pu rac —ni -u Naslov — Address: | NOVA DOBA 1 w 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) URADNO GI.ASI1.0 JUGOSLOVANSKE KATOI.IŠKE JEPNOTE _ OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Vse, kar je »dravo in pošteno, pa slovensko alf slovan* ske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. Iv. Jednote i1 u Entered As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 13TI1 1929 -- SREDA, 13. FEBRUARJA 1929 NO. 7 _ ŠTEV. 7 VOL. V. LETNIK V. J v. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA Clevelandskim Slovencem so b° jutri, to je 14. februarja zvečer, nudil izredni umetniški užitek. V Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair A ve., se bo namreč vršil koncert, katerega priredita skupno gospa Pavla Lovšetova in g. Anton Rubelj. Slišali smo ta dva od-lu-na pevca-umetnika posamez-n°* zdaj bomo imeli priliko ju slišati skupaj. Program vsebuje več svetovno znanih opernih točk in za Nameček še “Gorenjskega slavca.” r/jiX zaključek pa nas bo objel čar slovenskih narodnih Popevk. Oba pevca-umetnika sta s Rvojimi nastopi v raznih slo-^‘ tiskih naselbinah mnogo pripomogla, da nas bolje poznajo ^ višje cenijo tudi Američani, tega sta nedvomno tudi našo turojeno mladino ^obudila zanimanje in spošto-v^nje, do vsega kar je sloven-^ °> kar bo gotovo v korist na-Sirn kulturnim in gospodarskim I'ftanovam, posebno pa še na-'Slm Podpornim organizacijam. Gospa Lovšetova odpotuje ^i februarja nazaj v Ljub-L'aric), torej bo koncert v četr-elc 14. februarja nekak njen Poslovilni večer od srednjega *aPada. Upati je, da se bo sionski Cleveland ta večer z 0 uno udeležbo primerno od-' ?olžil naii ^koncertni L°všetovi. A CleSloyenski Narodni Čitalnici v inGVe P08^0 telovadno S0kP?d?orn° društvo Slovenski ku °« ^as^no članarino v zneslo, *25.00; društvo Napredne ;--ke, Št. 137 SNPJ je v isto ‘° °dglasovalo svoto $15.00. L>n° .ie obolel John Popovič, Hrvat, po domače >mi 'tj’' 1 s^ar 63 let, doma !>,i 1 hnike v Sloveniji. Bil 4a d.ruštva »*■ ^Pef^r SoProgo’ enega sina An, cera in enega brata. bin*?! je bival 80 let — AN r ^temberger, star 46 let, do- ArJ*, . e vasi pri Vipavi. V Lsč 1 je bival 22 let Za’ ^Ah+n SoPr°go in hčerko. — .Velk°vrh, star 41 let, HorJula pri Vrhniki. V Združenih državah imamo mnogo tisoč — morda čez milijon — ljudi, katerim je prikrajšana pravica do naturalizacije. Živeli so v Združenih državah Izkazali so se za-konoljubnimi in koristnimi člani ‘ prebivalstva. Imajo celo pravico ostati tukaj za vedno. Ali pod sedanjim zakonom ne morejo postati ameriški državljani in morajo trpeti vse neugodnosti in sitnosti tujega po-daništva. Te moške in ženske dostikrat označujejo kot ‘‘nezakonito do-šle inozemce.” Zakon smatra nezakonitem prihodu, ako je kdo prišel v Zjedinjene države, ne da bi bil pregledan in izprašan od priseljeniške oblasti ali ne da bi plačal glavarine (head tax) ali ako je kdo bil pripu-ščen začasno in je ostal v Zje-dinjenih državah čez dovoljeno dobo. V praksi se vsakdo, katerega zakoniti prihod se ne da dokazati iz zapiskov priseljeniške oblasti, smatra, da je prišel nezakonito. PORABA STOJEČIH S Gozd je že v davnih časih bil neprecenljive vrednosti za človeka, ker ga je preskrblje-val s sadeži, divjačino, kurjavo, senco, stanovanjem in pribežališčem. Prazgodovinski človek je stanoval v skalnih votlinah, pa tudi v duplih velikih dreves. Mnogokrat si je gradil stanovanja tudi v vrhovih dreves, kjer je bil varen pred divjimi zvermi. Primitivna ljudstva še dandanes bivajo v gozdih, kar znači, da je gozd prvotni dom človeka. 'Pekom neštevilnih generacij se je gozd tako priljubil človeštvu, da še dandanes najde v njem največe razvedrilo. Kdor le more, pohiti rad v vročih poletnih dneh v gozdne sence, če ne za nekaj dni ali tednov, vsaj za nekaj ur. Malokje se človek tako domačega in prostega PaPušča soprogo in več drugih iani . do i jo hiši iSor°dnikov. |p°VENEC BO ZASTOPAL JUGOSLAVIJO V WASHINGTON!! )il pograda se poroča, da je i0V{lJ raUevim dekretom imenom 1 Ju£°sl°vanskim poslani-|lr. i V ^ashingtonu Slovenec ti(fl ‘ton'd Pitamic, profesor ecJnarodnega anski amic, ki !c!en ^narodnega prava na ljub-univerzi. Profesor Pi- le rodom iz Gorice, je najboljših poznavateljev jtv0 .-r?-d.nega prava. Poslani- 2l'edn nStonu je pozicija |uča^e Va^n°sti, in to je prvi u ,v .z£°dovini Slovencev, a Ki* ° svojega človeka em odličnem mestu. Ustnica uredništva '°. Ji f°P?'SOv J® do šlo prepoz- ' na*/' biti popravljeni n«st^i ^ tdnu 1 >< eni bodo torej ob TEDENSKI PREGLED SENATNI ODSEK meddržavne trgovine proučuje predlogo, tikajočo se zvezne regulacije premogovne industrije. : Dokazi so bili predloženi, isto- ; tako tudi argumenti za in proti. : Od odseka je zdaj odvisno, ! kakšne korake podvzame. Zdi : se, da se člani senatnega odse- j ka zavedajo, da je treba nekaj . ukreniti, da se industrijo meh- i kega premoga postavi na solid- 1 no podlago, kajti industrija sa- i ma tega ne more storiti. < THOMAS A. EDISON, največji sodobni ameriški iznajdi- < telj, je dne 11. februarja obha- i jal svoj 82. rojstni dan na svoji 1 poskuševalni farmi v Floridi. 1 Pri tej priliki ga je posetilo več ' prijateljev, med temi tudi £ Herbert Hoover, bodoči pred- 1 sednik Zedinjenih držav, in ■ Ford, znani avtomobilski mag- b nat. Thomas A. Edison se je ( rodil 11. februarja 1847 v me- j stu Milan, Ohio. Kljub visoki starosti je naš svetovno znani ( iznajditelj čvrst in agilen, in se se vedno ukvarja z najrazlič- 1 nejšimi eksperimenti. Naj bi usoda temu odličnemu znanstveniku in za človeštvo toliko zaslužnemu možu naklonila še -mnogo let! LETALSKI POLKOVNIK , Charles A. Lindbergh je pretečeni teden “začrtal’ novo zračno črto med Zedinjenimi- državami in Panamo. Zanimivo pri tem je, da je iz Floride prispel v Panamo samo s triminutno zamudo. V kratkem času se bo po tej črti začela vršiti redna po&tna služba med Zedinjenimi državami in Panamo, in sicer na vsaka dva tedna. Novo zračno poštno zvezo med Zedinjenimi državami in Mehiko bo naš zračni junak Lindbergh začrtal 23. februarja. Ta črta bo vezala New York, New Orleans in Mexico City. F E D E R A L RESERVE BOARD, ki je nekakšna balan-ca finančne situacije, je izdal na 12 Federal Reserve bank svarilo, naj ne posojujejo denarja v špekulativne svrhe. Posledica tega se je takoj opazila na newyorški borzi, kjer je cena mnogih delnic padla. Nekatere delnice so padle za 35 točk, kar pomeni, da so špekulanti izgubili na stotine milijonov dolarjev. ZVEZNI SENAT je sprejel predlogo, ki je bila že prej sprejeta od nižje zbornice, da se ameriški vojni mornarici doda 15 novih križark. Križarke ?e morajo zgraditi tekom treh let, in njih cena je preračunana na 274 milijonov dolarjev. V DETROITU je umrl 8. februarja Edwin Denby, bivši mornariški tajnik v Harding-ovem kabinetu. Denby je podpisal listino, s katero se je oddalo mornariške oljne rezerve v upravo tajniku notranjih zadev, A. B. Fallu. Iz tega je nastal znani oljni škandal. Tozadevna senatna preiskava je pronašla Denbyja kot nezmožnega kabinetnega mesta, katerega je zavzemal. Sokrivde v znanem oljnem plenjenju ni bil obdolžen. V DRŽAVI OHIO sta bila te dni obsojena dva javna funk-cijonarja radi podkupovanja, oziroma sprejete podkupnine. Prvi je Bert B. Buckley, ki jo bil vsled tega prisiljen resigni-rati kot državni blagajnik. Drugi je T. W. Fleming, mestni koncilman in vpliven voditelj črncev v Clevelandu. Porota ga je spoznala krivim sprejetja (Dalje na 2. strani) Kako so prišli v Zjedinjene države? Prvi zakon o kvoti je stopil v veljavo šele dne 3. junija, 1921. Ta zakon, kakor znano, omejuje število priseljencev iz poedinih dežel na gotovo število. Pred tem zakonom se ni nezakoniti prihod smatral za tako resno prekršitev zakona kot danes in določbe priseljeniškega zakona niso bile tedaj tako obče znane kot sedaj. Izmed mnogih tisoč inozemcev, ki so pred dne 3. junijem, 1921 prišli nezakonito, mnogim ni niti padlo v glavo, da kršijo kak zakon. Prihajali so po vlaku ali peš čez kanadsko mejo brez pregleda s strani priseljeniške oblasti, dostikrat brez pravega namena, da bi se izogibali priseljeniškim oblastim. Pretežna večina njih bi bila tudi zakonito pripuščena, da bi se bili predstavili priseljeniškim uradnikom. Kar se tiče onih, ki so prihajali s prekomorskimi parniki, se je dostikrat dogajalo, la je kdo uredil tako, da ni bil izprašan od priseljeniške oblasti, bodisi ker je prišel pod tujim imenom ali s potnim listom ali voznim listkom koga drugega, in to radi tega, da so se izognili vojaški dolžnosti v domovini. Mnogi so v svoji najiv-aosti smatrali to večjim pregre-škom kot nezakoniti prihod, dasi ubeg od vojaške dolžnosti v inozemstvu ni bil nikak pregrenek v očeh Zjedinjenih držav. Inozemski pomoščaki so imeli pravico izkrcati se in ostati tukaj 60 dni, da se zopet vkrcajo kot mornarji na parnikih, plovečih v inozemstvo. Mnogi pomorščaki, ki se niso mogli pravočasno vkrcati za vožnjo na-iaj ali pa sploh niso marali vkrcati se več, so enostavno ostali tukaj in šli v druge poklice. V splošnem je prevladevalo mnenje, da vsi taki inozemci po preteku one dobe, tekom katere so bili po zakonu podvrženi deportaciji, so pridobili zakonito bivališče (lawful residence) v Zjedinjenih državah. Poleg zgoraj omenjenih je mnogo tisoč inozemcev, ki so bili zakonito pripuščeni v Zjedinjene države, ali katerih ime ni mogoče najti v zapiskih priseljeniške oblasti. Najprej zapiski sami niso brez pogreškov. Tuja imena so bila dostikrat tako nepravilno pisana, da jih je nemogoče identificirati z imenom onih, ki so zaprosili za naturalizacijo. Zato se jim (Dalje na 2. strani) LEPE NAVADE V vinorodnih' krajih Sloveni-je je bila in je najbrže še v veljavi lepa navada, da je bil vsak potnik, kije slučajno prišel mimo samotne zidanice v gorici, povabljen na čašo ali bokal vina, akoise je slučajno lastnik mudil v hramu. Ni se gledalo na to, dalijjje bil potnik znanec, sosed ah popoln tujec. Kadar so v Sloveniji pretakali vino za prodajo, kar se je navadno vršilo spomladi, treba je bilo navadno plemenito pijačo prenašati v brentah iz zidanice do prostora! kjer so stali vozovi s sodi. j Vinogradi so bili večinoma pi$ strminah, do katerih je le malokje vodila vozna pot, vozovi s sodi pa so stali na lažje dostopnem prostoru ob cesti ali dobri vozni poti. Kogar je nanesla pot mimo te “tovorščine,” vsakemu so 1 ponudili piti vina. in navadno še komad kakšne boljše vrste; prigrizka. To je bila nekaka nepisana postavk gostoljubnosti, in če bi kdo o iklonil pijačo, bi se zelo zameri . V mestu Marii je središče sloveč kateri producirajo rimski šampanjec, se vsako leto zaključek (»LASOV! Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Predsed n i k j ugosl o van sk e vlade general Živkovič je kot minister notranjih zadev poslal vsem velikim županom sledečo značilno naredbo: “Poprej so se v javnosti često pojavljale pritožbe zaradi neprimernega in nevljudnega ponašanja uradnikov do občinstva. To se ne sme več dogajati. Uradniki so zaradi države in naroda in morajo biti do oseb, ki pridejo k njim po poslu, in do občinstva vobče pazljivi vljudni in ustrežljivi. Tudi kadar se kdo izmed občinstva pregreši proti kakemu zakonitemu predpisu, ga morajo mirno na to opozoriti in po predpisih kaznovati brez vpitja in žaljenja njegove časti in dostojanstva. Psovke in zmerjanje niso primerne niti za navadne ljudi, kaj šele za predstavnike j državne oblasti, ki ne smejo nikdar pozabiti svojega ugleda in dostojanstva.” “Sporočite to vsemu podložnemu vam uradnistvu in dobro pazite na red in obnašanje vsakogar izmed njih tako v službi, kakor tudi izven službe. Ako ugotovite, da se kdo od njih nevljudno ali žaljivo obnaša, ga takoj pokličite na odgovor mene pa o tem obvestite zaradi evidence. Kajti ako se bodo taki pojavi pri posameznih uradnikih ponavljali, bo treba razmišljati o '.em, ali morejo še nadalje ostati v službi. Kot šef splošne uprave in predstavnik kraljevske vlade pazite na delo in na ponašanje tudi ostalih uradnikov izven resora ministrstva notranjih zadev in : ako pri njih opazite kaj sličnega, stvar preiščite in obvestite pristojnega resornega ministra, obenem pa tudi mene kot predsednika ministrskega sveta. Uradniki so zdaj zavarovani pred partizanskim in osebnim vplivom in preganjanjem, zato pa zahtevam, da opravljajo službo vestno, naglo in zakonito in da bodo blagonaklonjeni pomagači in prijatelji naroda, Lepa beseda, prijateljski nasvet in prijazno navodilo naj vedne vladajo, kar pa ne izključujf Pust, titulami patron v,'eh norcev, je preminil; danes so ga slovesno pokopali. Njegovi titulami imenjaki pa še rojijo in bodo še rojili in streljali kozle. Kajpak sern med njimi tudi jaz, in z menoj mnogo drugih, ki se tega ne zavedajo, oziroma nečejo priznati. Jaz sem vsaj toliko pošten, da priznani. Precejšen kos življenja je že za menoj, po mojem mnenju tako nekako polovica, in če bi hotel popisati vse bedari-je in vse kozle, katere sem v tem času ustrelil, napisal bi debelo knjigo. Tega seveda ne bom storil, ker take knjige nihče ne bi hote! citati. Vsekakor pa lahko omenim na tem mestu, da sem moje najsijajnejše bedarije završil takrat, kadar sem za hinavščino dal moje zaupanje in odkrito prijateljstvo. * Imel sem namen, da bi se bil na pustni torek zvečer po večerji dal kronati za kralja vseh tistih, katerih odlični patron je Pust. Pa sem v svoji skromnosti to odložil, češ, morda se v-doglednem času pojavi kdo drugi, ki bo bolj zaslužil tp čast. Taka čast naj bo v plačilo največjim tozadevnim zaslugam in zmožnostim. ★ Sloveči “evangelist” Billy Sunday trdi, da pekel je, na vsak način. Seveda je. Koliko nas je, ki smo ga pokusili že na tem svetu! * V St. Louisu je bil operiran neki mož. Zdravniki so pri tej priliki pozabili v njegovem tre-i buhu precej veliko gobo. Po I sedemnajstih mesecih ,je bila j potrebna druga operacija, da | so možu odstranili nepotrebno gobo iz trebuha. Mož zdaj toži zdravnike za odškodnino v znesku 75 tisoč dolarjev. To je umljivo. Goba pije in pije in v sedemnajstih mesecih popije ogromne količine pijače. Vsi I pa vemo, da je dobra pijača v 'teh prohibističnih časih izredno draga. * o, v Italiji, ki h vinogradov, nekim narod-Ma mestnem trgatve obhaja z nim praznikom, trgu je postavljena velikanska košara, katero do vrha napolnijo z naj finejšim grozdjem. Ko se ljudstvo zbere k ceremo- niji, prične iz javnega studenca, ki je v to svrho postavljen na trgu, teči pravo staro vino. Studenec daje iz sebe slastno tekočino eno polno uro. Kdorkoli pride zraven, si lahko postreže z vincem do mile volje, in se ne vpraša, da-li je domačin ali tujec. Dotično vino je napravljeno iz grozdja, ki je bilo leto ali več let prej nasuto v velikansko razstavno košaro na trgu. Vino je najboljše kakovosti in je vsakemu na razpolago brezplačno. O priliki svetovne razstave, ki se je vršila leta 1915 v San Franciscu, bili so obiskovalci deležni različnih vrst