nadijko prisrčno razgovoriti. Pa je bilo že kasno, zato je odprl vrata- Zdaj pa je zagledal vso stv»r še bolj kočljivo, kakor si jo jc predstavljal. Pravcato gostijo so imeli in steklenico je videl na mizi. Na obeh posteljah so sedeli trije gostje. Ko je zagledal te tri fante poleg deklet, ga je zamrazil >, toda že je .spoznal med njimi Levka in je takoj po svoje uganil vse razpoloženje. Oba tujca sta kavalirja Njusje in Ganusje, Levko je slučajen go«t — Nadijka pa, kakor da je le njega pričakovala. Takoj se je dvignila in tfa pozdravila. Ko se je seznanil z vsemi se Je vsedel. Čeprav še ni cbedoval in je bil la-<-'en, je odločno odkLonil prigrizek in pijačo. Gostijo so pripravili fantje in ni se maral gostiti na tuj račun. Levko — ta ni bil tako tenkočuten. Sedel je v kotu kakor starejšina, malo je govoril a tem bolj zalagal dobrodU-ino se je smehljal predse in nekako pokroviteljsko opazoval vso družbo. Oba fanta pa bila žarišče vsega in pred svojima damama sta razprostrla vso svojo pamet in duhovitost.
Ganusjin oboževatelj je bil eden onih, ki fie pojavijo v mestu kakor meteor, obiskujejo ffledali&ča, prejemajo brezplačne vstopnice
po bog ved i kakšn h zvezah, posečajo vsa predavanja, debate in literarne večere, n t cesti se lepijo k vsakemu dekletu, vsemu »e smejijo, vse kritizirajo — po enem leta pa se vrnejo nazaj na deželo, se poprimejo spet gospodarstva, čez mesec dni pa so sp. t podivjani kakor prej. Le-ta se je najbolj izkazoval v krepkih anekdotah in dvoumnih š:i-lah, ki so vznemirjala sanjavo Ganusjo. Njegov tovariš v ljubezni pa je bil vzor resnobo. Za učenje se ni mnogo pobrigal, kajti osnovni cilj njegovih želja je bil zasidrati se nekje, če le mogoče brez diplome in je za t j smatral višjo šolo prav tako za nepotrebno kakor slepo črevo. In tako jc izkoristil pre-lepa leta nemirov. Z dovršeno knietsko trni i-glavotitjo je trkal na vsa vrata, da je k >ne-čno le iztaknil mesto inštruktorja. v nekem delavskem klubu in te službice se je držal kakor klop. K svoji bodoči uradniški karieri si je nameraval pogumni inštruktor omisliti za ženo gospodično Njusjo.
Pogovor, ki je za hip zastal, se je znova razvnel. Govorili so o ukrajinizaciji.
—	No, kar oglejte si delo v klubih! je modroval inštruktor. To je zelo resna zadeva. Delavci vihajo nosove, govore da je ta stvar suhoparna, zdaj pa naj bi se povrhu še ukra-jinščine učili! Imajo svoj dramatski krožek, pevski zbor — mar ni tega dovolj? In tako je med nami in med maso neprestan nesporazum. Težko je partiji s to ukrajinizacijo!
Prav posebno je naglašal besedo "partijo", besedo, ki je imela po njegovem mnenju prav magičen povdarek v vsakem stavku.
—	Ali bodo tudi kmete silili z ukrajinšči-no? je nekako plašno vprašala Ganusja.
—	Da, tudi kmete! Kar po pravici pri-inftJte — kakšen Ukrajinec pa je naš stri-ček?
Stepan se ni mogel krotiti in se je junaško vrgel v razgovor.
—	Motite se, tovariš, je dejal inštruktorju, ukrajinizacija bo zbližala mesto z deželo. Proletarijat mora . ..
Mladi kmetavs Jaša, ki je pohajkoval po mestu, se je nenadoma zakrohotal, posmehljivo pogledal Štefana in Nadijko, kajti zasmejal se je vedno kadar je nameraval povedati kaj duhovitega.
—	Torej pričenjate tudi vi s preporodom —?
Nadijka je vsa zardela, Stepan pa, ki se je čutil užaljenega za oba, je utihnil. Kaj bi le zabrusil temu vsiljivcu, ki se letu tako po gosposko šopiri, krili z rokami, dčiplje Ganusjo in vsem požmrkava? Tukaj ga ne more pre-tepsti- Bil je gladen, družba mu je postala odvratna in pričel se je dolgočasiti. Kajpak, takile vaški naprednjaki bodo premagali mesto! Le čemu je Levko z njimi tako ljubez-nijv? Mar je tudi on sam takšen? Ali je res na naših kmetskih čelih užgan pečat toposti, omejenega sužnja, ki se prodaja za službo in jedačo ter pozablja na cilje in vse človeško dostojanstvo? Mar čaka tudi njega samega ista pot v te močvare, ki ga bodo pogoltnile ter pretvorile v hlapčevsko nakazo tega zarjavelega življCnskcga sistema? Zaslutil jc prav v tem sistemu jeklene vzmeti, ki so na bojišču revolucije popustile, zdaj pa so se spet znova napele. Ali je življenje drveči vlak, ki ga noben strojevodja ne more speljati mimo teh strogo določenih sivih in mnogoštevilnih postaj? Ne ne! Obviseti mora na njemu za vsako ceno naj pelja kamorkoli hoče. Ali pa naj bodo simbol življenja oni tovorni vagoni iz polpretekle dobe, katere je naskakovala razdivjana tolpa boreč se za prostore s škornji in s kletvami, potem ko so se vzpenjali na strehe, na stopnice in na od-biče, kjer so obviseli z vso svojo revščino, pa vendar z nevzdržnim pohlepom po življenju, z vsemi svojimi drobnimi sanjami o pogačah in ljubicah?
V težke misli je zapadel Stepan. Kakor da bi pogledal v obupno temo globokega prepada. Vas se mu je odmikala in gledal jo je komaj še na koncu svojih misli v nejasnih obrisih. Groza ga je obšla, kakor človeka, ki so se mu pričela odmikati tla pod nogami.
(Dalje prihodnjič.)
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
♦♦♦tIM*
V zgodovini Zed. držav ie ni bilo predsednika, čigar iei.a bi uživala tolikšen slovet, in Ui bi za sloves tvojega moža storila toliko, kakor žena sedanjega predsednika Franklin Delano Roosevelta. — Predvsem se zanima za socialne probleme. V marsičem zastopa zmotne teorije, namreč, da je mogoče izkoriščevalce poboljšati toliko, da postanejo dobri s svojimi
delavci.	-	..............
To se ne zgodi. Kakor nešteto drugih "dobrih ljudi", bo morala tudi Mrs Roosevelt spoznati, da same dobre besede nič ne zaležejo, kajti vzrok socialnim krivicam je kapitalistični sistem. Tega se s pridigami ne bo spre* ! menlo. Na sliki v sredi je predsednikova žen« Mrs. Roosevelt in okrog nje množica pisarniških delavk in drugih žensk, ki so bile pri nji na posetu na njenem vrtu pred Belo hišo na Velikonočno edeljo.
PREGLED AKTIVNOSTI IN STANJA J. S. Z., P. M. TER NJUNIH FINANC
[z zapisnika redne seje odborov JSZ in P. M. dne 5. marca 1937
Navzoči, od eksekutive JSZ, Frank Alesh, Joško Oven, Frank Udovich in Frank Zaitz. Od nadzornega odbora JSZ, Justin Zaje. Od nadzornega doseka slovenske sekcije, Vinko Ločniškar in Angela Zaitz. Od prosvetnega odseka, Louis Beniger. Tajnik Chas. Pogorelec. Pomožni upravnik Joseph Drašler.
Odsotni: D. J. Lotrich. Anton Garden, John Hujan in Peter Bernik.
Za predsednika seje izvoljen Joško Oven.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Korespondenca
Tajnik Pogorelec prečita pi-smo Geo. Maslacha, tajnika srbske sekcije JSZ. Sporoča o težkočah, ki jih imajo v svojem pokretu, in da jim dozdaj še ni bilo mogoče izvoliti svojih odbornikov v novo ekseku-tivo JSZ. Storili bodo to ko hitro premagajo ovire.
Jacob Bergant, Lisbon, O., piše, da je njih klub prenehal poslovati in ga spet obnove čim pride "do kakega združenja med delavstvom".
Vzeto na znanje.
Sklad v pomoč ljudstvu v v Španiji
David I)ubinsky, blagajn,ik organizacije Lahor's Red Cro^s For Spain, in predsednik unije International Ladies Garment VVorkers, je poslal izčrpno poročilo o dohodkih in izdatkih akcije v pomoč španskemu delavstvu. V Proletarcu je bilo o tem že poročano.
V vrednosti francoskega franka so poslala delavska gibanja posameznih dežel do meseca januarja sledeče vsote:
Francoskih frankov
Velika Br** in i ja .......... 2.300.000
Zodinjene države	2,200,000
Avedska .......
Bolgtju . .. .
I>an«ka
Nizozemska
<*vhoxlova»ka
Palestina ... .
Avstralija
lužna Afrika
1.270,000 1,000,000 .. 0.10.000 .. 420,000
... iir>.ooo
.. 105,000 .10,000 20,000
Manjše vsote so prispevale vse druge dežele na svetu. Mnoge so poslale lojalistom v Španijo posebno veliko vrednosti v blagu.
V prej omenjenih vsotah niso vključeni prispevki francoskega delavstva, ker so jih poslali direktno v Španijo, in ne skozi londonski odbor. Prav tako ni v teh številkah vključeno delavstvo sovjetske Uni-
moč španskemu ljudstvu v borbi zoper fašizem visoke vsote.
Do »latuma te seje, ko smo dobili podatke o prispevkih, je bilo jasno demonstrirano, da je mednarodno delavstvo v danih okolščinah storilo vse v svoji moči za poraž fašistične intervencije v Španiji-
Poročilo tajnika
Kot že porečano na prejšnji seji, je JSZ imela koncem leta 1936 triintrideset aktivnih kfu-bov. Prenehali so tekom leta s |M)slovanjem klubi v Virdenu, III., Go\vandi, N. V., Herminiu, Pa., Maynardu, O., pasivna pa sta ob času te seje kluba v Po-\ver Pointu, ()., in v Bear Creeku, Mont.
Ti klubi so prenehali največ vsled krize, ker so se morali člani raziti za delom vsekri-žem
Na podlagi povprečnega števila raz pečanih članskih znamk je štela na-a zveza lansko leto 643 članov, ali 56 mani kot leto poprej. Tu so všteti le člani s plačano članarino. Vsi pripadajo klubom, razen 6, ki so priključeni direktno k zvezi. Označujemo jih za člane "at large".
Iz Universala, Pa., sporočajo o akciji za reorganiziranje kluba št. 238, Prenehal je pred kakimi petimi leti. blagajna je znašala $12.40-
Računi
V	prošlem letu je imela JSZ $6,034.21 dohodkov, vključiv-ši prenos iz leta 1935. Stroški lani so znašali $1,861.80. Blagajna dne 31. dec. je znašala $1,172.41- Od te vsote je v Millard State banki, ki je v likvidaciji, £369.65. Torej znaša čista gotovina $802.76. Od tega je bilo poslano v Španijo $238.26, po z aključku teh računov: dalje smo imeli $62.84 obveznosti soc. stranki za članarino, čista vsota v blagajni pa je torej znašala koncem leta nad $500.00. Konvenčnemu fondu smo po izplačanih računih dolgovali še $3.20. V ta sklad 'Začnemo spet vlagati v tekočem mesecu za stroške prihodnjega zbora.
Prosvetna matica
V	Prosvetni matici smo v prošlem letu imeli 170 organizacij. Eno društvo je namesto članarine poslalo tej ustanovi $3 podpore, en posameznik je prispeval v njene namene $1.25, društvo št. 121 SNPJ v
Skupnih dohoi|ktw je imela Prosvetna matica lani $1,326.-58. izdatkov pa približno $800. Pridruženim društvom nmo poslali 2,500 izvodov povest ne knjige Toneta Seliškarja, in l.OffTTizvodov bn sure A. B. C. socializma/
Od pros|c do te se-je smo poslali bodisi igre, vloee, pesnitve, navodila itd., kar je že par organizacija želela, sledečim: zboru "Naprej", Milwaukee; dramskemu dru tvu "Vcrov-šek", Cleveland, ().: druš. š'. 207 SNPJ. Butte, M »nt., druš. št. r>3 SNPJ, Cleveland, O.: druš. št. 59 SNPJ, Depue, 111.; pevskemu zboru "Seča", La Salle, III.; druš. š*. 101 SNPJ, West Allis, Wis.; federaciji SNPJ, \Vestrnoreland Connty. Pa.;, druš. št. 192 SNPJ, Milvvaukee, Wis.; zboru "Triglav", Kirkland Lake, Ont., Kanada; klubu št. 45 JSZ. VVaukegan, 141.; druš. št. 600 SNPJ, John sto wn, Pa.
Konvenčni »klad JSZ
Dalje Chas. Pogorelec priporoča, da se konvenčni sklad JSZ v bodoče nalaga na Amal-gamated State banki v do\vn-toNvnu. Predlog, da se to izvrši, soglasno sprejet. Poročilo nadzornega odbora
Justin Zaje je poročal, da sta račune JSZ in Prosvetne matice pregledala v imenu nadzornega odbora Garden in on. Nato so podrobno preči-tani.
