Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj 
LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE R-T 
ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike 
Ptuj, september 2019 

Ferdinand Humski 
® Glej Znamka. R-E diagram Glej Natezni preizkus. Rabat Odbitek od kupne cene, najpogosteje kolicinski popust ob vecjem nakupu. Ponavadi se izraža v odstotkih [%]. Razi. skonto. Racionalen Razumen, razumski, tudi preuda­ren, gospodaren. Racna Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Ratsche), kar pomeni raglja. Racun Pismeno sporocilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naroceno storitev. Racunalnik Elektronska naprava, namenjena za reševanje nalog na osnovi vloženega programa. Prim. PC, Hardware, Software. Racunalniško vodilo Komunikacijski sistem za izmenjavo podatkov: 
• 
med komponentami v enem racunalniku (zno­traj sistemske enote, npr. med CPU in RAM, med RAM in trdim diskom itd.) ali 

• 
med komponentami in vmesniki, vmesniki pa seveda omogocajo povezavo z okolico: z vhod­no/izhodnimi enotami ali med racunalniki. 


Izraz zajema vse komponente: hardware (žice, opticna vlakna, sloti itd.) in soflware,vkljucno s komunikacijskim protokolom. Potrebne povezave vodila s komponetnami racu­nalnika ter z vmesniki so shematicno narisane Qii geslu Hardware.CPU in RAM povezuje najhitrej­še vodilo, ki ga imenujemo sistemsko vodilo. Nekoliko podrobnejši pregled povezav pa prikazu­je spodnja risba: 
::1 
C: 
CI. 
.,. 

i= C: 


al s 
'a; 
:s. E 
>.,. 
i== 
CI%: 
"0-0: 
i. 
j: o: 
!:lj :: 
_:,,:: 
cz 
o <II 
:z: LU 
>::E 

. 

:.:: 
z 
z 
Racunalniško vodilo je lahko naslovno. podat­kovno ali krmilno: 


Racunalniška vodila so se razvijala v vec genera-cijah. Razdelimo jih na dve skupini, kot vmesnike: a) Zaporedna (serijska) vodila, ki pošiljajo bite 
Stran 2 

enega za drugim, zaporedno. Prejemnik združi doloceno število bitov v znak (byte): PCle, SPI bus, serial ATA (SATA), SMBus. 
b)Vzporedna (paralelna) vodila pošiljajo bite Q.Q vec vodih hkrati: AGP, IDE (ATA, PATA, EIDE, ATAPI), PCI, MCA, LPC, ISA, CAMAC, ASUS 
Sin. Podatkovno vodilo, Bus, Computer bus. Prim. CPU, Chipset. Razi. Vmesnik (ki povezuje racu­nalniške enote). rad Glej Radian. Radar Naprava za dolocanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomocjo oddajanja in spreje­manja odbitih radijskih (elektromagnetnih) valov. Ang. kratica za RAdio Detection And Ranging. Radialen Ker radij pomeni polmer, beseda radi­alen pomeni v smeri polmera, žarkast -širi se iz središca na vse strani, kot soncni žarki od sonca: 
1. 
Pravokoten na os vrtenja: ~ smer, ~ obreme­nitev, sila. Glej risbo ob geslu Ležaj. Radialni ležaj: ležaj za prestrezanje radialnih sil. Radialna pnevmatika ima vlakna karkase us­merjene v radialni smeri -glej Karkasa. Prim. Aksialen. 

2. 
Središcen: ki gre iz središca. proti središcu ali skozi središce v smeri polmera: ~ni pomik, ~e razpoke v lesu, ~ni prerez. pospešek (cen­tripetalni, centrifugalni -podrobneje glej geslo Centrifugalen). 


Radialno silo najlažje predstavimo tako, da v vedro nalijemo vodo. Nato primemo vedro za rocaj in ga zavrtimo nad glavo: 


Ugotovimo, da voda ni stekla iz vedra -zaradi radialne (centrifugalne) sile. Spodnja risba prikazuje možni smeri toka de­lovne snovi pri radialnih ventilatorjih, crpalkah, turbinah, kompresorjih: 


Radialni pihalnik: 

Radialna pnevmatika Glej Karkasa. Radialni pospešek Pospešek, ki nastane pri vrtenju in deluje v smeri od središca vrtenja navzven. Podrobneje gledj geslo Centripetalen. Radialno gredno tesnilo Mehanski element, ki deluje podobno kot obicajno tesnilo. Obicajno tes­nilo deluje pri nepremicnih delih, radialno gredno tesnilo pa tesni režo med premikajocimi se deli ­preprecuje prodor tekocine skozi odprtino med 
ohišjem in vrteco se osjo. Sin. semering (v pogovoru najpogosteje uporab­ljan izraz, po izumitelju Avstrijcu Waltherju Sim­merju), rotacijsko tesnilo, gredno tesnilo, osno te­
snilo. Nemški izraz: Simmerring. Prim. O-ring. Semering je izdelan kot prstan iz elasticnega ma­teriala. Dodatna vzmet pritiska elasticni material na os in s tem preprecuje prehod tekocine. 

b 
KOVINSKI OBROC 
VZMET 
PLAŠC TESNILNA KONICA 

Sestavni deli radialnega grednega tesnila 


Primer vgradnje radialnega grednega tesnila Radian Enota za merjenje ravninskega kota, krati­ca rad, tudi rd. Definicija:središcni kot 1 rad na krogu odreže lok, ki je po dolžini enak polmeru kroga. Pojasnilo: obseg kroga je enak 2·n·r, torej je 2·n rad enako 360 ° ! 1 rad "' 57,3 ° . 

1 = r 1 rad a ss 57,3° 

Pretvarjanje iz rad v O in obratno: a[rad] = a[0 ]·1t/180 a[0 ] = a[rad]-180/n Radij krmiljenja Razdalja med: 
• 
tocko A -središcem kolesa in 

• 
tocko B -kjer se vrtilna os dotakne cestišca 


o 

A B 
Razlikujemo: 
1. 
Pozitivni radij krmiljenja,tocka B je na notranji strani kolesa (risba levo). Med zaviranjem po­skušajo zavorne sile povleci smerni kolesi navzven. Pozitiven radij krmiljenja so imela sta­rejša vozila. 

2. 
Negativni radij krmiljenja,tocka B je na zunanji strani koles (risba v sredini). Med zaviranjem poskušajo zavorne sile smerni kolesi povleci navznoter -zato se izboljšuje stabilnost avto­mobila med zaviranjem in dobro se obdrži smer. Negativni radij krmiljenja je primeren pri upora­bi globokih platišc in kolutnih (diskastih) zavor, ima ga vecina današnjih osebnih vozil. 


3. Nicelni radij krmiljenja,tocka B se dotika tocke A (risba desno). Na kolesi ne deluje moment sil.Vpliv motilnih sil na krmiljenje vozila med vožnjoje majhen. Pri vrtenju volana pri stojecem voziluse kolo zasuka na mestu. 
Sin. kretni polmer. Radijski valovi Tisti del spektra elektromagnetne­ga (EM) valovanja, v katerem je moc EM valova­nje vzbuditi tako, da skozi anteno tece izmenicni elektricni tok. EM valovi imajo frekvence, nižje od 3 THz oz. valovne dolžine vecje od O, 1 mm. Glede na frekvenco oz. valovno dolžino lahko razdelimo radijske valove na naslednja obmocja: 
Krat. ITU Frekvenca Valovna dolžina 
ELF 1 3 -30 Hz 100.000 -10.000 km SLF Z. 30 -300 Hz 10.000 -1.000 km ULF J 200 -3.000 Hz 1 .000 -100 km VLF 1 3 -30 kHz 1 00 -1 O km LF 5-30 -300 kHz 1 O -1 km MF §. 300 -3.000 kHz 1 .000 -100 m HF Z 3 -30 MHz 100 -1 O m VHF a 30 -300 MHz 1 O -1 m UHF . 300 -3.000 MHz 1 .000 -100 mm SHF 1Q 3-30 GHz 100 -10mm EHF 11 30 -300 GHz 1 O -1 mm številke v stolpcu ITU so številke ITU pasov. Nad 300 GHz je absorpcija EM sevanja v Zemlji­nem ozracju tolikšna, da je ozracje prakticno ne­prepustno za EM sevanje. Pri še višjih frekvencah se absorpcija zmanjša le v obmocju infrardece in vidne svetlobe. Kratice po abecednem vrstnem redu: EHF -ekstremno visoke frekvence ELF -ekstremno nizke frekvence HF -visoke frekvence LF -nizke frekvence MF -srednje frekvence SHF -super visoke frekvence SLF -super nizke frekvence UHF -ultra visoke frekvence ULF -ultra nizke frekvence VHF -zelo visoke frekvence VLF -zelo nizke frekvence. Pasovi ELF, SLF, ULF in VLF se prekrivajo s sliš­nimi frekvencami (približno 20-20.000 Hz). Razen ujemanja v frekvencah sta zvocno in radijsko valo­vanje dve povsem razlicni valovanji: -pri prvem gre za mehansko nihanje delcev sno-
vi, po kateri se širi zvok, -pri drugem pa gre za valovanje EM polja.Radijski valovi se najpogosteje uporabljajo za pre­nos zvoka, od tod ime radio: pretvorba sevanja vzvok. Vsaka radijska postaja oddaja na njej odob­reni frekvenci, navadno tudi na vec frekvencah. 
Radikali 
1. 
Ostanki -vezani ali nevezani deli (koreni) organskih molekul. 

2. 
Atomi, atomske skupine, ioni ali molekule, ki imajo prosto valenco (vsaj eden nesparjen, prosti elektron). 


V formuli oznacimo radikale s piko. številni radikali so zelo reaktivni, reagirajo z raz­licnimi spojinami v celicah. Povzrocajo staranje in razvoj kronicnih bolezni (npr. ateroskleroza). Glede na atom s samskim elektronom razlikujemo kisikove, dušikove, ogljikove in druge radikale. Fiziološko in patološko so najpomembnejši kisikovi radikali. Nekoc se je za vse radikale uporabljal nepravilen in nelogicen izraz prosti radikali -posledica direkt­nega prevoda iz ang. (free radicals). Del.: vezani in prosti radikali, anorganski in organ­ski radikali. Sin. ostanki, prim. Ioni, NAS, NOS. Radikali, poimenovanje Ime radikala tvori konc­nica ::i.[. Ce je radikal vezan v spojini, dobi koncni­co -ov, kot da bi bil kation. Po tem pravilu se anor­ganska kem. nomenklatura razlikuje od organske (radikal metil CH3, spojina metiljodid CH3 1). 
Posebnosti pri organskih radikalih: 
a) 
Koncnico ::i.l dobijo aciklicni in ciklicni nasiceni (nerazvejeni in razvejeni) r. in enovalentni r. (­CH3 metil, ciklopropil, piridil). 

b) 
Koncnico -enil ali -inil dobijo nenasiceni aciklicni 


Stran 3 
radikali (-CH=CH2 etenil, vinil). 
c) 
Koncnico -ilen dobijo aciklicni in ciklicni dvova­lentni radikali, ki imajo prosti vezi na razlicnih C atomih (-CHr metilen, 1,3-fenilen oz. m­

fenilen). 

d) 
Koncnico -iliden dobijo aciklicni in ciklicni dvo­valentni radikali, ki imajo proste vezi na istem C atomu (=CH-CH3 etiliden, benziliden). 

e) 
Koncnico -triil dobijo trivalentni radikali (npr. 


1 ,2,3-propantriil).Pomni: fenil (trivialno ime za benzenov radikal ­C6H5) in -benzil (trivialno ime za toluenov radikal ­
CHrC6H5). Pnv. NAS, NOS. 
Radikofunkcionalna nomenklatura 
Je alternativa substutucijske nomenklature. Spojine s funkcionalnimi skupinami poimenujemo tako, da: 
1. Uporabimo ime prioritetnega funkcionalnega razreda iz tabele 4 v prilogi. 
2. Poimenujemo še preostanek (radikal -od tod tudi naziv radikofunkcionalna nomenklatura) molekule. 
Ponavadi je zaporedje pri poimenovanju obratno, torej najprej ime preostanka in sledi ime prioritet­nega funkcionalnega razreda, npr.: CH3CH2CI etil klorid 
BrCH2CH2Br etilen dibromid Z imenom funkcionalnega razreda poimenujemo le en razred, vse druge karakteristicne skupine pa s predponami, ki so enake kot v substitucijski nomenklaturi. Radio-Prvi del zloženk, ki se nanaša na sevanje. Radioaktivnost Lastnost nestabilnih atomskih jeder, da razpadajo z oddajanjem delcev in žarkov. Radiogoniometer Poseben sprejemnik, s kate­rim RA odkrivajo skrite oddajnike ("lisice"). Radiografska metoda Cloveku nevarna neporu­šitvena metoda (defektoskopija) za detekcijo raz­pok. Radiografija: fotografiranje z žarki X (rent­genski žarki). Na ta nacin se vrši kontrola materi­alov (npr. zvarov) ali ionizirajocega sevanja. Ugotavljamo intenziteto prehoda žarkov skozi ma­terial. Prekinitve materiala (pore, luknje) žarkov ne absorbirajo. Absorpcija žarkov skozi osnovni ma­terial je poznana, morebitni iY.i.!si pa žarke absorbi­rajo drugace. Radiografski film pokaže razlicne pocrnitve na obmocju preizkušanca, na osnovi cesar sklepamo o vsebnosti por in tujkov v preiz­kušancu. Prim. Preiskave zvarov, Defektoskopija, Popravila. Sin. radiografija, rentgenska kontrola. 
E] ._ IZVOR 
SEVANJA 
FILM 
.. . ··• . 
• 
\ I 
TEMNA PODROCJA (PO RAZVIJANJU) 
Rafinirati Odstranjevati primesi; cistiti,precišce­vati. Sin. rafinacija. Rafinirati jekla pomeni: • odstranjevati škodljive primesi (predvsem P+S)• obenem nastaviti natancno zahtevano kolicino 
ogljika (vcasih ga odvzamemo, vcasih dodamo) Rafinerija: precišcevalnica, obrat za precišceva­nje (npr. petroleja, sladkorja, bakra, nafte, olja). Prim. Žilavljenje, Jeklo-vrste jekel. 
Raglja 
1. Mehanizem, ki poenostavi in pospeši privijanje ali odvijanje vijakov, tudi na težje dostopnih me­stih. Dovoljuje prosto obracanje rocice v nas­protni smeri privijanja oz. odvijanja vijaka. Upo­raba: v posebni rocici za naticne in moment kljuce, tudi vrtalna ~, vzvodna ~ itd. Nepr. racna. Prim. Sklopke (zapore). 
Ferdinand Humski 
-1 ARHAOIJA S 
NASTAVITEV 
KROGLICO IN 
IJEVO -DEStJO 
1 
;?t;:I 1 VZMETJO 
ZATEGOVANJE VilJAKA 
2. Lesena priprava za proizvajanje ponavljajocih

se rezkih glasov. Sin. ropotulja, škrtalka. RAID Standard povezovanja dveh ali vec trdih diskov in upravljanja z njimi. Namen: povecati za­nesljivost delovanja sistema in varnost pri shra­njevanju podatkov. Ang. Redundanci Array of lndependent Disks. Prim. Krmilnik diskov. Rajsnedel Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine. V tem primeru obstajata dva zelo podobna originalna izraza: die Reir..nadel (množina Reir..­nadel) -zarisovalna igla in der Reir..nagel (množi­na Reir..nagel) -risalni žebljicek. Rajtel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine: rocno kolo, rocicno kolo, kolo z naperami, vrtilna (krmilna) rocica. Reiten: jezditi, povezava s kon­jickom na stružnici, ki ima obvezno tudi rocno kolo. Prim. Napera. RAL Evropski sistem za primerjanje barv. Kratica izhaja iz Reichs-Ausschur.. fllr Lieferbedingungen und Glltesicherung, kar pomeni Državna komisija za nabavne pogoje in zagotovitev kvalitete. RAL številka sestaji iz 4 cifer RAL xxxx, od katerih prva pomeni naslednje: 1 -rumena, 2 -oranžna, 3 -rdeca, 4 -vijolicna, 5 -modra, 6 -zelena, 7 -siva, 8 -rjava in 9 -crna/bela. RAM Racunalnikov kratkotrajni (delovni) spo­min, ang. Random Access Memory. Za hitrost de­lovanja racunalnika sta pomembna dva podatka: 
• 
kolicina pomnilnika (v gigabajtih GB) 

• 
cas dostopa do podatkov (v nanosekundah ns) oz. osveževanje (npr. 200 milijonov osveževanj na sekundo, 200 MHz), ne zamenjuj s frekvenco pri CPU! 