gostoljubnosti in brezplačne postrežbe, kajpak z ozirom na oglaševanje razstavljenih predmetov. Tako je bilo v razstavnem oddelku californijskega sadja cele kupe suhih sliv, katerih se je mogel vsak poljubno poslužiti. Nekatere dneve so j bile na razpolago tudi fige, oranže, orehi, grozdje in drugo sadje. Gotove čase so se mogli obiskovalci poslužiti tudi proste pokušnje californijslcih vin. V paviljonu države Oregon na omenjeni razstavi so belo oblečene točajke mimoidoče prijazno ponujale z neke vrste malinovcem. Sladki malinovec ! je bil produkt rastline, imeno-i vane loganberry, ki je križanka med robidnico in malino. — V takozvanih “rest-rooms” v razstavnih poslopjih različnih držav, bile so na razpolago razglednice, pisalni papir, cigarete za možke in bonbončki za ženske. Tam napisana pisma in razglednice je bilo treba vreči v poseben nabiralnik, pa je uprava zanje preskrbela celo brezplačne znamke. — škoda, da se take razstave ne vrše bolj pogosto! —o— ----------- Najvisje mesto. Najvišje mesto v Zedinjenih državah je Leadville, Colo. Stoji namreč več kot 10,000 čevljev nad morsko gladino. počuti, kot bas v gozdu. Nekako delno nadomestilo za gozd dajejo človeku senčna drevesa, ki jih sadi okoli stanovanj. Veliko, košato drevo pri stanovanju se zdi človeku kot dober hišni prijatelj, skoro kot del družine. Velika, stoječa drevesa pa se še dandanes porabljajo tuin-tam v različne svrhe. Na starem pokopališču v Haiede-Roulat, v Franciji, imajo v votlini ogromne, tristo let stare tise pokopališčno kapelo. (.Jj&jjt je cipresi.podobno drevo, ki se v angleščini imenuje “yew”). V Californi.ji je ponekod še dandanes mnogo “redwood” dreves, ki se smatrajo za najstarejšo drevesno vrsto na svetu. Nekatera teh dreves so po 1 1 več stoletij stara, in ogromne- : ga obsega in visokosti. Ob manj prometnih potih imajo tuintam v votlinah redwood dreves napravljene male restavracije ali prodajalne sodavi- i ce. Na zelo originalno idejo je prišel pred par leti neki farmer v Stony Run-u, blizu mesta York, v Pennsylvaniji. V njegovem idilično lepem gozdu je mnogo velikih, starih dreves, in med vejami ehega teh je zgradil lično malo hišico za dve osebi. Nato je dal v liste oglas: “Oddam v najem, samo : novoporočencem, pravo ljubav-110 gnezdo na mirni farmi.” Kmalu je dobjl prav hvaležne stanovalce, katerim so sledili drugi in tretji, tako, da je bilo “gnezdo” oddano vse poletje. Povpraševanje po takem idiličnem stanovanju je bilo tako veliko, da je mož zgradil na drevesih svojega gozda več-j je število teh “gnezd,” in ni tekom sezone nikoli v zadregi za najemnike. Mala hišica med zelenimi vejami košatega drevesa, okoli katere od zore do mraka pojo številni krilatci, je na vsak način idealno ljubavno gnezdo. ---------o—----- Praktična poraba razstreljiv. Ob zaključku svetovne vojne je imela zvezna vlada na rokah več kot 126 milijonov funtov TNT in drugih eksplozivnih snovi, ki so bile namenjene za vojaške operacije. Ta razstre-ljiva so se potem začela koristno porabljati pri gradnji cest, železnic, nasipov in rezervarjev, za osuševanje močvirij, za ruvanje štorov posekanega drevja itd. V' policijskem departmentu mesta Washington, 1). C., je zaposlen kot ekspert za odtise orstov neki Frederick Sandberg. Kot znano, so odtisi prstov najbolj zanesljiva identifikacija, kajti črte na prstih vsake osebe so drugače zakro-žene. Nedavno je Sandberg pronašel, da so pri živalih enako točni in zanesljivi odtisi nosov. Primerjal je nosne odtise psov, krav. maček, konj itd., in prišel do zaključka, da so ti odtisi popolnoma zanesljivi. Do tu je vse v redu, toda zgodi se lahko, da pride do ekstremov, pa enega ali druzega izmed nas pokličejo na policijo, ukažejo nos namočiti v tinto in pritisniti na papir! ♦ V Beli hiši v Washingtonu so te čase zelo zaposleni s “poka-| njem.” S L marcem postane predsednik Coolidge navaden | državljan in se preseli baje ne-j kam v državo Massachusetts, j Tekom sedemletnega uradova-! nja se je predsedniku nabralo ! mnogo potrebne in nepotrebne | ropotije, katero bo treba zdaj | “mufati.” Med to ropotijo je tudi železni konjiček, katerega goni elektrika, pri katerem je treba pritisniti samo na pravi gumb, pa proizvaja različne ' dirkalne umetnosti, ki so lastne pravim konjem. Tudi tega konjiča bodo odposlali v drža-(DoJje na 2. strani) določnega, čeprav mirnega nastopa nasproti onim, ki so se proti zakonom pregrešili. — Predsednik ministrskega sveta, minister notranjih zadev general Petar Živkovič.” Na Prehodu pri Potovem vrhu pri Novem mestu je zmrznil mlinar in posestnik g. Ta-borsky s Potovega vrha. Pozno zvečer se je vračal domov iz mesta ter v visokem snegu radi 1 teme najbrže zgrešil pot. Ta-; val je, dokler ni utrujen sedel v j sneg in zaspal za večno. Po naključju .je našla Taborskega njegova lastna hči, ko je šla zgodaj zjutraj prat čreva za koline. Taborsky je zmrznil | komaj 200 korakov oddaljen od svoje hiše in domačih, ki so | nestrpno pričakovali njegove-j ga povratka. Koliko popije Kranj. Po! podatkih me«tne občine se jej potočilo v gostilnah in točilni-j cah v mestu Kranju in na Gor-, nji Savi v preteklem letu! 2364.19 hi vina na drobno. V j letu 1927. je bilo vina potočenega skoro za 60 hi več. Pripomniti je, da gornje številke niso povsem izčrpne, tako da lahko trdimo, da so popili v Kranju lansko leto 2400 hi vi- (Dalje na 2. strani) tir ‘“jNo'Va Doba" GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina, za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Glair Ave. Cleveland, O. VOL. V. NO. 7 LEPA BESEDA Z lepo besedo se daleč pride, pravi že neki stari pregovor. To pomeni, da se z lepo, prijazno in vljudno besedo da doseči skoro vse, kar je v obstoječih razmerah mogoče. Iz-! zivajoč, osoren nastop rodi javen ali pa vsaj prikrit odpor. Človeška narava je že taka, da se upira zapovedovanju, zapostavljanju, omalovaževanju in izrazom prevelike samozavesti. Prijazna in lepa beseda nam odpre skoro vsaka vrata in srce. Lepa beseda pomiri mnoge spore in napravi prijatelje ;z sovražnikov. Ako so razmere take, da nam začasno ni mogoče z lepo besedo doseči nameravanega cilje, smo si z isto pustili vrata odprta za prihodnjič. Kadarkoli se povrnemo, bomo dobrodošli in prijateljsko sprejeti. Lepa beseda je cenjena, kadar govorimo s kakšno osebo naravnost, a prav tako je na mestu, če govorimo o tretji osebi. Z opravljanjem, sumničenjem in z raznašanjem resničnih ali izmišljenih slabih lastnosti naših znancev si ne bomo nikoli pridobili dobrih in odkritosrčnih prijateljev. Vsakdo se rad ogne človeka, ki ve o drugih povedati le slabo, ker upravičeno domneva, da bo o njem prav tako govori! proti drugim. Opravljiv in obrekljiv človek je kot ugrizljiv pes, kateremu se vsak skuša izogniti. Ako ne vemo o enem ali drugem naših znancev povedati ničesar dobrega, je najboljše da molčimo. Seveda pridejo slučaji, ko moramo o tem ali onem povedati tudi kaj slabega, da na ta način obvarujemo škode naše prijatelje. Toda to so le izjemni slučaji. V splošnem pa je najbolje, da imamo za vsakega dobro besedo, in če to ni mogoče, da smo vsaj tiho. Nihče ni brez napak in nihče ni tako slab, da ne bi imel kakšne dobre lastnosti. Tudi najbolj pošteno misleči ljudje delajo napake. In končno ne vemo vselej, kakšne razmere so tega ali onega prignale do slabih ali navidezno slabih činov. Saj še sami sebe včasi ne poznamo in ne razumemo; kako bi razumeli druge, katerih razmere in namene le malo ali nič ne poznamo. Lahko je človeka postavili v slabo luč, lahko mu je vzeti dobro ime, toda s tem napravljeno škodo ni vselej lahko popraviti. Dobijo se ljudje, ki so tako zaljubljeni sami v sebe, tako sebični in domišljavi, da jih boli, če slišijo besedo pohvale o kom drugem. Takim pa že smemo privoščiti naj jih boli. Kadar govorimo o naših prijateljih, ne bodimo skopi z lepimi besedami pohvale, če jo zaslužijo. S tem jim vsaj deloma povrnemo njih prijateljstvo napram nam, in pri tem nikomur ne škodujemo. Če smo dobri člani J. S. K. Jednote, bi morali tudi za to našo organizacijo imeti lepo besedo in pohvalo pri vsaki primerni priliki. To bi morala biti naša vodilna misel, pa če govorimo s člani ali nečlani. Pri tem nam ni treba grajati druge organizacije; to bi bilo nesmiselno in nepošteno. Če tako prilika zahteva, priznajmo tudi drugim, kar jim gre. V prvi vrsti pa bi nam morala biti pri srcu J. S. K. Jednota. Če hvalimo to našo organizacijo, nam ni treba nič pretiravati. Finančno trdna je in nad 100% solventna, dobro in točno vodstvo ima in temelji na pravi bratski podlagi. Pri nas se ne protežira, ne zapostavlja, niti ne žali nikogar zaradi njegovega verskega ali političnega prepričanja. Uradno glasilo, za katero plačujejo vsi člani enako, se mora po najboljši možnosti izogibati vsega, kar bi moglo žaliti tozadevne nazore enega ali druzega čldna. Kot člani JSKJ smo medsebojno vsi bratje, sestre in prijatelji, v privatnih zadevali pa svobodno hodimo svoja pota. Lepa beseda na pravem mestu lahko mnogo pripomore k rasti in ugledu naše dobre organizacije. Imejmo torej pri vsaki primerni priliki pripravljeno lepo besedo za J. S. K. Jednoto, kajti vredna je tega! URADNO NAZNANILO Na seji dne 23. januarja 1929 v Ely, Minnesota, se je glavni odbor z osmimi proti enemu glasu izjavil, da je v smislu sedajnih pravil pooblaščen in upravičen izvoliti stal nega naslednika umrlemu vrhovnemu zdravniku JSKJ Jos. V, Graheku. Do omenjenega dne je edini prijavil svojo kandidaturo Dr. F. J. Arch, član društva sv. Štefana št. 2ft v Pittsburghu, Pennsylvania, ki je bil pravilno nominiran ter soglasno izvoljen novim vrhovnim zdravnikom Jugoslovanske katoliške jednote. Z omenjenim dnem je postat Dr. Arch pravomoeen vrhovni zdravnik in član izvrševalnega odbora JSKJ in njegov službeni termin poteče dne 31. decembra 1932. Krajevna društva, kakor tudi posamezni člani, ki dopisujejo l vrhovnim zdravnikom, naj izvolijo nasloviti vsa pibma na Dr. F. J. Arch, 618 Chestnut Street, N. S., Pittsburgh, Pa. Za glavni odbor JSKJ: Anton Zbašnik, glavni predsednik. podkupnine. Posledica tega je, da je resigniral kot koncil-man. USTRELJEN je bil dne 9. februarja v Mexico City Jose Leon de Toral, ki je pred meseci iz verskega fanatizma ustrelil malo prej izvoljenega predsednika Alvaro Obregona. Prošnjo za pomiloščenje je se-danji predsednik Gil odklonil. Drugi dan so zarotniki dinami-tirali predsednikov posebni vlak. Par oseb je bilo ubitih, predsedniku pa se ni nič zgodilo. V ŠPANIJI .je umrla kraljica vdova Marija Kristina, stara 70 let. Kot bivša avstrijska prin-cezinja je poročila španskega kralja Alfonza VII., ki je pa kmalu umrl. Sedanji španski kralj se je.rodil po smrti svojega očeta. Kraljica vdova je nato vladala, dokler ni sedanji kralj postal polnoleten. V NEMČIJI je na posledicah neke operacije umrl baron Gunther Von Huenefeld, ki je lani v družbi kapitana H. O PRISELJENCIH i Nadaljevanje s prve strani , | ne more izdati takozvanega j ( Certificate of arrival in brez ( tega spričevala o prihodu ni mogoče postati državljan. Mno-gi priseljenci, ki so bili zakonito pripuščeni pod kakim drugim imenom, ki so si ga nadeli, so dostikrat pozabili, kako je bilo to ime, ki jim je služilo za nekoliko dni. Velikansko je število onih, ki so pozabili ime parnika in datum prihoda. V mnogih slučajih, ako znajo vsaj nekoliko podatkov, se podatki prihoda dajejo uganiti, ali je mnogo slučajev, kjer je stvar | popolnoma brezupna. Imamo, j na primer mnogo slučajev ljudi,! ki so prišli s stariši v Ameriko, ko so bili še otrdci. Sedaj stariši so umrli in oni nimajo niti j pojma, kako so prišli. Pa zato ne morejo niti postati ameriški državljani, niti dobiti permit za, povratek v Zjedinjene države, ako bi hoteli obiskati stari kraj. Formalno spadajo tudi oni med j ‘‘nezakonito došle inozemce.” Niso podvrženi deportaciji. Tako imamo v Zjedinjenih državah mnogo tisoč ljudi, ki, niso podvrženi deportaciji, in! katerih bivanje v Zjedinjenih državah se vendarle smatra nezakonito, radi česar ne morejo postati ameriški državljani. Spričevalo o prihodu, ki se izdaje na podlagi zapiskov priseljeniške oblasti, je bistven predpogoj za naturalizacijo. Niti ne morejo oditi začasno iz Zjedinjenih držav, niti na enodnevni obisk v Canado, ne da jih priseljeniške oblasti ob njihovem povratu ne bi smatrale za novodošlece, ki morajo odgovarjati vsem predpisom glede vize in kvote, kakor oni, ki ni j še nikdar bil v Zjedinjenih državah. V mnogih slučajih ne bo nikake nade do povratka za bogve koliko let. Ker inozemec, ki ni zakonito v Zjedinjenih državah, ne more postati ameriški državljan, ne more dobiti sem žene ali otrok' izven kvote, niti nima pravice do prednostne kvote za njih, kakor to dovoljuje novi zakon onim priseljencem, ki še niso ameriški državljani. Družine ostanejo raz-, družene. Toliko Secretary of Labor, kolikor generalni priseljeniški komisar so priporočali kongresu, da se sprejme zakon, ki naj . tem priseljencem dovoli, da legalizirajo svoje bivanje in postanejo državljani. Kongresnik Schneider iz Wisconsina je predložil zakonski načrt (bili) v tem zmislu. Imigracijski in naturalizacijski odsek reprezentativne zbornice je odobril ta načrt in sedaj le čaka, da pride na dnevni red v zbornici. Za-. konski načrt določa, da inoze-■ mec, ki je prišel v Zjedinjene • države pred dnem 3. junijem, 1921, je od tedaj stalno prebival v Zjedinjenih državah in je oseba dobrega moralnega značaja, sme legalizirati svoj prihod. Ta zakonski načrt se ne nanaša na inozemce, ki so prišli v Zjedinjene države med 3. junijem, 1921 in 1. julijem, 19,24, ko je sedanji priseljeniški zakon stopit v veljavo. Po novem zakonu je vsak inozemec, ki je nezakonito prišel v Zjedinjene države po 1. juliju, 1924, podvržen deportaciji za vedno. Ljudje, ki so prišli pred tem dnevom, pa so podvrženi deportaciji kvečjem za pet let po svojem prihodu iz razloga svojega nezakonitega prihoda. Radi tega le malo ljudi, ki so prišli nezakonito med 3. julijem, 1921 in 1. julijem, 1924, je podvrženih deportaciji in po 1. juliju, 1929 sploh nihče izmed njih ne bo podvržen deportaciji radi nezakonitega prihoda. Foreign Language Information Service naprosil kongres. Potrebno in človekoljubno je zato, da se vključijo v novi zakon tudi oni, ki so nezakonito prišli do 1. julija, 1924. Da obrne pozornost kongresa na to potrebo in da sploh pospeši akcijo v korist inozemcem, j.e Koehla in majorja J. Fitzmau-riee preletel Atlantik od vzhoda z letalom Bremen. V JUGOSLAVIJI pričakujejo zopet veselega dogodka v kraljevi družini. Oficijelno je bilo naznanjeno, da se pričakuje prihod mladega princa ali princezinje v apriiu. V VERSKIH NEMIRIH v Indiji je bilo te dni ubitih 11.0 oseb, ranjenih pa nad 600. Klali so se med seboj fanatični pristaši hindustanske in mohamedanske vere. -------o------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 ipravni svet od Foreign Language Information Service od->oslal