Dohodki v drugi polovici leta 1936 so znašali $2,915-37, in sicer: članarina $699.40; konvenčni sklad $216.01; Prosvetna matica $469.00; klubi za pisarniške potrebščine in literaturo $37.23; kampanjski sklad
se John Tetvelja delegira za pooblaščenca eksekutive na konferenci JSZ in Pros, matice v Moon Huuu dne 28. mur-ca, Frank Alesh in Fr. Zaitz pa jo bosta zastopala na konferenci v nedeljo 25. aprila v VVaukeganu.
J R. Z
Frank Za tz poroča, da so bili gl. odboru SNPJ predloženi računi poverjeništva JRZ, katere sta pregledala dva člana nadzornega odbora.. SNPJ in dva člana JSZ. Računi so v redu. V zapisniku seje gl. odbora SNPJ so v celoti priobče-ni. Na tej seji je prečita! račune Chas. Pogorelec. Zaitz je pojasnil, da jc bila želja glavnega odbora, da sc nekaj iz tega fonda prispeva v sklad pomoč žrtvam fašističnega' divjanja v Španiji, in predlaga, da se eksekutiva JSZ pridružil je temu apelu. Sprejeto.
Izredna konvencija S. P.
Tajnik Pogorelec poroča o pripravah za izredno konvencijo socialistične stranke. JSZ je upravičena do bratskega delegata in predlaga, da se izvoli Fr. Za it za. Ta naobratno predlaga, da je gl. tajnik logičen zastopnik in ga predlaga za delegata. Pogorelec soglasno izvoljen.
Naša agitacija in časopisje
O gospodarskem stanjth "Proletarca" in o naših publikacijah v splošnem je poročal Chas. Pogorelec.
S^ja zaključena ob 11:30 zvečer.
$076.16: prispevki v podporo španskemu delavstvu $798.73; prispevki za socialistično stranko in v druge namene $12.00; razno $6 81.
Izdatki v drugi polovici lanskega leta so znašali $3.228.-65. Dele se: članarina stranki in njenim organizacijam v posameznih državah $332.99; stranki za kampanjo $20.00; poštnina, stanarina urada, pisarniške potrebščine, literatura, prepisovanje vlog, in za tisk nabiralnih pol v prid španskih delavcev $338.82; plače
Spored prihodnjega Sa-vinega koncerta bo vsakega zadovoljil
Chicago, III. — V prvem delu koncerta v nedeljo 18. aprila v dvorani Sokol Pilsen. zapoje "Sava" sedem skladb, med njimi J. Straussovo "Ob lepi, modri Donavi".
V drugem delu bo pel 7.nani baritonist Anton šubelj iz New Yorka. On ima na sporedu . dvanajst pesmi, med njimi G.
Rossini.jevo arijo "Figaro".
Spored se prične ob 3. popoldne- Dvorana Sokol Pilsen je na 1814 So. Ashland Ave. (Vstopnice v predprodaji so po 50c. Pri blagajni bodo lOc dražje. Po končanem sporedu bo
$780.00; poslano Dubinskije- . .	.ur.
,.	, ,w	plesna in prosta zabava. Igra
vemu odboru za delavce v špa-1
niji $505-47; kampanjski izdatki $146.98; oglasi v kole-
darju za JSZ in Prosvetno matico ter posojilo $90.00; v o-brambo Tom Mooncva $7.00; telefon, brzojavi, najemnina, dvorane za mladinsko konferenco. pristojbine za izmenjavanje čekov, $10,93; stroški z XI. rednim zborom JSZ, kot voznine, dnevnice, najemnina dvorane, klišej, napis nad dvorano, zapisnik, plača zapisnikarja, konvenčni znaki itd., $996.46. Imovina zveze je dne 31. dec. 1936 znašala $1,172.-41.
Od te vsote je $246.20 v Millard State banki, ki jc v likvidaciji, konvenčnega sklada pa imamo v nji $123.45. To je torej zdaj zgolj papirnata imovina. ostalo pa imamo vloženo v Lawndale National in v Kas-par State banki.
Zaeno z drugim imet kom vred je znašala celotna imovina JSZ in Prosvetne matice dne 31. decembra 1936 $1,-813.39, obveznosti Proletarcu za literaturo, ki smo jo dali Prosvetni matici, $2,167.14, skupno z drugimi obveznostmi pa $2,523.24. Obveznosti znašajo torej več kakor pa imovina $709.85.
Poročilo nadzornega odbora sprejeto na znanje.
Joseph Drašler je poročal o poslužbi Prosvetne matice, ki jo nudi angleško poslu j oči m organizacijam v Ameriki rojenih Slovencev.
Louis Beniger je poročal o posebni seji odbora Prosvetne matice, na kateri je bil za di-|rektorja dramatike za slovenske odre izvoljen Peter Bernik.
Dons orke-
bo Original Gay ster.
Spored tega koncerta je objavljen na 4. strani v tej številki. Prečitajte ga in uverili se boste, da vam nudi za malo vstopnino res obilo užitka-
P. O.
Socialne razmere v Jugoslaviji
V	Jugoslaviji je okrog 700,-000 brezposelnih. Mezda zaposlenih Je nizka in hrana vsled tega nezadostna. Tuberkuloza je jako razširjena. Od leta 1921 do 1933 je umrlo za jetiko okoli četrt milijona ljudi. Zelo velika je umrljivost tudi med dojenčki. Razširjene so i spolne bolezni. Bolnišnice so večinoma premajhne in slabo opremljene. Lani je bilo v Jugoslaviji 392 večjih stavk.
V	Jugoslaviji je zaposlenih 3.500 jugoslovanskih delavcev nedržavljanov iz Julijske Krajine, 12,000 ruskih beguncev in nekaj tisoč drugih nedržav-ljenov (<"ehov, Nemcev, Italijanov itd.). Lani se je izselilo za delom v druge kraje 12,000 Jugoslovanov, izmed katerih
I se jih je 4000 vrnilo.
Te številke so vzete iz poročila ministra socialne politike, Cvetkoviča.
Citajte ''Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi.
ii
Cene za
MAJSKI GLAS
yy
Naše splošne aktivnosti
Dne 5. februarja se je vršil poseben diskuzijski sestanek članov eksekutive JSZ, katere-
Cena "Maiskemu Glasu" za posamezen izvod je 25e. Za večja nsro-
ga se je udeležilo tudi precej Detroitu pa je priredilo v ko-jvnanjih članov. Na tej seji so o rist Prosvetne matice veselico njemu govorili Aleš, Oven, Fr. in pobirali so tudi prostovolj- Zaitz, Udovič, >. Juatin Zaje,
ne prispevke, tako da je skupna vsota zabave in kolekte
je, ki je isstotako poslala v po-'znašala $81.60.
Louis Beniger. Chas. Pogon lec in Angela Zaitz.
čila pa so cene sledeče:	
10 iztisov ........i...	$ 2.40
IS iztisov	. 3 45
25 iztisov	. 5.50
3S iztisov	. 7.35
SO iztisov	10 50
75 iztisov	14 25
100 iztisov	. IS 00
2 SO iztisov ______	42.50
Naročila pošljite n* sledeči naslov-. , .	t PROI.FTARFC". 2301 S. Li.wnd.le
Predlagano in sklenjeno, d»iAve., Chic««o, lil.
• • KRITIKUJOČA MNENJA, POLEMIKE IN RAZPRAVE •
v TO IN ONO
Cleveland, O. — Uredniku in čitateljem Proletarca v naznanilo. Ta dopis je pisan na 1. aprila in ako se vam kaj ne dopade. vzemite to za PRVI APRIL!
Državna zbornica v Colum-j busu, O., je, če je, sprejela postavo, da bomo tudi "mi" socialisti, prispevali za "farne šole"! Ce bomo?
Protestantje so dejali, To je
proti postavno in neameriško! *
Kaj pa delata urednika A-meriške Domovine? tako me je vprašal rojak.
Don't knovv I Ne čitam A. D., in ako bi se vi drugi izdr-žavali, ne bi nič delala. In vam se ne bi bilo treba prepirati z njima.
*
Kaj pa nas list Enakopravnost? Well . . je tako, ako hočejo obdržati naročnika, potem morajo priznati,, da je tukaj v Ameriki še nekaj svobode, in da jo bodo morali tudi oni pripoznati, ako se kaj razumejo na ameriško časnikarsko svobodo. Ako se bodo pa le jokali o težavah, ki jih imajo z dopisniki (v zadnjih časih nisem bil jaz), potem bo tudi zanje boljše, ako vprašajo Roosevelta za \VPA.
Svoboda v Ameriki ni samo za urednike. Tudi te se lahko kritizira, kadar ga lomijo in se jokajo. Takšno je mišljenje
onih, ki plačajo.
*
V naši metropoli se še dobijo ljudje, ki mislijo! Nekateri mislijo, da so jako prebrisani in da navadnega cepca lahko uničijo, kadar se jim poljubi. Like h . . 1 morejo kaj takega storiti,, ker so sami z nami vred veliki siromaki!
Prinas v metropoli je veliko komunistov, socialistov in med naprenimi naprednih. Le kadar se gre za opravljati kakšno delo, kot za "Proletarca", "Majski Glas" itd., jih zmanjka. Zginejo ko kafra in od daleč kažejo na pol ducata: "You
do it, sodrug!".
*
Tako gremo včasih na agitacijo, "mi socia.li.Mti". Zakaj za Proletarca? O ne, dobili smo jih, pa ne za Proletarca. Tega so že čitali, sedaj je treba kaj bolj modernega. Kai boljšega, nekaj kar bo proti frančiškanom, kaj nas briga drugo!
*
Naši zastopniki za Cankarjevo revijo so se podali zadnjič agitirati med naročnike katoliških listov. In rezultat? Slišali smo, da par tisoč naročnikov! In pomislite, to v naši metropoli! Ah, kako lahko se jih dobi kar doma! Nekateri pa se vozijo v druge države za njimi. Zakaj pa? Svoji, doma
pri svojih! "Mi to."
#
Samo dva sta proti reviji. Eden nekje, ker bomo krstili cesto, kjer stanuje za "Cankar Avenue", in pa ena ženska. In kaj moreta dva, ako se lahko dobi dva tisoč novih!
Imena kot so Mohican, Ke-wanee, Shawnee, Chickasaw, Kildeer, Cherokee, Arro\v-head, Muskoka, Mohawk's, Pawnee\s, spominjajo na majhen, toda na žilav, slovit, bojevit rod. In s temi imeni smo mi nottinghamčani zadovoljni. Zato ne rabimo nobene izpre-membe.
Tako mislimo mi vsak dan, ne samo na prvega aprila.
Frank Barbič.
VTISI % izumim: konvenciji
SOMA LI Sil < \ I S I IIA \ KI
Piše ANTON GARDEN
Gradivo v Proletarcu je iola 7a delavce.
=
"SAVIN" POMLADANSKI
KONCERT IN PLES
V NEDELJO 18. APRILA
OB 3. POPOLDNE
v DVORANI PILSEN SOKOL
1814 SOUTH ASHLAND AVENUE Sodeluje operni in koncertni baritonist
ANTON ŠUBELJ
IZ NEVV YORKA
I. DEL
(Zborovodja Jacob Muha, pianistka Mary Muha)
1)	"Bratje le k sobica, svobodi"
(Ruska) ............................................mešan zbor Sava
2)	"Slava Delavstvu" (Iv. pl. Zaje)..........mešan zbor Sava
3)	"Po zimi iz šole" (Hugo Sattner)...... mešan zbor Sava
4)	Akordion dnet ***
Elsie Krek in Josephine Plut..........
5)	"Venček narodnih pesmi (A. Grum)..mešan zbor Sava
6)	Duet •••
Mimi Omahen in Marja Omahen
a)	"Pred nočjo" (J. V. Krabec)
b)	"Planinar" ,(J. Ivanush)
7)	"Ob lepi, modri Donavi" (J. Strauss).mešan zbor Sava
II. DEL — Izvaja
Ai\TOIV Š U BE L J
Na piano spremlja Miss \enia Weicher
1)	a) "Za(jorski zvonovi" ........................Narodna
b)	"Pevee Tom" ..................................C. Loewe
c)	"Slovo" ...........................................Fr. Abt
d)	"Sem fantič z zelenega Štajerja" Narodna
2)	a)	"Oj Doberdob"...........................Narodna
b)	"Tak si lepa"....................................J. Prohazka
c)	"F i {/aro" (arija)............................G. Rossini
3)	a) "V oči sem gledal ji"......................Koroška narodna
b)	"Kdor nikdar še pijan ni bil"......Narodna
c)	"Plenice je /trala"...........................Narodna
d)	"Moja dekle je še mlada".............Narodna
• e) "Taka kot jc moja lena"...............Narodna
Po programu plen. — Original Cay Don* orkester
Vstopnina: V predprodaji 50c, pri blagajni 60c, samo za ples 35c.