V njem so med delom ZACASNO SHRANJENI: -programi, ki se trenutno izvajajo, 


Ferdinand Humski -podatki, ki se trenutno prenašajo med diskom in procesorjem. Locimo dve vrsti RAM pomnilnikov: -dinamicni RAM (DRAM), ki za svoje delovanje potrebuje signal, ki nekaj tisockrat na sekundo (Hz) osveži vsebino pomnilnika ter -staticni RAM (SRAM), ki ne potrebuje osveževa­nja, zato omogoca hitrejši dostop do podatkov, vendar je dražji (uporaba v predpomnilnikih). Obstajajo razlicne vrste RAM cipov: DIP, SIPP, SIMM 30 pin, SIMM 72 pin, DDR2, DDR3, DOR DIMM, DIMM itd. za Ob izklopu PC (prekinitev napetosti) se podatki v RAM-u izbrišejo (ang. volatile). Sin. delovni pomnilnik, bralno -pisalni spomin. Prim. Hardware. Rampa 1. Nekoliko nagnjena površina za lažji do­stop na nižji ali višji nivo, klancina. 2. Zapornica. Randriranje Glej Robljenje. Raspberry Pi Majhni racunalniki z velikostjo kot kreditna kartica. Prim. Beaglebone. Raster Pravokotna mreža slikovnih pik,ki so praviloma tako majhne, da jih oko ne razloci. Crno beli tonski odtenki ustvarjajo sliko. Poznamo vec razlicnih formatov rastrske grafike: BMP, GIF, PNG, JPG (JPEG), TIFF. Sin. bitna slika. Ang. bitmap. Ant. vektorska slika. Rašpa Vrsta pile s tockasto nasekanimi zobmi. Z njimi lahko pilimo le les, pluto in mehke materiale. 
_..,/ 


Sin. rašpla. Prim. Pila. Raven Ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri. Pri tehnicnem risanju se oznaka za ravnost nanaša na ravnino, za razliko od simbola za pre­most, ki se nanaša na premico. Prim. Ravnost. Ravnalna miza Naprava za popravilo poškodb samonosnih karoserij. Sestavlja jo: 
• 
Stabilen okvir,ki prevzame sile pri ravnanju. Ok­vir ima številne izvrtine za pritrditev vodilnih kot­nikov, precne traverze pa okvir dodatno ojacajo. 

• 
hidravlicna vlecna naprava,ki ustvarja zadostno 


silo za ravnanje karoserije S pomocjo merilnih pripomockov lahko na ravnal­ni mizi izvajamo tudi meritve karoserije. 

Ravnalna miza s stavkom vodilnih kotnikov Ravnalna miza ima tri naloge: 
• 
Na njej se ugotavljajo poškodbe karoserije. V nesreci poškodovano vozilo postavimo na vo­dilne kotnike, ki so pritrjeni na ravnalno mizo, glej geslo Kalibrirni merilni sistem za karoserijo. Ce se lega vodilnih kotnikov ujema z merilnimi izvrtinami na karoseriji, potem karoserija ni deformirana. 

• 
Na njej se ravna karoserija,ki se pritrdi na nosil­ni okvir ravnalne mize. Med ravnanjem deformi­ranih delov ravnalna miza prenaša vlecne sile. 

• 
Uporabna je kot varilna šablona,s pomocjo ka­tere lahko privarimo karoserijske dele na na­tancno pozicijo. 


Ravnalne naprave Uporabljajo se predvsem za ravnanje poškodovane karoserije. Z njimi lahko karoserijo tlacimo, vlecemo, podpiramo in upogi­bamo, pri cemer lahko sile zelo natancno nadzo­rujemo. 
Razlikujemo tlacne in vlecne naprave. To so: 
1. 
Hidravlicna orodja za ravnanje 

2. 
Hidravlicne ravnalne naprave 


Stran 4 

S. Ravnalni sistemi Pred vsakim ravnanjem se izvaja sidranje, glej Sidranje ravnalnih naprav in vozila. Ce ugotovimo, da so sestavni deli dna karoserije stisnjeni, zmec­
kani, natrgani, zviti ali odstopajo od simetrije, je potrebne izvesti tudi meritve karoserije. Ravnalne naprave poganjamo s hidravlicnimi tla­
cilkami. 
Ravnalni dvižni oder Stabilna ravnalna miza, ki jo lahko dvignemo na poljubno višino. Na vozišce potisnemo vozilo, ga zasidramo in nato vozišce odstranimo, da je vozilo dostopno z vseh strani. 
'"'""''v oz,sc, 
KLANCINA 

Ravnalni kotnik Glej Vodilni kotnik. Ravnalni sistemi Postopki ravnanja karoserije, ki vkljucujejo posebne nacine sidranja: 
1. 
Ravnalni sistem s talnim sidranjem 

2. 
Ravnalna miza z vektorskim principom 


Ravnalni sistem s talnim sidranjem uporablja jekleni okvir, ki je zabetoniran v tla delavnice: 



SILA HIDRAV­LICNEGA VALJA 



USTVARJANJE VLE,cNE SILE 

SILA HIDRAV­LICNl:GA VALJA 

J":-Xr=.t.:;.z,;;.::::::J c::::;> 

TLACN! 
I
DROG 





USTVARJANJE TLACNE SILE 


Ravnanje na ravnalni mizi po vektorskem principu Ravnalni stolp Ravnalna naprava, ki je primer­na predvsem za ravnanje karoserij tovornih vozil in avtobusov: 

ŠKRIPEC ZA 
PREUSMERJANJE 
VLECNA SILA_2 t SILE 

Ravnalo Priprava za ravnanje. Tudi priprava za dolocanje, ugotavljanje vodoravnosti. Vodno rav­nalo: vodna tehtnica. Prim. Libela. Ravnanje Odpravljanje deformacij. Sin. glajenje. Nacini: A Ravnanje S PREOBLIKOVANJEM: 
• na ravnalni plošci,tolcemo po izboklini: 
RAVNALNA PLOŠCA 

• s klepanjem: 


S kljunom kladiva na tesno potolcemo po pre­kratki (konkavni) strani: 

RAVNALNO KLADIVO 
Ravnamo lahko tudi s posebnimi stroji ali na­pravami -plocevino lahko ravnamo npr. z zgor­njim prislonom na stroju za upogibanje ob letvi, glej geslo Upogibanje. 
• 
ravnanje z zvijanjem: 

• 
ravnanje z nategom: 




C 
,......c 
. ......., 





:._ ...Jt: 
B Ravnanje POD VPLIVOM TOPLOTE, s toplot­nim krcenjem (štauhanje): 1 stanje pred segrevanjem 2 stanje med segrevanjem -segrevamo daljšo (izboceno) stran do oranžne barve, nato pa isto stran še ohladimo z mokro krpo 3 stanje po ohlajanju 
D 
NATEZNA NAPETOST 
TLACNA NAPETOST 
. ® 
1 1, 
Namesto takojšnjega hlajenja lahko dodatno ravnamo tudi s kladivom -vendar ob vznožju izbokline, ne na vrhu! Šele nato sledi hlajenje z zrakom ali vodo. 
Ravnilo 
1. Priprava za risanje ravnih crt:zarisovalno~. 
2.Primerjalno vodilo,npr. nožasto oz. tuširno rav­nilo za merjenje ravnosti površin, delavniško ravnilo za merjenje dolžin itd. 
Ravninski kot Del ravnine med premicama, ki se 
Stran 5 
sekata v vrhu kota. Oznacujemo ga z grškimi cr­kami, npr. a. Naravna enota za ravninski kot je 1 polni kot:kot, pri katerem je ustrezni lok enak ob­segu krožnice. Enota SI je radian (rad, rd), sploš­no pa je v rabi tudi kotna stopinja (0). Ravnost Lastnost površine:najvecji odmik od idealne ravnine. Prim. Raven, Geometricne tole­rance. Primer zapisa ravnosti na tehniški risbi: 


1 l O . 
Pojasnilo: tolerirana površina mora ležati med dvema vzporednima ravninama, ki sta razmak­njeni za t = O, 1 mm. Tolerancno podrocje je volumen med dvema vzporednima ravninama, ki sta razmaknjeni za razdaljo t = 0,1 mm. Nacin kontrole ravnosti: z merilno uro. 

n 
L F = o 
sil v smeri x enaka O XI 
i=1 
n 
;Fy; = O sil v smeri y enaka O 
;1 momentov okoli poljubne tocke enaka O 
n 
. M; = O 
(sistem se ne vrti) 
;Prim. Staticna dolocenost. Ravnotežni parni tlak Glej Uparjalni tlak. Raza Manjša povrhnja poškodba v obliki crte. Brazda, praska, razpoka. Razbirek Razbrana vrednost z merilne naprave (digitalna ali analogna). S pomocjo razbirkov dolo­cimo (izracunamo) izmerjeno vrednost.Sin. odci­tek, odbirek, izmerek. Razi. izmerjena vrednost. Npr. merjenje z univerzalnim pomicnim merilom: 
a) 
Razbirekna milimetrski skali pomicnega merila 

b) 
Razbirekna noniju c)Izmerjeno vrednostizracunamo: a + b/1 O [mm] Razbirek je direktno povezan z locljivostjo. Razcepka Varovalka iz polokrogle žice, ki se vstavlja v precne luknje sornikov ali vijakov: 



l 

Ferdinand Humski 







A -visoka napetost iz vžigalne tuljave B -rotor razdelilnika C -pokrov razdelilnika 
D 
1 
-

D -visoka napetost do vžigalnih sveck Dober kontakt med kablom A in vrtecim se rotor­jem B zagotavljamo z vzmetjo. Kovinski del rotorja B se pri vrtenju samo približa izhodnim kontaktom D in se jih ne dotakne. Ven­dar, prav v tem trenutku sta sklenjena tudi kladivo in nakovalo prekinjalnika, zato je visokonapetost­ni tokokrog skoraj sklenjen (glej shemo pod ges­lom Vžigalne naprave) -razen dveh zelo ozkih rež: v razdelilniku vžiga in v svecki. Zaradi visoke napetosti elektricni tok preskoci majhno režo med rotorjem in kontaktom razdelilni­ka vžiga, seveda pa nastane iskra tudi v sveckah. Poglejmo si še razdelilnik vžiga kot celoto, ki vse­buje prekinjalnik in tudi centrifugalni regulator: 
Ferdinand Humski 
PRIKLJUCKI ZA 
-VISOKONAPETOSlNE KABLE 
VŽIGALNI 

-KONDENZATOR 
GRED RAZDELILNIKA 

Razdelilno gonilo Gonilo pri pogonu avtomobi­la na vsa kolesa, ki razdeli navor iz menjalnika v dolocenem razmerju na prednjo (npr. 50%) in na zadnjo premo (npr. 50%). Razdeljevanje Glej Locevanje. Razelektritvene žarnice Žarnice, ki delujejo tako: • ob vklopu najprej ustvarijo impulz visoke 
napetosti, ki povzroci preskok iskre 
• 
zaradi iskre se plin v žarnici ionizira in postane prevoden 

• 
prevajanje elektricnega toka povzroci nastanek oblocnice (stalne iskre) 

• 
ustvarjena oblocnica nato oddaja svetlobo V primerjavi s halogensko žarnico imajo razelek­tritvene žarnice prednosti in slabosti. Slabost: za dosego polne svetilnosti potrebuje 5 sekund. Prednosti:boljše osvetljevanje cestišca, manjša poraba toka, svetlobna moc ni odvisna od mrežne napetosti, razvija se manj toplote, daljša je življenjska doba, svetloba je podobna dnevni svetlobi. Vrste razelektritvenih žarnic: natrijeve, ksenono­ve, živosrebrne. Sin. Ionske žarnice. Raziglevanje Glej Razsrhovanje. 


Stran 6 

rali klešce, pahljaco, hidravlicno razpiralo za zve­riženo plocevino (gasilski pripomocek), razporna matica, razporno sidro itd. Razporeditvena risba Glej Eksplozijska risba. Razporeditveni nacrt Nacrt, ki prikazuje pros­torsko razporeditev pogonskih naprav. Razpršilnik Glej Brizgalna pištola, Perlator, Šoba, Spray. Razpršilo Glej Aerosol. Razredcilo Splošna definicija: snov, ki se upo­rablja za uravnavanje viskoznosti ("redcenje") raz­topin. V vecini primerov imata besedi topilo in raz­redcilo enak pomen. 
Vendar, v licarstvu je definicija nekoliko dru­gacna: razredcila so tekocine za redcenje barvil na oljni osnovi ali za cišcenje po uporabi takih barvil. Razredcila ne morejo raztopiti nitroceluloze in akrilnih smol -topila pa raztopijo oboje. Zato so razredcila cenejša kakor topila. Sin. redcilo. 
Najpogosteje uporabljano je univerzalno razredci­lo oziroma nitro razredcilo, ki ga sestavljajo or­ganska topila kot npr. ketoni, estri, alkoholi in dru­gi ogljikovodiki. Nitro razredcilo topi alkidne smole in nitro lake, razen za redcenje pa se uporablja tu­di za cišcenje orodij in razmašcevanje gole plo­cevine pred temeljnim nanosom. 
Delitev razredcil po casu izhlapevanja: 
• 
pocasi hlapna (dolgi cas izhlapevanja}: ksilol 

• 
srednje hlapna (srednji cas izhlapevanja): toluol 

• 
mocno hlapna (kratek cas izhlapevanja): bencol 


Pri barvah na vodni osnovi pa je razredcilo zelo preprosto -destilirana voda. Razredcilo Z DOLGIM CASOM izhlapevanja (dol­
go razredcilo) uporabljamo pri visokih temperatu­rah okolice, ker bi drugace pri brizganju veliko raz­redcila izhlapelo in bi sloj še mokrega laka postal presuh. Pocasno izhlapevanje vpliva ugodno na potek lakiranja, preprecuje predebele plasti in na­stajanje mehurjev. Hkrati pa se povecuje nevar­nost vkljuckov prahu,ker je površina laka dalj ca­sa odprta za prah in druge necistoce. Tudi za laki­ranje velikih površin,npr. celotne karoserije, mora biti sloj mokrega laka kolikor mogoce dolgo odprt, 
zvez gredi in pest itd. Prim. Spajanje. Razširitvena kartica Tiskano vezje, ki je obliko­vano tako, da se lahko vstavi v razširitvene reže (slote) v maticni plošci racunalnika. Funkcije raz­širitvenih kartic so lahko razlicne: 
• 
graficna kartica skrbi za prikaz slike na zaslonu, vsebuje graficni procesor (GPU oz, VPU), 

• 
mrežna kartica omogoca racunalniku, da komu­nicira preko mreže: prenaša podatke med racu­nalniki, racunalnik prikljuci na svetovni splet, omogoca lahko tudi brezžicni prenos podatkov, 