kongresu sledečo resolu-:ijo, na katero je bila posebno tbrnjena pozornost merodajnih crogov: Uvažuje, da imamo v Zjedi-l j enih državah mnogo tisoč ino-:emcev, ki so se izkazali zako-loljubnimi in koristnimi člani prebivalstva, ali o zakonitem prihodu, katerih ni uradnega zapiska, in Uvažuje, da ti inozemci pod sedanjim zakonom ne morejo jiti naturalizirani kot ameriški državljani, dasi so stalno prebivali v Zjedinjenih državah mnogo let, Uvažuje, da ta njihova nesposobnost .jim povzroča resne težave, ki jih ti inozemci niso zaslužili s svojim nezakonitim prihodom radi neznanja, in ki dejanski tvorijo krivico v onih slučajih, ker pomanjkanje dokaza o njihovi pripustitvi je pripisati nepopolnosti zapiskov samih, in Uvažuje, da sedanje abnormalno stanje teh inozemcev, ki niso več podvrženi deportaciji in imajo pravico ostati v Zjedinjenih državah, ovira njihovo asimilacijo, jih izključuje iz raznih poklicev in služb, one-mogočuje v mnogih slučajih njihovim ženam in otrokom, da se jim pridružijo, in jih odstranjuje od popolne in najkoristnejše sovdeležbe na javnem življenju te dežele, in Uvažuje, da je v najboljšem interesu Zjedinjenih držav, da se odpravi to abnormalno stanje, zato vo Massachusetts. Kdor bo po 4. marcu videl na livadah omenjene države jahača, ki b6 jezdil jeklenega konjiča, bo lahko uganil, da j e > to bivši predsednik Coolidg^e. * Poročilo iz Londona javlja, da je glavar Amanullah v Afganistanu, Indija, sklenil na vsak način zatreti plenjenje, ki še vrši med različnimi rodovi njegove države. Vsakega ujetega roparja enostavno privežejo na odprtino cevi nabasanega topa, in ga s topovsko krogljo pošljejo v večna lovišča. * V mestu Superior, Wis., so znižali pristojbino za poročne licence od enega dolarja na 50 centov, še to je dovolj drago, če vpoštevamo poznejše izdatke. * Znani ameriški pregovor, da vsfek pes ima svoj dan, se ne nanaša v vseh slučajih na štirino-gate pse. * Doseči čast predsedniškega kandidata katerekoli večje stranke ni bas slabo, brez ozira na to, če je kandidat izvoljen ali poražen. Pri novem-berskih volitvah je bil bodočim predsednikom izvoljen Herbert Hoover. Njegov protikandidat Al Smith je bil občutno poražen. Zdaj se mudita oba, zmagovalec in premaganec, v gorki Floridi, in se izpod šuštečih palm smejete nam, ki ogreba-mo strupeno februarsko zimo tu na severu. * V eni clevelandskih višjih šol je nedavno graduiral dijak Douglas Yoohoo. Po naše bi se to ime izgovorilo: Juhu. Ko sem čital to poročilo, mi je prišlo na misel, kako primerna in imenitna bi bila ena naših narodnih pesmi za izvoljenko fanta Yoohoo, če bi stopil v armado in bi njegov regiment marširal po beli cesti. Njegova izvoljenka bi ga lahko občudovala z vrta ali balkona, in žingala tisto našo znano : “Regiment po cesti gre. Juhu! Pa moj fantič zraven je. Juhu!” A. J. T. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, (318 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzor’nik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 4. nadzornik: WILLIAA1 B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111. Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpre-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 člani ali članicami. V< h tl dj b. in oc ki or in. Sklene se, da upravni svet Foreign Language Information Service nujno priporoča kongresu, naj dovoli inozemcem, ki so prišli v Zjedinjene države pred dnem 1. julija, 1924, ali o pripustitvi katerih ni uradnega zapiska in ki niso podvrženi deportaciji iz nikakih razlogov, da smejo urediti svoj položaj v Zjedinjenih državah in dobiti spričevalo o prihodu, potrebno .va naturalizacijo, Sledijo imena članov upravnega sveta (Board of Trustees) od Foreign Language Information Service, katerih ime je jako uvaževano v ameriški javnosti: George W. Bacon, Al- len T. Burns, Fred M. Butzel, Anthony Campagna, John Palmer Gavit, James L. Houghtel-ing, Will Irwin, Julia C. Lath-rop, Frank M. Leavitt, George McAneny, Mrs. Walter H. Mer-riam, Herman A. Metz, Hugo Pam, Michael I. Pupin, Mrs. Jacob A. Riis, Josephine Roche, Ida M. Tarbell, Graham R. Taylor, M. F. Wegrzynek, Arthur H. Young. FL.I.S. o------------- GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz I. strani) ne\ the ministra pomi)ff sme nikjer v Italiji iskati dela,] niti mu ga ne smejo italijanska: podjetja dati. Takih primerov bo še mnogo in italijanske oblasti bodo nedvomno v vseh enako postopale. V prvi številki glasila jugoslo-venske kolonije v Franciji “La Yougoslavie en France” piše izseljeniški komisar dr. Kuhar o slovenskih rudarjih v Franciji. Naši rudarji so se začeli seliti v Francijo takoj po vojni in zdaj jih je tam več tisoč. Tudi hrvatskih rudarjev je že mnogo v Franciji. V rudniku Lens je okrog 1000 slovenskih rudarjev, ki bivajo v mestih Lievin, Lens, Sallaumines, Mericourt, Noyel-les sous Lens, Avion in Vimy. Družba Mines de Bruaj zaposluje 127 slovenskih rudarjev, družba Mines de Corrieres pa 200. V Metzu in okolici je nad 4500 Slovencev, ki so zaposleni v me-talurgični industriji. V severni Franciji imajo Slovenci 6 delavskih podpornih društev, 3 pevska društva in eno tambura-ško. V Loreni je 9 podpornih društev in eno tamburaško, katero so ustanovili Slovenci skupno s Hrvati. se takoj podali na izsledovanjl zločincev in jih končno tudi ^ lotili. Izročeni so bili sodišč^ Pomiloščeni nazarenci. kraljevim ukazom so na pre^t log vojnega ministra pomi^,; ščeni mnogi vojaki-nazarencl ki niso hoteli prijeti za oroŽJ' jn ^ in so bili zaradi tega obsoja Jrie( na težke kazni do 10 let. S$j jeej ta nazarencev ima precej p1'1 gra padnikov zlasti v Vojvodini v sremu. driv j soni Picr Izseljevanje v Kanado. Vla da v Ottawi je pravkar s’^jthjj omejila naseljevanje in t°!' ing razlogov svoje kolonizator, V[ frQn jlMe* “Zanimivo 'je, to b Jugoslavije smejo še nad^J vveri izseljevati v Kanado saUfthe , Nemci in da so vse druge j rodnosti in narodne manjšif ^ od tega izključene. Nasprot%0 . pa je dovoljeno po novi odrojuj^ bi kanadske vlade naseljevale];^ calih rodbin in to brez ozira fco0p narodnost. Tako se n. pr. PHnt slej ne more več izseliti km^’the j( fant sam ali kmečko dekle ‘ mo. Toda cela kmečka ro<^})aVe na se lahko kot doslej vsak na. Ako računamo liter povprečno 14 Din, znaša vrednost iztočenega vina v lanskem letu skoro 3,400.000 dinarjev. Ako ; bi prišteli še vrednost popitega i žganja, piva in likerjev, bi vsoto znatno narasla. Seveda niso samo Kranjčani pognali po grlu take količine, nego so k temu prispevali tudi posetniki tržnih in sejmskih dnevov ter letoviščarski promet. Po nettunskih konvencijah se lahko Italijani v naši državi nemoteno naseljujejo in dobivajo delo. Po nettunskih konvencijah so široko odprta vrata italijanskim državljanom, ki se lahko selijo v našo državo in iščejo zaslužka, ne da bi jih kdo oviral, človek bi mislil, da velja isto za naše državljane v Italiji, tem-! bolj ker je v nettunskih konvencijah v tem pogledu določba o reciprociteti. Toda Italija se nettunskih konvencij ne drži. O tem priča primer nekega delavca iz Krka, ki je hotel te dni na Reko, odnosno v Trst in dalje v Italijo 3 trebuhom za kruhom. , Dolgo je moral prositi in moledovati, da so mu dali na itali-, janski konzularni agenciji vi-i zum toda italijanska oblast mu s je na potni list napisala, da ne V Sao Paulu, Brazilija, imajo ondotni Slovenci svoje kulturno društvo, ki so mu dali čudno ime “Ornus”. Prvo svojo svečanost je društvo priredilo 16. decembra in sicer v proslavo osvobo-jenja in ujedinjenja. Poleg deklamacij “Mi vstajamo” in “Taki smo mi” je bilo na sporedu petje in predstava dr. Novača-nove drame “Veleja”. Proslava se je vršila v eni največjih dvoran v mestu Celso Garcia, ki je bila natlačeno polna. Svečanosti se je udeležila vsa jugoslo-venska kolonija s konzulom Paeto na čelu. Korporativno so prisostvovali proslavi člani Ju-slovenske narodne zajednice, Jugoslovenskega podpornega in prosvetnega društva, Jugoslo-venske čitalnice in Jugoslaven-skega tamburaškega zbora. V bližini Kaštela Starega pri Splitu so doslej neznani razbojniki napadli Ivana čavko in Ba-rišo Božiča, ki sta se vrnila iz Amerike. Razbojniki so se nameravali polastiti ameriškega denarja. V borbi je bil Božič težko ranjen. Čavko pa le lahko poškodovan. Napadenima bi se bilo najbrže še slabše godilo, če bi se ne bil v kritičnem času pripeljal mimo avtomobil trogirskega zdravnika dr. Matjaša. Napadalci so nato pobegnili v bližnji gozd. Zdravnik je ranjencema nudil prvo pomoč in ju prepeljal v splitsko bolnico. Orožniki so •% naseli v Kanado. vanCt of Pe sV‘n°t Gofhe , Dosedanji konzul Zedinjef.enhai držav v Beogradu K. PatoP|reaS( zapustil koncem januarja državo in odpotuje na novo mesto v Lipsko. Paton je deloval v Beogi'^he p 10 let in si je med tem Čas(Lo(jge stekel velike zasluge za g°6:fore c darske stike med JugoslaviJcidit0l. Zedinjenimi državami. ;he pr fxPen; O roparskem umoru Jošk^' \ye remica se poroča: Jeremic ivc'ePr< posestnik in mlinar v Dri^1Jie ^ cih, pošta Petrinjavec, ki se> haja že na Hrvatskem. St#l bil komaj 26 let. Ko je iz#1! C( so ljudje neprestano sprali njegovega pomočnika IvaH^o^) larja po njem, a ta jim je °cho0 varjal, da je gospodar zarad’tate kih svojih razmer odšel J^'Bcenj no kam, morda naravnoSfish Dravo. Ljudje pa so dob^fit s, čeli opazovati Kolarjevo ob^ork. nje in se čudili, odkod mu fj krat toliko denarja, s kater'1 začel popivati. Ko je k°j *0 postal tako drzen ,da se j£ pojavljati v gospodarjevi °^tr0], je bilo izven dvoma, da je 's,ho a moral svojega gospodarja s|ara( viti s sveta. Orožniki 9°itro]( njem izvršili preiskavo, v Urittj okrvavljeno sekiro in g^'jll a nakar so takoj aretirali ki je zločin priznal. Orož11' jtao^ I komaj spravili aretiranca he £0 ! Drave v Središče, sicer bi ] lo razkačeno ljudstvo Jalitj ! Zdaj se morilec Kolar nal*‘^ ^ i zaporu v Ormožu, kjer sc Rrch i obnaša prav cinično. ; Current thought. WHAT PRICE PUBLICITY? p Publicity — of the right sort - is esential for the ogress ol our organization. A good number of reason? t be given to support such a contention. It is the plain am! n°^ evei'y Slovene youth knows of the .1. S. K. J. hey should }>e informed that it isn’t a radio station. It is necessary to crow, beat the tom tom, hold mass meetings t show posters to have youth hear of onr existence. We a\e the resources with which to solve this problem within us merely takes initiative to fulfill the desired end Pubheity. The greatest, satisfaction that we should recognize is that ere is no limiting factor to carry out a publicity program, un s are not necesary to make the J. S. K. J. known to the f y°unK public. It is the allegiance of members to their ges and their activity which promotes recognition. Mem-rs are not bought they are won. etc Ffre(*Uent a^airs as dances, plays, picnics, entertainments facilitate contact between youth and serve as silent ad-Youth is very impetuous, decisions are made quick-th n man^ times without any basis. The emotions rather I da&n ^-le *n*e^ect are inclined to dominate. Thus if a good I ber°e anc* the youth is pleased, the result is new' mem- s- It any person analyzes the period of greatest increase members, it. will be discovered that usually the increase kind'16 anc^ Recon S°0(I members keep these m Thhems'ivcs. °*' to ei 6 et^tor is always willing lrmsheVrt fSuace to a group if fur‘ ,a%dit . v, necessary facts. The •a; coot?* .S a ri^bt to expect this • Print61 a^°n when the news he Wfhe jS’,ls °- as much benefit to e *: Qf*. ^es as it is to the paper. °^jiave ailc* menibers should k 1 'newsno 6 habit of keePintf our vanča ‘ *er informed in ad-°f pe 0 events. Photographs 'j^nhanP aiul eventM always 0l’Cl'ea.spCn n.ews ai'ticles and in-nfOur r le*r Value for a paper. unfortunately can Gffthe “ t0 exPense of having gr%6 p;Cl's made from which čas(Lodp-nC Ule may he printed jos'tore j authorities will there-vij°iditoi- v to suPPly the ;he nv V cu^s ^ available or $Kpen0Ce 10 care of the Wp e making one. : Wresem'Sh the New Era tn fO^ilip A 0Ur organization to J Neatest degree. 3tJ — -------------- *4 congratulations c | 'v ^J&žel ess^e Kerze and Ann e 0 «hooi f, aduates of Mt- Sinai radiate k °' ^uraes Passed their 11^centlv°ard examinations held vn°fish thp at Columbus, O. We jb^nt SUo S<> y°ung ladies abund-ob^orjj Cess ‘n their chosen life u A ter« ' —o — :kc°! °l[R FUTURE TOLD i °4tr0^her you believe in ]'e “tho ar y 0r not> there are few j£i ^araof0 interested in the accredited by Urintr to their birth month, ^'ill atir,Vai'*°Us periods there K0!J|sume eai‘ in this journal a 0ŽI1lached to the qualitie3 ca „ie Zodian i Vari°us signs of bi ^ thp ; 01 certain dates, in '''l^litie/a^ y?.u w*h observe na^ir^ l . C l edited to persons ’ ge arch 19 een Pebruary 19 and ' J iic >------------ CHEAPEST THIN(J IN THE WORLD One hears on all sides com-,ments in the waning use for coins of small denominations; but one commodity of daily necessity, only less important than those pertaining to food, clothing, and shelter — the daily newspaper — is cheaper and of ftdler measure than ever before. The Philadelphia Bulletin proved it by an unique experiment to satisfy its own rather expensive curiosity. The Bulletin selected and issue less than jiverage in size an published it book form minus advertising. It used book type and reduced the pictures and comic strips to conform. The product was a volume of 307 pages, as much reading matter for two cents as the average two dollar work of fiction contains. For two or three cents every day all that entertainment and encyclopedic information, gathered from the ends of the earth at enormous expense and labor, are delivered at the door. There is nothing else in the world so cheap as a good newspaper, and few, if any things, so expensive to produce. The newspaper, not the motor industry is the model of quantity production at popular prices. ~o------------- TO HAVE AND TO HANG ON TO The game of the season was on. It was the beginning of the last quarter and so far neither team had scored. The stands were filled wTith thousands of people who were cheering and jumping wildly about. Finally the mamouth crowd grew still and held its breath as the ball curved gracefully through the crisp autumn air into a perfect pass, and then the stands burst into a mighty uproar. Our hero clutched something in his arms and started. Great hands reached out to stop him, and feet seemed to come right out of the ground to hinder his progress. Faces, faces—grim, fighting, leering faces. He struggled through, it seemed, thousands of them. In a daze he could see the cheer leaders dancing around and hear the cries of many voices. With a grim smile he passed onward, onward, only a little way now, fighting for every inch. He made it. Tony finally succeeded in getting clear through the bleachers with his basket of fresh roasted peanuts without spilling even one peanut. —Scott Brown. EXCHANGES Joliet, III. The next regular meeting of our lodge, St. Peter and Paul, will be held Sunday afternoon February 17th in the lower hall of the Slovenian National Home. Our last annual meeting was cut short, leaving important subjects and questions to hang over for the coming session Sunday. The officers have arranged refreshments and entertainment as is customary in different periods during our year of progress. The last meeting of Jan. 20th was very creditably attended | we hope that the entire membership takes as much interest in the coming meeting. A committee to sponsor and organize sports was selected consisting of the following: Brothers Anthony Skill, chairman; Johnny Lunka; and Jack Zivetz. Perhaps “Tony” has already signed up some competition. There’ll be a great deal more said at Sunday’s meeting so make it your point to be present and fall into the activity of our lodge. John L. Zivetz Jr. Secretary. Library, Pa. In Europe people at this time of the year are compelled to work much harder then w'e are accustomed to doing here. Our parants appreciate the produc-tiv^nes of our land and it is our duty to be thankful of the opportunities offered us here. A number of yxuing men who served in the World war are working in the mines of our town. They often comment on the uncomfortable weather conditions existing and complain of the water in the mines. We have an old “victrola" at home and enjoy listening to both English and Slovene music. We regret that we can not hear Mrs. Pavlo Lovse and Mr. Anton Subelj for we would love to listen to the clear and melodious voices they are said to have. Here are two riddles which I believe are interesting. What is the difference between a dancer and a duck? (One goe-« quick on her legs, the other goes “quack” on her eggs.) Why are lollypops like race horses? (Because the more you lick them the faster they go.) Tom Likovitch. Waukegan, 111. 