"Kadar se socialisti znajdemo v kritičnem položaju, se vedno oklenemo pametnega izhoda." Te besede iz ust sodruga Minklija iz VVisconsina, ki je predsedoval tretji dan zborovanja, dobro karakterizira-jo izredno konvencijo stranke, ki se je vršila od 25. do 29. marca v hotelu La Salle, Chi-eatfo. Izgovorjene so bile dov-tipno, toda lahko se aplicirajo na ves potek zborovanja.
Konvencija se je res vršila v zelo kritičnemu momentu stranke. Kritičen iz več razlogov. V prvi vrsti je strankin stroj že precej časa vžiga 1 le na en cilinder, včasih na dva. nikdar pa na vse štiri. Posledica je bila, da je bila stranka kot stroj precej paralizirana. Le v malo krajih je efektivno delovala. Vprašanje pa je bilo, ali bo izredna konvencija popravila ta stroj, ali ga bo še bolj pohabila.
V	drugi vrsti je stranko po elevelandski konvenciji pričel razjedati frakcijski boj. Ta boj ni izviral iz kakšnih funda-mentalnih teoretičnih in taktičnih razlik, marveč bolj iz bolezni, kateri je več ali manj podvržen vsak levičar — ali pa desničar. Da je temu tako, je pokazala konvencija, ki je ublažila in upati je. da tudi odpravila frakcijske napetosti, o čemer več pozneje
V	tretji vrsti stranka še ni prebolela svojega povojnega desničarskega socializma, ki je bil boij negativen kot pozitiven. Negativen je bil napram unijam in drugim delavskim organizacijam, na katere je stranka sicer simpatično gledala, toda ni imela nobenega pozitivnega programa za svoje člane v teh organizacijah. Vsak je lahko delal, kar je hotel, ali pa sploh nič. Lahko se je razvil tudi v raketirja, toda stranka ga je tolerirala. Za razredni boj je v pretežni meri izgubila ves smisel. Edi-da njena pozitivnost v akciji je bila. da je vsake dve ali štiri leta nominirala kandidate in se spustila v volilni boj. Za delo v masnih organizacijah ni svojega članstca nič trenirala, kakor ga je na primer trenirala predvojna socialistična stranka, ali pa kakor ga ves čas trenirajo komunisti.
Stara garda, ki je vodila stranko do detroitske konvencije in jo potem sabotirala dve leti, je sicer odstopila, toda posledice njene taktike še niso izginile. Zrcalijo se v delni paralizi stranke. Na eni strani paraliza, na drugi pa zapravljanje časa in ubijanje morale s frakcijskimi boji. Socialistično delo v stranki, unijah in drugih delavskih organizacijah, predvsem v VVorkers Alli-ance of Amehica, je vršilo le malo sodrugov — komaj ena četrtina aktivnega članstva. Odgovornost za stranko in napram stranki ni čutil ne novejši ne starejši element. Vsak je vlekel na svojo stran, ali pa sploh vse skupaj pustil. Slednjih je bilo zelo veliko. Stranka je v enem letu izgubila skoraj polovico članov — deloma vsled odstopa stare garde in deloma — po mojem mnenju več — radi demoralizujoče situacije v organizaciji.
To je precej realističen obris ozadja prošle izredne konvencije. Objektiven opis bi seveda pretehtal razne druge faktorje, ki pa so manj važni. Ker mi je situacija v stranki dobro znana in sem tudi navajen motriti vsako stvar, o kateri sem dovoli poučen, s kritičnega stališča, sem se proSle konven-jciie torej udeležil s precej veliko skeptiko. Ril sem prepričan, da bodočnost stranke zavisi od te konvencije kakor ni še od nobene druge v vsej nje-
ni zgodovini. Mislil sem si: ako
bo konvencija sledila našim Stalinovim "prijateljem" ter izključila tako zvane trocki-ste, kar pomeni vse, ki se ne strinjajo s sedanjo taktiko tretje internacionale, ali pa na druio strani onemogočila bolj zmernim elementom delovanje v stranki — če stori eno ali drugo in Če na tretji strani ne likvidira frakeijskega boja, tedaj je bodočnost stranke jako dvomljiva.
S temi mislimi sem se podal na konvencijo, na drugo sejo v petek popoldne. Takoj sem izvedel, da ne gre gladko, da je obstrukcija velika. O tem sem se prepričal na popoldanski in večerni seji. "Poijit of order," "Point of informatjon," "Point of procedure". Kjer se ljudje poslužujejo teh parlamentarnih pripomočkov v svrho ob-strukeije, zborovanje ni pre-' preveč harmonično. Na nogah i je bila posebno vviseonsinska j delegacija. Prvi dan se je zaključil v razpoloženju, ki ni kazalo preveč dobro. S programom ali dnevnim redom je konvencija zaostala prvi dan skoraj za dve seji. Zborovanje je bil tipičen odsev kaosa v stranki zadnje čase.
Do preokreta je prišlo takoj drugi dan. Za predsednika je bil izvoljen Max Raskin iz Mil-uaukeeja. ki je izborno predsedoval. Delegacija se je takoj spravila h konstruktivnem delu, katerega je na eni se ji izvr-1 šila več kakor prejšnji dan na treh. Ob zaključku sobotnega! zborovanja je bil kontrast med ! prejšnjim dnevom popoln. ()-! krog sebe si zopet videl sodru-ge in ne frakcioniste. Obstruk-cijam prejšnjega dneva je sledilo dobro razpoloženje in volja do enotnosti in konstruktivnega socialističnega dela. V tem razpoloženju je konvencija zborovala tudi v nedeljo in se zaključila v pondeljek. In j zdaj h konkretnim zaklju-j čkom.
Li k vid i ra n j e ali " d isc iplini-i ranje" frakcij. S tem se je kon-1
vencija bavila v soboto popoldne in zvečer. Vprašanje je večkrat sililo na dan, ko so bila na dnevnem redu druga vprašanja. Končno ga je formalno sprožil Thomas, ki je delegatom odprto povedal, da v stranki tako ne more iti naprej kot je šlo zadnje čase. Debate se je udeležilo več sodrugov, ki so govorili v slič-nem tonu. Nikdo ni poudarjal, da mora biti stranka monoli-jlična, to je enega mišljenja; na drugi strani je gibanju prav tako škodljivo, ako vsaka frakcija lahko izdaja svoje glasilo in vodi svojo propagando. V takem slučaju postane stranka le ohlapna federacija frakcij inyiic drugega. Posledice so kaos in impotenca.
Thomasov predlog, da konvencija napravi konec temu, je bil izročen odseku za pravila in organizacijo. Pred tem odsekom sta se potem obe frakciji (Goldmanova ali tako zvani trockisti, ki jei zdajala Socialist Appeal, in , Tyl *r-Zam>va skupina, ki je pričela izdajati Socialist Claritv) sporazumeli in pristali, da prenehata z izdajanjem svojih publikacij. Sprejeta resolucija določa, da stranka prične izdajati posebno teoretično publikacijo za člane, v kateri bodo imeli dostop vsi nazori v stranki. S tem je pognala konvencija vse frakcije v skupno strugo.
Drugo važno, sploh najvažnejše vprašanje pred konvencijo je bilo reorganiziranje stranke. To je konvencija izvršila na podlagi principa demokratičnega centralizma. Vse podrejene enote — državne in okrajne organizacije ter klube — je konvencija podredila vrhovnemu strankinemu vodstvu: strankini eksekutivi, ki je bila povečana z 11 na 15 članov. Eksekutivi je tudi dala pravico, da ustanovi distriktne organizacije, kar lahko stori poleg državnih organizacij ali pa s spojenjem več držav ali kosov držav skupaj. Nova pravila dovoljujejo ustanavljanje tudi tako zvanih funkcionalnih ali poklicnih klubov, v ka-
terih naj bi bili člani enega poklica unije ali industrije. Avtonomija je odvzeta tudi federacijam, ki bodo v bodoče pod večjo kontrolo in ožjih stikih s stranko.
Najbolj komplicirano vprašanje je bilo vprašanje ases-menta. Odsek za pravila je priporočal 40c asesmenta na mesec od člana; od tega naj bi slo 25c za financiranje glavnega urada in 15c za Socialist Call; katerega prevzame stranka in postane centralni organ in za teoretično publikacijo. Kot sem informiran, je pon-deljkova seja to nekoliko spremenila, in sicer v toliko, da bo redni asesment znašal 15c, izredni, ki velja za eno leto, pa 25c. Poleg tega bodo državne in okrajne organizacije ter klubi določili svoj asesment Prispevki bodo torej približno polovico višji kot so bili. Za federacije je nekakšna izjema, toda bo tudi za njih klube nekoliko višji asesment.
Konvencija je dosti razpravljala tudi o strankinih smernicah in aktivnosti socialistov v masnih organizacijah — v
i» ii i iti: mu
KLIKOV
•J« K« /.
.. v sledečem seznamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organi««, cij in »ocialističnih kulturnih dru-•tov:
april
strabane, pa. — Veselic« kly. ba št. 118 JSZ v soboto 10. april« v dvorani društva it. 138 SNPJ.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo II. aprila koncert "Save" v dvorani S0. kol Pilsen. 1814 So. Ashland Ave
WAUKECAN, ILL. — V nedelj« 25. aprila konferenca klubov JSZ ia društev Prosvetne matice. Prične s« ob 9. dop.
VVAUKEGAN, ILL. — Prireditev « sporedom v nedeljo popoldne 2S. aprila v Slov.''narodnem domu ob priliki konference klubov JSZ i« društev Prosvetne matice
detroit, mich. — Koncert«« prireditev zbora "Svoboda" v nedeljo 25. aprila v Slovenskem delav skem domu.
maj
JOHNSTOWN, PA. — Prvom«j.
ska proslava kluba st. 5 JSZ v sobo* to 1. maja v dvorani društva sv. Alojzija JSKJ. Conemaufh, Pa.
bridgeport, o. — Majsko sl«v. je kluba št. 11 JSZ v soboto 1. m«j« v društveni dvorani, Boydsville,
...	. .	. . . . CHICAGO, ILL. — Klub št. 1 pri.
unijah, med brezposelnimi in redi prv0m.j.ko manifestacijo z i«.
podpornih organizacijah. (O branim aporedom v soboto 1. maj« V
sprejetih resolucijah bodo či-» «lvor«b» snpj.
tatelji Proletarca imeli priliko , MIL.WAUKEE. wis. — v .oboto
....	v . m .	maja majsko slavje kluba st. 37
poučiti se pozneje.) Glede ak- JSZ v S. S. Turn dvorani tivnosti v masnih organizaci- cleveland, o. — Majsko slav-jah ni v stranki nobenih dife- i*	JSZ in soc. pevskef«
renc, vsaj ne važnih. Jedro re-	"z-ri*" *	2. m.j. v
solucije je, da mora biti takti- ' * junij ka pozitivna in agresivna ter, cleveland, o. — Skupni Pik-
delo SOCialistOV organizirano. nik »oc- Pevskega zbor« "Zarja" in
Sporno vprašanje je bilo le k,ub* 27 7 ncdr,i° 20' juni-
. ,	.	, . . ja na Pintarjevi farmi.
glede farnvarsko - delavske
I	AVGUST
stranke in strankinega stališča MOON RUN Pa._Piknik v prifl
o __ l judski fronti. Kot vse i Konferenca JSZ in p. M. v nedeljo
pa stvar ni tako enostavna. Starši ne žele ničesar bolj kot take otroke, s katerimi se bi
STAR PROBLEM POBOLJŠEVANJA, A SE VEDNO NEREŠEN
Kaj početi s pokvarjenimi v poboljševalnice, a se ni ni-otroci? Nekateri pravijo: Pre- kdar poboljšal. To je bilo obla-tepajte jih! Drugi svetujejo: Ist,m« čijih naloga je paziti na
"Staršem jih dajte po grbi,": \arn,)Kt Prebivalstva, znano.
- , <4 . , . ..„	. . \ zlic temu so fanta izpustili,
ceš, oni so krivi! \ resnici T* ...	. , r
Dogodilo pa se je, da je ubil
pred par tedni nekega večera ženo policaja, ki je šla domov s hčerko; nato je oropal dve ženski: par dni pozneje je eno posilil. Policija ga je izsledila in s tem mu je življenska uso-4a zapečatena, Ce bi bil ta poba ropal le delavske žene in posiljeval le hčere delavskih družin, se policija ne bi trudila toliko, da ga ujame. Ampak ubiti ženo policaja in posiliti heer prominentnega rabija — to ni kar tako — tolovaja je treba ujeti, in ujeli so ga ter ubili zaeno. Javnost se ni prav nič zgražala radi tega. Toda kar mi venomer vprašujemo: "<Vmu take pokvarjence spuščati na prosto?"
Očitno je, da so nevarni človeški družbi. Mar se jih naj stori neškodljivim šele ko iz-vrše čimvečje zločine?
Poba na tej sliki je bil že davno spoznan za neozdravljivega zločinca. Torej bi ga morali obdržati v prisilni delav-jnici, ne pa tra spustiti na prosto, da je postal morilec in po-
marksistrčno usmerjene skupine, tudi ameriška socialistična stranka odklanja načelo ljudske fronte, za katero od zadnjega kongresa tretje internacionale najbolj agitirajo komunisti. Glede farmarsko-de-lavske stranke je konvencija zavrgla stališče Goldmanove frakcije in 'v bistvu sprejela slično resolucijo kakor je bila sprejela na elevelandski konvenciji. to je za delavsko stranko.