• 
modem pretvarja zvocne signale v racunalniške in obratno, 

• 
zvocna kartica za poslušanje zvocnih efektov, obicajno je že integrirana v maticni plošci 

• 
radio FM kartica za poslušanje radia, 

• 
TV kartica za TV programe itd. Prim. Hardware. Razširitvena reža Prikljucek za racunalniška vodila. Glej slike pod gesli AGP, PCI. Ang. Slot. Razširjanje cevi Glej Zapogibanje. Raztapljanje molekularnih disperzij Pojav, ki ga sestavljata dva procesa: -trganje kohezijskih vezi (razpad) topljenca, 


endotermen proces -nastanek adhezijskih povezav med topljencem 
in topilom (solvatacija, eksotermen proces) Razteg Povecanje dimenzije pri raztezanju (natezni obremenitvi). Obicajna oznaka je Lil ali Lil, merska enota je [m]: 
Lil = L -La [m] 

L .................... raztegnjena dolžina [m] La .................. prvotna dolžina [m] Pogosto ga imenujemo tudi dolžinski raztezek. 
Raztegljivost Glej Duktilnost. Raztezek Razmerje med raztegom in dolžino preizkušanca, ki je natezno obremenjen s silo F. Oznacujemo ga z grško crko s: 
s = Lil/La [/ ali %] Lil = L -La .... razteg [m] L .................... raztegnjena dolžina [m] 
La .................. prvotna dolžina [m] 
Raziskovati S temeljitim, nacrtnim delom in opa­da bi lahko sprejel razpršeno meglo. Sicer pride 
i. 

zovanjem ugotavljati nova dejstva. Raziskovalna do motenj na površini zaradi slabega sprejema naloga: poglobljena študija, katere cilj je pridobiti brizgane megle laka na že skoraj zgošcen lak, ki nova spoznanja. Prim. Znanstvena metoda dela. dobi videz pomarancne lupine. 
Razi. razvoj. 
Razjedati 
Razredcilo S KRATKIM CASOM izhlapevanja 
Raztezek je v podrocju elasticnosti direktno pove­
(kratko razredcilo) pa se uporablja se pri nižjih 
zan z napetostjo in modulom elasticnosti -Hookov 
1. Z grizenjem unicevati: molji razjedajo tkanine. temperaturah okolice in pri lakiranju manjših po­zakon. Sin. specificni raztezek, relativni razteg, 2. S kemicnim delovanjem povzrocati, da je kaj vršin. Sloj mokrega laka se zgosti hitreje in ne­dilatacija. Prim. Zoženje, Poissonovo število. poškodovano (vrsta korozije): rja, sol razjeda varnost vkljuckov v laku se zmanjša. Raztezna posoda Glej Hidravlicni akumulator. 
železo. 
3. Vznemirjati, muciti: domotožje, ljubosumje. 
Razi. najedati. 
Razlocnost Glej Locljivost. 
Razmašcevanje Vrsta cišcenja s topili, katerega Pri lakiranju na prehod se uporablja posebno Razteznost S tem izrazom imajo avtorji pogosto 
REDCILO ZA PREHOD. Dodajamo ga brezbarv­v mislih lomno razteznost, ceprav ima v splošnem 
nemu laku (npr. v razmerju 1 :3) in nato brizgamo ta izraz enak pomen kot raztezek: temperaturna 
samo mejno cono med poškodovanim lakom in ~, linearna~, reverzibilna~, plasticna~ itd. 
starim lakiranjem. Raztopina Homogena (dobro premešana) zmes namen je odstraniti mašcobne madeže. Na ta na­
cin pripravimo površino obdelovanca na nanaša­
vsaj dveh snovi (topila in topljenca),katerih mole­
Podrobnejša navodila glede uporabe posameznih 
kule, atomi ali ioni se v procesu nastajanja raz­nje premaza. Sin. odmašcevanje. vrst razredcil najdemo pod posebnimi gesli, npr. 
Mašcobni madeži nastanejo zaradi uporabe olja, Temperatura pri avtolicarstvu, Površinski lak -
organskih kislin (npr. korozijske zašcite) ali zaradi priprava itd. 
_ 

stikov z raznimi organskimi snovmi. Ze zaradi Razsip Glej Brusni papir in brusni trak. 
dotika s prsti lahko nastane madež, ki poslabša Razsrhovanje Odstranjevanje hrapavih ostrin, 
sprijemanje premaza s površino obdelovanca. postrganje. Tudi trovaliranje, raziglevanje, glaje­topine medsebojno enakomerno porazdelijo. Raz­
merje posameznih komponent se lahko spre­
minja. 
Ko govorimo o raztopini, najveckrat pomislimo na 
tekoco raztopino, ceprav sta lahko tako topilo kot 
tudi topljenec v trdnem, tekocem ali plinastem 
nje, roslanje. Rocno razsrhovanje je predrago, 
Sredstva za razmašcevanje se razlikujejo glede 
agregatnem stanju. 
Znacilen primer trdne raztopine je medenina (raz­zato obicajno razsrhujemo v bobnih, vcasih pa na vrsto premazov, ki jih bomo po razmašcevanju 
uporabili. Razporedimo jih po abecedi: tudi z roboti. Prim. Obdelava v bobnih. 
topina cinka in bakra). 
Razstavljanje Glej Locevanje. 
• aceton 
Kovinske trdne raztopine so zgrajene samo iz 
Razstavljive zveze Zveze, pri katerih veznega 
• alkohol, npr. izopropil alkohol 
raztopinskih (zmesnih, mešanih) kristalov, ki so elementa ne unicimo ko zvezo razstavimo.Vezni • antisilikonsko cistilo lahko substitucijski (z nadomestnimi atomi) ali 
element lahko uporabimo pri ponovnih zvezah. Te 
• bencin (cisti) 
zveze lahko naredimo s silo ali z obliko. intersticijski (z vrinjenimi atomi). V Fe-Fe3C dia­
• 
ksilol 

• 
nitro razredcilo 


Zveze s silo so narejene s takšnimi veznimi ele­gramu sta tipicni intersticijski trdni raztopini 
austenit in ferit, pri prisilnem ohlajanju pa je tipi­
menti, ki stiskajo dotikajoce se površine in P@.: 
• petrolej 
cen predstavnik prisilne raztopine martenzit. Prim. našajo obremenitev s trenjem:vijaki, stožcasti na­• toluol Disperzija, Zmes, Raztapljanje molekularnih dis­
sedi, zagozde itd. 
• trikloretilen 
perzij. Sin. prava raztopina, molekularna disperzi­
Zveze z obliko so narejene s takšnimi veznimi 
Opazimo, da za razmašcevanje uporabljamo tudi 
ja. Prim. Topnost, Temperatura nasicenja. elementi, ki s svojo obliko vežejo sestavne dele in 
razredcila. Lastnosti in uporabo sredstev za raz­
Raztopinski kristal Glej Zmesni kristal. omogocajo prenos obremenitev oz. gibanja: moz­
mašcevanje opisujejo posamezna gesla. 
Razpirati Razširiti oddaljenost ali kot med so­
Raztopno žarjenje Glej Gašenje. 
niki, utorne gredi, vskocniki, sorniki itd. Raztros Glej Normalna porazdelitev. Sin. Pri nekaterih razstavljivih zvezah je pomembna 
sednjima deloma, npr.: razpreti krila, dlan, razpi-
Varianca. tako oblika kot tudi sila trenja:zatici, razne vrste 
Razvod Odvod v razlicne smeri, npr. cevni raz­vod, razdelilnik, cevni prikljucek, cevna spojka ali spojni element pri pnevmatiki / hidravliki. 

Prim. Hitra spojka. Razvodni ventil Glej Koncno stikalo. Razvoj Napredovanje, izpopolnjevanje obsto­jecega. Razi. raziskovati. Razvojno-konstrukcijska dokumentacija Glej Konstrukcijska dokumentacija. Razvijati: spremi­njati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko. RC Kratica za radijsko vodennje, ang. Radio Controlled. Npr. RC vozilo: radijsko vodeno vozilo. RCA Glej Cinc. RCD Ang. kratica: Residual Current Device -za­šcitno stikalo na diferencni tok, enako kot FID. Rdeca litina Zlitina bakra, kositra in nekaj cinka. Gostota 8,6 kg/dm3. Uporabljamo jo za drsne ležaje, polžasta kolesa, zobnike, armature itd. re-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na ponovitev ali povrnitev v prejšnje stanje. Npr. rekristalizacija. REACH Organizacija, ustanovljena leta 2006 v EU, ki doloca: 
• 
proizvodnjo in uporabo kemicnih substanc 

• 
vpliv kemicnih substanc na clovekovo življenje in 


okolico Ang. Registration, Evaluation, Authorisation and Restriction of Chemicals, kar pomeni Registracija, Ovrednotenje, Avtorizacija in Omejitev kemicnih substanc. Reakcija Beseda, s katero oznacujemo pasivne zunanje obremenitve. Prim. Obremenitev. Reaktanca Imaginarni del impedance. Prim. Jalova moc. Realizacija Glej pojasnila pod geslom Prihodek. Rebricenje Glej Narebricenje. Receiver Sprejemnik. Naprava, ki spreminja modulirane ultrazvocne valove v uporabne infor­macije. Lahko pomeni tudi radio. Prim. HDMI, IPTV, STB. Recikliranje Predelava za ponovno uporabo,iz­delava novih izdelkov iz že uporabljane surovine. Prim. Kode za recikliranje. Redcilo Glej Razredcilo. Redoks reakcija Kemicna reakcija, pri kateri sno­vi oddajajo in sprejemajo elektrone ter s tem spre­minjajo svoja oksidacijska števila. Tovrstne reakci­je so osnova elektrokemije. Beseda redoks je nastala iz dveh besed: redukci­ja in oksidacija -obe vedno nastopata skupaj. Podrobnejša pojasnila in primere najdemo pod gesloma Oksidacija in Redukcija, na tem mestu pa samo pojasnjujemo najbolj bistvene povzetke: • oksidacija je oddajanje elektronov. povecanje 
oksidacijskega števila, pozitivni naboj -anoda. • oksidant je snov, ki je sprejela elektrone 
• 
redukcija je sprejemanje elektronov, zmanjša­nje oksidacijskega števila, negativni naboj -katoda 

• 
reducent je snov, ki je oddala elektrone 

• 
kako pojasnimo redoks reakcijo: snov (npr. zink, 


žveplo itd.) se je reducirala, se je oksidirala Redoks vrsta Vrsta, ki nastane s posebnim naci­nom merjenja napetosti -glej geslo Vodikov pol­clen. Rezultati merjenja elektricnega potenciala po višini napetosti [V] so: +1 ,50 zlato +0,86 platina +0,80 srebro +0,79 živo srebro +0,74 ogljik +0,34 baker 
+0,28 bizmut  +O, 14 antimon 0,00 vodik  
-O, 13 svinec  -O, 14 kositer  -0,23 nikelj  
-0,29 kobalt  -0,40 kadmij  -0,44 železo  
-0,56 krom  -0,76 cink  -1, 1 O mangan  
-1,67 aluminij  -2,40 magnezij-2,71 natrij  
-2,92 kalij  -2,96 litij  

Prim. Korozija (elektrokemicna korozija). Reducent Snov, ki odda elektrone, oksidacijsko 
Stran 7 
število se mu poveca. Reducent drugo snov re­ducira, sebe oksidira. To so npr. elementi l. sku­pine periodnega sistema, uprašen magnezij, alu­minij, železo, cink, titan, silicij, nitroceluloza, SbSO4, kolofonija, laktoza, natrijev benzoat in di­
hidroksibenzoat. Natancneje: reducent je snov, ki je nagnjena k oddajanju elektronov, k povecanju oksidacijskega števila. Ista snov je namrec lahko pri eni reakciji reducent . pri drugi pa oksidant -odvisno od tega, s katero snovjo je v paru. Sin. donor elektronov, ant. Oksidant. Prim. Redoks vrsta, Donor. 
Reducirati 
1. 
Narediti, povzrociti, da postane kaj manjše. Ang. reduce: zmanjšati. Npr.:~ izdatke,~ tlak plinov pri plamenskem varjenju, reducirati moc, elek­triko (redukcija toka) itd. Reducir: v strojniškem žargonu je to kratka cev, ki je z ene strani zožana (ima manjši premer kakor na drugi strani). Glej risbo pri geslu Fiting. 

2. 
Kemijsko: oddati kakemu elementu ali spojini elektrone. Reducirati se:sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine, torej -zmanjšati oksidacijsko število. Pnv. redukcija. 


Reducirna puša, tulka Glej Konus -standard­izacija, Tulka. Reducirni ventil Ventil, namenjen za zmanjša­W (reduciranje) tlaka plinov ali tekocin na želeno vrednost.Gre torej za nadzorovano zmanjšanje tlaka -zato reducirnih ventilov nikar ne zamenjuj z nobeno izvedbo zapirnih ventilov! 
Po velikosti so lahko reducirni ventili: 
• 
veliki,npr.: regulatorji tlaka pri pnevmaticnih si­stemih, reducirni ventili pri plamenskem varjenju 

• 
povsem majhni,npr. reducirni ventilcki za na­stavljanje tlaka pred pnevmaticnimi lakirnimi piš­tolami 


Sin. regulator tlaka,redukcijski ventil. Nacin delo­vanja je opisan pod gesli Regulator tlaka, Plamen­sko varjenje, Hidravlika -ventil za znižanje tlaka. Redukcija -kemicno Sprejemanje elektronov, dobimo višek elektronov, zmanjšanje oksidacij­skega števila. Snov, ki je sprejela elektrone, pa je oksidant. Tudi oddajanje elekronov neki drugi snovi lahko opišemo kot redukcijo, npr. z vodikom smo redu­cirali baker iz cu+2 na cu0 : 
+2 -2 O O +1 -2 
CuO + H2 . Cu + H2O V zgornjem primeru: baker (oksidant) se je reduci­ral, vodik pa je reducent -snov, ki je oddala elek­trone. Ant. oksidacija. Prim. Redoks reakcija. Redukcija -splošno Zmanjšanje, znižanje, skr­cenje, omejitev, odvzem. Redukcijski ventil Glej Regulator tlaka, Redu­cirni ventil. Reduktor Mehanizem (gonilo), ki zmanjšuje vr­tilno hitrost pri prenašanju gibanja (npr. z zobni­ki). Prestavno razmerje reduktorja .-

Redundanten Odvecen, preobilen, podvojen. Ang. redundance: presežek. Reedovo stikalo Elektricno stikalo, ki se vklopi / izklopi v odvisnosti od prisotnosti magnetnega polja. Iznašel ga je W. B. Ellwood leta 1936 za podjetje Bell Telephone Laboratories. Sin. herme­ticni kontaktnik, reedov kontakt, Herkon. Obicajno ga sestavljata dva feromagnetna že­lezna listica, ki se prekrivata in sta med seboj oddaljena le nekaj µm. Namešcena sta v stekleni cevki, ki je napolnjena z zašcitnim plinom. Ime kontakta izvira prav iz te cevke,ki spominja na pišcalko, ang. reed: trstna (pastirska) pišcal in se zato piše z malo zacetnico. 
Ferdinand Humski 
V osnovnem stanju se listica ne dotikata (NO ­normally opened) in zato med njima ni kontakta. Ce pa približamo magnet, se listica namagnetita. Zaradi magnetnih sil se listica upogneta in skle­neta kontakt. Ko se magnet oddalji, se listica vrneta v prvotni položaj. Obstaja tudi NC (normally closed) varianta reedo­vega stikala -ko se listica namagnetita, se razkle­neta: 
NO (normally opened) REE:DOV KONTAKT 


C --::::)-J 
BREZ MAGNETA MAGNET 
NC (normally closed) REE:DOV KONTAKT 

( ) C --­
MAGNET BREZ MAGNETA 
Reedov kontakt uporabljamo za dolocanje konc­nih položajev cilindrov in ne potrebujejo vzdrže­vanja. 
Namesto magneta lahko reedov kontakt brez­doticno aktivira tudi tuljavica: 




11FJJJ 
JJJJES Glede na število prikljuckov poznami dvo-in tro­žicni tip reedovega stikala. Elektricni simbol: 
+  
<O>  ...n...  1  
.... -­ [<1P--.  
"TROŽICNI TIP  DVOŽICNI TIP  

Pnevmaticni simbol je klasicni simbol brezdoticne­ga signalnika. Podrobnejši opis simbolov opisuje geslo Brezdoticno aktiviranje kontaktov. TROŽICNI TIP potrebuje napajanje in ga lahko priklopimo direktno na nazivno napetost (npr. eno­smerni tok 24V). Zaradi razlicnih standardov se lahko zgodi, da so barve prikljuckov pri razlicnih proizvajalcih razlicne. Rdeca barva je vedno +, ostala dva prikljjucka pa sta: 
• 
VIBRO: signal je moder, minus(-) pa je crn 

• 
SMC: signal je crn, minus(-) pa je moder Signal obicajno vežemo na napajanje releja, kon­takt releja pa nato vklopi elektromagnet (soleno­id). Vcasih je potrebno tudi preveriti, ali najvecji tok na signalu zadošca za vklop releja, solenoida itd. Ce ne gre drugace, preberemo tip naprave in išcemo podatke po svetovnem spletu (Datasheet). 