1 am proud to introduce to all of the S. S. C. U. members a very active member of the Comrades Lodge No. 193 of Waukegan, 111. I find great pleasure in introducing Mr. Comrade Fred Terlap to all of the English-speaking lodges ot the Union. They may have an opportunity to meet him in person very shortly, w'hen we will meet other ball clubs of the Union this summer. However I wish to give you a few pointers about Comrade Terlap. You no doubt have noted the big piece of timber that Comrade Terlap has on his shoulder in the picture, also his comely way of wearing his cap. If you believe that he is some what of a comedian, you have guessed right and let me say to you that Comrade Terlap is one of the best comedian performers on the base ball lot of to-day and I don’t mean perhaps. Com. Terlap has also played ball with the best of them on the sand lots and also with the Tri-State League of Ashland, Kentucky, playing third base. He played ball with the old Illinois-Wisconsin league, and also played ball in Cleveland, Ohio for four years with the Class A ball teams. I also am proud to state that Comrade Terlap played ball with Bob O’Farrell the New York Giants catcher, with whom I had the [ opportunity to shake the mighty hand. The introduction was made by Comrade Terlap, and we had a long chat about our new base ball club. Mr. Bob O’Farrell gave his sincere wish to see that; the R. S. C. I!, and also the Comrades ball clubs will be of the best quality anti that the Comrades should have no trouble in having a strong team when they have a rnan as capable as Comrade Terlap to handle the task. No doubt you all know Bob O’Farrell hails from Waukegan so naturally he is pulling strong for the Comrades of W’aukegan. However it remains to be seen what lodge will have the best club. So beware and be ready for defeat St. Stephen No. 153 of Rice, Minn., George Washington No. 180 of Cleveland, Ohio, Arrow* head No. 184 of Ely, Minn., Betsy Ross No. 186, of Cleveland, Ohio, Collinwood Boosters No. 188 of Cleveland, Ohio, Euclid Circle No 189 of Euclid. Ohio, St. John the Baptist No. 192 of Gilbert, Minn. The Samaritan No. 194 of Indianapolis, Indiana. Happy Go Lucky No. 195 of Barberton, Ohio, North Star No. 197 of Duluth, Minn., Pittsburgher No. 196 of Pittsburgh, Pa. and other lodges that will have ball clubs in our Union. I would and I know that the rest of the S. S. C. U. Members would like to hear from the above mentioned lodges in our New Era. 1 also wish to say that Comrade Terlap plays a concentina, is a master automobile mechanic, boxer and athletic instructor, also a public speaker, in other words an all around man. I really dont know just how to praise Comrade Terlap, but I am mighty proud that he has joined the Comrdaes. The entire Union should be proud of him, for he sure has a way of getting around and makes fast friends immediately and reminds them that he has joined one of the best and the greatest Union in the world. The words which he stated at our meeting will always ring like music to me when he said: “I dont care how many members we have in our Union or the Comrade’s lodge whether we have a million members or one, 1 will be a member to the very last as long as the Union exists.1’ A very fine statement Comrade Terlap, and I hope that all of the S. S. C. U. members have the same thought about our organization. Here’s hoping that Comrade Terlap gets the best of loyal cooperation from all of the S. S. C. U. members and especially the best from the Comrades. I wish for every member of the S. S. C. Union to read my articles this week which I’ll call true facts of every day occurence. Read them over and over if you must to get the full value of there meaning. I’ll start by the wise saying of “He who undervalues himself is justly undervalued by other’s.” And here are more wise sayings that pertain to everybody in this world. It is much easier to be critical then to be correct. Patience is a necessary ingredient of genius. Injustice in the end produces independence. Behavior is the theory of manners practically applied. Good company in a journey makes the way seem shorter. Plough deep, while sluggards sleep, and you shall have corn to sell or keep. Be a pattern to others, and then all will go well; for as a whole city is affected by the licentious passions and vices of great men, so it is likewise reformed by their moderation. Human nature is fond of novelty. Now for a few little funny, wise sayings which happen right here in Waukegan and Captain J. Laurich. BETSY ROSS, 186 SSCU- •F. Kovitch i J. Tolar G. Kovitrh R. Riddle C. Mandel 137 173 146 159 145 111 .160 157 178 143 136 161 .188 147 170 45C 415 49f. 440 505 Totals 787 758 766 2311 Captain G. Kovitch. Played February 8th, 1929. ST. JOSEPH SPORTS NO 1— Marky 176 206 146 528 Baltus . 156 144 167 467 Stermole 162 145 156 463 F. Verhotz 159 140 141 440 148 137 246 F. Oberstar 331 elsewhere every day. The fellow who took laughing ga and couldn’t laugh it off. The woman’s exchange isn’t a place where you get new wives foi old ones. Osculation knows no nationality. A kiss is something that tastes good in any language. No man but a blockhead ever wrote except for money. 1 wish to announce that a new boarder has arrived in the home of Mr. and Mrs. Kenik. The new boarder arrived at. four o’clock early Monday morning of January 28th. We understand that this boarder shall be known as Margaret Kenik, the name Margaret being inherited from preceding individuals of the family. Miss Margaret has two older brothers to play with and the boys certainly are proud of their new playmate. Perhaps Mr. Kenik will be compelled to walk the floor nights but by now he should be experienced and accustomed to being disturbed from his sleep. We certainly shall be anxious to receive Margaret into our lodge for there is a marked shortage of girls. The proud parents are members of Sv. Roka No. 94 of Waukegan, 111. Being an enthusiastic follower of new songs that are offered to the public over the radio, I the other night heard a number of new and old songs and am going to give you the names of them as they came in from several broadcasting stations thus: one day a Dusky Stevedore from Constantinople while Picin Cotton in a Bamboo Garden met Ramona returning from Happy Go Lucky Lane with Hard To Get Gertie. Oh You Have No Idea how Wonderful they looked among the Blue Grass, Ready For The River, but he was Too Busy thinking of a Lonely Little Blue Bird Away Out on the Mountains who was his Beloved, They started Slidin Around and said How Can You Stay Away So Far, and he answered Because My Baby Don’t Mean Maybe Now. I’m More Than Satisfied. They told him about Happy Days and Lonely Nights, so he took them to his Little Log Cabin Of Dreams Along Miami Shore, Down Where The Sun Goes Down. He said I’m Tired Of Making Belief, Since Baby’s Gone, I’ve been so All Alone but now I’m On The Crest Of A Wave and pointed to her picture and said That’s My Weakness Now. They said to him You’re A Real Sweetheart but Who Is Sylvia? And he told them she’s that Honolulu Sweetheart Of Mine, The Girl Of My Dreams. In the Evening they told him to Get Out And Get Under The Moon and sing an American tune such as the Bum Song. He stood on the step and watched the Blue Shadows as they disappeared and it was just Three O’clock In The Morning as he started Climbin’ Up De Golden Stairs and fell asleep listening to the Humming Bird. At Dawning when he awakened he asked himself Was It A Dream, I Can’t Remember. Comrade Fred Terlap is a candidate for Justice of Peace, the election will take place in April. Comrade Terlap is expected to receive full support from the Comrades who are determined to see Brother Terlap as a Justice of Peace as well as ball player and good member. Totals. 801 772 856 2429 Captain F. Verhotz. ST. JOSEPH SPORTS NO. Ogrin’s home where we hat the pleasure of meeting Mr Frank and Miss Mary Ogrir who vve are positive would make excellent Comrades. We are looking forward to they joining our lodge in the neax future. From here fate took us to the K. S. K. J. bowling tournament held at the Waukegan Recreation rooms. I sort of regreted that the S. S. C. V. did not hold the tournament in place of the organization that did. Next season 1 will see that our lodge has a similar affair in Waukegan, and let’s make this the biggest and best ever. After visiting this tournament I discovered that a number of Comrades were also members of the K. S. K. J. 1 am sorry to comment on the fact that these few Comrades did not say so much as a hello to we three Johns. After quite a discussion among ourselves we concluded that perhaps the reason for their attitude was because the Comrades were not the ones to put up such a show. Let me tell everyone of you Comrades and also the whole wide world that our Union is the best organization in the world inspite of the fact that I belong to two other lodges in our town. The Comrades 1 believe are the cream of all the lodges in our organization. Our lodge has grown I from six members about seven ; months ago to a membership of j forty. At this rate we should I surpass most of the lodges in the next seven months. Comrades because some of you belong to other lodges is no reason why you should not bid your fellow brothers and sisters a merry hello. Comrades we determined was a very suitable name and thus adopted it and now the thing to do is live up to our name. So Comrades and friends I wish to again impress you that the issue is not to knock other organizations, but rather to defend our own. YVe are just beginning activities in athletics which merely means a matter of time before our organization j leads the rest. Right now I can truthfully say that the Com- j rades is better known in Wau-! kegart than any other lodge, j and we should find no difficulty to surpass every group in j our town. It is up to every Comrade to cooperate in the elevation of our lodge to the i nth degree. John Kolenc, j Cleveland, 0. BOWLING—The Collinwood' Boosters No. 188 JSKJ swamp- j ed Betsy Ross No. 186 JSKJ, taking all the games. The last game was lost by two pins. That sure was close, and a lit-1 tie tough luck on Betsy Ross’ part. Well, the team hopes to turn tables on them the next time. The St. Joseph Sports No. 1 smothered the St. Joseph Sports No. 2 by a score of 400 and some odd pins. That was hard beating to give any team. No doubt the No. 2 team will do better next Friday night, February 15th, when they will tackle the Collinwood Boosters. Betsy Ross will fight it out with St. Joseph Sports No. 1. The high man for these games was Frank Oberstar who bowled 246. There are quite a few more bowlers on these teams who could bowl as good as 246 and better in some instances. What we need is a lot more r-ooters for the teams. So come on you members, and support your teams — George Kovitch. Played February 8th, 1929. COLLINWOOD BOOSTERS, NO. 188 SSCU.— N. Kasunic 181 145 166 492 F. Laurie 177 179 169 525 J. Koren ...128 103 145 376 J. Ferlin 192 213 158 563 J. Laurie —187 189 130 506 Totals ....865 829 768 2462 Blind II. Verhotz J. Smith . M. Krall Klisuric Totals Captain II 145 104 136 159 128 108 128 129 149 105 127 152 146 2— 435 317 391 440 423 672 659 Verhotz. —o-------- 675 2006 Phutiology BORROWED, STOLEN AND ORIGINAL JOKES Time off The man in the street paused and looked at the other shuffling along in the gutter. His second glance assured him. “Do you know your sandwich boards are turned the wrong way?” he asked. The man who was employed to advertise in the street turned and regarded his interrogate!