To so v kratkih potezah važnejši zaključki izredne strankine konvencije. Omenim naj
1. avgusta.
OKTOBER
CHICAGO, ILL. — Dramska pri-reditev kluba št. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra.
NOVEMBER
CHICAGO. ILL. — V nedeljo 21. novembra koncert soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, ILL., — Dne 31. de-cembra Silvestrova zabava kluba št. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
1938.
CHICAGO, v nedeljo 13. februarja dramska predstava.
CHICAGO, v nedeljo 10. april« koncert "Save".
CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje.
prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno zabeleženi. )
LOUIS K rt K RT morilec in po^iljovalpc
i i .. .	(Tajnike klubov in kulturne odse-
še, da so v novi eksekutivi za- . .. . . . , .. , ,
ke kluboc ter tajnike konferenc stopane vse frakcije razen i prosimo, da nam sporoče vse svoje
Goldmanove. ki se je prostovoljno umaknila in glasovala za skupno listo. S tem je pokazala. da je za enotnost stranke. Kar se te skupine tiče, je treba poudariti, da se njeni pristaši na splošno zelo udej-stvujejo v unijskem gibanju, kjer nastopajo kot trenirani in praktični revolucionarji.
Zaključek naj bo sledeči: Na konvencijo sem šel skeptičen, z nje pa optimist. Naj zopet ponovim začetne besede: "Kadar se socialisti znajdemo v kritičnem položaju, najdemo vedno pameten izhod." Konvencija je bila konstruktivna preko vsakega pričakovanja. Debate so bile temeljite in na splošno brez frakcijskih strasti. članstvu je dala priliko, da se zopet oprime stranke ter jo zgradi v revolucionaren instrument za socialni preobrat.
»»W<»»»M»tMM»t»ltMM
FEi\CX*S
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnd. .le Ave. Chicago, 111.
Tal. Crawford 138^
I Pristna in okasna domača jedila Can« «m erne. Postrežba točna.
Dr« John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURfc,: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—«:30 D»i.y Tal. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 W«dnesday and Sunday by •ppolntments only Resideoc« Tel.t Crawford 8440 If ao iMver — CaM Austin 5700
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI 3EDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
"PBOSVFTA"
Stan« an cela lato $6.00, pol leta f3.00
Ustanavljajte nova druStva. Deset članov(ic) je treba novo dru&tvo. Naslov za list i" t% tajništvo je?
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
lahko pred vsem svetom ponašali. V mnogokaterem slučaju
je to nemogoče, očitke pa me- i siljevaleč, predno so ga ubili, če javnost na starše. Na jugo- V prisilni delavnici bi lahko zapadni strani Chicaga je uga- kaj koristil človeški družbi. Na
njal svoje e«kapade mlad fant, ki ga vidite na tej sliki. Hi I je ] že večkrat zaprt, poslan je bil
Hvobodi pa je povzročil tragedijo par družinam, kakršna ne B *
more biti nikdar prebolena«
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
ANGELO CERKVENIK:
DVOJNIK
ZGODBA VOJNEGA UJETNIKA

vršili dostikrat ostri boji.
V Aifkartadtvu je bil Sakser-ju največji konkurent Krank Zottl. Skušal mu je škodovati
Nadaljevanje.)
tu, ki je poslanec. Prijatelj, kur Ženfn grajski* gospod jene res, to me prav nič ne mika. ter so ga »krili.
— Neroden si, Pilsudski!, — Pa čeprav! Kaj to nune Saj ni potrebno, da Kres tja I briga?
ter Ka aretira*. Samo vprašaj. — Nagrada, bedak, in na-,tudi z ustanovitvijo sbvJnske i takole ob kakšni priložnosti, j pn dovanje! Kdor u jame kak-ga dnevnika, ki Kta Ka urej« odkod je. Poreče* mu, da ga|*nejpt nevarnega ubežnika, je nekdo ovadil. Takole na pr. I — Kdp ni; jftmJf, da je ube nič, neki zelenec, ki je menda1 "Gospod Bchmiedinger, oči- žnik in Ae nevaren p »vrhu?
oni iiiuo\ roiiviii
Activities from Week to Week
—	Saj se spominjal, Kmilio. j učitelj pri grašaku, Vta-1 tujo vam, da ste rdečkar, da da sem ti bila najprej svetova- ^tiil ?vn' n >s v to zadevo. hujskate kmete in vojake."
la kot najprimernejše začusno	<ymu *«» m^ni pri pove- — Tako mu poreče! ter pa
skroviAče svojo sobo v bolnhl- <,UJ< 1'Htoži se pri svojem kako bo nanj vplivalo. N* niči. Tam — sva menila — te Poveljniku! ne bi nihče iskal. Pa bi te bil — f'1'' poročniku, meniA? Vondriček prvo uro zasačil.	Sov«'!
Sele pozneje sva se, prav ob	M* i*' zakr ohotal, da so
pomisli na Vondrička, odločila J kr.-marir:i kar prestrašila, za Schacherja.	l>o1 litra mogoče, gospo-
Vondrtček je modroval:
—	V Trentu Je. O tem som	Plat".*.ni! popolnoma prepričan. Žal mi plačal za oba. Sto pije, da moram Se danes »dp »t >- !iJ st« na n-st ). vati na Sv.carsko mejo. - • jelf z menoj, Pilsud-
—	Dobro sem ga poznal, j -	Va ^ Hanci. Postregla) prikimal Korenini. Skoraj bi nama bo. Inta i/borno žganje.
Potrkala sta na okno vis-a-v;s ko ^ if no.
—	Kdo trka?
—	Ja?., Hanca, odpri! IU"' polt mu, svetlolasa kme-
*• a Hnna jima je odklenila. Prišla je odpirat kar v nočni
—	Jamči, jamči? Nihče! Nagrado nn.rn zaslužiti! Izvohati nioraA, kuj je, in kuj ni.
—	Obljubi mi vsaj, da bo* morem pa ne morem verjeti, sel jutri aVečer z menoj na da bi gra'čak, ki je takšen sk >- sprehod p"oti g rabini. Poka-puh, redil zuradi latinščine ali zul ti ga bom. italijanščine svoje hčerke tak- — če ni n'č hujšega, ti prav ftnega lenuha. Za tem nekaj rad ustreženi.
tiči. Domnevam, da je meža-j (Dalje prihodnjič.)
Iii Uud of tht* ChieaffO Kaleonn
fiabec. Pa k ser je bil v njemu I	°n lhl ir han;1jwo,k
1 mth.-v air usir-if that t m - t., r-
vala /vonko Novak in An*on
Sakser je bil blaten kot
razuzdane? brezlh« n few numVn for th»- Miy piiniero. Napadi nanj v d >t!č-11),,v P«wa'n whieh wiii be h*ld at
'the SNPJ Hali on thr fin* of May. At thr pr<Hrr.; time, the Falcon« are practtcijig thr song entitM, "Tha Workrr« Mareh."
I HWK SAliMIC |\ V1M.OV liO\H
človek rekel, da ti je pomagalo srečno naključje.
—	Napravil je to usodno napako, da se je vozil pod s-\ )-jim pravim imenom.
—	Ali si govorila z gra>ča-kom?
Frank Sakser je bil mnog) je vozil včasih na tisoče milj let najbolj znana oaebno.it na svoje stroške."
med ameriškimi Slovenci, ker p^vAi.,^
•	. . . .	VT . „'	Pokojnik zapušča enega sije izdajal Glas Naroda , pr> „„ ... , n '
. ..	. , ' ,.. na, ki ie član uprave "G asu
dajal • knjige, posedoval veliko k.,,, ,r v ..iti, v ,
•	r i t « . ;	j IS a rodu v New Yorku. s fkartašnico in se veliko pe- VT	.
eal tudi z bančnimi posli. Za-1 Naceln'1J(1 1,11 Pokojni Frank
stopnike za pošiljanje denarja Shk^r J^alec, kakršne smo v stari kraj in za prodajanje I "a Slovenskem jnznali v dr. šifkart je imel v vseh važnej-l <ar.Jevih m Hribarjevih časih naselbinah. Mnogi, ki so se Slh< Bl,1 konservativec, na-njegovi- zastopniki priučili r0( nj;lk/ (,al mno*° /a cerkev, temu poslu, so začeli voditi toda bl1 Je protl klerikalcem sifkartaski in denarni business!m V(''u•s,	z njinii ssaplet?!
—	Sem. K I je izredno 1 ju-1 ra.)ci. bezniv.	—	mogel povedati,
—	Gospo in gospodično si f,a dva? videla?	N ' huduj -e, Hanca! 11
—	Rila sem ž njima v go-:1,1 m >tružmojstru malce Po-'^ zdu. Rekli sta, da tr bomo v butali.
gozdu srečale.	• Hanca se je za tnejalu in ju
—	Sta bili ljubeznivi?	novahila v kulrnjo. Ogrnila se|
—	Izredno, le mi zdi malce čudaška
—	Nemara j<
jena prav pridna in nadur- !">la! »i. Pristavila je lo-|v - prometu'z eTonaž a davi- Hom slepih je nabral s p:xmoč-jena.	inec, s< n'a na prucko ter zače- - -	1 —-*—	— » • « •
—	V kateri sobi so ti po- la ni ,'ti kav * stlali? - 1 ako si r' kel, se je okIu-
—	V sosedni sobi. Reklu i' Ku>. uorr.rniku nuj bi s:> sem jimu. da »obe, da bi kar na d i vami sta nenadno
b«nivt?	:«'■■«•»<■•» v Kun	n.l« sC;	nj| syojo roko 7jaradI celo v boje. Skozi nieKov list
gospodična so <• v d. m--.•■. halir. m jima na-|8vel0vne voJne in U9tavljenegi ie L,i,a ^vrSena marsikaka k
aška.	"Hvla ' ,;l.r.Kl' .	|naseljevanja po vojni so p,d- lekta za cerkve- zvon,>v<'-
res čudaška, i -V	«p r- vzc(j k » J ■ peli«, gasilske domove itd. Za
n r.	h„, „. t»m;j o> ni. r r s n , :i In-1	J	J	: ...i____i	__.
m m li.;tu, ki ga je baje podpirala avstrijska vlada, so bili več kot surovi. Ampak široke mane slovenskega ljudstva, med katere je zahajal "Glas Naroda", Zottijev - slovenski list ni dosegel.
Frank Sakser je posebno v nilajš h letih v slovenski ams-»nki ju.nosti veliko deloval. V starem kraju s-> g i odlašali za voditelja ameriških Slovencev. Ampak za idejni preporod m«"l na:imi naseljenci, ki so poj 'ali iz kmečkih liudi zavedni delave:, Frank Sakser nima zaslug, razen da mu je nasprotoval. S pomočjo svojega liita, sv jjih zastopnikov in svojega slovela je l)il res ne-varen nasprotnik, < zato so socialisti za svoj program in za preporod med naš m ljudstvom delali toliko vztrajnejše in uspeli.
Ob «m rt i Frank Sak>eria so ga spominjamo kot človeka, ki ie nu .svojem polju res delal in ki je skušal v bojih z nami biti pošten načelni nasprotnik.
Tan you fill in thr blanlc* of thr ro!l«win* rentence ? If not, thr an»-wrrs can br found elm>wherc in thi« oolumn,
1.	John H. I^ewii i« president of the---.
2.	Norman Thomas, Socialiat leader, h a.s run for President of th-Unitrd State* - tim«*«.
3	.--j* the vietim of a
frame-up chai^e, rnd i« now in u California prison.
4.	Th,. Falcon« of America be-lieve, in Brothrihood, —......
Pre«*dom,
*
The Chk-a^o Faleons uill Koon havr th« ir new 11>37 mrmbrrship carda.
*
Note« of the - meiitintf held on March the twenty-Keventh; Fifteen
nien.bern were present ... A reiport, by the treaaurer, w«.i m^de con»c«rn-in»f the memberuhip card« , . . It was aho rr-ported that Helen I>r«!*har aml Frank Oblak are fctill leudintr in the Jimmie li:g*!n« Conteiit, . . Our ifuide told u>< that we are to take
part in the May l>ay Program. *
Mitzi Oven, one of our very aetive metrtbers, made a very fine report on the m <i tion pieture entitled, "Spain In Flamea,'" which has been playintf at thr Sonotone Theatre for the last tAvo weeks. This pieture .'Howch1 the hardship that the Kpan-i h people had to ko throujfh in order to eseape from enemy bomb«. *
Did you fill in the blanks of all
the Kentenees? If not, here are the an^wrrs.
1.	United Mine VVorkers of umerica. '
2.	Three.
8. Tom Mooney.
4. UnHy.
That vvill be all for this vveek, more next week.
Friendahip!
Ernest Dreshar, Falcon Editor.
RAZNOTEROSTI
\ i:\\ GXEC1JTIVI
Brideeport, O.
A nrw enlarfirerl national executiv<? committee, with Norman Thomas a« chairman. and two members from W i®con-in, was eiected at the Ro-eiaK^t paity's »peeial national convention.