DVOŽICNI TIP pa za svoje delovanje ne potrebu­je napajanja.Njegova posebnost je najvecji tok, ki ga takšno stikalo še prenese -pogosto je ta tok zelo majhen, npr. 40 mA. Prevelik tok bo takšno stikalo unicil. Zato dvožicni tip NIKOLI ne veže­mo DIREKTNO NA NAPAJANJE, moramo ga ve­zati zaporedno na nekega porabnika (npr. na solenoid ali na napajanje releja). Pred tem še racunsko preverimo, ali je morda elektricni tok vseeno prevelik. Delovanje dvožicnega tipa reedovega stikala (npr. NO) lahko preverimo z ohmmetrom: ko postavi­mo magnet v pravilni položaj, bo upornost O Q. REFA Mednarodna organizacija za delo. Kratica je iz nem. Reichsausschup fllr die Arbeitsstudie. Referenca Sklic, sklicevanje na neke podatke, npr. na standarde, tehnicne dokumente, pred­mete, površine, dosežke, uspehe itd. Primeri: 
• 
pri geometricnih tolerancah imamo referencni element, ~o ravnino, ~o os. 

• 
pri CNC programiranju imamo referencno toc­ko . Odrezavanje -koordinatna izhodišca. 



Ferdinand Humski Stran 8 
• v regulacijski tehniki imamo referencni clen, ki MOTNJE sprejme krmilnik ter jih uporabi za upravljanje na svojem izhodu daje neko želeno vrednost, iuu novih izhodnih velicin 
REGULIRANEC 

npr. želeno temperaturo v prostoru. 
REGULATOR (KRMILNIK) Princip delovanja regulatorja je torej enak kakor Referenca je lahko tudi priporocilo. 
pri krmilniku (neke vhodne velicine spreminja v iz­Reflektor Opticna naprava z objektivom iz zrcal, hodne velicine), le da so vhodne velicine na pose­
npr. teleskop: 
ben nacin pripravljene. Glede na nacin delovanja poznamo: centrifugal­
OKULAR 

Nacelo regulacije ali ZAPRTE ZANKE VODENJA 
ne, hidrodinamicne, vzmetne, pnevmaticne, 

SEKUNDARNO OGLEDALO 

Reflektor je lahko tudi del oddajne ali sprejemne antene za odklanjanje elektromagnetnih valov v želeno smer. Reflect: odbiti. Razlikuj: refraktor. Refraktor Opticni teleskop z objektivom iz lec: 
OKULAR 




OBJEKTIV 

Refract: lomiti (žarke, valove). Razlikuj: reflektor. Refraktometer Opticni instrument za odcitava­nje koncentracij dolocenih snovi v tekocinah: kon­centracija sladkorja, alkohola, vode, soli, suhe snovi, akumulatorske ter hladilne tekocine, celo proteinov v živalskem ali cloveškem urinu itd. 

--45 
-
-40 
--35 
-
-25 
--20 .:= 


= =.. . 

==.o 


Za razliko od krmiljenja je regulacija SAMOURAV­NAVANJE: izhodna velicina SAMA SEBE urav­nava. Sistem neprestano meri izhodno velicino in jo z necim primerja. Dobljena razlika spremeni de­lovanje sistema in dobimo novo izhodno velicino. Ce pa neki sistem meri vhodne velicine ali mot­
.. meritev pa nato vpliva na delovanje sistema -
tedaj TO NI REGULACIJA, JE KRMILJENJE! Za pravilno razumevanje delovanja regulacije je zelo pomembno poznati razliko med besedama REGULIRAN (koncen, izhoden, npr. ~a velicina 
X) in REGULIRNI (Y -tisti, ki zadnji krmili spre­membe regulirane velicine)!!! Regulirana in regu­lirna velicina sta prva podatka, ki ju je potrebno prepoznati pri vsaki obravnavani regulaciji! 
PRIMER: regulacija temperature prostora s ter­mostatskim ventilom. Regulirana (samouravnavana, izhodna) velicina je temperatura [°C]. Regulirna velicina je pretok tople vode skozi radiator [I/min]. 

vztrajnostne, parne, elektromagnetne regulatorje, ~ napetosti, vlažnosti zraka, temperature itd. V splošnem je regulator naprava, s katero se uravna, nastavi,prilagaja neka velicina,npr. ~ hit­rosti, tlaka, temperature itd. Ang. regulate: uravna­ti, urediti, usmerjati. Nepr. regler. Regulator sile zaviranja Naprava, ki je sestavni del zracnih zavor. Naloge: 
• 
samodejno uravnava zavorne sile glede na ob­remenitev (težo) vozila 

• 
krmili tlak pri zracno vzmetenih vozilih 

• 
s pomocjo integriranega rele ventila hitro polni in odzraci vzmetne akumulatorje 


Delovanje: 
• 
v razbremenjenem stanju se zavorni tlak zmanj­ša v nekem razmerju, npr. 5:1 

• 
v polno obremenjenem stanju se zavorni tlak ne zmanjša in je enak tlaku vstopnega stisnjenega zraka 


To pomeni: pri 6 barih razpoložljivega zavornega tlaka deluje pri polno natovorjenem vozilu na za­vorne valje 6 barov, pri praznem vozilu pa samo 1,2 bar. 

.-2 2 
SIMBOL 
--4 ,(/.1 
--2 . 
-o 


Kako uporabljamo rocni refraktometer Regeneracija Obnovitev, obnavljanje. Regler Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (regeln -uravnavati, dolocati), glej Regulator. Slovenski izraz za regler pri alternatorju je krmilnik napetosti. Regulacija Samouravnavanje neke izhodne oziroma regulirane velicine X na ta nacin, da: -najprej v referencnem clenu dolocimo želeno 
izhodno velicino Xž -v primerjalnem clenu (komparatorju) PR nato Xž primerjamo z izmerjeno izhodno velicino X (dob­ljeno iz negativne povratne zveze) in izracuna­mo regulacijski odstopek E = Xž -IXI -naslednji clen je regulator R, ki je krmiljen z E in na svojem izhodu ustvarja regulirno velicino Y -regulirna velicina Y deluje na regulirani sistem S tako, da regulirana velicina X sledi nastavljeni želeni vrednosti Xž 
•MERILNI 
CLEN 1: rezervoarcek s snovjo, ki ima veliko tempera!, razteznost (alkohol, vosek ipd.), 

•REFERENCNI 
CLEN 2: oznacen pokrov za na­stavitev želene temperature prostora z vrtenjem, 

•PRIMERJALNI 
CLEN 3: potisni drog, ki potisne toliko, kolikšna je razlika med nastavitvijo referencnega clena in izmerjeno vrednostjo v merilnem clenu 

•REGULATOR 
4: položaj tesnila, ki povecuje ali 


zmanjšuje pretok tople vode Lep primer MEHANSKE REGULACIJE je regula­tor vrtljajev parnega stroja (J. Watt, 1728): 

TRANSMISIJSKI JERMEN MOTORJA 

Razmislek ob sliki: najprej ugotovi, kako regulator vrtljajev deluje! Nato ugotovi, kaj je v zgornji sliki: X, Y, merilni clen, primerjalni clen, referencni clen, regulator in reguliranec! Pogosto se zgodi, da besedo regulacija uporabi­mo za sistem, ki je pravzaprav krmilje -primere glej pod geslom Krmilje. Ang. regulation, nem. die Regelung. Prim. Krmiljenje, Sistem. Regulator Naprava, ki omogoca avtomatizira­no odpravljanje motenj in na ta nacin upravlja ali pomaga upravljati zunanje naprave. Princip delovanja regulatorja v ožjem pomenu besede je obraten kot pri krmilniku: 
• 
na vhodu sprejema odstopek od želenih izhod­nih velicin sistema 

• 
na izhodu oddaja regulirne velicine, ki jih nato 


Sin. krmilnik zavorne sile, preobremenilni ventil, težnostni ventil, nem. kratica ALB. Regulator tlaka Pnevmaticna naprava, ki pretvar­j_g_ nihajoci primarni tlak v konstanten delovni tlak:. Poznamo razlicne regulatorje tlaka (za regulacijo gorljivih plinov, za zracne zavore, pri plamenskem varjenju ga imenujemo reducirni ventil ... ), v indu­strijski pnevmatiki pa izgleda regulator tlaka tako: 
3 
6 

A B 

1 membrana 2 vzmet 3 vijak za nastavljanje de­lovnega tlaka B, izvedbe: brez in s samozapornim nastavkom -najprej ga dvignemo in šele nato na­stavimo prednapetost vzmeti (2) 4 odpiralni se­dežni ventil 5 povratna vzmet ventila 6 batnica 
Na vstopu A je primarni tlak,ki ga ustvarja kom­presor, stisnjeni zrak pa se zbira v tlacni posodi. Na izstopu B je delovni tlak.Primarni tlak A je vedno vecji od delovnega tlaka B. 
Regulator tlaka deluje tako: 
a) 
Ce je delovni tlak B premajhen, se membrana 1 pomakne navzdol in preko batnice 6 odpre ven­til 4. Stisnjen zrak bo zato stekel od A proti B, delovni tlak B se poveca. 

b) 
Povecani delovni tlak B potisne membrano 1 navzgor. Membrana bo za seboj povlekla batni­


co 6 in povezava med A in B bo prekinjena. 

c) Delovni tlak B se zniža, ce pride do porabe zra­ka. Porabniki zraka so lahko brizgalna pištola, delovni valji itd. V tem primeru se membrana 1 spet pomakne navzdol in ponovi se postopek a. 
ce privijemo vijak 3, bomo preko vzmeti 2 pove­cali silo navzdol in tudi membrana 1 se bo upog­nila navzdol. Zato bo ventil 4 dalj casa odprt in zato bo potreben višji delovni tlak B za ponovni dvig membrane in zapiranje ventila 4. ce pa bomo vijak 3 odvijali, bomo s tem nastavili nižji delovni tlak B. 
Gre torej za nadzorovano nastavljanje tlaka B -zato regulatorjev tlaka nikar ne zamenjuj z nobeno izvedbo zapirnih ventilov! Simbol regulatorja tlaka: 
: -. ,v AA
'-1+-JVflV' 
Primer uporabe simbola v pnevmaticni shemi: 


Regulator tlaka je sestavni del kompleta kompre­sorja s tlacno posodo. Priporocljivo je, da je zava­rovan proti odvijanju -da ne more kar vsakdo ne­namerno spreminjati delovnega tlaka. Sin. reducirni, redukcijski ventil, ventil za znižanje tlaka, krmilnik tlaka. Pri licarskih delih uporablja­mo mikrometer z manometrom,kar je v bistvu ze­lo majhen regulator tlaka. Na podoben nacin delu­je tudi reducirni ventil pri plamenskem varjenju, glej geslo Plamensko varjenje -naprave. Prim. Tlacni ventil. Vzdrževanje .geslo Pnevmatika -vzdrževanje. Pri zracnih zavorah so izvedbe regulatorjev tlaka zahtevnejše, glej geslo Regulator tlaka -zracne zavore. Regulator tlaka -zracne zavore Posebnosti te naprave v primerjavi z "obicajnim" regulatorjem tlaka so: 
• 
natancno samodejno uravnavanje delovnega tlaka, odvisno od vrste vozila (5,3±0,2 bar, 8, 1 ± 0,2 bar, 10,0± 0,3 bar ipd.); najnižji tlak je vklopni tlak, najvišji pa izklopni tlak 

• 
naprava šciti sistem pred previsokim tlakom (ventil za prosti tek deluje kot varnostni ventil) 

• 
na prikljucku za polnjenje pnevmatike je možen odjem stisnjenega zraka ali dovajanje stisnjene­ga zraka od zunaj 

• 
krmiljenje sušilnika zraka 


• 
naprava lahko varuje druge zracne naprave pred zamazanjem (npr. filter) 


Delovanje pri polnjenju: 

• 
stisnjeni zrak iz kompresorja vstopa skozi pri­kljucek 1 in izstopa skozi priljucek 21 (vstop v zavorni sistem) 

• 
tlak 21 je prisoten tudi na krmilnem prikljucku 4, pri nekaterih izvedbah pa namesto prikljucka 4 povratno deluje kar tlak 21 

• 
tlak 4 je povezan z odtokom 23 in od spodaj de­luje na krmilni bat in preklopni ventil, glej zgornjo risbo: 


VZMET ,1-1;----VIJAK 
(NASTAVITEV TLAKA) (NASTAVITEV TLAKA) 
KRMILNI BAT 
PROTIPOVRA TNI 
4 VENTIL 

IZPUST 21 PRIKLJUCEK ZA 
POLNJENJE 
VSTOP 1_2PNEVMATIKE 
.r.;i1.t-.-.KLOPNIBAT 
. TLAK 
OKOLICE VENTIL ZA 
. STISNJENI PROSTI TEK 
ZRAK POLNJENJA 

• ce je dosežen izklopni tlak (npr. 8,3 bar), tedaj krmilni bat stisne vzmet za nastavitev tlaka in se pomakne navzgor -zato se navzgor pomakne 
Stran 9 
tudi preklopni ventil, izpustni ventil se zapre, vstopni pa odpre; v takem položaju stisnjeni zrak potisne izklopni bat navzdol, prikljucek 1 in 3 sta direktno povezana in kompresor potiska zrak di­rektno v okolico: 

1-2 

RAZBREMENJENI POLOžAJ, KO JE TLAK 4 PREVISOK, 1 IN 3 STA POVEZANA 
• ce zaradi odjema delovni tlak pade pod vklopni tlak, bo vzmet za nastavitev tlaka potisnila krmil­ni bat navzdol; pri tem se vstopni ventil zapre, izpustni ventil pa odpre -izklopni bat je zato razbremenjen in se zato pomakne navzgor, ven­til za prosti tek pa se zapre in zato se rezervoar­ji ponovno polnijo 