-dispassionately. “Of course I know it," he returned with scathing directions. “You don’t suppose I’m going to work in me lunch hour, do you?” Entirely too kind Meeting his pet enemy on Main Street one day. Jim observed affably: “I was say in, some good things about you to a man this morniif.” “You was?” “Ya’as. I said you had the best cattle an’ sheep of any farmer I knowed. An’ what was more, 1 said that pair o’ hosses o’ yourn was the finest in Franklin County — wuth at least $800.” “Who’d you say it to?” queried the flattered foe. “The tax assessor.” / In the flying game AVIATOR: “Wan’na fly?” YOUNG THING: “Oo-o-oh, yeli 1” AVIATOR: “Wait. I’ll catch one for you.” SUSPICIOUS HUSBAND: “Who called this afternoon?” HIS BETTER HALF: “Only Aunt Sophie.” S. II.: “Well, she left her pipe.” “Do fast trains ever stop here?” inquired the tourist. “Sure!” wras the native’s reply “We had a wreck here once.” ------f\______ The Comrade’s three Johns went on a spree last Saturday night, beginning about 7 o’clock and ending early Sunday morning about 4 o’clock. The three Johns or John Urk. John Marlovarsic, and myself had a splendid time speaking about our Union and our lodge everywhere we went. We three musketeers went to Mrs. -o- Mr. Fred Terlap of Waukegan, 111., who has been elected to lead the Comrade baseball team to many victories. g^lSIIIIIliailiIIUIIIIEIEIIllllllllllllllI[:3Ci:illi;inil3;ilS3llIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUI|||||||||||II|||||||||ll||lll||lll||ii|||||||||||ElinilllltllUIllllllllIlllllllII!i:iliailllllllIilII!IUIIiniiII8llll9l!niVI|]SII{inS3I3i:3l3IkIKSIUfUIIi!HIEEIl!IIieiglIlg8!IIIIIHIUSI3Ei;iUS!!I7H!S:!II[!:i{l!I9£III£lIIISI5IIiH!KISS7!i:SS^lStIlIlliil^ BlIllllllMIIIIIIIIIIllllllEIIIIIIIIIIEIIlllllllllISIIllllllllllIIIEEilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllSIIIIISIRIIIIIIIIIilSllllllillllllllllllllllllllLlllllllIIIIIIIIilllllSllIlllIllllIlillllllllllllillllllllllEISIBIIIIIIIIIIIIllZlIllIESBIllSllillJIIlSllIiailliESIllllBIIIBllIIIESSIBlBIIIIIISIillSIISlSilSIIIIIlEilillllilEIElIliiSIIIlIEDlEIililSECBIllSliiiBIRSlllliSISUI O GOZDNEM ŠKRATU IN KIRLIBABI (Za N. D. — ga. Pavla Lovšetova) Živeli so nekoč štirje poredni iolarčki, ki so starišem in učiteljem na vse pretege radi nagajali. Če se niso mogli izmisliti vsak dan kake nove buda-losti, so pa stare večkrat ponavljali. Neko jutro se na poti v šolo naenkrat spomni najmanjši, Lojzek, da je ob lepih dneh prav neprijetno sedeti v šoli in se učiti, zato predlaga svojim trem tovarišem, da bi šli dopoldne raje v gozd ležat na mehek mah. Vsi štirje lenuhi so takoj ene misli in namesto proti šoli, jo zavijejo proti gozdu. Rajsko ptičje petje je odmevalo po vseh drevesih, hladna senca se je širila vsepovsod. Mali poredneži so že krenili proti veliki smreki, da bi odložili svoje šolske torbice. Tu se pojavi kar naenkrat pred njimi velikanski mož s tenko vrvico v rokah in jih prijazno nagovori: “No, kam pa, kam, dečki lepi ?” Največji, Franček se prvi ojunači. “Malo na sprehod gremo po gozdu.” “Tako zgodaj greste na sprehod? Kaj pa v šolo ne boste šli?” Vsi štirje se spogledajo in nobeden si ne upa odgovoriti. “No, kaj je s šolo?” vpraša še enkrat veliki mož. Tedaj pa zakliče ostrojezični Martinek: “V šolo pa danes že ne gremo,” in že steče par ; korakov dalje, da bi pobegnil. Tedaj pa vrže mož, ki je bil sam gozdni škrat, vrvico za njim, in ga takoj ujame. Istočasno se vrvica zadrgne tudi ostalim trem dečkom okoli vratu in gozdni škrat jih potegne za seboj. Dolgo, dolgo hodijo po gozdu, vedno večja goščava jih obdaja. Slednjič pridejo do samotne hiše, kjer potrka škrat na edino malo okence. Kmalu se pojavi na vratih grda brezzoba starka, ki se široko zareži do-šlim gostom. Škrat jo pozdravi: “Glej. Kirlibaba, bogat plen ti prinašam. Na jih, tvoji so.” To izgovoi-ivši, ji vrže vrvico, na kateri so bili zadrgnjeni dečki in odide v hišo. čarovnica hlastno pograbi vrvico ter potegne izza pasa malo čarobno palčico, s katero se .dotakne vsacega dečka posebej, J mrmrajoč zraven nerazumljivej besede. In glej, mesto dečkov stojijo pred njo zdaj štirje mladi pre-šički. Starka stopi okoli vogla k malemu hlevčku, ter odpre vrata vanj. Pujski ji lepo sle-1 dijo, ter eden za drugim poskačejo čez korito v malo hišico, ki jo starka takoj dobro zapre in nato odide v hišo. Doma v mestu pa so medtem čakale mame, kdaj pridejo Lojzek, Franček, Martinek in Nan-dek iz šole h kosilu. A ni jih bilo od nikoder. Vse v skrbeh so tekle v šolo vprašat, zakaj njih sinčkov ni domov. Učitelj pa jim je povedal, da vseh štirih ni bilo zjutraj v šolo. Iskale so jih nato pri vseh znancih, na vseh igriščih, pretaknile ko vse kote, a dečkov niso našle nikjer. Čisto potrte so se vrnile na svoje domove. Minilo je od takrat že par mesecev in Nandkova mamica je pri iskanju za svojim sinkov zašla globoko v gozd, kjer je škrat srečal tisto usodno jutro vse štiri dečke. Naenkrat ji priteče nasproti lepo rejen pujsek, skače ji okoli nog in se dobrika kot kak psiček. Dolgo se ga otepava mamica, a ko živalica le ne da piiru, ga slednjič vzame v na-llJAlje na «. ftfr/yaij., __________ A k A BRAVE GIRL When February comes around and we think of historic figures we usually think at the same time of events connected with them, and the Revolutionary war and its several battles is now very prominently in our minds. There is one incident of the War that comes to mind just now, and that is1 the siege of Ford Henry. Fort Henry was the stronghold or | safety post of Wheeling, then a little village on the banks of ~.......... ltd«' •p* in / ____________ The Indians Saw Her, But They Did Not Shoot. the Ohio River. This was new country then and the Indians felt bitter hatred of the white men who were pushing farther and farther west. The strife between the Indian and the white men was such that whenever the white men saw the Indians approaching they and all their families sought refuge behind the strong walls of the fort. This enemity had continued for many years until 1777, when the Indians saw a chance to vanquish their foe by joining forces with the British, who were at that time engaged in trying to subdue rebelious colonists. So it was that a party of Indians attacked Fort Henry. All the whites hurried into the fort and barred the gates. The fight was a hot STICK John Jones was eager to get a job during the summer vacation. His father had been ill and his mother had worked hard to keep John at school, and hold the little family together during the long winter months, so John scanned the list of advertisements with anxious eye and finally selecting one that he thought might be applicable to him he carefully brushed his clothes and his shoes, arranged his tie and smoothed down his hair and went forth in search of employment. He was a nice looking I boy when he took his place in , the long line of applicants who | stood or lounged outside the door of the private office, bearing on the door the name: Frederick Gray. At last John's turn was reached and he hurried forward. Mr. Gray looked the lad over carefully with clear kindly eyes. He asked him a few questions about his home, his parents and his schooling, all of which John answered satisfactorily and the lad’s hopes rose high. Then Mr. Gray did a queer tiling. He rose and taking from behind his desk a walking stick he handed it to John and said: “Do you see that nail sticking there in the wall? Let me see H you- uui it B^uwely. on one. The whites fired through the logs upon the Indians. Then the head men sent out fourteen men to drive the In-1 dians away, but the Indians so far outnumbered the whites that nearly all were killed. Then another relay left the • fort and met the same fate. By this time there were but twelve men left in the fort and the powder was nearly all gone. In a house a little distance away was a keg of powder. The question was, how to bring it into the fort. But who would go for it? Any one leaving the fort would be a sure target for the Indians. Two or three young men offered to go. The leader ; said: “We can only spare one of you. Settle it among yourselves which one it shall be.” Then out stepped that brave girl, Elizabeth Zane. “Let me go for the powder,” she said. But the people said no, such a dangerous mission was not for a young girl to undertake. Her friends begged her not to think of leaving the fort, but Elizabeth had made up her mind and she was not to be dissuaded. “We cannot spare one man,” she insisted. “I am only a girl and I will not be missed.” At last she had her own way. The gate of the fort was opened a little way and the girl ran out. The Indians saw her but they did not shoot.' Perhaps they did not think it worth while to waste a shot on a girl. She reached the house, poured the powder into her apron and started to run back to the fort. All of a sudden the Indians seemed to realize what she was about. They gave a wild cry and fired their guns at her. They missed. Faster and faster she ran and got through the gates just as another shower of bullets came from the Indians. Then the Indians | tried to break down the door of the fort, but their plans failed and soldiers from another fort came to the rescue of the handful of men so valiant-; ly holding Fort Henry. But it was really Elizabeth Zane who had saved the day. I---------- AT IT the head with this stick, three times in succession. If you can, the job is yours.” The nail was a small one and the walking stick was very narrow. John tried, he nearly hit it but he could not strike the nail on the head three times in succession. Chagrined he j passed out of the office and the j next applicant passed him on, the way in. Outside stood a group of sullen, disappointed, boys all speaking meanly of the I man who went about engaging a boy in such a peculiar and; unfair way. But John did not j join them. Instead he walked home, thinking deeply as he went. The following week the same advertisement was still appearing in the newspaper and again John Jones presented himself at the door of Mr. Frederick Gray’s private office with a new lot of applicants. When his turn came he entered the office confidently, and his confidence did not waver when Mr, Gray looked at him keenly and again asked him the familiar questions. Then Mr. Gray once more reached for the walking stick and with his instructions handed it lo John. John took the stick and Whack! Again, and again! He hit the nail right o,w Uit Idfc^ii. Mr. (iiay. loulwil I rar J'a/y/o^f COOK FRUIT CUP MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members This time of year the wise cook provides the family with f.s much fruit as possible, j Fruit salad, fruit desserts, one or the other, should be served every day. A simple dessert is a plain fruit cup which though easy to make and serve is always excellent to eat. Dice enough canned fruit to make two cupfuls. For this use peaches, apricots, pears, pineapple or any desired fruit. Dice enough fresh fruit to make 1 cupful. For this use apples, oranges, bananas, grape fruit or any desired fresh fruit. If necessary to fill out the right amount or to make variety a few prunes, dates or figs may be included, but this sort should not be more than one-quarter of the whole amount. Mix the two sorts of fruits together and add the juice from the canned fruit. Serve in small sherbert glasses. A garnish of a bright red or green cherry, or a bit of bright jelly is an attractive addition. Notice that no sugar is called for. It is important that this dish be not too sweet. Serve with a cookie or water. —o-------------- VRABEC Vrabec bedni in neumni, res se nič ne naučiš: druge ptice v gorkih krajih — ti pa z nami mraz trpiš! Vendar vreden si pohvale, ker nas v zimi ne pustiš, v dobrih, kakor slabih časih, moško z nami ti držiš. (Nepoznanski). ZA PEČJO » “Zimska burja lomi veje, kdor se greje, ta se smeje!” misli Iko, naš junak, in se stiska v kot gorak. ______ NA SANEH Kaj ni nehvaležnost velika, kdaj neki jo svet bo popravil: Še zdaj nima mož spomenika, ki prve je sanke napravil! T. — DOBRA HVALA Srečata se dva siromaka, dobra prijatelja, ki se že dolgo nista videla. Ko se najprvo pobarata za zdravje, vpraša prvi drugega: “Kako kaj života- riš ?” “Dobro,” odvrne drugi. “Kar | imam denarja, ga imam v žitu, kar imam žita, ga imam v moki, kar imam moke, je imam v ^ hlebcu, kar imam hlebca, ga ! imam v trebuhu.” j at him with pleasurable sur-| prise. “Aren’t you the lad who was here last Friday?” he asked. “Yes, sir,” answered John. “But then you could not hit the nail,” said Mr. Gray. “No, sir,’ said John, “but 1 got to thinking and I knew you would not have asked me to hit the nail if it were impossible to do so. I wanted the job and I made up my mind that I would try to get it. I i went home and drove a nail in our back fence and I practiced hitting it with the handle of .my mother’s broom until I knew that I could hit it every time without a miss. Then I came back to get the job, sir. Do I get it?” ‘You do,” said Mr. Gray, I beaming upon the boy. And . I think he deserved it; don’t I [XAjt? Blaine, 0. Tudi jaz se nekoliko oglasim j v Novi Dobi. Pišem slovensko, j ker še ne znam dobro angleško. Sem prišla v Ameriko leta 1927 jz mamo in dvema sestrama. V starem kraju imajo tudi | pozimi sneg, kakor v Ameriki. Tam nam je bilo dobro pozimi. Smo sedeli na peči v kotu in brali Novo Dobo, katero je ata iz Amerike pošiljal. Tudi v starem kraju hodijo v šolo, kakor tukaj. V tisti vasi, kjer smo me hodile v šolo, imajo šestrazredno šolo. Jaz sem bila v šestem razredu, ko sem bi- j la stara enajst let. Hoditi sem morala eno uro daleč v šolo vsaki dan. Tu v Ameriki imamo pa samo tri minute daleč, j I Tukaj hodimo vse tri v tretji razred v Blaine. Zdi se mi, da se je slovensko bolj lahko učiti kot angleško. V starem kraju so grozdje trgali, ko smo šle od tam. Na morju smo bile sedem dni. Vsega skupaj smo se vozile petnajst dni. V New York smo prišle zvečer in smo videle kip boginje Svobode, ki drži v roki luč. V New Yorku se nam je prav dopadlo. Pa tudi tukaj kjer smo zdaj, se nam lepo zdi. Ljudmila Ilovar. . Chicago, 111. Že dolgo nisem pisala v No-!vo Dobo, zato bi imela precej iza pisati. To je moj prvi slo-j venski dopis, in če ni kaj prav, ipa naj gospod urednik oprosti, ker ne znam še prav dobro slo-; vensko pisati. Pa se bom že j naučila. Tukaj v Chicagu imamo pre-'cej snega, pa tudi precej mraz !je-. i Drugi mesec bom prestopila 'od društva št. 70, k številki 170 JSKJ, in bom v prihodnje pisala od onega društva. Pozdravljam vse brate in sestre v mladinskem oddelku. Se bom še kaj oglasila. Mary Rezek (14 let), društvo št. 70 JSKJ. Imperial, Pa. Že dolgo se nisem nič oglasila v Novi Dobi, menda zato ne, ker. nimam kaj posebnega poročati. V premogovih rovih so začeli delati tudi tukaj, kakor drugod. Dela se skoro vsaki dan, zaslužek pa je majhen. Stanujemo še vedno v unijskih barakah. Prav mrzla so ta poslopja, tako da mi čevlji pri peči zmrznejo. Ta neljuba “flu” se je tudi tu okoli klatila. Obiskala je skoro vsako hišo, pa vendar umrlo jih je le malo; za Slovenca ne vem nobenega. Večkrat se kdo pritožuje čez dolge zimske večere, meni se zdijo včasi pa še prekratki. Najrajše imam kaj lepega za citati. Zelo se mi dopade, ko čitam, kako po drugih krajih 'prirejajo igre in druge podobne reči. Pri našem društvu nimamo nič takega. Jaz v šolo 'ne hodim več, sem jo dokončala že pred dvemi leti, toda če vprizorijo kakšno igro, grem še i j vedno rada pogledat. Otroško ■ veselje mi še vedno ugaja. J Na 19. marca,, če dočakam, 1 j bom dopolnila 16 let, ko bo tre-- | ba prestopiti iz mladinskega v 1 odrasli oddelek JSKJ. Ker je I torej to moj zadnji dopis iz mladinskega oddelka, se lepo I zahvalim za vse nagrade, katere r sem prejela in se poslovim od f svojih bratcev in sestric v mla-• dinskem oddelku. Pozdrav vsem čitateljem No- ’ i ve Dobe! i t Amalija Zupančič, : clr. št. 29 JS&J. Ely, Minn. Friday afternoon as soon as I reached home, I began to build a snow fort. When my brother came home I was fin-; ished with my structure and my brother inquired the reason