Those from \Visconsin are: Max Rvkin. ineumbent, and Walter Po-lakow-ki, former Wiaconsin state senator.
Mayor Daniel W. Hoan of Milwau-Prva dobraikee, who han been a member of the
la. Denarne poAiljatve naših j »vojejra lista med rojaki novica ki «em jo čul po priho- rommiUeti on and off* ,,urin>f tht> rojakov v stari kraj so postale i nad »)o1 bilijonu dinarjev. , ' j konvenrfie social i-1 ^ 20	^^ ? U>t J)^
• ,	,,	i «, * .	. .	11 muc nunvciitiic nut lan nam,. jrtand for re-eleetion. The
eri sobi so ti po-.mieii Kav «.	rojakov v stari kraj so postale nad l,ul «n»fj»na dinarjev. (lu 7 ndn
. • , „ ,, i ':ak0 kel. se je ogla- ja|f0 redke	I Med svetovno vojno je na- stične str:
edn. sobi. Rekla | -d Kus, porr.i-niku naj b, s,	(Sakser čeljeval Slovenski lici, ki je'da ie stav
, ne rab,m pos.bn, or t; r • I emn ^.daru tej jstate ^	yj delovala xa u-tanovitev Ju« .- vrni.na s
lahko preirncevalu de .cVi. k b: - na ve, >	vzrokov ^»viie na podlagi Paaičev ■ g„<|be Pa
u, v tvoj. sobi, pa ? as m,okni o,d nbog.m, rev-j j|h .	* Krfske deklaracije. Z JRZ, iem. jo br
utihnili ter me z i- Ia ve no vb ee v mo- pr„neJlala	poslovati Z(lai katero je delovalo za ustano- sooraznm
cdal': , .	,„ :H)T N"zail"v"'j»ei- kveru- je ž,- likvidirana in vlagatelji vitev jugoslovanske federativ- I MVV dos
. kui l>i ti pravil / ant:	i _ . ....	.	® ' ..............»____
čudeno pogledali.
— No, da, kaj bi ti pravil? Gospa je bila vzgojena v samostanu, hčerka prav tako.
jako redke.	| Med svetovno vojno je na-j stične stranke v Chicagu. je,; pres* of work in eortneetion with his
Sakserjeva banka (Saksertccljeval Slovenski ligi, ki je da ie stavka premogarjev od- office was explained the reason
sklenitvijo nove po- jfo1: h H withdrawal.
i t • Other members of the national
ur ur preje, ko to pi- ,Xi(.utiv<> ,ommitt,,. which is thc
brzojav oznanil, da J? rulinjf body of the party betw med družbami in eonvention«. are as follows:
reen
Dcvere Allen. Connecticut, editor, No Frontier News Service; ineumbent.
Maynard C. Krueger. Illinois, vite
je že likvidirana in vlagatelji v*tev jugoslovanske federativ- UMW dosežen, so dobili 75^, torej znatno več ne republike, z demokrat ično	*
Kdo pa danes ni kveru-pa dolje ajj SQ cj0iJ;jj pj. obliko vlade in socialno pru- Drutro, kar mo je razveseli-
D . .... . . ....	.. 'ant? s,k /a"meja1 Pilsudski.! Vprečno v drugih pripadlih vičnostjo, je bil pokojni Sak-	lo. je bila vest v Proletarcu iz f>residen"t," Američan Federationof
— Pomisliti bi bili morali ki ga je imel že nekoliko podlhankah Frank Sakspr v j^Jser vedno v boju.	Girarda, "
na mojo službo. Bolničarka I kapo.	I bil v nji, kakor piše "Glas Na- qinvi»n«lri	- t ...	stavki v strojarni po osmih
sestra sem. Dan in noč med f - Vsi ;ffl„ že siti tega! je r0(la. V dne 1 aprila $400 - „«fi™ ^^Z^l	dneh boja zmagali. Girard je
al seeretarv of the party.
John Fisher. Illinois, president of loeal No. 1, Progressive Miners of America.
Ward Rinljrers, Talifornia, leader in the AKrieultuinl Workers' Federation.
David H. H. Felix, Pennsylvania, labor attorney, incumi^nt.
Murray Baron, New York, vice ehaiimun of the C. I. O. in New Jer-»<y. and business manajjer for the Suitcase and Bae Ma!cer'a union, and A. F. of L. affiliate.
Albert .Sprague Coolidge, Mansa-chusetts, leeture r in ehemi*try a t Harvard university; inmmfcent.
Howard Kester, Tennessee, general orjnanizer of the .Southern Te-nant Farmers' union.
In add -tion, Powern Hapifood, C. I. O., or^anizational dir<H*tor in New Eng-land, was named viec chainnan of th«« committee, and Roy Burt, executive secretary, was also given membership on the eommitee.
moškimi!
— Na to da bi mislil? Predaleč so od življenja, mnog )
pritrdila liana.
v
čemu se rencnčiS, Hana
roua z one i. aprila. $400,- njegovem listu Čestokrat ne 000 ali vso svojo imovino. Za samo napadani, ampak tudi
i m»*l i.ioi v • Tok-	i Preživljanje mu je pošiljalo j obrekovanj, "najbolj Etbin Kri- mal(,katera naselbina. Nedve-
ie mrko d« .al Kus. Tebi res ne malo vsoto mesp^I10	-
predaleč. Njihovo življenje jclgre s!a» o.. Kdaj so ti v mirnem Z*v'ih biv^i^^Vdnihen^ev nJ0"jstain' •kovano v zidove tega gradi-| avu delali vojaki malone br*a-| lip,.. v j ,, " v' Lota 1911 1912	f
ča in v samostanske tradicij *, plačno? Tvoj mož ne bo opra- ^'as Naroda , ki je bil Sakserjev "Glas Naroda" o-
mnogo let najbolj razširjen ster boj proti socialistom v S. slovenski list v Zed. državah, N. P. J. Ko je bil ustanovljen je s svojim oglaševanjem naj- "Proletarec", 30 začeli v nje-
— Tako popolnoma brez- pnponl?^1 P^spevanju mu sociali,ti pod vodstvom po-!>•»:■ J;. _ Mlw«i« i^^^jeve firme. Lstanovil ga kojnega
v. t . . . ,	, The Youn» People's Socialist lea-
du so nasi fantie vjTeachers; meumbent.	|We will likewise have a member on
Max Pripon. New York,	lal»or at- the eorjjmittee.
tornev; ineumbent.	tu ' ,
Fiank N Trt^er Illinois nation	n<>W comm,^'e<> 18 largrer by
'	'	j five than the old, in rommliance with
tcims of the new eonstitution. Its
membership eonsists mainly of men
"Proletarčova" trdnjava kot
—	Rilo mi je nerodno. Jvil niti desetine tistega dela,
—	Pozabi na to! Ali si pre-, ki ti ga zdaj opravijo moji vo-jela vsa moja pisma?
—	Vse po vrsti, do 12. fte-vilke.
iaki brerplačno!
— Tako popr plačno bas ni! se je muzala
m no naši čltatelji in sodrugi veliko pomagali, da Je družba pristala v spravo. Oital sem v istem donisu. da sta bila izbrana v delavski odbor za pogn-; janja tudi s. Bogatay in rojak (Vrne. Rogatava poznam osebno in vem. da ie on det ko, ki
Čuden svet in ljudje
aetive in labor o jfanizations.
C. I. O. and A. F. of L:
(Continued from page 6.)
—	Jaz sem tudi prejel vsa j Hanca.
pisma v redu, vsa do 11. što- K\u .je namenoma preslikal vilke- Ali si imelu kakšne sit- ffanino strupeno pripomnjo. nosti?	— Pilsudski, kaj misliš o ti-
—	Prav nobene. Vse je šlo stem bradatem golobradcu v gladko. Oskrbnica je vsako pi- graš ini? Tako mlad človek pa smo skrbno shranila, dokler sredi vojne poležava po gozdu, nisem prišla pon j. Po navadi dobro je, dobro pije . . .
mi ga je ob nedeljah prinesla — Ne beli si las! Schmie-v cerkev.	dinger ima dopustnico. Prav
... v. j j„u|)aKniiu oojKotnn aKCuo
Kemsom leta 1H92. Ker je bil proti Sakserjevim podvzetjam.
Sakser izučen tiskar, je v p> četku list stavil in urejeval sam. Nad "Glasom Narodom" si je ohranil kontrolo do svoje bolezni, oziroma odhoda v stari kraj, kamor je odpotoval pred sedmimi leti.
Dne 31. marca je umrl v sta-
Se d o ligo, dolgo sta se po Izdaj ma jo je polkovno povelj-' ros|i7.8 živel v Vidu menkovala. 2e se je danilo, ko stvo podaljšalo za nadaljnje na(l Ljubljano, sta se razšla,	.	tri mesece,
V Lužicah so tisti večer| — Ali ni morebiti možakar kvartali v vaški gostilni orož- —ubežnik? niški stražmojster Pilsudski, I — Ubežnik gor. ubežnik desetnik KuS in dvojica orož
češ, da je za delavce nesmiselno podpirati človeka, kateri je
y ■	•	..V.K..M1.I ..uiv.rnj, n uo ia Uill' Ul
je P*.-(the leaders in the C.arment Woikers čela dne 18. marca obravnava, Union and the C. I. O., was bruUlly
,and severely beaten by thu^s. He nemed his a<^ailants as being im«.
V New Londonu v Texasu je.	. ,
J i Tne *anjruine battle does not only izgubilo V eksploziji v Šoli živ- go on in the plants but touches the
a	,_________ Jožeta Zavertnika J * ' ' miJt,, taV^nalnfrZ' I Ijenje blizu 500 otrok. V No- "eader«, alyo.
je v družbi z A. Logarjem in J. propagirati bojkotno akcijo riotVvo iTvreden enake/a tI vosibirsku v Rusiji pa ^ ' Abraham Katov^' -^o is one of
upanja tudi rojak (''erne. U-
pam. da se ob priliki tudi z proti • sedmim trockijevcem. njim seznanim in da postane (ker so bili obtoženi, da so dne
ogenj, v
#	katerem je bilo izgubljenih ne-
, . Pri prihodu domov so mi ta- ^j ^nj. toda depeša iz da" .so se vsled teh odnošajev k • ,.,)orofili. (la sp ijrralc, 7a Moskve dne 18. marca n. po-
-------Igro. ki jo vprizorijo 1. maja,	^< a 1™'**«™**-
... . 4 ,	zenci, ki so direktor zavaro-
pridno vadno in ravrn tako	, . ,, .
, ,. . i „ :	valnice, en gradbeni mojster,
mladina za svoje pevske, reci-	• .. i , -v ,
delavskemu gibanju sovražen (11 ol/f-	,,n„• i,_f! '	'
in v politiki pa udinjan repu- ™ f ^^ mP'' "am' ^l3' feb" to Ieto
blikanslu stranki. Med "Pro-letarcem" in "Glasom Naro-
"Glas Naroda" piše, da je pokojni Sakser preživel zadnja leta v postelji in na naslonjaču ter sploh ni mogel iz hi-
nikov.
Orožnika sta odšla. V gostilni sta ostala do pozne noči Pilsudski in Kn* sama. Krčma-rica je slonela na mizi iu dremala. V izbi je smrdelo po slabem petroleju. Vino je bilo kislo in grenko.
dol! Dokler ima papirje v re- Oovoriti ni mogel več. Podu, se ne utegnem zanimati za S(>be je imel tabelo in na njegovo inodo. Včeraj se je n-D štiriindvajset črk. Slu-vozil skozi Olomuc 110. peš- čajnemu obiskovalcu je odgo-polk nt italijansko fronto. Oc! j varjal s tem, da je kazal na Ivankova do Olomuca je sa- črke. Dalje piše "Glas Naro-mo pri enem bataljonu pobegnilo tri-to mož. Pri enem bata-
ljonu
tristo mož! Zdaj nai
— še nekaj sem ti hotel po- polov m teh tristo in naposled
vedati, Pilsudski. — No?
•— Danes sem malce občut-
s.' tega po vrhu. ki ima papirje v redu? človek nikdar ne va kdo mu je zavaroval hrbet.
neje potipal neko ukrajinsko! Na j se naposled zamerim gra-ffovedo, pa je, meni nič, tehr.š-aku ali celo njegovemu brn-
da" o njemu:
"Hodil se je Frank Saksor
%4alTATOIK.ll
DELU
f f
ALI STE "MAJSKI GLAS ŽE NAROČILI?
Letošnji "Majski Glas" ho slovenskim delavcem zopet nudil obilico bogatega gradiva. Nobena slovenska ali katerakoli druga jugoslovanska revija ni ie dosegla ne po obsegu in ne po vrednosti stiva nasepa "Majskega Glasa". Zasluži, da ga širita vsi, ki se zavedate vrednosti izobraževalnega dela med delovnim ljudstvom.