Sin. krmilnik tlaka, tlacni krmilnik. Reguliranec Naprava, ki v odvisnosti od regulir­ne velicine Y spreminja regulirano velicino X. Regulirati Delati, da kaj pravilno, ustrezno delu­je, uravnavati. Prim. Krmiliti. Rekristalizacija Nastanek novih kristalov v ma­terialu ali mineralih, povrnitev v prejšnje (osnovno) stanje, npr. z žarjenjem hladno oblikovanih kosov. Prim. Re-, Rekristalizacijsko žarjenje, Prekristali­zacija. Rekristalizacijsko žarjenje Žarjenje utrjenega jekla zato, da bi ga omehcali. Zaradi preoblikovanja jekla v hladnem stanju (hladno valjanje plocevine in trakov, upogibanje, vlecenje itd.) se jeklo utrdi: zmanjša se mu duktil­nost (razteznost), povecata pa se trdota in trdnost. 
Pri žarjenju utrjenega jekla se pri temperaturah nad 400° C zacne rekristalizacija. To pomeni, da zacnejo rasti nova,nedeformirana kristalna zrna. Na ta nacin jeklo zmehcamo. Bolj je material utrjen, nižja je temperatura rekri­stalizacijskega žarjenja. Pravilno temperaturo pre­beremo iz prostorskih rekristalizacijskih diagra­mov. Rekristalizacijsko žarjenje najpogosteje traja vec ur pri temperaturah med 550 in 650° C. Prim. Prekristalizacija. Rekuperacija Ponovno pridobivanje surovin iz ostankovv tehnoloških. procesih ali izkorišcanje stranskih proizvodov(npr. plinov). Ang. recupera­te: pridobiti nazaj (npr. moc). Rekuperator: na­prava za izkorišcanje stranskih proizvodov, zlasti odpadne toplote,toplotni izmenjalnik. Za izmenja­vo toplote se najpogosteje uporablja satovje (glej risbo pod istoimenim geslom). 
Primeri uporabe rekuperatorjev: 
• rekuperatorji zmanjšajo porabo energije v talilnih peceh; dimni plini iz talilne peci predgrevajo zgo­revalni zrak, ki oskrbuje gorilnik in na ta nacin se prihrani celo 1 O do 15% energije; sin. kauper 
Ferdinand Humski 
HILJ\DEN 
.GOREVJ\Llll ZRAK 
l
VROC Z60REVJILl·ll ZFll!.K 
t t 
J Plf-li\LIIIK 

.IMmPWll 



-+ .... 
GORILNIK TALILNA PiEiC 
I

• v stanovanjih in hišah so pozimi nekateri prostori (kuhinja, kopalnica) bolj topli kot drugi; topel zrak iz kopalnice lahko preko rekuperatorja dovolj za­greje sveži zrak iz okolice, da ga lahko uporabi­mo za ventilacijo ostalih prostorov 

Relativen Teh.: pridevnik ki oznacuje neko po­vezavo, se na nekaj nanaša. Naspr. absoluten. Lahko pomeni ulomek, deljenje (npr. relativna napaka meritve), lahko oznacuje razliko (relativni tlak, relativne koordinate). Ang. relative: sorodnik. Relativna atomska masa Število, ki nam pove, kolikokrat je masa nekega atoma vecja od atom­ske masne enote. Za razliko od atomske mase je relativna atomska masa realno število, zapiše se na nekaj decimal­nih mestnatancno. Npr.: element B (bor) ima rela­tivno atomsko maso 10,811. Relativna atomska masa se obicajno vnaša v peri­odni sistem elementov, pod ime elementa. 
Relativna dielektricna konstanta Dielektricnost. Relativna napaka meritve Razmerje med abso­lutno napako meritve in merilnim rezultatom: 
.X 
r = 
x Z njo lahko izrazimo natancnost meritve. Relativna vlažnost Glej Vlažnost. Relativni razteztek Glej Raztezek. Relativni tlak Glej Tlak. Rele Elektricna stikalna naprava, ki: 
1. 
Sprejema vhodne velicine, ki so elektricneali neelektricne -cas, temperatura, tlak itd. 

2. 
V odvisnosti od vhodnih velicin povzroca dolo­cene spremembe v istem ali v drugih elektric­nih tokokrogih. 


Ang. relay, nem. Relais: prenašati (sporocila ipd.), fr. relais: posrednik. Prim. Kontaktor, Stikalo, Oz­nacevanje prikljuckov kontaktorjev in relejev. 
SESTAVNI DELI releja: 
KONTAKTI KOTVA 
ZAPRT ODPRT 
1 ' 

' 
, __ _ 


TULJAVA 
1. Magnetni sistem, ki mu pogovorno pravimo tu­di NAPAJANJE ali KRMILJENJE releja: 
• tuljavica za vzbujanje releja (ang. coil) in 

Ferdinand Humski Stran 10 
• kotva, ki je ponavadi upognjena v obliko crkeL in se vrti okrog osi, ki se nahaja blizu tocke 

• simbole za kontakte releja Nacin risanja releja je pri fizikalni shemi drugacen 
pregiba; kakor pri vezalni shemi. Prikljucka 
zakasnitvijo, po preteku casa t;: 

napajanje in vsi kon­vati, narišemo pa ga v celoti 

-
za napajanje releja sta A 1 (plus) in 

Pri 
A2 (minus)._ Prikljuckov ne smemo zamenjati, saJ v tem primeru rele ne bo deloval! 
Magnetnemu sistemu dodamo sistem za vklop / izklop tuljave: 
• 
stikalo, rele brez merilnega clena je pomožni rele (deluje kot kontaktor) ali 

• 
merilni clen,ki meri vhodne velicine, npr. tem­peraturo, tlak, cas, vrtilno hitrost ipd.; merilniclen na svojem izhodu povzroca vklop ali izk­lop tuljave; 



2. Kontaktni sistem oziroma kontakti releja, ki v odvisnosti od delovanja magnetnega sistemasklenejo ali prekinejo povezavo med vhodnimi in izhodnimi prikljucki.Elektricni kontakti releja so lahko: 
• 
zapiralni (NO -normally open) • odpiralni (NC -normally closed) 

• 
preklopni ali z zakasnitvijo;Oba prikljucka vsakega kontakta sta pravilno oštevilcena: 

• 
prikljucke glavnih kontaktov oznacujemo zeno številko (1 . 2, 3 . 4, 5 . 6, 7 . 8, 1 


. 2 tt 4, 5 . 6 tt 8),
• prikljucke pomožnih kontaktov oznacujemo z 

dvem. številkama (13 . 14, 21 . 22 itd.) PRIKLJUCKI RELEJEV so tako oznaceni, da je Iz oznak možno razbrati nacin delovanja -glej ge­slo Oznacevanje prikljuckov kontaktorjev in relejev. 
Z releji vklapljamo relativno majhna bremena (do 1 kW). S pomocjo relejev lahko: 
• 
zakljucen tokokrog z enosmerno napetostjo vpli­va na tokokrog z izmenicno napetostjo, 

• 
zakljucen tokokrog z nizko napetostjo vpliva na tokokrog z visoko napetostjo, 

• 
tokokrog z nizkimi tokovi vpliva na tokokrog . visokimi tokovi (npr. pri motornih vozilih), 


takti se rišejo skupaj, prikljucke lahko oštevilcimo. To je starejši nacin risanja relejev: 

21 

. 113 




l._--t--­
22 

A2 114 

Pri !VEZALNI SHEMI I pa posebej rišemo napa­janje in posebej kontakte. Tako napajanje kot tudi vsak kontakt je treba poimenovati, obicajno upo­rabimo veliko crko K in številko, npr. K1 (podrob­neje glej Pnevmatika -oznacevanje sestavin, ISO 5599): 
NAPAJANJE: 

.2 
K1 K1 
A1 
KONTAKTI: 

K1 
r 

S tem, ko smo po SIST EN z istim imenom poi­menovali napajanja in kontakte istega releja, smo dosegli naslednje: 
• 
ceprav napajanja in kontakte na shemi ne riše­mo skupaj, je še vedno jasno, iz katerih sestav­nih delov je vsak rele sestavljen 

• 
na vezalnih shemah za vsak kontakt natancno vemo, kateremu napajanju pripada 


. 1---------""'I 
•­
1 
1 
1 1 1 1 1 1 

1­

1 ti 
1 1 

Cast; je praviloma nastavljiv. 
Rele z zakasnitvijo vklopa Ob vklopu napajanja releja IN se delovni kontakt vklopi z zakasnitvijo in v drugem tokokrogu stece tok 10. šele po preteku casa I. Ob izklopu napajanja releja IN pa se 
v

delovni kontakt izklopi takoj, brez zakasnitve: 

.IDI 
y 


• iz enega signala ustvarimo vec signalov. 
Primer vezalne sheme: 
Primer uporabe releja: 
Ll Cas t
.
TULJAVICA 
v VKLOPLJENA 

Locimo predvsem naslednje VRSTE RELEJEV: 
a) 
Merilne releje. Njihovo delovanje je z doloceno natancnostjo odvisno od vzbujalne velicine. Praviloma se uporabljajo za zašcito elektricnih naprav in napeljav. To so predvsem podnapet­nostni, nadtokovni, podfrekvencni itd. releji. Nekateri releji delujejo tudi na spremembe ne­elektricnih velicin, npr. na spremembo tempera­ture, vrtilne hitrosti, tlaka itd. 

b) 
Pomožne releje. Uporabljamo jih za elektricnolocevanje tokokrogov,za povecanje stikalne zmogljivostikontaktov, za pomnožitev števila kontaktov, za trajen preklop kontaktov (impulz­ni rele) ipd. 

c) 
casovne releje. To so releji s kontakti, ki se sprožijo z zakasnitvijo, potem ko je bil aktivirankrmilni oziroma prožilni element. Najpogostejeuporabljamo naslednje vrste casovnih relejev: -rele zakasnelim proženjem kontaktov ob 


z -vklopu krmilne napetosti -rele z zakasnelim proženjem kontaktov ob 
izklopu krmilne napetosti -programski casovni rele -utripalni casovni rele 

SIMBOL za rele mora zajemati: 
• simbol za napajanje (tuljavico) releja s prikljucki S-1 f-.-­
(.3 
13 
82 f-Kl 
"'4-----114 
Al 
Kl 
N-------'--------

Simboli za posebne vrste relejev so naslednji: Rele z Rele z Toplotno Stikalni zakasnitvijo zakasnitvijo obcutljiv 
rele vklopa izklopa rele 
•. Q . 
Prim. SSR. Rele ventil Pnevmatski ventil, ki z malim tlakom krmili velike tlake. Pri zracnih zavorah ga uporab­ljamo za pospeševanje zaviranja ali prenehanja zaviranja na zadnjih oseh, ki so pri tovornjakih precej oddaljeni od izvora stisnjenega zraka. Brez rele ventilov bi stisnjen zrak predolgo casa potoval do zadnjih zavornih cilindrov. Zato blizu zadnjih zavornih valjev vgradimo rele ventil, ki je ves cas direktno povezan na delovni tlak. 
Delovanje: 
Ko voznik pritisne na zavorni pedal, je majhna sprememba tlaka že zadosten signal za vklop rele ventila, ki odpre delovni tlak do zavornih cilindrov. 
Rele ventil je lahko samostojna naprava ali pa je integriran v regulatorju sile zaviranja. Rele z zakasnitvijo izklopa Ob vklopu napaja­nja releja IN se hkrati vklopi tudi delovni kontakt in 
v drugem tokokrogu stece tok 10. Ob izklopu napa­janja releja IN pa se delovni kontakt izklopi z 
v je praviloma nastavljiv. Rele z zakasnitvijo vklopa in izklopa Ob vklo­pu napajanja releja IN se delovni kontakt vklopi z 
zakasnitvijo in v drugem tokokrogu stece tok 10. 
v
. 

šele po preteku casa ITudi ob izklopu napajanja releja IN se delovni kontakt izklopi z zakasnitvijo, po preteku casa t;: 






. la. 
I I I 1 
1 1 
1 1 

1 1 1 1 
1 1 1 1 
1 1 
1 1 
i„ 

!iti. ! 11:v . Tako cast; kot tudi Iv sta praviloma nastavljiva. Relejska shema Glej Ladder diagram. Relief Oblikovanost površja, nagubana površina. Reluktanca Magnetna upornost, ki je po lastnos­tnih sorodna elektricni upornosti v elektricnem krogu. Npr. železo ima majhno, zrak pa veliko reluktanco. Reluktancni elektromotor: glej Sin­hronski motor. Remanenca 
1. 
Namagnetenost po prenehanju vplivanja mag-netnega polja. Prim. Feromagnetizem. 

2. 
Ostanek, preostanek, preostalost. Remisija Pešanje, upadanje. Remisijska kri­vulja prikazuje intenzivnost od predmeta odbitesvetlobe po valovnih dolžinah. Temu pravimospektralni sestav odbite svetlobe. Intenzivnost od­


bite svetlobe izmerimo s spektrofotometrom. 
60 
1 RDECEVUOLICNA 
-,: 40 
20 
o 

400 500 600 nm 700 
VALOVNA DO.INA ). ---

Remont Pregled in obnova, popravilo zlasti iz­rabljenih ali pokvarjenih strojev, opreme, delov. Rentabilen Donosen, pridobiten. Ki prinaša gos­podarsko korist. Prim. Prag rentabilnosti. Rentgenska kontrola . Radiografska metoda. REO Rocno elektro oblocno varjenje, ang. MMA, SMAW. To je elektricno varjenje z odkritim oblo­kom, pri katerem ne dovajamo zašcitnih plinov iz jeklenk. Danes je REO najbolj razširjen postopek oblocnega varjenja. 
Delovanje: kovinska oplašcena elektroda se zac­ne pri visoki temperaturi taliti. Žica se hitreje stali kot plašc, zato v elektrodi nastane krater. Kapljica, obložena z žlindro, pade proti varjencu. Zaradi pincevega efekta lahko varimo tudi nadglavno,ne da bi kapljice padle. Ob izgorevanju in razpadanju plašca elektrode nastaja dim,ki šciti konec elek­trode, oblok in zvarno talino pred zrakom. Deli plašca se talijo in pokrivajo talino kot tekoca žlin­dra (zaradi manjše gostote). Plašc vsebuje tudi kovinski prah, ki se tali in povecuje kolicino dodaj­nega materiala. Po varjenju odstranimo strjeno žlindro tako, da po njej udarjamo s kladivom. Sin. REO. Prim. Gravitacijsko varjenje, Oblok. 
Za varjenje potrebujemo relativno nizke napetosti in visoke jakosti varilnega toka. Priporocljiva dol­žina elektricnega obloka je enaka premeru gole elektrode ali polovici premera pri posebnih apne­no-bazicnih elektrodah. Ker se elektroda tali, je potrebno neprestano primi­kanje roke k obdelovancu, da se obdrži prava dol­žina elektr. obloka. Hkrati je potrebno elektrodo pomikati naprej v delovni smeri. Pri tem se ravna­mo primerno glede na tekoco žlindro, ki izhaja iz oplašcenja elektrode. Ce varimo prepocasi, zate­ka žlindra naprej v režo zvara. Ce varimo prehitro, nam žlindra ne pokrije vara v celoti, temvec samo deloma in to privede do napak v zvaru. 
Ce izberemo enosmerni tok na izhodu, lahko pri­kljucimo direktno in obratno polariteto, podrobne­je glej geslo Oblok: 

ELEKTRODA ELEKTRODA r 
OBRATNA DIREKTNA POLARITETA POLARITETA 

Ce na izhodu izberemo izmenicni tok, se polarite­
ta menja stokrat v sekundi. Pred pricetkom dela vedno nastavimo jakost toka na varilnem aparatu. Pri tem se držimo navodil,ki so napisana na embalaži,v kateri so elektrode. Velja pa tudi približna formula: 
jakost toka . 40 x premer elektrode v mm Npr.: pri elektrodi. 2 mm nastavimo 40 x 2 = 80 A. 
Obicajne nastavitve toka so 50 -300 A, obicajna napetost pa znaša 20 -40 V, tudi do 60 V. Pri varjenju moramo biti pozorni tudi na pihalni 
ucinek. Pod varjenec pa lahko v nekaterih prime­rih podlagamo tudi bakreno tirnico: da nam talina ne izteka in da se var hitreje ohlaja. 