for my making it. The first thing he said was, “Why did you make the fort ?” I answered him by saying, “To j have a snow fight with you and to beat you off the field.” Which really wasn’t the truth. Then he said: “Name your fort.” j So I named it Fort Ely. He then said, “I’ll be Mad Anthony Wayne leading his | army against Stony Point.” The battle between my brother and I was a long and fierce one. The first thing he did was to throw a bomb and break a part of my fort. He then started to shoot canon balls which soon tore down my fort and made me finish the battle in an open field. About fif- I ! teen minutes after my fort was blown to bits we were struggling to get loose from each other. In the end both of; ! us were filled with snow and looked more like snow men ; than boys. My brother seemed j to lose heart and asked me, I “Why did you want to have that battle?” I said, “So that you won’t boss me around anymore.” He then decided to call that battle the Battle of 1929 and from then on we always referred to it as war of 1929. John Pechek (Age 10), Lodge No. 2. Salida, Colo. Here where we live there are about two-hundred Slovenian people. We are about two miles from town and we all call our neighborhood, smelter town. We have one little store here and one school. The school has received the name smelter school because of its nearness to our smelter. This smelter, however, has been closed for the last five years. In its place a large creosoting plant is being built. A large granite shed is also here which offers our fathers and brothers jobs. It will no longer be necessary for them to go to town for Work. I Our school consist of two large rooms and fifty of us are under the care of two | teachers, Mrs. Hudson and Mrs. Lytle. They each teach four grades. I being in the fifth grade, am taught by Mrs. Lytle ; whom I like very much. If we talk during class hours she makes us stay after school. We thus are bound to learn something. Hedda Botz, Lodge No. 78 J.S.K.J. PUZZLED J One day when still in the first grade, something happen-j ed to me that perhaps has never happened to you. One cold i! winter while on my way to ■ school I was frost bitten and on arriving at school my teach-er told me to go to the nurse. . With my frozen face I went to - the office of the nurse and hav-; ing never been there before I ; was puzzled as to whether to , ispeak to the gentleman dressed i in white or the lady. I had to 1 decide very quickly and it . seems that for some reason or other I chose the man. I . seated myself in his tall and soft chair and soon was asked what the trouble was. After telling him, he took me by the . hand and lead me to the right person, the nurse. I discover^ ^ that the person to whom 1 ^ went for treatment was a dentist and not a nurse as I <5 hoped. Since then I have nev* Q made the same mistake. : ^ Anglea Koprivnik, Lodge No. 1 ,1. S. K. f Ely, Mirt' P Presto, l,f!! On the 14th day of tbj ^ j month is Valentine day. Tb| day we send messages in jL shape of a heart to our friend which means a love missive. This was first started by $ Valentine, many years ago. %.j. went from house to house, ^ his birthday and gave all $ poor people food, presents &1 messages which were in a for' of a heart. The people were very hapFCa] ;and each year the same tbiC^ was done. L This month we also celebf?L^ the birthday of the two greC?( est presidents of the Unim.j& States, George Washington aL Abraham Lincoln. a„( They both received a ifUr education, more by self stu^ than by the public school. bre, Washington was a survey|au a major, and a mathematics^Ur] j Lincoln was mostly interest^ in farming, building log ;and being a clerk in a store. L jFerd. B. Demshar (Age Lodge No. 4 J.S.%ef I F LOST IN THE FOG £0c|j One night some boys aI^kin; went skating on a lake and ing our time on the lake I I had a number of narrow ^ q} capades which I shall ne|) ^ forget. It was a cold nigh^Lf in order to keep warm we b|i8 a large fire. The supplyL^ wood went low, so we n ^ compelled to get some £i’ Sa We knew where we could some coal about a mile aij 0 along this lake. We took alt, carbide lamps and started 'e(j We could see but only ten %ettl in front of us and after ska1 about a quarter of a mile Vhich looking back we couldn’t a, see our fire. On coming to j } : shore of the lake we werefte p and had to trace the coal -)usta ply by a certain beaver fe p, that we came to. After ge*| ‘‘t)0 the coal we started for the.i]kin, and, of course, as one tijt. say, we had to smell our ) “ye back. Nearing the locate to] 'the fire we heard voices ^eret ;once more were with the ]“L)0 of our friends. A fog subfile , | cause more thrills then I t“Ye< I < < care to experience again- I ‘Wh Rudolph Novlan (Age ^Jketh Lodge No. 110 J. S. M Elcar, r WIDE-AWAKE MARY GfWh, TO SLUMBERLANPf ask, “Hurry now, Mary,” f‘My I Nurse Rachel to Wide-^V I Mary, off to bed with yo'>: “Oh,” said Mary in a Jr dle-some tone, “not yet, TV’ ! dearie.” |'^ty “Yes, off to bed witlJPdy’s ,you are supposed to be We]] now,” said Nurse Rach^ t saiiij ues in the sand, a1 You see,” explained the isand-man, “I take children to umberland after my work is , ’> ?ne> and it was your turn to- | night.” ^ exclaimed Mary hap- JP1 y, ‘I’m certainly glad I went 1'* bed.” That finishes the ;bl . first chapter of Wide-'lii Awake Mary. i L1 thank you very much for A beautiful poem book you 3- SGn c me‘ I wiH try to send in g: something each month. ^riscilla Lopp (Age 13), C. ' 0sePh Lodge No. 20 J. S. #• J-» Gilbert, Minn. it ----- 'of! BLOOD sausage k ne Sunday morning my ppf Fee fiends and I went to our which was across the ') e- On the way down we )lScpf)PG(^ my sixer's house to reJ,v Some fresh blood sausage. four of them. We hur-i *° our camP and quickly L Ce.a tire and put the saus-^Bi)68 m oven- Our mouths water whem we looked • L , °VGn' A hiS “hunk” of ;ey|au with a big “chunk” of i^nur)Sa^e SUre was kr°od ^or we 'e9fijr S\l b°yS; 1 took my first :at|ea ^ 6 sausage when I re'|o f- a ^°ud ni-e-o-w. I awoke l4)Lt !ntl our eat struggling to ta^ from between my 1 Muhvich (Age 12), a4inn6 129 Ely’ d dj * ke; ----- ,w I I On MY mistake ne'fc day my mother sent me ghjjaf e erocery store to get a one pound len-plyL; ,1Ve Pounds flour and one : * A“,of **. Cl (j Savv going to the store ild |pG !iorne children jumping > a'*,]l L i e one jumping and of i ok 'alt, v breath was saying, ,ed 'ed ’ h 1,negar> mustard, ginggr, ,en|em pePPer. Then I left ska| Wh;;ndf Went my way-iile Ihif.u 1 Came to the counter ;>t C in the store the >' toll V1d nie What I wan gro-wanted. ei'e Ifte p ep^ed: “One loaf salt, aal ’lustarT^ Vinegar> fivc Pounds er |e uni! ’ ,°ne C«P ginger, and geT‘Do red hot pepper” the.|lkin(.-y°iU lcnow what you are e tffr. about?” asked the gro- »ur j“Yes n . - . atioff t0]\ t is what my moth-iceslered me to bring,” I an-the: "D0 subtle “ave a telephone, n 11 “Ye<- .' ,he asked number, be » ache1 an. I“WhatV'(:-haVe’” 1 said re ifetheart,1" , your S*T‘I w'n required. ar, nL not tel1 you> because Iswei-pi y°Ur sweetheart ” I Y G ‘What ; VNP| asked. y°Ur name then?” L-Ar’^T llama 5s Johanna Kum- Aulto , lePiied. vO^I Wo 11 ,, a Tr n-' me see ^ ro\ 4>k ” f10 *n the telephone K said- Wi-tb '^8 iSn t in’ bUt my he i'1 ‘Well ’ dnswered proudly. Said' y?!!V last name is in>” ft it?» Here i« 73457, rV j X Qg »> t inky srocSe!ldtr,g?y- 1 he"« W T" t0 hush, and I it st Would never go to •bE fas p -ause tha Ma4»o"ltDR^M G1RL' Ulster Hi. , Usiness, called Slun^t vry prom' pajje. ^ 1 Wew \Q1k( to a neighboring city, which would require several days. The Black’s had quite a number of relatives and intimate friends, residing there, so Minister Black suggested to his wife and daughter, Jacqueline, that they could easily go, and while he was attending to his business, they would be enjoying themselves at his brother’s place. Mrs. Black thought that that was a good plan, and replied in the affirmative. Jacqueline at the time, had no desire to go, because the day before she had been invited to Marie Ken-more’s birthday party, and her parents had objected, for the simple reason, that it was going to be held late in the evening. Revenge, was the cause for her not going with them, so the conclusion was, that she would stay at home with the maids, and her parents were leaving the next day. The next morning bright and early, the two maids had found themselves up earlier than usual. They both had something to do, as their master and mistress were departing for Rockville. Mary, a fat, middle aged woman, who was a widow, and was working to put her son through coliege, found herself very busy, preparing a nice breakfast. The other maid, named Jane, was much young-r. She had graduated from college, and since she couldn’t secure a job, she had to be satisfied with what little she could ^et, although perhaps, she was getting a better salary than l she were teaching. She was •at the time, helping Mrs. Black vith her packing. Jackqueline was still in bed, as it was yet early; but, her father, who had lust finished selecting the papers and books which he thought he would need, went into her room and gently iwoke her, that she should join the rest at the breakfast table. After they had finished eating the tasty food, Jacqueline’s parents kissed her good bye and told her to be a good girl while they were away. Jacqueline was yet in her morning attire, so she quietly clipped up stairs into her chamber, took a book and tried to read. Finding that a useless thing to do, she threw the book on the floor, and found herself pondering over various things such as, why couldn’t she be as carefree a girl like Joan Fosten, and she was also a ministers daughter? Why wasn’t she allowed to go to Marie’s party? She had fourteen years to her credit, old enough to have a good time once in a while, and she saw no reason why she shouldn’t. This was her only opportunity to have her own way; or, in other words, be her own “boss,” and.she surely made it a melancholy experience. “I might as well get myself at least dressed, as it won’t do me any good to feel so blue about misfortunes!” she sighed, placing her fists quickly upon her hips, looking down upon the blue velvet rug, where her pet kittens, two fuzzy white Angora’s, sat side by side, gazing up at their young mistress for sympathy, or some handling like they usually had. Not receiving any fondling, they crept out. She had just finished dressing and had already been halfway down the stairs when she thought she had heard her phone ring. Turning back, she again entered her room and lifted the receiver, to her amazement, she found it to be Judith, one of her dearest pals. “Hello, is this Jacqualine?” was the excited query at the ether end of the phone. “This is Judith” she began again after she had retained Jacqual-ine’s “yes.” “I understand, that your -folks have left for Roeksville, is that so?” was the brief query of Judith's- “Yes, and who told you that?” was Jacqueljne’s question, thinking who on earth told her, and anxiously waiting to find out. “Oh, I overheard our maid A little; but not much before talking over the phone with that new maid, I think her name is Jane, isn’t it?” asked Judith, and receiving the affirmative, she went on: “You see, I was just wondering—oh, say, I’ve got a ‘swell’ idea, for a matter of fact, it’s been running through my mind, ever since I found out the absence of your folks,” she implored with a rather strange feeling that probably Jacqueline wouldn’t agree to it. Way down in her heart, Jacqueline knew well what her chum was thinking if; or, at least, she had an idea. Most times it turned out that they had the same thought, so Jacqueline gravely asked: “Is it about some party to be held at my place?” “Why—why, Jackie, how did you come to guess? Yes, that is the very object of my phoning to you,” and then feeling sure that she would now agree and that she was probably thinking about having one, she rejoins again. “Do you think that sounds reasonable?” “Why, of course, it doesn’t because the maids will tell. No —I don’t think I’d dare to do that,” she frankly replied, hoping that they would drop the subject right there, because she hated to think of getting herself into trouble. “But listen, Jackie, you—you don’t understand—make the maids promise to keep quite about it, and you know they will,” was the persisting voice of Judith’s. “Well—that sounds kind of different. I didn’t think of that. I’ll—I’ll take the risk, Juddy, this really is risky, but you know yourself it will be my first, real good time,” came from Jacqueline’s trembling TOice. “Yes, I know how you fee) about it. That won’t change our plans though, will it?” was Judith’s sympathizing response. “No—anything—I mean yes, just as long as it will be unknown to mother. I can just imagine how shocked she should be if she finds out.” “I’m positively sure, Jackie, that she’ll never find out,” insisted Judith. She began again after they settled the matters about the party, ever being found out. “Well, then, I’ll phone all the kids and tell each to donate something toward it. I’ll call you up later, bye-bye, Jackie.” “Good-bye, Juddy!” When Jacqueline had finished phoning, she hastened down stairs about half an hour later, to reveal her plan to the maids, who were then putting the kitchen to rights. She knew that if she explained to them, they would never tell and later they had even gone so far as to get their friends to help them to make it a success. Sne began: “I hope you will be kind enough not to tell mother what I’m going to do— will you?” One of the maids, the widow, with a twinkle in her eye, stepped forward, and placed her right hand on Jacqueline’s shoulder, then stroking her long golden curls, she somehow managed to say: “Wo will do anything dear, just to please you. You know yourself that we will lose our jobs, if we are caught.” After Jacqueline heard this, she felt much happier and told them that the party was to be held the next evening. Thanking them, she hutried out of the kitchen for her phone had again rung. The evening was a beautiful sight at the Black’s magnificent home. The rooms were prettily decorated with a pink and green color scheme, and scented with incense. The guests were very soon all present, twenty altogether, each having something funny to say, all trying to talk at once. They were very happy. The maid, come into the parlor to remind Jacqueline for the third time that it was terribly late. Finally the girl gathered enough courage to go and tell her guests about that matter about to open her mouth, she thought she had heard foot of fact, and just as she was steps outdoors and following that, who should appear before her eyes, but her parents! At this critical juncture, Mrs. Black became very much a ghast, with justified antipathy, which rather checked the flow of speech for several minutes. In this embarrassing predicament Jacqueline, in reality didn’t know what to do, because a thousand conflicting thoughts were lingering in her mind, which left her in a state of stupefaction with mouth wide opened and eyes shut. Jacqueline clasped her cold hands and murmured a silent prayer, and when she opened her glary bine eyes again, she had a hard time trying to recollect to mind, whether this sounded true, or, wras it just a dream ? Sophia Vessel (Age 15), Lodge No. 20, Gilbert, Minn. o- ------------------- DOPiSi Cleveland, O. VA2NO OBVESTILO — Vse člane in članice društva sv. Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, ki pošiljajo svoje asesmente tretjo nedel jo dopoldne po otrocih ali nečlanih, poživljam, naj dobro prečitajo naslednji sklep letne seje, ki se je vršila 16. decembra 1928. “Društvo je sklenilo, da tajnik ne sitre pobirati asesmenta med sejo od otrok ali nečlanov. To pomeni, da vratar ne sme nobenega asesmenta ali knjižice nesti tajniku, da bi plačal za koga, ki pred vrati čaka.” Torej, vsi tisti, katerih se to tiče, vpoštevajte tole: Pošljite jih, da pridejo v dvorano med 8. in 9. uro, ali pa, ko bo seja končana, nekako ob 10:30 dopoldne. Upam, da vsi vzamejo to obvestilo vpoštev, in se ravnajo kot v gornjih vrsticah omenjeno, pa se ne bo nobenemu godila krivica. — Z bratskim pozdravom Frank Kačar, tajnik dr. št. 37 JSKJ. noštevilno udeležite prihodnje seje, ki se vrši v nedeljo 17. februarja v cerkveni dvorani. — Sestrski pozdrav! Anna Walter, tajnica, 16009 Waterloo Rd. (zgoraj, zadi). Great Falls, Mont Opozarjam člane društva sv. Antona, št. 131 JSKJ, da se številno udeležujejo sej in plačujejo svoje asesmente najkasneje do 24. v mesecu. Društvo ne plača za nobenega člana; kdor ne bo plačal do 24. bo suspendiran. Vsa pisma, oziroma vsa tajnika se tikajoča korespondenca naj se pošilja na naslov: “Anton Slemberger, 2119 — 7th Ave., N. Great Falls. Mont.” — Z bratskim pozdra-vam Anton Slemberger, tajnik. S pota. Na Hibbingu, Minn., je zopet dobilo te dni 30 rojakov iz Chisholma in okolice državljanske papirje. Na Chisholmu je šestletni sinček rojaka L. Ambrožiča bil povožen od tovornega avtomobila. Zdrobilo mu je nogo in sž nahaja v bolnišnici v opas-nem položaju. Z delom gre bolj počasi. Iz gozdov že prihajajo delavci, ker bo gozdarsko delo kmalu končano. V minnesotskih gozdih se dela pozimi, ker se le.s izvaža po ledu in nalašč v to svrho napravljenih ledenih potih preko močvirij. Les spravijo večinoma na jezera in potem večinoma po vodi naprej na žage. Na Gilbertu je umrl rojak John Klančar, star 72 let. Doma je bil z Dobrega polja na Dolenjskem, in je bival v Ameriki kakih 30 let. Bil je vdovec. — Na Chisholmu je rojakinjo Modrič zadel mrtvoud. Matija Pogorelc. Pittsburgh, Pa. Tukaj se je poročil dobro poznani rojak Frank Derganc z Miss Anno Jaraš. Svatba se je vršila na nevestinem domu. Mlademu paru čestitamo vsi njegovi prijatelji in želimo obilo sreče v novem stanu. Na mnoga leta! Pozdrav vsem ameriškim Slovencem ! Joseph Fuchs. prej, in bi rie bili suspendirani Jaz moram odposlati asesment vsaj 27. vsaki mesec. Ker ima februar samo 28 dni, bo zadnji dan za plačati 25. Kdor ne bo plačal do tega dne, bo suspendiran. To velja za vse, brez izjeme, ker jaz ne bom za nikogar zaklada!. Potrudimo se, da bo malo več udeležbe na sejah. Pripeljite svoje otroke seboj in jih vpišite v mladinski oddelek, ker le, ako bomo imeli mladino v društvu, bomo napredovali. Torej, na svidenje na seji 19. februarja! — Z bratskim pozdravom Anton Krapenc Jr., tajnik dr. št. 104 JSKJ Joliet, 111. Prihodnja seja društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ se bo vršila v nedeljo 17. februarja v spodnjih prostorih Slovenia dvorane. Na tej seji se bo razpravljalo o nekaterih važnih točkah, ki niso prišle na dnevni red zadnje seje, ter so bile premeščene na to veleva-žno sejo prihodnjo nedeljo. Za nedeljsko sejo bo društveni odbor preskrbel nekaj prigrizka in “drugo,” kar zraven spada, kot se to po navadi zgodi enkrat ali dvakrat na leto. Zadnja seja, ko so bili društveni uradniki vmeščeni, je bila nad vse dobro obiskana. Imenovan je bil še en poseben odbor za športe, zabave itd. Člani tega odbora so: Anton Skul predsednik; John Lunka in John Živetz. V bolnišnici se nahaja članica mladinskega oddelka društva št. 66 JSKJ, šestletna Lillian Zaletel; bolna je za pljučnico, član odraslega oddelka Valentin Erjavec, 1615 Nicholson St., se zdravi doma. Kaj več se pogovorimo na seji 17. februarja, torej, člani in članice društva št. 66 JSKJ, udeležite se je polnoštevilno! — Bratski pozdrav in na svidenje! John L. Živetz Jr., tajnik. likih psov, s katerimi se je vozil hitro kot biblijski Elija. Velikokrat smo ga opazovali, ko je došlecom na Ely z želežniške postaje odpeljal prtljago s svojo pasjo vprego. Tudi drva si je navozil s psi na malem vozičku. Voziček je bil izdelan po starokrajskem načinu, z lestvicami ob straneh. S farm si je navozil tudi poljskih pridelkov s pasjo vprego.' Bilo je zabavno videti kako ubogljive so bile pasje mrcine, če je kateri psov po svoji pasji glavi hotel skočiti na stran, je voznik samo po slovensko malo žaren-tačil nad njim, pa je bilo takoj zopet v redu. še danes leži star, polomljen voziček med drugo starinsko ropotijo pri Lo-zarjevi hiši. Ko te dni zbiram stare listine, da jih zopet odpošljem zgodovinarju dr. Zaplotniku, pridejo mi pred oči različne reči. V Red Lake sem pred kratkim poslal nekaj od misijonarjev Pirca in Buha popisanih pol, da mi jih misijonar Lampe prestavi v slovenščino. Pole so namreč popisane v jeziku Chippewa Indijancev. Ta reč pojde v muzeje, ker predstavlja delček slovensko-ameriške zgodovine. To omenjam posebno radi tistih obrekovalcev in “blufar-jev.” ki že leta in leta brusijo jezike radi moje zbirke. Zbirka mojih listin, katerekoli vrste, je bila pošteno pridobljena in zbrana. To lahko dokažem tistim, ki imajo pravico vprašati za take reči. Svest sem si svoje poštenosti, in kdor hoče vedeti tudi lahko ve, da sem z mojo zbirko raznih dokumentov drage volje na razpolago vsakemu, ki je za take reči kompetenten, in kadar je čas za to. Matija Pogorelc. Cleveland, O. NAZNANILO. — Tem potom obveščam vse zastopnike in zastopnice, da se vrši 15. februarja redna seja skupnih društev JSKJ v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Pričetek točno ob 7:30 zvečer. Prosim vse tiste zastopnike in zastopnice, ki imajo še vstopnice od zadnje prireditve, da jih gotovo izroče nazaj, kakor hitro mogoče, da bom mogel račune sestaviti. f Dolžnost vsakega zastopnica in zastopnice je, da se gotovo udeleži prihodnje seje, da začrtamo pot za naše bodoče delo, in vseh nas bodočnost je boljše zasigurana, ako se udeležujemo sej. Torej, na svidenje 15. februarja v Slovenskem Domu. na Holmes Ave! Za odbor skupnih društev JSKJ: Frank Kačar, tajnik. St. Michael, Pa. Članom društva Sinovi Slave, št. 185 JSKJ naznanjam, da se po društvenem sklepu vršijo naše mesečne seje vedno na tisto nedeljo, ki pride po 15. v mesecu. Seje se pričenjajo ob deseti uri dopoldne in se vrše v prostorih brata predsednika Antona Jericha, hišna številka 443. Poživljam člane, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ker moramo izvoliti podpredsednika in zapisnikarja, kar se ni zgodilo na decem-berski seji. — Z bratskim pozdravom Anton Jerich, preds. dr. št. 185 JSKJ. Cleveland, O NAZNANILO. —■ Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se v bodoče pričenjajo naše seje ob ENI URI popoldne, ne ob dveh kot dose daj. Ob enem prosim cenjene so-sestre, da plačajo asesment pravočasno, ker ta mesec ima samo 28 dni. Bodite torej tožne. Dalj e .prosim, da se poi- Chicago, 111. članstvu društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ naznanjam, da imamo za mesec februar društveno naklado po 50 centov. Prosim posebno tiste člane, ki ne oddajo svojega asesmenta osebno, da ne pozabijo dodati k februarskemu ases-mentu 50 centov. Opozarjam tudi člane, da je po novem letu asesment nekaj višji. Tisti, k so zavarovani ^a dva dolarja bolniške podpore, plačajo 25 centov več, člani, ki so zavarovani za en dolar podpore, plačajo pa 5 centov na mesec več kot prej Bolniški obiskovalci, katerim pišem, da obiščejo bolnega čla na ali članico, morajo osebno poročati na sejah o stanju bolnika, da sc na podlagi tega pravilno sklepa o podpori. Nekateri člani plačajo asesment 29. ali 30. v mesecu, kar pa je prepozno, ker zadnji dan v mesecu mora biti asesment že v glavnem uradu. Jaz se na taka plačila ne morem ozirati. Zakaj hi ne plačali par dni S pota. Mnogi delegati 13. konvencije JSKJ. ki se je vršila pretečeno leto na Ely, Minn., se gotovo spominjajo najstarejšega Slovenca v tamkajšni okolici, devetdesetletnega Franka Lozarja. Starček še vedno samo-tari v svoji hišici na Ely. Ko sem ga pred nekaj dnevi obiskal, mi je dejal, naj pozdravim vse one, ki ga poznajo. Povedal mi je dalje, da zdrav je drugače še dosti, samo noge ga bole. Tudi vid mu je močno oslabel. Dejal je, da samo nekaj rudečega še vidi, če se obr ne proti oknu. Belobradi star ček se je pritipal do stola, di; se je vsedel. Kot znano je bila Lozarjev* hiša prva, v kateri so se vršile društvene in cerkvene prireditve naših prvotnih naselniko\ na Elyju. Kdaj je Mr. Lozai prišel v Minnesoto je težk( dognati, ker se tudi sam ne spominja več. Misli pa, da je prišel okoli leta 1880. Ko sem pred nekaj dnevi pregledaval zbirko raznih starih dokumentov, sem med njimi tudi našel poselsko knjižico pokojne Lo-zarjeve sestre Neže Lozar Tam je zapisano, da je Neža pričela službovati kot kuharica leta 1864 in je službovala do leta 1881; pohvaljena je bila povsod kot dobra kuharica. Iz tega povzamem, da je Lozarje-va sestra prišla za bratom v Tower, Minn., nekako leta 1884. On je bil žc nekaj let prej tam in je delal v Tower (Soudan) železnem rudniku. Kmalu potem, ko je sestra Neža dospela iz starega kraja, sta pričela “boardinghouse.’ Prva leta naseljevanja na Ely, sta imela večkrat po 20 do 30 rojakov na stanovanju in hrani. Vsak, ki je prišel v Lužarjevo hišo, je bil gostoljubno sprejet in postrežen. Ni bilo tako pozno, da ne bi ga bila Lozarjeva sestra vprašala, če je kaj lačen. Mr. Lozar .je imel prva leta svoje&u bivanja uh Ely par ve- I Cleveland, O. KULTURNIM DRUŠTVOM SIROM AMERIKE! Dne 24. marca 1929, bo dramsko društvo “Ivan Cankar” praznovalo svojo desetletnico ter bo za isto izdalo posebno slavnostno spominjsko knjigo, v kateri bo na kratko apisana zgodovino društva ter podan celoten pregled dram-•kih predstav, katere je društvo tekom svojega desetletnega delovanja vprizorilo. Poleg domače zgodovine, pa želi dramsko društvo “Ivan Cankar” v tej knjigi podati nekak pregled kulturnega dela, oziroma aktivnosti posameznih kulturnih društev, odnosno vseh tistih društev, ki so bila nekdaj in so še sedaj iktivna v dramskem področju laše slovenske kulture v Ameriki. Zato se društvo obrača do vseh dramskih društev v A.meriki, in tudi do pevskih, da pošljejo kratko zgodovino svojega društva, in sicer: kdaj je bilo ustanovljeno, koliko predstav ali koncertov je imelo in sedanji odbor. Naprošena so vsa kulturna društva, na glede na mišljenje ali prepričanje, da vpošljejo podatke o svoji aktivnosti, ker to bo služilo za nekak pregled kulturnega gibanja v Ameriki. Tudi čitalnice in druga prosvetna društva so naprošena, da pošljejo podatke. Ta spominska knjiga bo nekako ogledalo naše kulture v Ameriki in bo vsekakor vredna imena in svrho, v katero je namenjena. Prosim pa, da do-pošljete podatke vsaj do 10. marca. Naslovite vsa pisma na “Dramsko društvo “Ivan Cankar,” 1038 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Zahvaljujoč sc vam za vaše sodelovanje, ostajam vaš L. F. Truger, predsed. Johnstown, Pa. članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ naznanjam, da je bilo sklenjeno na glavni seji meseca decembra 1928, in zopet obnovljeno, oziroma potrjeno z večino glasovna seji meseca januarja 1929, da člani, ki se niso udeležili (Dali« ua 6. strani). tir %,:: OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. i|, j ,{■ .3.<.,x-fr (Nadaljevanje) Komaj pa srno prišli mimo predgorja, že se je zaprla zemlja okoli nas. Obrežje severnega zaliva je bilo ravno tako poraščeno z gozdiči, kakor na južnem sidrišču, samo da je bil ves prostor daljši in ožji in je bil bolj podoben izlivu reke. Ravno pred seboj na južnem koncu sva zagledala razbito ladjo, ki je I že skoro vsa razpadla. Bila je velika ladja s tremi jadri, ki je i pa ležala že toliko časa izpostavljena vsem vplivom vremena, da j je bila pokrita z debelo prevlako morskih rastlin in na krovu jc j poganjala grmičevje, knkor na obrežju in je. bilo sedaj v polnem : cvetju. Bil je žalosten pogled, ki je pa pričal, da je sidrišče i mirno. "No,” je rekel Hands, “imeniten kraj to; tja moramo zavoziti na pesek. Lep, raven pesek, čisto gladek, drevje raste okoli in okoli in cvetlice cveto tam na stari ladji, kakor na vrtu.” “In kadar jo bomo imeli na pesku,” sem vprašal, “kako jo zopet oprostimo?” “No, tako,” je odgovoril, “pri nizki vodi vzameš vrv na suho, jo oviješ okoli velike smreke in okoli kola na ladji in čakaš pritoka. Ko pride voda, začno vsi mornarji vleči za vrv in v kratkem je prosta. Sedaj pa, fante, čvrsto na noge; sedaj prihajamo bližje in vozimo preveč naglo. Nekoliko na desno — tako — počasi na desno — malo na levo — počasi — počasi!” In tako je dajal povelja, ki sem jih brez sape izvršil, dokler ni naenkrat zavpil: “Sedaj pa, moj dragi, pazi!” In hitro sem obrnil krmilo in Hispaniola je zavila naokoli in letela, z rilcem visoko v zraku, naravnost proti nizkemu poraščenemu obrežju. Vznemirljivost teh poslednjih manevrov je nekoliko zmanjšala mojo dosedanjo pozornost. In še sedaj sem z največjim zanimanjem čakal, da zavozi ladja na suho, tako da sem popolnoma pozabil na nevarnost, ki mi je pretila, ter sem iztegoval svoj vrat preko ograje in gledal valčke, ki so se razširjali od rilca sem. Brez najmanjšega boja za življenje bi bil padel, ako se me ne bi naenkrat lotil nek nemir, vsled katerega sem se obrnil. Morebiti sem bil slišal kako škripanje ali sem v kotil svojih oči videl njegovo senco, morebiti je bil samo nagon; vendar naj bo temu kakor že hoče, ozrl sem se in zagledal Handsa, s kratko sabljo v desnici že sebi nasproti. Oba sva morala glasno zakričati, ko so se srečale najine oči! Toda moj glas je bil glasen kril; strahu, njegov pa rig napadajočega bika. V istem trenutku je planil, jaz pa sem skočil v stran. Pri tem pa sem izpustil drog krmila, ki je močno odskočil; in to mi je rešilo življenje, kajti zadel je Handsa čez prsi, da se je za trenutek onesvestil. Predno se je zopet zavedel, sem bil jaz že na varnem iz onega vogala, kjer me je bil vjel in imel sem cel krov za umikanje na razpolago. Ustavil .a sem videl jasno: da