Cena mu je samo 25c posamezen izvod, torej manj, kakor pa stane nas. Razliko krijemo s pomočjo oglasov in pa posebnih prispevkov za kritje tiskovnih stroškov "Majskega Glasa". Cene za večja naročila so sledeče:
10 iztisov 15 iztisov 25 iztisov 35 iztisov
$2.40 3.45
5.50 7.35
50	iztisov
75	izti-ov
101	iztisov
250	iztisov
$10.50 14.25 18.C0 42.50
Jacob Pavčič, Strab.irM>, Pa. 13 Jotaph Oblak, Chicago, III. 12 Jacob Rožič, Milwaukec, Wis. 12 Mike Kopach. Barberton, O. 10 Cb*t. PogorcIec, Chicago, lil. 9 Anton Shular, Arma, Kant. ... Andrew Vidrich, John>town, Pa.
Vinccnl Pufel, We»t Allit, Wi*. Anion Ivančič, lndianapolis,
Ind.	. 4
Mr«. Frank Jeniker, Butte,
Mont.	4
John Lanferholc, John»town,
Pa.	4
Anton Tomtich, Oakland, Calif. 4 Joaeph Lever, Newburgh, O.
kot sin kavarnarja in slaščičarja Ivana Sakser ja 1. doc. 1859 v Ljubljani. Oče je bil rodom Švicar, mati Helena pa iz št. Ruperta na Dolenjskem.
4Po dovršeni osnovni šoli in treh gimnazijskih razredih je vstopil kot vajenec v Narodno tiskarno, kier je delal več let; delal je pri Edinosti v Trstu, pri tvrdki Kleinmeycr & Ram-berg v Ljubljani, prepotoval vso vzhodno Švico in precej-šnji del Bavarske. Pred odho-	' 5
dom v Amenko 1. 1802 je slu- Frank Zait«, Chic.,o, m. ....... 2
ž bo val v tiskarni J. Krajca v Jo.peh Snoy, Bridgeport, o...... 2
Novem mestu. V domovini je L*>on®rd Alpner. MiUaukee, bil vedno član naprednih društev."
Isti vir trdi, da je bilo en > izmed njegovih najznamenitejših del v tej deželi ustanovitev Jugoslovanske katolike jednote. Pravi, "da se ima zahvaliti ta jednota za svoj pro-speh samo Frank Sakserju, ki je dal predale svojega lista za reklamo vedno na razpolago,
V»e naročnine, ki jih pošljejo za • topniki in drugi agitatorji Proletar- ,	. T .
, . " „ ;	. 1. maia bo Louis S mončicev
ca, so alete na ban polletnih naroc*	'
nin. Namreč agitator, ki pošlje eno	orkester iz Clevelanda. D\a-
celoletno, je zabeležen r tem tezna-	krat prej je tU igral BarbiČeV
mu z d \ e m a polletnima.	Orkester V Veliko Zadovoljstvo
IV. izkaz.	vseh udeležencev in nedvom-
Anton Zornik. Herminie. Pa. 56'4 jl'm b° PfaV tak° U*a1'ala Anton Jankovich, Cleveland, O. 21 omenjena gostujoča godba.
Vstopnina na to prireditev bo
..... ,	en paznik, ena bolničarka, en
tac jsko in druge nastope. (S.	. * . . ». .	•
0 . . i i • •	mimoidoči človek in par dru-
Snov, poslani spored obiavi-	, . , . .... ' ...
, .. v, .... TT v	Kih, so krivdo tajili. Nato jih
mo v prihodnn številki. —	_________....... ... ,
Kna izmed posebnosti na tej priredbi kluba št. 11 JSZ dne
je prosekutor obtožil, da so vsaj videli, ko je pričela Šola goreti, ampak gasilne brambe niso pozvali, kar se smatra za zločinsko dejanje prvega reda,
plieated in the labor strife betvveen the t\v<> faetions. His union offered a reward for the apprehension of thugs. At this time Katovsky is in a erious eondition. His as^ailants are »till at lai>re.
A word of esteem for Katov55ky. I've seen many labor leaders, and none »truck me as being as intel-•ijfent about the purpose of unions ind a\vare of the elass struifjfle as vas Katovsky.
The American Government today is in the hands of the Convmunists aeeordinjf to Lieutenant Colonel Or-vel Johnson, director g-eneral of the R. O. T. C. Trainintr Oamp Association.
This is a statement that the ho-
samo 2oc. Rojaki tu in v sosednih naselbinah, pridite tega dne na naše prvomajsko slav
za sabotažo proti lTSSR in O- norable man made at the Kniffhts
čitno za zavezništvo s Trocki-1of Columbus Forum-
jem, ki je zdaj v Mehiki. L fhew\ 1 wonder how bread
tastt\s jpotten in this fashion I
Tudi v New Londonu v Te-1 ^^^^---------^ ----
xasu pre is k u jejo, a še sedaj Listen to the Yugoslav Radio Hour of
niso vsi edini, kaj pravzaprav je povzročilo eksplozijo in kdo jo je zakrivil. V Moskvi pra-
striraH. da smo za izhod iz sedanjih razmer v resničen so-jcialni preobrat. — Jos. Snoy.
Naglica v zbornicah
Joh
n Malekovich, Gowanda,
N. Y......................... 2
Frank Petau«, Little Fail«, N. Y. 2
Joe Korsich. Detroit, Mich..... 2
Joteph Cvelbar, Sharon. Pa. 2 Filip Godina, Chicago, lil. .. 2 Frank Klun, Chinholm, Minn. 2 Frank Podlipec, Cicero, III.	I 4
John Jereb. Ročk Spring«, Wyo. 1 L. Werdinek, Thoma«, W. Va. 1 An»hony Dratler, Forest City,
P«............................ —H
Skupaj v tem izkazu (4 tedne do
v prvih letih pisal zapisnike	3- »p^U) 197»i polletnih
na konvencijah, h katerim ae u^"1"" ^^ M ,rdne>
je. S tem bomo tudi mi demon- vijo, da je to radi tega. ker v
kapitalističnih državah prfvat-ni interesi v takih katastrofah drug drugega protektirajo.
Kaj je propaganda?
Mojster — svetovni mojster v nji je danes dr. Paul Joseph ; Goebbcls. Njegov titel v Hitlerjevem kabinetu je "minister propagande". On je priprav-1 I jen trditi karkoli in "dokazati" karkoli, samo če je to v ko- j rist "tretjega rajha" in "deri fuhrer ja".
• i ■ ■■■■■■ a ■ ■ a r
PALANDECH S TRAVEL BUREAU ANO F0REI6N EXCHANGE
Station WWAE. Every Sunday 1 to t 536 S. Clark St., Chicago. — Har. 300«
Ko hitro so se pričele "sedeče stavke", so noslanci v legislaturah in v kongresu hiteli predlagati, da se take "neameriško" načine izsiljevanja zakonito prepove. Predloge so marsikje že v razpravi, dočim predloga za odpravo izkoriščanja otrok v industriji po mnogih letih svojega postanka še zmerom čaka na odobritev.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinira vsak dan rate nsrede od
9. zjutraj do 9. ivečer.
V nedeljo po dogovora. PHONE: CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
iBARFTINCIC & SON m Milvvaukee Leader
Rm kvrrll !>«1.1	So<>lry R12fl I
BetsyRoss restavracije t
ERNEST M. 800TT, lastnik 10
Fina, tveia jedila. Zmerne cene. I ■
3706 Ofrfen Ave. Chic«gO, III. 1859 W. Madinon St.	* '	m
Tal 1478 POGREBNI ZAVOD
424 Rroad Street JOMNSTOWN, PA.
i m m
Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.rt0 xa pol leta. $1.50 ca tri mesece.
Naslov: R40 W Juneau Ava.
MILWAUKEE, W1S.
• r........—*—••*.. ■]'m,n:'!n;::-!!!!!i: ;n/i!i! juhii;
\
A Yugo«lav Weekly, J> voted to the Interest of tne \\ orkera
OFFIdAL ORGAN OF Yi>g(>slav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPERATIVK
COM MONWKALTH
NO. 1543.
Published werkly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL, April 7, 1937.
SOCIALIST PAKT V CONVE NTIO N
"Peaceful Struggle For Neu) Society" Is Plcdgcd
at Session
VOL. XXXII.
Full a!lcQrutiwc t« de>mocracy w.inith«n ever con"inccd that if there i< reiterate I l»y th«* Socialist part.v in ; to bo education for S viulism, the a dec lu nation a*!«>pted by th,- j ar-1 Socialirt party wiII «1«» it,"
ty's convention.
The declaration, offored by Dr. Harry Laidler, New Voik, pro 1 ni-ed a nevv p»rty faith in '"tvon » i'c nnd political «lemocracy" an I ! « it plain that "in its struggle far n nevv eoriety, the Socialist party »e V to attain i. s object i ve by pca cful and orderly means."
L* bor Parties Debated
Bival labor party resolutions v ro debated as the convention went i U-i its fourth and closing ses.sion.
One, proposed by Norman Thomas, party chairman, and baoked Uy the VVis.-onnin delegat: ion, came »mt for aetive Socialist assisOanee in format ion of a Faimer-Labor party.
Another, by Arthur McDovvell i'\ I Paul Rasmussen of Illinois urged th«* l>arty to go on record for a national labor i»arty, based mainly on tr» le unions, but laibor |>arties on s.ate lines.
A thind. by Albert Goldman. Chicago, condemned the labor part v an a reform i st, anti-revolutionary par-ty; urged that Socialists do nor agi-tate for such a j»arty, but declare! Socialists should vvork vvith it vvhvre it is in existence.
Thomas urgri Co-operation
Thomas' measure called for cooperation vvith a national Farmer-Labor party "vvhenever cirvum tancek are favoraMe."
His resolution contcnded auch a party must represent the interests of vvorkers, be independent of n pita list parties, and be commite I to the general principle of production for use.
Socialists are instructed under the reso lu t ion to work in aH m a- organizations for the oroper fornvs-tion of such a party nation-; lly. VVhcre local Farnicfr-Lahor p ties are formed, they should be commit-ted to thc creation of a national Farmer-Labor part.v. Thomaa »trd.
Thomas in his dis.-ussions rrv>ke ar>provingly of the Farmer-?.~bor Progressive Federation of Wi -on-sin.
Unity Reiolution Adopted
Thc convention also unanimoudy adopted a resolution by Thomas •» 11 -ing for the building of a unified Socialist party.
Under the reso lu tion. the natonal executive committee is infltrr kd to prepare an appeal to the nvm-bers to "vvork in the špirit of thc convention for a unified part.v. de-mocratic in strueture, loyol to Socialism an<l free from interna! dis-sensions."
Thomas declare«! that hc is "more
"The Comaiunist l»srty, vvith its oppoi tunisqt an«! mancuvering, ean't* do i ," he said. "Now, vvhile the m ind 4 of t h « vv rkvrs a-e so vtirr I, •t is our job to etiucat" for Social istn."
VViseonsin won an I lov' in its f ght to end fac ionalis.ni vvithin th? Socialist party.
By an ovcrwh"lming vote, the part.v'* special national convention voted to prohibit public« t ion of organa by factions in the party, e\-cep»t during the period of six vvecks before a national convention. This was a victory for the demands of the VViseonsin uelejtition
Hovvever, VViseonsin later l<»st in its effoit to ho ve the nevv conNtitu-tion amended so that every appli-eant for m«*mber«nip take a pledge that he w i 11 not join a faction, or favor violence in attaining Socialism.
The amendment waa proposed by George llamjK'1, Jr., Milvvaukee, to i the seetion contain i rfjr the form of the menvbership vovv.
"We «!on't vvant factions, groups, or cauouses. vvho use the party n«'ar collapse. A larg«' portion of s tail for their purposes." Raakin | Pranco's »uthern army faccs po« •«aKl
M IIA\
May Fii>t is the day aet aside by the orgnniscd Socialni and hax»i moviMiient of the vvorld as a da.v vvhen ali cla? s-consciou* vvorkei : hoitld leave theii^ 4»en bes and come together to cel« brate workii>| claas oli:l;rily. lt is thc oe asion for Kieat ma - < meet ngs, pp cch-in »king picn cs an 1 nll that flows out of y holi lav fpirit.
I'nity and i»o'l lar'.ty must be th w■ v."hvvord <► f the day. hvlusfial and |H)litical orzani/.at ion of th worker ali the vvorkers, rcgar llcs of sex, race or creed, must be urged with ali the foive and persuasivenes' at oor i*o:tiand. VVithout organization the struggle is vain and the cause lost. The conimomveaJth of '»he vvorkers that is to be must be organize«! pr marily in the industries vvhere thoy are employed and the t'ine to do that vvork h novv and May I)ay is the day to emiphasize it« su p r cm e n e c cssitv,
'Ihe political power of the vvorkers must alfo be de ve lope d through the Socialist |>a!ty, the only party organizcd and controlled by themselves, the only paity vvhich repre-sents thtMr interest«, expresses their asipirations 4»ml fights their battles in the vvar for cmancipation.
Our Doings Here aml There
By Joseph Drasler
C.I.O.ANDTHE A.F.ofL.
At the lav t meeting of Branch 1, Spain, I>av!d I>nbin.ky, vvho is pr tornade Josejh Snoy » | in of • he International Iyi I es Br.dgeport, Oltio give bis opinion o |Ga:ment VVorkers Union. This ai-d he t onvent on and of »i cialist a - 'to th ani>h government vvill have livity in gen -ral. Snoy is out «mon; to be < on>'.inued as long a^ Fa ci .m
THE SITUATION IN SPAIN
Ro|>orts from St>ain have \t thaf i laige f>ait of F»*anco's army js
'The effect is to disturb and 1 *iblt annihilation in the Sier»*a Mo.
hamper the grovvth of the party."