REO -elektrode 

GOLE elektrode so jeklene žice, narezane na dolžino oplašcenih elektrod. Poleg normalnih le-
Stran 11 
girnih elementov (C, Si, Mn) vsebujejo še pove­cane kolicine dezoksidantov Si in AI. Odgorevanje legirnih elementov je mocno. Ker je dostop kisika, dušika in vodika iz zraka neomejen, so zvari zelo pogosto porozni, neenakomerni in s slabimi me­hanskimi lastnostmi, žilavost je nizka. Pri zvarja­nju prikljucimo minus pol na elektrodo, pri navar­janju pa plus pol na elektrodo. OGLENE elektrode lahko uporabljamo le pri eno­smernem toku na minus polu. Prim. Retortni grafit, Varjenje z ogleno elektrodo. Z oblokom oglene elektrode varimo v glavnem brez dodajanja mate­riala.Oblok je bolj enakomeren, ce usmerjamo na varjenec magnetno polje. V industriji golih elektrod ne uporabljamo vec, je pa metoda primerna za ucenje varilcev zacet­nikov. STRŽENSKE elektrode so podobne golim elek­trodam, le v sredini elektrode je stržen, ki ga v glavnem sestavljajo kovinski dezoksidanti. Str­ženske elektrode so bile v uporabi pred razvojem oplašcenih elektrod. OPLAŠCENE elektrode so najbolj pogosta oblika dodajnih materialov za varjenje. Glavne NALOGE PLAŠCA so: -stabiliziranje obloka (stabilizatorji obloka so K, 
Na, Ca in Ba), -zašcita staljene kovine pred plini iz atmosfere; 
plašcu dodajamo snovi (CaCO3, MgCO3, celu­loza itd), ki med varjenjem sprošcajo pline, pred­vsem CO2, npr.: 
CaCO3 . CaO + CO2 v to kategorijo spadajo tudi dodatki, ki odstranju­jejo žveplo in fosfor (CaO, FeO), pa tudi vodik Uedavec CaF2) iz zvara,npr.: FeS + CaO . FeO + CaS (v žlindro) -iz plašca elektrode lahko zvar tudi legiramo (dodajamo feromangan Fe-Mn, ferosilicij Fe-Si, ferokrom Fe-Cr); s tem kompenziramo odgore­vanje legirnih elementov med varjenjem Cim tanjša je elektroda, tem bolj primerna je za varjenje v vseh legah. 
VRSTE OPLAŠCENIH ELEKTROD: 
a) 
Glede na stopnjo legiranja vara:malo, srednje in mocno legirane elektrode. 

b) 
Glede na debelino plašca:tanko (f< 120), sred­nje debelo (f = 129-155) in debelo (f> 155) opla­šcene. Faktor oplašcenja lahko izracunamo: 


f= --100 
d D -premer elektrode d -premer žice 
c) Glede na uporabnost: za zvarjanje, navarja­
nje, rezanje in žlebljenje. d)Glede na kemicno sestavo plašca: 
* 
kisle elektrode (oznaka 8.) vsebujejo železne ok­side Fe2O3, Fe3O4, manganove okside Mn3O4 

ter kremen SiO2; elektrode se odtaljujejo v drobnih kapljicah in niso primerne za varjenje širokih špranj; izkoristek legirnih elementov (npr. Mn) je slab; varimo lahko z izmenicnim ali enosmernim tokom z minus polom na elektrodi 

* 
bazicne elektrode (oznaka .6.), katerih osnovne sestavine so cisti bazicni oksidi (CaO, MgO, K2O, Na2O, CaCO3, MgCO3, CaF2), ki se pri 


visokih temp. sprostijo, npr.: 850 ° C 
CaCO3 . CaO + CO2 Bazicne elektrode vsebujejo tudi komponente kot jedavec CaF2, ki veže vodik: 
CaF2 + H2 . CaO + 2HF Zvari, izdelani z bazicnimi elektrodami, vsebu­jejo dalec najnižje kolicine vodika -to je razširi­lo uporabnost bazicnih elektrod na najbolj zahtevna jekla, zvari so 50% bolj žilavi kot pri drugih elektrodah. Ker pa je plašc bazicnih elektrod higroskopen, je potrebno b. elektrode pred varjenjem sušiti, obicajno 2 uri pri 350 ° C 
* celulozne elektrode (oznaka C.) vsebujejo celu­
lozo, ki pri varjenju zgori v CO2, ki dobro zadr­žuje talino v žlebu zvara; zato so te elektrode posebno primerne za varjenje v prisilnih legah; 
Ferdinand Humski 
navpicno, na steno in nad glavo; z njimi uspeš­
no varimo cevi vecjega premera * oksidne elektrode (oznaka Q) vsebujejo kot o­snovno sestavino plašca železne okside; elek­trode so podobne kislim in se prav tako odtalju­jejo v drobnih kapljicah; varimo lahko z izme­nicnim ali enosmernim tokom z minus polom na elektrodi; žlindra je mocan oksidativni medij, kar povzroca veliko odgorevanje legirnih elementov 
* 
rutilske elektrode (oznaka Roz. AR) imajo plašc iz kislih komponent, predvsem rutila TiO2 in kre­

mena SiO2; varimo lahko z izmenicnim ali eno­smernim tokom z minus polom na elektrodi 

* 
visokoproduktivne elektrode (oznaka l/_) imajo v plašcu dodan železov prah, ki prehaja v zvar; kadar se pri elektrodi žica kvalitetno pretali v zvar, govorimo o 100% izkoristku elektrode: v primeru, ko ima elektroda v plašcu železni prah, je kolicina zvara vecja od mase žice, saj se je Fe prah iz plašca prav tako pretalil v zvar; izko­ristek elektrode je razmerje med maso žice in maso zvara: 


M· 
TJ = . · 100 
Mzvara 
Najmanj spretnosti od varilca zahtevajo dela v vo­doravni legi. Zato varimo v vodoravni legi, kadar­koli je le možno. 
REO varjenje jekel 
Nelegirana konstrukcijska jekla: najprej preveri­mo varivost (npr. oglj. ekvivalent). Jekla z 0,25% ­0,6% C veljajo za težje variva pod normalnimi po­goji. Varivost se poslabša pri togo vpetih in debe­lostenskih materialih, kjer je ohlajevalna hitrost mnogo vecja. Za zmanjšanje napetosti ob zvaru 
(zlasti za preprecevanje krhkih kalilnih struktur) se morajo materiali pred varjenjem segrevati na temp. 100 -400 ° C, pri legiranih jeklih pa do 500 ° C. Pri­porocljivo je varjenje z debelo oplašcenimi bazic­nimi elektrodami in nizko vsebnostjo ogljika. Jekla za cementiranje imajo v splošnem 0,05­0,22%C in so legirana s Cr, Ni in Mo. Zaradi nizke vsebnosti C so dobro variva, vendar je priporoclji­vo predgrevanje na 100-200 ° C. Ce se vrši varje­nje po cementaciji (kjer je v površini že pribi. 0,8%C), je zvar krhek in ima sestavo martenzita. V tem primeru predgrevanmo na višjo tempera­turo. Elektrode naj bodo podobne varjencu, vari se z bazicnimi elektrodami. Visokotrdnostna jekla lahko vsebujejo AI, Ti, Nb, V, B, Cr, Ni in Mo v razi. kombinacijah. Bistveno je upoštevati kemijsko sestavo (glej geslo Varivost), ohlajevalno hitrost, temperaturo predgretja in izbrati pravilno tehniko varjenja. Glede na tip jekla je tudi po varjenju dolociti temp. predgretja (150­2000C), ki se izvaja 1-2 uri, da preprecimo vodiko­vo hladno razpokljivost. Prim. Napake v varu. Jekla za poboljšanje imajo povišano vsebnost C>0,25% in dodane legirne elemente Mn, Mo, Cr, V in Ni (ki povecujejo prekaljivost). V TVP-ju se poboljšano jeklo zaradi segrevanja najprej omeh­ca (ker preide v austenit), nato pa zaradi hitrega ohlajanja zakali. Cim bolj povecana je prekaljivost jekla za poboljšanje, tem vecje so težave pri var­jenju. Vec kot ima jeklo C, trši in krhkejši je martenzit. Zato so poboljšana jekla brez dodatnih tehnoloških postopkov nevariva. Kaljenje preprecimo s segrevanjem varjenca pred varjenjem na 200-400 ° C. Zvar in okolica se bosta pocasneje hladila in martenzit se ne bo pojavil. Varimo z bazicnimi elektrodami. 
NERJAVNA JEKLA 
Sestava vseh vrst nerjavnih jekel je navedena v geslu nerjavna jekla. Med varilnim procesom spreminjamo strukturno stanje nerjavnih jekel na zvarnem mestu -to pa vpliva na korozijsko obstojnost! Da bo zvar zagotavljal podobno korozijsko obstoj­nost in enake mehanske lastnosti kot varjenec, stabilnost strukture zvara in obstojnost proti kar­bidnemu izlocanju, mora biti zvar brez napak, razpok in žlindrnih vkljuckov. Feritna nerjavna jekla pred varjenjem segrejemo na 200-300 ° C, po varjenju pa jih žarimo pri 750­


Ferdinand Humski 
850 ° C. Pri previsoki žarilni temperaturi ali pri pre­veliki kolicini C se zacno na kristalnih mejah izlo­cati kromovi karbidi, predvsem pa nastajajo groba zrna. Pri varjenju enakomerno vnašamo toploto, pri tem pa le-ta ves cas varjenja ne sme pasti pod 300 ° C. Ce težimo za mocno ognjeodpornostjo, varimo z enakimi dodajnimi materiali. 
Martenzitna nerjavna jekla so nagnjena h kaljivi pokljivosti in izlocanju karbidov v TVP, zaradi viso­ke vsebnosti ogljika. Zato vecje preseke predgre­vamo med 300-400 ° C. Ce težimo za mocno kemij­sko obstojnostjo, varimo z enakimi dodajnimi ma­teriali, nato pa celoten varjenec poboljšamo. Austenitna jekla so zaradi niklja v glavnem dobro variva, zato varjencev pred varjenjem ni potrebno segrevati. Vendarle pa je potrebno upoštevati, da je C raztopljen v obliki kromovega karbida, ki se v temp. obmocju med 550-850 ° C izloca na kristal­nih mejah. Zato na tem obmocju ob zvaru in ob prisotnosti agresivnega medija nastane galvanski clen -posledica je razpad jekla po kristalnih mejah 
(interkristalna oz. medkristalna korozija, glej geslo Korozija). Izlocanje kromovega karbida prepreci­mo s segrevanjem TVP po varjenju na 1 .050­
1.100 ° C in nato s hitrim hlajenjem v vodi. ORODNA JEKLA: pri srednje in visoko ogljicnih ter legiranih jeklih se v prehodnem obmocju zvara poveca nevarnost zakalitve, zato njihova sposob­nost varjenja pada. Da se pri varjenju visoko legi­ranih jekel preprecijo neugodne lastnosti ter­micnega obmocja, se morajo jekla segrevati pred varjenjem na 500-600 ° C, pri varjenju hitroreznih jekel pa se morajo segrevati na 600-700 ° C. Za varjenje orodnih jekel se uporabljajo elektrode z višjim % C ter dodanimi legirnimi elementi. 
REO varjenje litega železa 
Varjenje sive litine uporabljamo predvsem za popravljanje napak ulitkov. Zvarno mesto najprej pripravimo, naredimo zvarni žleb. 
a) 
Hladno varjenje sive litine Zaradi krhkosti sive litine ne uporabljamo elektrod iz istega materiala, temvec oplašcene elektrode: -iz Ni ali zlitine Ni in Cu (monel 67% Ni in 30%Cu) -iz jekla z nizko vsebn. C in z bazicnim plašcem -feronikljeve elektrode in Ni elektrode Elektrode naj imajo premer 2,5-5 mm. Varimo z enosmernim tokom na minus polu elektrode ali z izmenicnim tokom, jakost toka je nizka. Delamo kratke varke 30-50 mm, ki jih takoj pokujemo. Kovanje varkov zmanjšuje notranje napetosti. Delo ve6krat prekinjamo, da se ulitek cim manj segreva. 

b) 
Toplo varjenje sive litine Zvarno mesto pripravimo kot nekak V žleb. Ker se siva litina sorazmerno hitro tali in redko tece, obdamo zvarno mesto z oglenimi plošcicami, ki jih na zunanji strani še zasujemo z livarskim peskom. Predmet pocasi ogrevamo na 600 ° C in to temp. ves cas varjenja vzdržujemo, da preprecimo notranje napetosti. Manjše predmete segrevamo v peci, vecje pa v verilni jami s koksom. Ko je predmet segret, ga celega, razen zvarnega mesta, pokrijemo. Varilec mora biti zašciten z azbestno obleko. Velike vare naj vari vec varilcev hkrati. Elektrode so oplašcene palice iz sive litine s približno 3% Si. Ker imajo elektrode premere 8 do 15 mm, so potrebne velike jakosti toka (100 A in vec). Med varjenjem je treba dodajeti talilo, ki topi okside in cisti talino. Po varjenju naj bo ohla­janje cim pocasnejše. Varjenje jeklene litine poteka pod istimi pogoji kot pri varjenju konstrukc. jekla. Pogosto nastopi v talini Widmannstattenska struktura, ki zmanjšuje natezno trdnost, zlasti pa žilavost in razteznost. Pred varjenjem je priporocljivo normaliziranje, da dobimo finozrnato ferit-perlitno strukturo. Nelegirana jeki. litina je pri pravilnih pogojih dela dobro variva. Vari se z oplašcenimi bazicnimi elektrodami. Za litino s trdnostjo do 600 N/mm2 je priporocljivo predgrevanje 300-450 ° C. Po varjenju je priporocljivo ponovno normaliziranje ali žarjenje za odpravo napetosti. Legirano jekleno litino pred­grevamo od 300-500 ° C. 