se ne smem samo umikati pred njim, sicer me kmalu zopet kje vjame kakor poprej, ko me je že skoro zatekel pri krmilu. Ako bi me vjel, potem bi bilo kakih devet ali deset palcev krvave sablje moja posljednja izkušnja na tej strani večnosti. Položil sem roko na glavno jamboro, ki je bila zelo debela, in v skrajni napetosti čakal, kaj pride. Ko je opazil, da se mu mislim umikati, se je istotako ustavil in preteklo je nekoliko časa z nekoliko zvijačami od njegove strani in s primernim gibanjem od moje. Bila je ravno taka igra, kakor smo se večkrat igrali doma po skalovju Črnogorskega zaliva, vendar mi ni srce nikdar poprej tako močno utripalo, kot sedaj, še vedno je bilo vse skupaj nekaka otroška igra, in mislil sem, da jo moram proti postarnemu mornarju z ranjeno nogo dobiti. In v resnici, moj pogum mi je tako narastel, da sem se drznil celo malo pomisliti, kako se utegne cela stvar končati. Med tem je pa Hispaniola naenkrat zadela na trdo, se stresla, se plazila za trenutek i)o pesku, nato se pa hitro nagnila na levo, da je bil krov za petinštirideset stopinj nagnjen. Precej vode se je vlilo skozi odprtine v ograji, tako da je nastala med krovom in ograjo naenkrat cela luža. Obadva sva padla na tla in st^ skoro skupaj zakotalila proti robu; mrtvi rdečekapec se je s svojimi še vedno razprostrtimi rokami zavalil za nama. Tako blizu sva bila v resnici, da je zadela moja glava močno ob krmarjevo nogo in so mi zobje zaškle-petali. Kljub temu udarcu in vsemu drugemu sem bil prvi na nogah, kajti Hands se je bil zamotal z mrtvim truplom 0’Briena. Nenavadno nagnenje ladje je onemogočilo vsako tekanje po krovu; zaradi tega sem moral iznajti uovo pot rešitve, in sicer brez premišljevanja, kajti moj sovražnik se me je skoro dotikal. Hitro kot blisk sem skočil k vrvenim lestvam, plezal z vso hitrostjo, dokler nisem sedel gori na prečnem drogu. Moja urnost me je rešila; sablja je zadela komaj pol čevlja pod menoj, ko sem plezal kviško; tamkaj pa je stal Izrael Hands z odprtimi usti in proti meni obrnjenim obrazom—živa slika razočaranja in presenečenja. Sedaj, ko sem imel trenutek časa, sem nemudoma natresel novega smodnika v svoj samokres, in potem ko sem bil gotov z enim, sem začel ia drugega jemati naboj ter ga nadomeščati z novim. Moje novo opravilo je vplivalo na Handsa, kakor da bi ga strela udarila; spoznal je, da se je igra obrnila proti njemu; in po očitem obotavljanju se je s težavo izvlekel do vrvene lestve in začel s sabljo med zobmi počasi in z naporom plezati. Brezkončno dolgo in močno stokajoč je vlekel svojo ranjeno nogo za seboj; jaz sem pa končal svoje priprave, predno je splezal dobro tretjino navzgor. Nato sem mu s samokresom v roki zaklical: “ Še en korak, gospod Hands, in ustrelim vas! Mrtvi ne grizejo, to veste!” ■ Na mestu se je ustavil. Videl sem na njegove mobrazu, kako je poskušal misliti, in to se je vršilo tako počasi in težavno, da sem se v svojem novem varnem zavetju na ves glas zasmejal. Nato je s težavo spregovoril, na njegovem obrazu pa je bil še vedno izraz skrajnega začudenja. Da bi mogel govoriti, je moral vzeti sabljo iz ust, v ostalem pa je ostal nepremičen. “Jakec,” je rekel, “mislim, da sva se zmotila, ti »n jaz, in podpisati bova morala pogodbo. Jaz bi te že imel, ako bi ne bilo onegj} sunka; vendar jaz nimam sreče, nikdar; in mislim, da se bom moral podati, kar je zelo hudo, vidiš, za prvega mornarja nasproti mornarskemu učencu, kakor si ti, Jakec.” (Dalje prihodnjič) Konfeti naprodaj. Zvezna vlada ima naprodaj vsak mesec štiri tone drobnega papirnatega konfetija. Ta prihaja iz drobnih luknjic med vrstami poštnih znamk. —o- 0 < J OZDNEM ŠKRATU KJRLIBABI (Nadaljevanje iz 4. strani) IN ročje in odnese domov. Na pragu ji prihiti nasproti hčerka Olgica in ko opazi malo živalico, jo vsa vesela pograbi in stisne k sebi: “O kako fletkan prešiček!” a tisti hip se ji izmuzne pujsek na tla in pred njo stoji — bratec Nandek. Veselje je bilo nepopisno in Narulek je moral trikrat natanko povedati, kako in kaj se je zgodilo, odkar se niso videli. Pravil je, kako jih je ujel v gozdu škrat, kako jih je potem Kirlibaba začarala, kako jih je pitala, da bi bili bolj debeli in kako so včeraj zvečer pod oknom poslušali, ko je pravila škratu, da so zdaj že dovolj debeli in da jih bo čez dva dni zaklala., Iz strahu pred smrtjo je Nandek pobegnil, ker je upal, da sreča v gozdu kakega človeka, ki ga vzame s seboj. In res mu je bila sreča mila, da je zagledal še v pravem hipu svojo mater. Kako hudo mu je bilo, ko ga ni takoj vzela v naročje, ampak ga podila proč, a povedati ji tega ni mogel. Čakati je moral, da ga prime v roko kaka deklica in ga tako spremeni zopet v človeka. In ravno njegova sestrica je postala njegova rešiteljica. Na dolgo in široko je pravil Nandek, tako cty je postala že trda noč. Tedaj pa se je spomnil svojih nesrečnih tovarišev. “Tudi nje je treba rešiti,” tako je pomislil in ker je bil zvita glavica, je hitro napravil načrt. Vedel je, da škrat in Kirlibaba zlasti po dnevi strogo čuvata svoje pujske, ker mislita, da ponoči tako trdno spet kot onadva. Zato je bilo treba noč izkoristiti. Hitro so se odpravili vsi trije v gozd. Hodili so silno dolgo po neprodirni temi in sestrico je postajalo strah, ko ni bilo goščave ne konca ne kraja. Naenkrat jima veli Nandek, naj ga počakata pri starem drevesu, on pa bo sam stekel po pujske. Dolgo ga ni bilo nazaj. Danilo se je že. Mama in sestrica sta že jokali, misleč, da je Nandka zalotila Kirlibaba in ga znova spremenila v pujska ali pa ga celo umorila. Naenkrat pa zaslišita hitre stopinje, in v prvem jutranjem mraku spoznata Nandka, ob katerem tekajo trije prešički. Sestrica skoči proti njim, stisne vsacega posebej k sebi in eden za drugim se izpreminjajo v dečke. Od ginjenosti niti govoriti ne morejo, le solznih oči se zahvaljujejo Nandku in Olgici. Urno odhitijo vsi skupaj iz gozda in ko dospo v mesto, zvoni ravno “Ave Marijo.” Kdo more popisati veselje, ko so prestopili zopet svoje domače pragove? Na kolenih so prosili stariš^v odpuščanja in sveto obljubili, da bodo vedno pridno hodili v šolo, ter da se nikdar več ne bodo šli potepat. Medtem se je Kirlibaba tudi že zbudila v svojem brlogu. Leno se je pretezovala v postelji in premišljevala, ali naj bi danes zaklala vse štiri pujske, ali naj bi dva pustila še za jutri. Slednjič je počasi zlezla iz hiše in glasno zehaje šla gledat v hlevček, kaj delajo njene živalice. Ko odpre vratca — pujskov nikjer! “Aha, morda so za hišo,” si misli iu stopi proti dvorišču. A tudi tu jih ne vidi. Teče okoli druzega ogla, teče proti gozdičku, gleda, kliče — vse zaman! Takrat pa se ji oglasi nad glavo drobna ptička: “Čivčidi, čivčidi, Prešičkov pa ni!” Vsa raztogotena vrže Kirlibaba kamen proti ptičku, a ta se mu v poletu lepo izogne in kliče še iz višave doli: “Čivčidi, čivčidi, Prešičkov pa ni!” Ko vitli 'Kiribaba, da se niti nad ptičico ne more maščevati, steče v hišo, kjer iz same jeze pobije vse sklede in lonce, tako da tisti dan ni imela v čem skuhati kosila sebi in škratu. Drugi dan se škrat odpravi v mesto, da nakupi drugo posodo. Ko koraka po cesti, vidi pred seboj štiri dečke, ki lepo hitijo v šolo. Spozna jih in od daleč jim požuga: “Le čakajte!” “Pa čakaj ti na nas,” so mu odreže hudomušni Nandek. “Ne bomo v«č tako neumni, da bi šli v gozd namesto v šolo.” In res so se vsi štirje poboljšali po tej i,bridki izkušnji in škrat je zaman čakal nanje. DOPIS! (Nadaljevanje iz S. strani) glavne letne seje v decembru, plačajo po 50 centov v društveno blagajno. To se tiče vseh enakopravnih moških članov. Prosim, tla prizadeti to vpošte-vajo, ker tak je sklep večine tistih članov, ki povečajo seje. Dalje prosim, da vsak društveni član prečita to naznanilo, tla bo vedel, da tajnik ne pobira društvenih naklad na svojo roko, ampak se samo pokori društvenim sklepom. Tajnikova dolžnost tudi ni, da bi bil za advokata vsakemu posebej, in bi vsakemu posebej razkladal zakaj je višji asesment in zakaj društvena naklada. Vsak ima glasilo, katero naj bi prečital vsaj kar se uradnih poročil tiče. Če bi člani bolj redno čitali glasilo, bi vse uradne stvari pravočasno izvedeli. — Bratski pozdrav! Mike Tomec, tajnik. Pittsbprgh, Pa. Poživljam članstvo društva .sv. Štefana, št. 26 JSKJ, tla se polnoštevilno udeleži seje v nedeljo 17. februarja. Na dnevnem redu bo več važnih vprašanj, katera bo treba rešiti. Dalje naznanjam članstvu, da bom v mesecu februarju pobiral /a članske karte Slovenskega Doma za leto 1929. Karta stane 50 centov letno, in jo mora meti vsak moški član. Ako bi ne imeli kart, bi morali plačevati najemnino, kar bi nas še več stalo. Tudi oddaljeni člani morajo to plačati. Član, ki je pri več društvih, plača samo pri enem društvu. To mu sporoči tajnik društva. — Toliko v prijazno obvestilo vsem. Z bratskim pozdravom Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 JSKJ. Chicago, III. Redna mesečna seja društva Zvon, št. 70 JSKJ se bo vršila v soboto 16. februarja v cerkveni dvorani na 22nd Place in Lincoln. Asesment se prične pobirati ob sedmi uri, seja se bo pa pričela ob osmih zvečer. Vsi člani so vljudno vabljeni, da se te seje udeležijo. Posebno pa vabim vse mlade člane, ker na tej seji bomo organizirali “English Speaking Lodge.” Z bratskim pozdravom William B. Laurich, tajnik dr. Zvon, št. 70 JSKJ. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo ža-j lost.no vest, da nas je za vedno j zapustita draga žena, oziroma i iti ati Mary Jemc Ločila se je otl nas 1. januar-j ja 1929, stara komaj 42 let. Tu zapušča žalujočega soproga in šest. otrok v starosti otl 10 do j 18 let. Rojena je bila v vas: | Preserje, fara Moravče, po do-1 rnače Zamrova. V Ameriki jel bivala 20 let: in je spadala k j društvu št. 54 JSKJ. Na tem 1 me,rtu se najiskreneje zaliva- j ljujemo vsem, ki..so jo obiskovali za časa bolezni in pozneje na mrtvaškem odru. Posebej se še zahvaljujemo družinam Šuštar, Dolinar in Adamič in Miss Ribič, ki se je potrudila za prispevke za krasen venec, katerega so pokojnici poklonili v zadnji pozdrav, še enkrat prav prisrčna hvala vsem, ki so nam na kakoršnikoli način pomagali in nas tolažili v žalostnih urah. Ti pa, ljubljena soproga in mati, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda! Žalujoči ostali: Martin Jemc, soprog in otroci. Hibbing, Milin., 6. jan. 1929. Iskrena hvala za darovane vence in cvetlice sledečim: društvo št. 27 JSKJ; Diamoml-villska zveza društev; Mr. in Mrs. Puehodski, Cumberland; Mr. in Mrs. Frank Dobnik in družina; Hunter družina; Paul Šaboc družina; Mr. in Mrs. Anton Tratnik; Mr. in Mrs. Vin-| cenc Lumpert; Mr. in Mrs. Frank Hren; Mrs. Andrew Klun; Mr. in Mrs. Malt Aimo in družina; Mrs. Pete Kirkwood: Office force of the Diamond Coal and Coke Co; vsi v Dia-inondville, Wyo.; Mr. in Mrs. Fern, Kemmerer, Wyo. — Lepa hvala vsem, ki so čuli pri mr- tvaškem odru, kakor tudi ^ gim sosedom in vsem, ki so ni' bili naklonjeni, obiskali po^( nika ali ga spremili ria nje£Jj zadnji poti. Ti pa, dragi soprog in °' ki si nas tako nenadoma 7AP, stil, počivaj v miru in la*1] naj Ti bo ameriška Ohranili Te bomo v trajJ^j spominu. Žalujoči ostali: Helena Gf nik, soproga; Ignac, Hetf Frank, sinovi; Helena, J°: phine in Louise (omož. PucPj ski), hčere. Diamondville, Wyo., 7. ruaria 1929. ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Noter 4905 Butler Street, Pittsburgh, P*' Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnic« vsake vrste, oporoke jjj vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko »“ji »tari kraj. Pišite ali pridite osebno. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je za vedno preminil dragi soprog in oče Ignac Gornik Sr. Rojen je bil leta 1876 v vasi Svrževo, fara št. Janž na Dolenjskem, Slovenija. Tu zapušča vdovo in šest otrok, v starem kraju pa dve sestri, ako še živita. Pokojnik je bil pobit na nogo 29. avgusta pri delu v premogovniku. Zdravnik ga je primoral na delo zopet 21. novembra, in sicer radi “compensation.” Napravil je en “šiht,” drugi dan je bil pa zopet doma radi nepopolno ozdravljene noge. To se je vleklo do 13. decembra, ko je dobil “flu,” kot tudi ostala družina. Bil je dva dni v Lincoln County Miner Hospital, potem se je za nekako dva tedna vrnil k družini na dom. Nato se je podal v Soda Springs, Idaho, kjer mu je dr. Kackley dal neka zdravila in navodila kako jih rabiti. Ko se je vrnil domov, smo opazili, tla ni vse v redu v njegovi glavi. Naša domnevanja so se izkazala resnična, kajti segel je po lovski puški in si končal življenje dne 25. januarja 1929. Star je bil nekaj nad 52 let. Pokojnik je bil član društva sv. Mihaela Arh., št. 27 JSKJ in diamondvillske Zveze treh društev: št. 27 JSKJ, št. 253 SNPJ in št. 109 SSPZ. člani teh društev so pokojnika spremili k zadnjemu počitku na mestno pokopališče v Kem merer, Wyo. GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., Now York. N. T. if -J? IZŠEL JE 4 U 1 U I v< če KOLEDAR za leto 1929 Slovensko Amerikansk'I Ve »lipe irr; tl v Cena 50c j I ni; Naročila pošljite na Slovenic Publishing ?* izr ('O. in šal 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. V. Skupna potovanja v JUGO,SLAVIJO IN ITALIJO KI JIH PRIREDIMO SPOMLADI IN POLETI TEKOČEGA LETA: (»O FRANCOSKI ČRTI PREKO H A VRE: 11. marca S. S. PARIS, Velikonočni izlet, 5. aprila S. S. PARIS, 9. maja S. S. ILE de FRANCE, glavni pomladanski izlel, 25. junija S. S. PARIS, glavni poletni izlet, 25. julija S. S. ILE de FRANCE, m cosulich Črti preko trsta : 29. marca M. V. VULCANiA, 22. maja S. S. PRESIDENTS WILSON, 12. julija M. V. VULCANIA, • 1*0 HOLLAND-AMERICAN ČRTI PREKO BOLOUGNE SUR MER 26. aprila S. S. STATENDAM. Za te izlete so nam dodeljene najboljše kabine. Za nadalj'fl pojasnila pišite na: SAKSER STATE BANK i V fclove 82 Cortlandt Street New York, N. š e bj :o,\ie Na)večja In najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerlin. ^ m Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vseh l’ljjv‘ In izdelkov dobite pri nas. °' FRANK ČERNE j™ lav' 6033 St. Clair Avu. in 930 E. 79th St., Clev«l«uDiJ, O. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAH — It, an: Sta Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko ^ spadajoče posle. ' r°C 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio* tot M. ^xxirirxxxxrrrxYrrrgYTTY Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE t mrnrti itt»tKriimii rt luni ibuniauutituiitUiiiuiiuiiiiiMiuuiuiiiiruujiiiu es Pl rJr “Ameriška zgodovina :{lv2el tor m poučna knjiga za ameriške Slovence, ki vas sezu^'1’ z vso zgodovino Zjedinjenih držav od začetka Spl< danes. >05;dr; •/it Jen Knjiga obsega 250 strani, je lepo tiskana in J.'itnj krasi mnogo lepih slik. Morala bi biti v vsaki l^'jclr; ameriškega Slovenca. :o aVj Je Cena samo 50c Dobi se samo v zalogi “Ameriška Domovina” 6117 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. i^Pra ,etlJe K k: ' Jztei 11 da . ■Pv. .^Cils TjJate jiprai ni