Raskin made it plain later that the Wiycons n deletration vvas "not satisfied" uith the aetion of the convention, but that it recojfnised the 11K16 declaration corftained clauso favor i mg democratic processes, and opposinjr violence.
The decision to ban fa-tional pa-
rt na mountain passea norih of Cor-loba soon vvhere ff;ur lo^li-t ool-umns are seeking to encircle them. army di»pat hes re^>ort.
The Fascist caus4» seems to be cmcking uoder mihtary reversea and intemal revolt.
That there bas been murtfny among the Italian troops in Spain, is pleas-
the vvorkers doing socialist woik a much and as often as Kis health pc rinit*.
«
Charles P< goreloc and Arrton Garden al-vo rej>o:»t<N| on the (Vmv n-tion. Kristina Turpin roported on the activities of the Rctf	>n«.
Thi.s fmup conslats of alH>ut twen';y-five nuimlKTs betvveen the ages of ten ainl sixteen and meet s every S*-turday mor n ing a't the Slovene Labor Center. Their direetor Ann Beni-ger. The r« port on the Social Stud.v Ciub vvas given by Joseph Turpin.
«
O ni e rs for the May Herald are
eo.ming in regularly from branrfc »s,
Unlges and individuals. This yeir<
issue proimises to be a vcry interest-
ing one. Plače your order as ?oon
a^ possible. The prices are: li&c per
copy, $2.40 for 10 copi»*s, $3.45 /or j
15 copies. The more you order the
cheaper we can quote.
e
"Svobod«", I)etroit's Slovene work ers jinging society vvill present their
concert aml program on April 25. *
The Jugoslav Socialist Federation aKvonding to secretary PogoTelec'« retpoit last vveek, has to date collect-ed and forvrarded to t»he cause of the Spanish Loyalists a total of $1,
rontinues to rear its heid in Spain. *
Keep in minil Sava's Spring Con-■ o: t an 1 dance, Aipril 1H, at the Sokol Pilsen llall, vvith Anton Subelj as gucst artist. Sava's Hnrcr.j have i fine pror^ram prepare«! for you. Star.ing tirn. i« p. m. Get your ticket« from any one of the ('lub's menvbets or a t the Proletarec office;
Slovene I.«bor Center.
#
.los ph Turpin and Fred A. Vider will represent Branch 1, at the VVau krgan JSF Confereivce A.pril 25. Th» singing ^ociety Sava vvill also send a delegate.
#
Thc memb. s of Branch ."{, JSF. in Ogle*iby ropivrt a niče 1urn out for their dar.ee last Saturday a: the Music Hali.
*
From Park Hill, Pa., comes the report of Bran-h 5 infoi-mmg us •hat they are preparing for a May Ikay Celeibration vvhich vvill >be hel i
By LOUIS JARTZ
Cleveland .has b. on (hoaen thc totinrg greund for the con test be-vvetn the A. F. of I., and the C. I. O. At this date th«« C. I. O. u etner-ging from the f ;y a recognized v n or. There are a nu r.ber of de »e!o^)':ncnt^ vvhich should prove Hite lest ing.
Take for instance the (i. M. strike, in vvh:;'h the Fisher B'»dy of Clnve-land vvas proininent. The Cleveland F« lerat on of Labor erdorsed th«-st i ike. The Me: al Trade* le »artm -nt of th«» C. F. of L., through the di-rwt on «>f Frey of the Motal Timdes, eg.iin brought the <|uvstion before the C. F. of I., an I the l>oly at this time re ;ind<«d it's previou« aetion, and voietl again t the strike. Ccrtaia raft unions even vvent to the ex-tent of demanding that the manaj?e-ment of th» Fisher Body Co. reopen its plants. As vve ali knovv, hovvever, event s developed that the Auto VVorkers Union won the strike even vvith the handi-ap of having other unions op|>osing them.
ed to go back to vvork, but stili re-mained steadfast in their demands for the union. The trick did not vvork, except that it made bal pub-lk'ity.
•ince that strike vvas settled,
in
favor of the C. I. O., the A. F. of L. began a campaign vviih the »up-1 po«Ked-to-bc existing com|>any union, at vvhos? head vvas a certain Schk-k.
Thr oiganisers of the A. F. of L.
on Satunlay, May 1, in Conemaugh. i bo,ran billin^ the plant for their res-
#
I-ocal «1, Illinois VVorkers' Alliance, met last Thuraday at the SNPJ Hali. On Saturda.v, Msy 8, they are sp»nsoring a "donrača zal>ava" at the Slovane I al»or Center. They are sellirK; ..ekits for the very liberal
455.47. This money is sent to the. priče of 15 r.i ts ali turn out and secretary of I>abor's Red Cro^s lfor ; give them a big hand.
-. ... - ^"
per«, vvas made by an oversvhelpiing i nevvs.
majority of the convention. Recent-i U is a P'^' that th"	so! iier
ly, several groups within the part.v.
inHudirg the so-called "Trotzky-ites" have been circulating such pa-pers amorug members.
Hereafter, the party's certral or- 1 the lt?h»n	to
ean vvill allovv groups of varVing I S7,n 1,eT ln tho facl that t,he vievvs vvithin the part.v to publish | [f	"
their position from time to time in such orjran.
This vvould indeed give |>ause to Fas-ci*t scoumlrels. And if the Hitlerit* troops in Spain vvould do the vime, it vvould give pau>e to Nazi s oun-drels.
It is not doubtcsl that th? Spanish lovali*t> have appealed to the Ital an and German soldiers to de>i«t frorn the vicious mission on which thev have been sent. There and vvherever lifferent feeling	'"«y take p'ace, a ^.milar ap-
peal must am! will be made to the Fascist »oldiers. — M. L.
did not mutiny wh» n they were *nt to nvurder the Ethiopians and take ihcir eountry away fiom them FVrhaps the f
the pl.ant by strikebrcakers or the removal of ma hinery in oix!er to braek the strike. If employers pro-rnise to «lo n<*ither of theae, the sk-d<»wru rs vvill cheerfully vacate the
I»l?. »»t.
I>«»es tnts tike avvny the property of tht* e-mplo.Vi i Not a bit more than erfec*.A'c picketing in a vvalk-out.
peetive un ons. A group of the C. I. O. vvorkers e.cojted the organizeT'" a vva.v—"vvarning them to stay away. A t this time the C. I. O. has the plant organized effeetively.
One incident ooeured on the strike scene of \vhieh ju^t recently I heard the i < verb rations. The company union, at the time of the strike, had on file the name« of ali the cm-plovees of Fisher Body. They ap
Since its victory the C. I. O. h*a been ^aining the respe t and admii-lation of the vvoikers. Plants wher^ the A. F. of L. had vvorkers or^n-ized in its various eraft unions are falling into the lap of the C. I, 0.
Rccent!y a vacuuni cleaner com-pany oustcd the A. F. of L. *et-up and joined the C. I. O. in a draoiatie manner. This plant ha< a bitter Is-J>or history. Orijfinally it belonged to the M. E. S. A., vvhirh union caJled a strike U» gain certain concensions. The A. F. of L. museled in and vvas inrtrumental in breaking that strike. It then btvame re<!ognizeJ as the sob» barpaining agency ajfainst the \vishts of manv of the vvorkers.
Just r »»centi.v the vvorkers of a certain de pa 11 me nt of the Premier Vacuuni Cleaner Co. joined the C. I. O. They Msat-down" because the F. o i t., insist cd of having the •< mpany fire tvvo aetive C. I. 0. men in the plant. The vvorkers hesr-ing of the diseharge sat-dovvn and d eni a ode d the C. I. O. become their bargaining agency. A. F. of L. or-iranizers vvere immediately upon the vene, vvith a mob on the outskle of the plant prepared to oust the sit-dovvners. As it u-as told to me, by one of the strikers, an A. F. of L. oi ganizer approched a sit-downer and prompte»d him to start his machine, and struck him becauce he re-fused to comnly. This precipitated s severe and costly batt-le betvveen the strikers and the A. F. otf L. The mob. outšide began tossing roeks through
The par?y di*»cipline and at the m me time provided for more freedom of expres*ion. Party finances, ,	_ management and various phases of tral not Spnn.a.ds, interna! strvfrture were also ov/>r-hiule<!. The Youmr People's -ial-i^t leamrue vvas place-l un<ler mor" direct conti-ol of the f>arty. The nevv strueture vvas des -ribed a-t "democratic centralis-m."
TO>l
blo<M! relations, M>mewha' similar to them in culture and baekground. UiK>n resehing Spain they fini that their Fascist comrades in arm« are Moors, or Fascist troops from cen-
.. They
find they are fiirhtins: ajninst the foiirotten. Tom Mooney vvill
Certain povverfll f n-ces in Cali-
J. 5. F. Conference in Moon Run Was a Fine Success
About fiftv delejrates attended the
Moon Run IS F Conference Matvh 28.
proachod the woikers of the plant windows and the sit-dosvners re a.-kiiig them if they desired to go taliated vvith castings and motor back to work. Many of the vvorkers | P»rts. The pol:ce came on the scene
fearing lest they be discriniinated against. sigmil a petition stating that they vvished to return to vvork, even though the.v belonged to the C. I. O., or vvere syn^wthetic.
Incidently, the union did not vvarn the vvorkers not to sign. It fo hap-peni^l that most of the wonkerg sign-
and stoppwl the battle. The C. I. 0. vvas recognized. Its memlbership immediate^ grevv to the strenght o<f controlling the vvhole plant. The Workers, ho^ever, must stili abide by the A. F. of L. contract until fometime in June.
(Continued on page 5)
ST It I KIS
BY LOUISE B. JURSEY
One of the most erfective methods of striking, labor is fast learning, is the sit-down strike. And b<vau.se of this, there are obviously some In-riurtrialists and employers vvho are seeking to have the technique of the sit-dovvn strike termed illegal. Oh yes, the bi«r bosses are liable to te:*m anythinjf illegal until their de i 'on* are reverse<! either (by jndges, or th° government, but most frenuent^ by the people's demand. There is as a matter of fact nothing illegal rW.it the »it-dovvn strike. E»mplo.vers ''nem-selves knovv that much, but vvill not admit it.
Co-ops Are Discussed
The convent on also di.-cusse<l in great dctail its relat:onship to co-operatives, tra<le unions nn I the un-cmnlo.ve I.
It rcitcrated the Socialist part.v'.« - i traditional poi,it:on in favor «>f in-dustrial unioni^m and lauded the C; I. O. oivaninational drivc. but ;»; thc sjime time plcdijed sup'H>rt to h«»tb C. I. O. and A. F. of I,, efforts to omranize the unorronized. Stron? pleas for unit.v of aH fonces in the labor movement vvere sounded.
Fpanirh pcoplo, nnd that t h" lat ter are almost unanimou€ly loval to th" <!emo ratic trovemment of Spain. not fither «>ncnly or »ecretlv on the s:de of the Fascist but hers. It i* no vvon-der if the.v feel repelled at having been sent upon such a vvicked mission. It i< no more vvicked than th" Ethiopian mission — both are the limit of w»ckedness—4>ut the other factor^ m irh? turn the scale.
In anv event. th • Italian soldiers retreated. vvhether be<"ausc of their ovvn mutin.v or n«^. an<l n roar of rs Te ca re from Mussolini. That is si o pleving.
VVhat n grand tih.n-z it vvould be if 'he Italian troops vvou'd help the Spanish people to vv-in for democracy by refusing to fiirht against them!
ON TIIE LABOR FRONT
cultural and labor jrro'ipc.
One of th^ mon p1« ssiner a^pects of »he fratherinjr according to Ter-celj's report vvas th? interest shown hy the youth group present.
fornia's industrial and in.lit.cal life Thp pr^i(Jin{? rhajrman vvas George vvould like the Mooney čase t«> be Smrokar .|fv, th(, Mvrr4a,T, .I«c<>b
never pRV<»;^ john Tcr<iclj reported on th«
He forjroUen. and the Mooney čase | anivfcti„ of tho ,yRF in fraternal, vvill never be set led until M »oney Has a pardon, with exoneration. Ton> Moonry vvas a verv cffe tive I/abo-leader and for tlvat reason vvas f rs med and throvvn into pri~on.
Pt i«« vvell knovvn that ali the testi-monv bv vvhich Moonev vvas convi t- i e«! vvas later shown to be perjury. j It is also knovvn that ali evidence in the possession of th" distriet attor-nev an<! th<» police that vvas favor. mblc to M«»oney vvas runpressed. That is the reason Tom Moonev is one of I/»i*>or'* martvred chamnion.
A continuou* battle is bein" vvsved bv orraniaed labor through-the countrv to free Mooney. A leči 'stivn mrdon meaaure pas^r I the Assetnblv bv n vote of 1!» to 2H on March lOth. It vvas def^ated in the Senat«« on March IHth by a vote of :t4 to 5.
A nevv r««solution. A -sr»r»b!v Con-
r^K' 11111 ■ *......
Searchlight
............