Stran 12 

REO varjenje neželeznih kovin 
Bakrene plocevine varimo z oplašcenimi elektro­dami, priprava zvarnih robov je podobna kot pri je­kleni plocevini. Varjence pred varjenjem segreje­mo na 200-300 ° C, varimo z elektrodo na plus polu enosmernega toka. Ce je le mogoce, varimo z enim samim varkom. Dobro je tolci s kladivom po še vrocem zvaru (približno 750 ° C). Zelo debele plocevine varimo postavljene pokonci in tako, da se špranja navzgor nekoliko razširja. Zvar mora biti pripravljen kot X zvar, varita pa dva varilca -vsak z ene strani od spodaj navzgor. Varilca mora­ta biti izurjena, da se ne prehitevata. 
Plocevine iz medi pripravimo enako kot bakrene. Pred varjenjem jih segrejemo na 400-500 ° C in va­rimo z elektrodo na plus polu enosmernega toka. 
Oblok naj bo usmerjen na cim manjšo površino, da se prepreci preveliko izparevanje cinka (ki ima vrelišce pri 907 ° C). Za varjenje medi z manjšo ko­licino cinka uporabljamo oplašcene elektrode iz kositrovega brona, za medi z vecjo vsebnostjo cinka pa elektrode iz aluminijevega brona. Kositrov bron se oblocno dobro vari. Varjence pred varjenjem segrejemo na 200-300 ° C, elektro­da naj bo prikljucena na plus pol enosmernega toka. Po varjenju predmet žarimo pri temp. 500 ° C in ga pocasi ohlajamo v peci. Tako se izboljšajo 
mehanske lastnosti zvara. Varimo z elektrodami iz kositrovega brona. Aluminij varimo z oplašcenimi elektrodami. Po­membno je cišcenje zvarnih mest pred varjenjem, biti morajo kovinsko cista. Pred varjenjem pred­mete segrejemo na 200-300 ° C, nato pa zvarimo s kratkimi varki. Nihanje elektrode ni potrebno, ob­lok naj bo cim krajši. Varimo z izmenicnim tokom. Zvar lahko tudi pokujemo kot pri bakru. Cisti alu­minij varimo vedno z elektrodami iz cistega AI. Zlitine, ki se ne dajo toplotno obdelati, varimo z zlitino, ki vsebuje 1 % Mn. Druge zlitine varimo naj­pogosteje z zlitino AISi2 . 
Reostat Spremenljivi upor. Prim. Potenciometer. Reparatura Popravilo, izboljšava. Reparaturno licenje v avtomobilski industriji: popravljalno lice­nje oziroma licenje, ki ni serijsko. Resolucija Razpad celote na delce, locljivost. Izraža se s številom tock (pixels) na prikazani di­menziji. Npr. ~ zaslonske slike: 2048 x 1536 po­meni 2048 tock po dolžini in 1536 tock po višini -skupaj 3.145.728 tock. Prim. Digitalen, Analogen. Resonanca Pojav, da sistem niha z najvecjo amp­litudo, kadar mu vsiljujemo nihanje z njegovo last­no frekvenco. Amplituda v resonanci je tem vecja, cim manjši je koeficient dušenja. Resonanco lah­ko izkorišcamo npr. v merilne namene, pogosto pa je nezaželena, saj lahko privede do razrušitve ma­teriala. Prim. Magnetna resonanca. Respirator Priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi (prašni delci), pred nevarnimi tekocinami (predvsem pred njihovimi hlapi, para­mi) in nevarnimi plini. Sin. zašcitna maska, maska za zašcito dihal. Uporaba respiratorjev: pri varjenju, licarskih delih, v medicini, pri sortiranju smeti, pri delu s trupli, za kemicno -biološko -radiološko -radioaktivno za­šcito, v vojski, industriji itd. 



Respiratorji v licarstvu Pri licarskih delih upo­rabljamo respiratorje za: 
• 
prah,ki jih uporabljamo pri brušenju 

• 
filtriranje plinov,ki jih uporabljamo pri lakiranju Respiratorji z mehanskim filtrom so namenjeni za filtriranje grobih (>1 O µm) in finih (<5 µm) 


delckov. Razpoznavni so po beli barvi in crki P, po EN 143 jih razdelimo na kategorije: 
• 
P1 filtrira vsaj 80% delcev v zraku 

• 
P2 filtrira vsaj 94% delcev v zraku 


• P2 filtrira vsaj 99,9% delcev v zraku 
Respiratorji za filtriranje plinov absorbirajo or­ganske pline in barvno meglo. Prepoznavni so po rjavi barvi in oznaki A, kategorije filtriranja pa so: 
• 
A 1 premazi na osnovi topil 

• 
A2 premazi na vodni osnovi 


Pri nekaterih respiratorjih se lahko filtri menjajo, pri drugih pa ne. Respiratorji s kombiniranimi filtri vsebujejo filter za prah in tudi filter za pline. Oznacujemo jih z obema oznakama, npr. A2/P2. 
Resurs 
1. 
Kateri koli element racunalniškega sistema, ki je potreben za izvedbo dolocene operacije. 

2. 
Vir, zaloga, sredstvo: financni, rudni, delovni ~. 


Reševalni znaki 
,;cm¦¦ 


,. II C)II 
A B C D 

A1 -avtomatski zunanji defibrilator A2 -omarica prve pomoci B1 -pipa za izpiranje oci B2 -smer rešitve -levo C1 -prva pomoc C2 -zbirno mesto D1 -tuš prve pomoci D2 -nosila za prvo pomoc Retarder Tretji neodvisni zavorni sistem za avto­dome, tovornjake in ostala vecja cestna vozila. Retarderji spadajo med trajne zavorne naprave. To pomeni, da delujejo brez obrabe in lahko do 90% nadomešcajo glavni zavorni sistem. Pri tem ostane obicajna nožna zavora hladna in zato lah­ko v nujnih primerih deluje s polno mocjo. Ob upo­rabi retarderja držijo zavorne obloge kar 8x dalj casa. 
Poznamo predvsem dva nacin delovanja: 
1. Zaviranje z vrtincnimi tokovi -elektricni ratarder: 
STATOR-ZADNJI 
-:;_ -.ii, POLROTOR 
NAVITJE POGONSKA 
os 

PREDNJI POLROTOR TIJLJAVA 
ZRACNI KANALI 
ZA NOTRANJE HLAJENJE 
2. Zaviranje s hidrodinamicno sklopko. 
ROTOR 
\ 
POGON 
--._ 
/ 
DELOVNI 
PROSTOR STATOR 
<== 

PRETOK HLADILNE TEKOCINE 

Retarder se lahko montira za menjalnik, pred diferencial ali kar med dve kardanski gredi. 
Ang. retard: zadrževati, zavirati. Sin. Elektromag­netna zavora, hidrodinamicna zavora. Retorta Steklena ali kovinska posoda za desti­lacijo tekocin. Ima dolg, navzdol upognjen vrat. Retortno oglje Nastaja v plinarnah in koksarnah pri suhi destilaciji premoga. Zaradi svoje trdote se uporablja za izdelavo oglenih palck za oblocnice in za elektrode (npr. v baterijah, tudi za varjenje). Sin. retortni grafit. Reverzibilen Povracljiv, povraten. Lat. reversus: obrnjen. Reverzija:vrnitev. Reverz:hrbtna stran. Reverzibilen proces Pri termodinamiki: kadar se lahko sistem, v katerem se odvija proces, ponovno vrne v zacetno stanje, ne da bi v okolici termodinamicnega sistema ostale kakršnekoli spremembe. Npr. povracljiva ekspanzija (torej brez vsakega notranjega trenja) v zaprtem adia­batnem sistemu. Reverzibilni (povracljivi) procesi so torej le ideali­zirani procesi, v naravi jih ni. Služijo za poeno­stavljanje zelo podobnih ireverzibilnih (nepovrac­ljivih) procesov. Prim. Ireverzibilen sistem, lzentropa. Sin. povracljiv proces. Npp. termodi­namika, najpomembnejši izrazi. Reverzna osmoza Ce na bolj koncentrirano raz­topino deluje vecji tlak od osmotskega (filtracijski tlak), tedaj se smer prehoda (difuzije) topila skozi polpropustno membrano obrne. Molekule topila 
(npr. vode) difundirajo v smeri iz bolj koncentri­ranega proti manj koncentrirani raztopini. Ker molekule topljenca polpropustna membrana ne prepušca, na ta nacin pravzaprav filtriramo topilo iz raztopine (na ta nacin se npr. pridobiva pre­cišcena voda). Spodnji sliki prikazujeta dva primera reverzne osmoze: 
1. Z ustvarjanjem nadtlaka na strani bolj koncen­trirane raztopine topila: 
raztopina (npr. NaCl v vodi, nadtlak, ki morska voda) mora premagati osmotski tlak 

polprepustna vod 
membrana, ki prepušca le H20 

2. Z ustvarjanjem podtlaka na strani manj koncen­trirane raztopine topila: 
podtlak, ki 
t 
mora premagati osmotski tlak 

voda 
raztopina polprepustna 
(npr. NaCl v vodi, membrana, ki 
morska voda) prepušca le H20 

Prim. Difuzija, Osmoza, Polprepustna membrana. Revolver Valjast del stroja ali aparata, ki ima na obodu vec podobnih elementov. Elementi se QQ.:: stavljajo na delovno mesto z zasukom.Npr. obde­lovalna orodja na revolverski stružnici, objektivi pri mikroskopu itd. Sin. boben z orodji. Ang. revolve: obracati se. Reynoldsovo število Brezdimenzijsko število (po angl. inženirju in inovatorju Osbourne Reynoldsu 1942-1912), ki je pri pretoku skozi okrogle cevi definirano kot: 
Stran 13 
v·d Re ­
= 
v 
v ... pretocna hitrost [m/s] d ... premer cevi [m] v ... koeficient kinematicne viskoznosti [m2/s] 
Dve realni gibajoci tekocini z enakim Re številom sta si mehansko podobni. Z Reynoldsovim številom razmejujemo laminarni in turbulentnitok. Za tok v okroglih ceveh velja: 
Re < 2320 -laminarni tok Re > 2320 -turbulentni tok 
Prehod iz laminarnega v turbulentno gibanje se 
torej zgodi pri kriticni vrednostiRek, = 2320. Tur­bulentni tok pa ne postane takoj laminaren, ko se doseže vrednost Rek,, temvec šele pri 1 /2 Rek,! 
Pri neokroglih ceveh izracunamo Re tako, da namesto d uporabimo hidravlicni premer dH: 4-A 
= 
dH O A ... svetli prerez cevi [mm2] O ... omoceni obseg cevi [mm] Prim. Laminarnost, Turbulentnost, Odpori toka v ceveh in armaturah, Empiricna enacba. 



!IX...
1 
LAMINARNI TOK TURBULENTNI TOK 
Rez Ploskev, ki se odkrije po rezanju. Prim. Od­rezavanje. Izraz lahko pomeni tudi rezanje. Rezalna hitrost Glej Odrezavanje -vrste gibanj, 
definicije, tudi Odrezavanje -obraba in obstojnost orodij (v50, V240, V4sol­Rezalna keramika Glej Keramicni rezalni mate­riali. Rezalna olja Olja, ki so namenjena predvsem doseganju boljše kvalitete površine pri odreza­vanju (struženju, frezanju, vrtanju, vrezovanju na­vojev itd.). Ce pa želimo samo hladiti, raje uporab­ljamo emulzijo. Prim. Olja za hlajenje. To so praviloma parafinska olja, manj pa naflens­ka in aromatska (ki so kancerogena). Rastlinska in živalska olja sicer dobro mažejo, vendar hitro oksidirajo in s tem tvorijo necistoco na važnih delih stroja. Zato danes uporabljamo predvsem mineralna olja,tudi mešanice mineral­nih in živalskih / rastlinskih olj. Pri rezalnih oljih je pomembno, da imajo delci naboj minus (-). Ker je površina kovine obicajno nabita s pozitivnimim delci(+), se olje dobro spri­me s površino in zato tudi pravilno deluje. Strojna olja niso primerna za uporabo pri odrezavanju. Sin. neemulgirna olja (niso primerna za emulzije). Rezalna plošca Glej Brusilna in rezalna plošca. Rezalna plošcica Plošcica, namenjena za odre­zavanje materiala, npr. s struženjem, frezanjem ipd. Prim. Odrezavanje -vpenjanje odrezovalnih plošcic. Rezalni kot Glej Odrezavanje -geometrija rezal­nega orodja. Rezalni materiali Glej Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Rezalnik navojev Orodje za vrezovanje zuna­njih navojev -rocno vrtanje. Z rezalnikom navojev vrezujemo navoje do premera 16 mm v eni de­lovni fazi. 
Rezalnik navojev reženavoj z obeh strani(vseeno je, kako ga obrnemo, najožji del je v sredini). Po­znamo zaprte(toge), zarezane(vzmetne) in delje­nerezalnike navojev: 

Vstavimo jih v obroc,ki ga nato vpnemo v držaj. Lahko pa uporabimo tudi držaj, v katerega vpne-
Ferdinand Humski 
mo rezalnik navojev brez obrocev: 
NASTAVNI VIJAK S KONICO ODTISNI VIJAK S KONICO 

Pri vstavljanju rezalnika navojev smo pozorni na to, da bo napis na njem ostal viden tudi po vpetju v držaj -napis torej obrnemo nasproti naslona! 

Pri vrezovanju navojev nastavimo držaj z vpetim rezalnikom navojev na steblo vijaka vedno tako, da je naslon obrnjen navzgor -zato, da se pri vrezovanju navojev sila ne prenaša samo na vija­ke, temvec tudi na naslon! Vcasih se uporablja tudi izraz navojna matica­ceprav je navojna matica tudi izraz za matico, ki ima navoj še na svoji zunanji strani. Prim. Navojna celjust. Rezalno olje Glej Rezalna olja. Rezanje Postopek, s katerim eden del materiala locimo od drugega: -s pritiskanjemali s -potegovanjemz ostrim predmetom, z rezilom ali 
s posebno napravo. Je tehnologija obdelave, ki jo prištevamo k loce­vanju. Po rezanju lahko dobimo dokoncno obliko ali pa material še nadalje preoblikujemo. 
Glede na izbiro tehnološkega postopka locimo: -striženje (rezanje na škarjah) -rezanje !prebijanje) s specialnimi orodji -termicni postopki rezanja:plamensko (avtoge-
no) rezanje, rezanje z laserjem, s plazmo, z vroco žico ipd. -posebni postopki rezanja:abrazivno rezanje (rezanje z brusilno plošco, rezanje z vodnim curkom) itd. 
Glede na nacine (tehnike) rezanja poznamo: 
1.IZREZOVANJE -material se povsem loci vzdolž poljubne, v sebi zakljucene linije. Izrezani delje izdelek: 

ODPADEK : : • 
! «EZANIDEL ...;DELEK 
2.LUKNJANJE ali PREBIJANJE je enako izre­zovanju, le da je izrezani del,katerega oblika ustreza obliki orodja za luknjanje, odpadek: 

ODPADEKO 
3. ODREZOVANJE (rezanje na kose) je popolno locevanje materiala vzdolž nezakljucene linijez rezalnim orodjem ali s škarjami: 


Ferdinand Humski Stran 14 


4. 
ZAREZOVANJE je delno locevanje materiala, pri katerem se zarezani del plocevine ne loci od celote: 

5. 
OBREZOVANJE je popolno locevanje odvec­nega materiala ali dodatka za obdelavo od odstriženih, upognjenihali vlecenihpredmetov z rezilnimi orodji ali škarjami: 

6. 
POREZOVANJE je postopek, pri katerem popolnoma odrežemo manjše dodatke oz. odvecni material po izrezovanjuali luknjanjuz namenom, da dosežemo natancnejše mere, gladke odstrižene površine in ostre robove. 