Donald Lotrich
IIIIIIMO....
lllllllih.....^
The Supreme Court
In vvhaj appears to be a com plete reveža I o f its ' previous histori? stand. the suoreme court upheld ns eon^itutiorsl the VVashington state \aw e.ki ^blishir-r a minimum vv~i?e for vveren. Se 'ri^tarj' of I.abor Frances Perkins declare ! i hat in the lvfht o^" th< con rt's decision "state leg:s'at'ires are free to nass statut"' rcrognizing th" nect^sity for sub-«iV'<'n"e wjfre>." Al o. the constitu-'ionality of th" nevv Frazier-Lemko f ann mortirage nvi latori-irm a<*t whi h is »lesgned to neitmit insolvent "•lrrert ReroluMon	3.1, reque-t- , farmers to adjust their d"bts ani to
in** Go*'crnor Mr-'-" t^ ""'V -r>-\\r> nos^esion of their pn»pertv
O s c a r Ameringcr\s American fused mind. Not for any peraonsl Guardian offers anyone vvho can gain, but, 'for the beitterment of ali,' point out tbe cVause or clauses in the , should be the motto of aH our com-bodv of the United States Con«titu- rade s. Whe<her the convemtion tion or any* of its 20 amendments nvovm forvmrd or retaixl« on these vvhich says that the Supreme Court vital matters vvill depend on the has the povver to declare acts of Con-' leadership of the S<H>iety. The si<yn* gress null and void. Oscar does more I a head are clear. VVe must itnprovc
Since America is not
yet under i^ Nrw York. Th,. Tertile Workers the dictatorship such as we vvitness Oi^nisin? Committee has set up six in Gcrmany or IUly vvhere it i< con- j rr^onal offkes aml I « n rvu,- th•
Ten da.vs after announcing plans I<o organize 1,250,000 textile vvorkers th«' CIO chalked up its first i victory vvhen it obtained a 15 per cent raise in pay and a d ose I shon for 800 emnloves of the Schiegel Manufa turinur Co.nnanv in Roches-
sidered unlavvful for vvorke-s ta strike, and vvhere if a vvorker com-plains of the high cost of living and lovv vvages he is immediately fe 1 <as-tor oil or perhaps even shot to death, since it is perpcctly legal for American Ii»bor to strike if it wi.-h?s to better its ovvn living conditions, why shoulr! it not u-se the best of methods it knovvs of and so that i' may •be most advantageous to them?
The vveapon use<! biy capitalists in breaking up strikes is thp injunetion. This lavv of course favors only one sw!e in the strikes and that is the ovvners. Bi*t times are changing. To-day the us<» of injunetions is be-coming less heard of. It even is said that Striking itself vvas on -e considered illoval in America. Tolay hovvever su<<h ie not the ca.se. Pick-ftintr too vvas once considered as illegal in America. And aeain this too
fiirht into the deep South.
One of the most important strikes in the country 'u Chryder . VVith 00 per cent of the 60,000 auto vvbvker« members o-f the UAVVIJ, the siriker: voted to givo un th«' sitdovvn procedure in order to expe!ite negota-tions.
AIko dependinj? on the out?eme of the Chrysler ctjn/ererves are the 11,000 strikinz vvorkers at tho Hu !-'on plants an<l the 2.400 strikers at Reo.
Detroit vvitnessed a demonstration of or>f8niz«'d la'>or in vvhich more than 100,000 pa rtiči pated.
* At Akron, Ohio. 1 1,500 strikers began their fourth vveek of vvaitint? for officials of the Firestone Tir? and Rubiber Comoany to come back from Florida vacations. The United
b.v the CIO, is determinei to obtain šole coIlHive bar^ainintr rights in the |>aternalistic com-
is not the čase of today. B<»ycottin<r Rubber VVorkers of America bac-kel vvas once considered as illegal. To-day it is legal, but under certain cir-oumstances. Mass picketmsf vvas once (>rder to ki oonsidererl as illegal. Today it is I>«ny union. legal.
Yes, times change. aml so vvill the lavv on the sit-<lown strikes. Ju lg»s and governments are be«'rmir? more
make ivlainc a union .nUjU'."
The Department Store Employes Union, N'«"w York City, an<! the F. ar.d VV. Grand chain came to an asrrceiVien' after the union threaten-ed evten I the s-trik«' to ali the Grand store«. A f«-w davs lat<ir n tentative agre« ment vvas signed by VVoolvvorth.
The l'.ility VVorkers in th«» Nevv Vork area novv engaged in oreraniz-i n ar 40,000 emp!oyes «>f th«» C >nso-lidated Edison system, last vveek voted to become a CIO affiliate.
•100.000 miner* vvent out on strik" A.nril 1, A n« vv agreement vvhich vvill evten«! to April 1, 1939. vva- rca?h- I ed. after a one da.v strike of th? . soft-coal mine»s. The agreement 1 calls for th«- follovving pav inereas?« for th«> miners:
Fiftv e«'nts a dav for those |>ai ! by the dav rs^et 9 cents a ton«on th«* ; eomb;ned cu'fi'nT an«! loarfing nate for thos«» paid bv the ton: 70 cent* s <lay for loading-machine operat4>rv. 10 per cent for yard»ge and dead vvork. wi^h time and one-half for overtime.
In the s*eel indu*try the CIO continued to push its organizing <ani-pnitrn.
Lees tbi»n six nvonltb« after enter-in<? the field. CIO has passed th" halfway mark; more than 200,000 steel vvorkers have alreadv skrned. Cootracts vvith thirt-y convpsnies, in-
(o "n-^ir I Moonev passe«! in the A.- mbly by "
a thr? '-v
(1'i 'n-r vvhich
12 to 27 »c.e. on? di-nite; the |thev might rc tlet ni it, Governor's constituiionnl right to I The validrty of the raihvav labor grant a pardon.	act of 1934, comoanion legislation
Certain S^nitors argue that the to the VVagner lalnir act. in a suit
involvin? th«> Virgiivian Railway Co. and its em*ployes vvas upheld by the Court. This comoels the comptny to leal vvith the recoznized representa-
I egiylature has no povver to par Ion. Many lawyers arfrue that they have that povver. Some of thom mav have been misunderstood on th" Mooney issue by r«'as-t>n of voting th"i»- opin-jtive- of the msjority of employea; ions on c«>nctitutional lavv. Novv in this resolution address«*«! t«> »he Governor thev can v«**.«' rur«'ly on th«' merits of the Moonev čase.
THE FIGHT FOR FREEDOM
ETHICS 0F THE SIT-D0WN
VVe are young in the fight for freedom .
W? sre childrcn in the fmy: Pot «mr h«»pe i« t-hp hope of hero*^, The u-lu-rinir in of day. ! Th«> hep" is the t«»i1-vv«>rn vvorkers' Fever> vvhere fn>»n emnloyers and jn citv's roar and din;
elmling some of the biggest, have The Nevv England council of the j been neeotiated by CIO.
CIO moved into Maine after secur-in? invproved conditions for 17.000 Ma*sachuset.ts shoe vvorkers. Several
or less human iKinr* and thev knovv ho«» manufacturers in Maine pub-might.v vvell that L-ibor produ-es nll lici v dedared thev vvould never d«-al the vvealth of the nation a' ! that vvith CIO. Povver* HapRood'* r«'ply
labor is entitled to deman.l better | pointe*! out that "a CH) fun«l of living conditions.
Other devetoprnents: A strike of VVPA vvorkers started in San Francisco. VVorkers' Alliance
t h i r sll'es the crv is heard thit n wa'k-out strP'e is l«'cal. but that a sit-dovvn i« fllearsl bp«aus«» it i* «>"-cupation of proo««rty againrt the vvill «>f th«* ovvner, Even some pe^mle in W».bor's rank« seem to be troulbled by doubts.
Th«» employers' organizations that nr«»sent this ar«n>ment. hovvever, are the ones that fight walk-out strikes vvith every vreanon they commanl. Thev report to court for injunetiona makin« it ilb'Tal to pi ket, or at lea^-t illegal to picket «>ffectively.
If to obev an iniunction in n vvalk-out strike means that th«» strike is to be lost, vvhich is ususlly tkp čase, then it is small corr^olation to krov* that one lost in a l«*gal fashion. The important thing in a strik* i« to vvin.
And the foe vve fiirht is injustice, Suffering, vvnnt and sin.
«-o onward! Comrades. or-vvard! VVhat though th«> road be long, Have faith, and hope, and coumge! In principi«« be sti-ong! Though barriers hlo k our progress, Unite! and break them d<vwn! Sure victory ^eill follow— And this shall be the crovm.
offi ials -uid th"v ext»ected 30,000 t To vvin a vvalk-out th** vvorkers must VVPA w«>rkers to be affecte«!.	| frequent!y act in a fa-hion thit
Twelve hundred Pacific northvvest ju«lges and emplovers hold illegal. wo od vvork ers vvent on strike vvhen The purpos« of a sit-dovvn, aft«>r-$2,500,000 is behind the strikers to I wage negotations vvere dea«llocked. | ali, is to prevent the op«-ration of
Socnlmm is above ali an interna-t<oral creed. If we brinf no help to ocr Spani«h comrades %ve have be-trayed the first item in our faith.
Thomas to Europe
Norman Thomas, Socialist national chairman aml his vvife seiled for Eurooe last vveek vvhere they vvill rpmd some time. Thev vvill spend som«> time in Russia.
than that. He assumes that 99% of the American people have never rea«! the ConKitirtion so he reprints it vvith ali amemlments accepted to «late. Comra«!e Ameringer is a vvise o|«l -bital. He vvrite« convincingly, foivofully aivd in a tone that aH <an understand. In a«ld^tjon, he is witty and though this entir«' challeivg" seeins ordinar.v al first thought, I think it elever of him to put it squarely before ali the brilliant lavv-vers, defemlcrs of the olsl tra<!ition-al corpoiation rule and get them to aomit that. no such provision exi><v in this sacred (to them) document. This issue of the Guardian sfriould have a vvide circulation to prove to th« fool"«! public vvhat a herd of cfcl'.! • t u* 'v • been, believing the corrupt minded politiciuns that the
Constitution so implies. Tt d«»esn't. *
Novv that the Socialist National Convention has .'omevvhat unified the Socialist pr«'«s vve hope that a good editor can be gotten to convert the Socialist Call into a more forceful an«l more convincing Socialist pro-pagamla paper. We've been suppoi*t-ing the Call for some time but only halfh«'artes!ly, it seems. The reason is sin\ply that the Call laeks the puneh a g.»od Socialist paper should have. During the past ten vveeks our branch has been taking a bundle of JHt aml our comrades have paid for thom an«! plače«! them into circulation. Hut the Call down't give us any cnthusiafmi to vvork for it. Little or no irvspiration is arouse<! by rizling it. Hence, it is not at ali sur-phsing that no >*irl»Hcriptions have come forth from ten vveeks vvork. If vve vvant circulation, the Call vvill have to inspire and enthuse its brigade,
*
VVhat role should our comrades play at the coming SNPJ convention? VVith labor on the march throu-out the country to a genu i ne aml an
the lot of thc vvorkers. VVe must gun de them on to the road of per-inanenri improvonicnt. VVe must not
let them go into conftision.
*
We <!on't hear very much al>out the Emcrgency Peace Campaign, an onganization «!evotc<! to the intc.rests of peace. N«>t only do they eauvpaign for peace and aga:nst vvar they bring to tihe front and oppoac sil legislaition tending to hann labor organ itions such as the "Conscrtp-tion BiH' an«! the "Shepherd-Hill BiH" to silence lab«»r. A numiber of honest lailK>r people are behind the organization. A t frequent intervals tiiey hold labor eonferences on peace. The next onr is booked for Saturdav, April 17 at 2:00 P. M. Plače, r»r»r> Lake Shore Drive. They rc]>ort that never vvas there so much n*r"".:al?ty legislation before Congress as right novv. And most of it Is intended to harm l»Wr. Th?y are doing vvhat. they can to aiouse pub-Hc sentiment against such harmful legislation. But, vvhether they sue-ceed depends on the support recciv-etl from the great ma*s of people. If you can assist, do yo. It is a worthy cause.
#
Otnly one Congrcssman had the nerve to vote against thc falsc neu-tiality bili aimed to stop sHipments of arm s to Spain. He is a real hero in the st« of ignorance.
e
The Exoeutive Committee of the •Ivigoslav Socialirt Federation met last Friday to delifoerat« on a number of vital matters including the circulation of the May Herald and the need for travelHng represents-tivps. The National Convention report vvas also received.
e
On May 24th we'rc due t«> have a symposium on labor and youth. It
is to take pW»ce in Cleveland during the SNPJ Convention. It is h<»p<"l
honent program. VVe should have a|our comrades vvill get go<w! speaker«
and advertise the program vvell enou gh to dravv a large crovvd and leave good impressions.
definite -stand on unionisni, lal>or |>olitics, the press snd ed^aiion. There nee«l be no inteferen«f? with internal matters except to the de-gree to vvhich vve are interested as me»rrbers of the SNPJ. We should stand firm that the SNPJ retains its ol«! h»'rit.ag«' an«l traditions. We'll have to u m le ruta nd that vve must also «!eal vvitih a nevv generation, hovvever. But that n«'e<ln't be in a con-
NOTE
More English reports and Artieles on Page 5.