7. 
PREBADANJE je postopek delnega izrezova­.D.@ raznih oblik, pri katerem se material na do­locenem mestu ne odreže popolnoma,ampak se še upogne, izboci in izvlece: 






Prim. Orodja za plasticno preoblikovanje -rezilna orodja. Rezanje navojev Glej Vrezovanje navojev. Rezanje s plazmo Postopek poteka z mocno zoženim plazemskim oblokom, ki se giblje skozi šobo. Uporablja se curek inertnega plina,kdaj tudi kompresiran zrak. Jedro je ogreto nad 30.000 K, gostota energije je okrog 500 kW/cm2. Material se pod vplivom pla­zemskega obloka na ozko omejenem obmocju zelo hitro tali in odteka iz špranje. Rezanje s plazmo je fizikalen proces, za razliko od plamenskega rezanja, ki je kemijski proces. Prim. Varjenje s plazmo. 
h::---ELEKTRODA 
HLADILNA VODA 

Rezanje z laserjem Glej gesli Laser ter Varjenje in rezanje z laserjem. Rezanje z vodnim curkom Tehnologija obdela­ve, posebni postopek odrezavanja. Uporaba: za rezanje usnja, papirja, stiropora, umetnih snovi in tudi za rezanje jekla visoke trdnosti. Voda se iztiska skozi šobo pod visokim tlakom do 
9.000 bar, izstopne hitrosti so 800 do 900 m/s. Poraba vode je ~ 4 I/min na rezalno glavo, kar je približno poraba pri umivanju rok. Ce vodni curek ne zadošca, mu dodajamo abrazivno sredstvo, npr. granatni pesek z velikosti zrn O, 1 do 0,3 mm. Tak vodni curek lahko izdela zelo kakovostno rezalno režo. 
ostrorobi 
· pesek (debelinazrn 0,2-0,5 mm) 
šoba 
abrazivni 


alp,ii--------vodni curek 
Rezanje z vodnim curkom 

Prednost rezanja z vodnim curkom je hladno odrezovanje, kar pomeni, da se struktura materi­ala ne spremeni. CNC voden curek lahko izrezu­je tudi 3D oblike do globine 50 mm v vse materi­ale razen kaljenega stekla. Hitrost rezanja je od­visna od debeline materiala in znaša 2 do 7 m/min za plošce debeline 3 mm. Rezanje z vroco žico Tehnika rezanja izdelkov iz umetnih mas, npr. iz EPS. Obdelovanec režemo s tanko žico, ki jo z elektricnim tokom zagrejemo do 200° c: 

Rezavost Glej Rezilnost. Rezervoar Glej Tlacna posoda, Pnevmaticni akumulator tlaka ali Hidravlicni rezervoar. Rezident Predstavnik neke skupnosti, recimo predstavnik podjetja v veki državi. Rezident je obicajno tudi zavezanec za placilo davka v neki državi. Rezidenca: sedež ali stalno prebivališce vplivnejše osebnosti. Lat. residere: bivati. Rezilna orodja Vrste rezilnih orodij glede na potek izdelave: 
a) 
Enostopenjska rezilna orodja. 

b) 
Vecstopenjska rezilna orodja lahko delujejo: 


• 
zaporedno:z vmesnim premikanjem traku; za pravilno lego traku na vsaki stopnji skrbijo prislonioz. omejevalci 

• 
naenkrat:brez vmesnega premikanja traku 


Vrste rezilnih orodij za prebijanje glede na kon­strukcijsko izvedbo: 
a) Prosta rezilna orodjaso najpreprostejša rezilna orodja. Sestavljena so iz pestica(rezila) in matrice(rezilne plošce). PEHALO (PAH) STISKALNICE 
VPENJALNI 
CEP REZILNI PESTIC 
ZRACNOST 
/

z E E PLOCEVINA 
l[) 


Zracnost Z je odvisna od debeline in materiala plocevine. Znaša približno 1/20 od debeline plo­cevine za medenino in mehko jeklo, 1/16 za srednje trdo valjano jeklo, 1 /14 za trdo valjano jeklo in 1 /1 O za aluminij. 
b) Rezilna orodja z vodili za vodenje rezilnega pe­stica so natancnejša in namenjena za zahtev­nejše izdelke. Vodenje pestica je lahko razlicno: 
* rezilno orodje z vodilno plošco 

OSNOVNA PLOštA VODILNA LETEV 
* z vodilnimi stebri vodeno rezilno orodje 


Rezilna oroja Orodja, s katerimi režemo (glej geslo Rezanje). Rezilni materiali Glej Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. 
Rezistenca 
1. 
Upor, prirojena ali pridobljena odpornost. 

2. 
Naravni odpor organizma proti škodljivim vplivom; sin. odpornost: individualna~, rasna~. 

3. 
Odpornost patogenih mikroorganizmov na pro­timikrobna sredstva, npr. proti antibiotikom. Prim. Navzkrižna rezistenca. 

4. 
Odpornost bakterij za alkohol in kislino pri bar-


vanju. Rezivost Glej Rezljivost. Rezkalo Glej Frezalo. Sin. rezkar. Rezkanje Glej Frezanje. Rezkanec: obdelova­nec pri rezkanju. Rezkanci: odpadki pri rezkanju. Rezljaca Modelarska žagica. Glej Žaganje. Rezljivost Sposobnost materiala, da se da re­zati, npr. sposobnost za plamensko rezanje. Sin. rezivost. Razi. rezilnost. Reznost Lastnost (znacilnost) reznega orodja, ki je odvisna od oblikovanja konice. Npr. ~ kose. Rezultat dela Kolicina storitev ali blaga, ki je os­nova za vrednostenje ucinkov našega dela. Ce želimo poudariti, da je rezultat dela možno prodati, ga imenujemo prodajni rezultat dela ­kolicina, ki direktno povzroca prihodke. 
Primer: prodali smo 3 avtomobile, kar je povzroci­lo prihodek 25.000 Eur. Rezultat dela so 3 prodani avtomobili. Ker smo te tri avtomobile tudi popravljali, cistili in prevažali, je bilo treba v celotnem delovnem pro­cesu opraviti še veliko pomožnih nalog, ki so tudi rezultati dela -niso pa prodajni rezultati dela. Ra­zen tega so pri tem nastali še potroški, ki jih šte­jemo med stroške: mazalno olje, bencin, rezervni deli in cistila itd. 
Prodajni rezultati dela so lahko: 
1. 
Tržni, ki se kot koncni izdelki / storitve samo­stojno prodajajo na tržišcu. 

2. 
Podizvajalski, ki jih kupujejo druga podjetja za 



svoje tržne rezultat dela. Obicajno so najpomembnejši prodajni rezultati de­la na letnem nivoju. kajti pogosto se vprašujemo: "Koliko avtomobilov moramo prodati na leto, da bomo dovolj zaslužili?" Režim Nacin vodenja, upravljanja. Je tudi dolo­cen red, nacin delovanja oziroma obratovanja. Npr. varilni, vodni, prometni, policijski~ itd. Režim obratovanja pri obdelovalnih strojih so ko­mande za nastavitev stroja, ki dolocajo vse vrste gibanj (glavno gibanje, podajalno gibanje in globi­no rezanja). Te komande so odvisne od vrste stroja: pri struženju so drugacne kot npr. pri rez­kanju, brušenju itd. Omenjeni parametri so po­membni tudi za nastavitev CNC stroja. Prim. Od­rezavanje -režimi obratovanja. RFID Radiofrekvencna identifikacija, ang. Radio Erequency IDentification. Je tehnologija za identi­fikacijo predmetov: citalnik prepozna predmete ali bitja, na katere je pritrjen majhen oddajnik. Informacije se prenašajo na standardiziranih frek­vencah (1 O cm za živali, 1 O cm -1 m za kartice, 1­12 m za EAN kode -od tega 1 -2 m za WLAN in bluetooth, do 100 m za obrambne namene itd.). RFID tehnologija izpodriva EAN kodo. 

Stran 15 

Primer koristne uporabe RFID je trgovina. Ku­pec samo postavi nakupovalno košarico na ust­rezno mesto in RFID sprejemnik v hipu samodej­no ugotovi seznam predmetov v košarici. Racun se izpiše brez dotikanja artiklov s strani blagaj­nicarke. Trgovine pridobijo na skrajšanju vrst na blagajnah ter vecjem pretoku blaga, kupci pa na skrajšanju casa nakupa. Primerov uporabe je seveda še veliko vec: identi­fikacija pri malici in pri beleženju delovnega casa, skladišca, zabavišcni centri, knjižnice itd. Prim. Transponder, Laminiranje. RGB Barvni model za aditivno (seštevalno) me­šanje barv, ki se uporablja npr. pri barvnih ekranih (televizija, racunalniški monitorji, mobilni telefoni). 

Podrobneje glej geslo: Subpixel. RIC Ang. kratica za Resin identification code, koda za identifikacijo umetnih smol. Podrobnejše informacije so zbrane pod geslom Kode za recik­liranje. Rimske številke Glej Latinski števniki. Rinfuza Popacenka iz ital. besede rinfuso, kar pomeni brez embalaže,v razsutem stanju. Risanje navojev in vijacnih zvez Vse standard­ne navoje rišemo poenostavljeno po standardu SIST EN ISO 641 O. 
VRH NAVOJA KONEC NAVOJA CRTAA CRTAA 


b --l VZNOŽJE NAVOJA 
CRTAB 
Risanje zvarov Glej Varjenje -risanje in oznace­vanje zvarov. Risba Opodobitev cesa s crtami. Razi. slika. Tehniške risbe se razlikujejo predvsem po namenu uporabe, po vsebini, po nacinu izdelave, pa tudi po nacinu predstavitve. Najpomembnejše vrste tehniških risb so: skica, shema, delavniška risba, sestavna risba, diagram in prospekt.Ostale vrste tehniških risb: tehniška skica, risba osnutka, risba sklopa, surovca, razpo­reditvena, montažna, namenska, patentna, origi­nalna, eksperimentalna, eksplozijska risba itd. Nekatere tehn. risbe so lahko tudi kombinacijana­štetih risb, npr. delavniška risba je lahko obenem tudi sestavna risba -pri enostavnejših sestavljenih izdelkih. Prim. Tehnicna dokumentacija. Risba sklopa Risba, ki predstavlja sestavljanje 
Ferdinand Humski 
elementov v sklop: prostorsko razporeditev, raz­delitev na podsklope ipd. Lahko je enaka sestavni risbi, ni pa nujno. Risba surovca Risba, ki zajema samo obliko, mere in material neobdelanega odlitka ali odkov­ka. Risbo lahko uporabi mizar za izdelavo modela ali pa izdelovalec jeklenih form. Na risbo surovca lahko v izjemnih primerih s crto K (prekinjena crta, sestavljena iz zaporedja crtica -dve piki) vrišemo tudi koncno obliko izdelka. Številka risbe surovca je sestavljena po enakem kljucu kot koncna ali delavniška risba. Dodan je le zaznamek pri nazivu elementa ("surovec", "odko­vek" ali podobno). RJ Kratica za Registered Jack -UTP prikljucek, npr. RJ-11 ali RJ-45. Prim Konektor. Rjavenje železa Železo ne rjavi: -v cisti vodi, v kateri ni kisika, -v cistem kisiku, ki je popolnoma suh (brez vlage). Rjavenje železa je redoks reakcija, podobna tistim v galvanskih clenih. Železo tvori z vodo in kisikom takoimenovani mikro galvanski clen: 

Zgornja risba prikazuje površino železa, na kateri se nahaja kapljica vode (modro), ki jo z zgornje strani obdaja zrak. Pozitivno nabiti železovi ioni (rdeci) difundirajo v vodo in tvorijo Fe(OHh, iz ce­
sar scasoma nastane FeO(OH)·H20, nato pa že­lezova oksida FeO in Fe203 . 
Splošna formula za rjo: 
x FeO · y Fe203 · y H20
(sJ (hidratiziran železov(II) in železov(III) oksid) oz. hidratiziran wllstit FeO in hematit Fe203 , pred­vsem hidratiziran hematit. Prim. Odstranjevanje rje, Protikorozijska zašcita, Zašcita z olji, mastmi in voski. Rm Oznaka za natezno trdnost [N/mm2 ali M Pa]. RMS Kratica, ki pri zvocnikih pomeni srednjo moc pri neki zvocni frekvenci, ang. Root Mean Square. Roaming Storitev, ki omogoca, da potujoca brez­žicna naprava (npr. mobilni telefon) ostaja pove­zana z omrežjem tudi potem, ko se nahaja izven geograficne dosegljivosti domacega omrežja. Takšna storitev je lahko omogocena samo v pri­meru, da potujoca brezžicna naprava dobi dovo­ljenje za uporabo odrugega omrežja: preverjanje verodostojnosti (avtenticnost),uradno dovoljenje (avtorizacija)in obracun stroškov (accounting bi­illng) -postopek, ki se imenuje trojni A ali AAA. Rob Skrajni zunanji del predmeta. Tudi stik dveh ploskev[m]. Npr. rezalni~ pri struženju. Robilni stroj Glej Robljenje. Robljenje Postopek plasticnega preoblikovanja plocevin. Ustvarjanje robov, žlebov, stopnic ali za­vihkov z namenom, da se plocevina: • ojaca (da se ji poveca togost) 
• 
prilagodi nekemu drugemu sestavnemu delu 

• 
pripravi za spajanje (za varjenje, lotanje ali za pritrjevanje z vijaki -npr. robljenje zavornih cevi) 

• 
pripravi za zgibanje (pregibanje)



S e 

1 .. • :_---_•,,-_1• _· 1 
Nemci strogo locijo med: 
• 
žlebastimi poglobitvami, ki povecujejo togost iz­delkom (sicken -žlebljenje), 

• 
stopnicastimi robovi (absetzen -stopnicenje) in 

• 
zavihanimi robovi, zavihki (bi:irdeln -zapogiba­nje, zavihanje, piganje), 



Ferdinand Humski 
Slovenci pa vse skupaj združujemo v robljenje, poznamo pa še veliko tujk ali strokovnih izrazov: gubanje, piganje, žlebljenje, randriranje, zapogi­banje ipd. 

Koluti za robljenje plocevine 



ZVALJANI PROFILI ROBLJENJE 

Trdnost plocevinskih robov lahko dodatno pove­camo, ce v rob strojno (zgoraj) ali rocno (spodaj) zarobimo trdo žico: 

I 

"Stopnicko" na robu plocevine lahko naredimo s posebnimi klešcami za luknjanje in stopnicenje plocevine: 

Stopnjicenje je oblika robljenja, ki predstavlja pri­pravljalno fazo pri popravilih karoserije. Pri prekri­vanju kosov plocevine se ustvari poravnana zunanja ploskev: 
============::;:====t===:J...-::;:::: 
1
1

ROB PLOCEVINE :_:::J., _ ___, ___ ,, . 
Stran 16 

S posebnimi pripravami lahko robimo zavorne in druge cevi z namenom spajanja: 
DIN 74234 IZBOKLINA F 


Prim. Zapogibanje (razširjanje cevi), Žlebljenje, Zgibanje, Upogibanje. Robni pogoj Omejitevali zahteva,ki jo mora iz­delek oziroma problem izpolnjevati. Primer dolo­canja robnih pogojev pri konstruiranju stola: stol mora biti razstavljiv, zložljiv, imeti mora naslanjala, visok bo najvec 1,4 m itd. Prim. Tehnicni projekt. 
Robni pogoj omejujeoziroma zoža obsegproble­ma ali podrocje iskanja rešitve, zato je dolocanje robnih pogojev zelo pomembna faza pri reševa­nju tehnicnih problemov. Naslednji korak je pravi­loma že reševanje problema, npr. uvajanje logic­nih operacij, izdelava vezalne sheme itd. Pri dolocanju robnih pogojev pri poslovanju je naj­pomembneje poslušati želje kupca (uporabni­ka) in jih nato spremeniti v tehnicne zahteve. Robnik Podolgovat kos materiala, s katerim se zakljuci rob nekega predmeta. Npr. ~ plocnika, ~ stranice avtomobila, smuci z robniki itd. Robusten Krepek, mocen, cvrst, korenjaški. Rockwell Glej geslo Trdota. Rocna hidravlicna tlacilka Pripomocek za rav­nalne naprave v avtokleparski delavnici. Z njo lahko ustvarimo podobne tlake kot s pnevmaticno hidravlicnim valjem. 
IH 


PP 

Prim. Prebijanje. Rocno brušenje Brušenje brez uporabe kakršnegakoli stroja. Rocno brusimo majhne površine, površine na težko dostopnih mestih, popravila in fine izboljšave. Uporabljamo naslednja brusna sredstva: brusni papir, brusni trak, brusna mrežica ipd. Dodatni pripomocki pri rocnem brušenju so brusni blok, mikronski brusni disk, gobica kot podlaga za brus­ni papir, držala brusnega sredstva (npr. iz plute, gume, umetne mase), lok za napenjanje brusne­ga traku ipd. Z roko vodmo brusni papir samo v primerih, ko drugace ne gre -npr. na nedostopnih mestih. Zavedati se moramo, da je v takih primerih brusni papir obremenjen samo tockovno na blazinicah prstov in zato površine ne brusimo enakomerno. Pri enaki zrnatosti dosežemo z rocnim brušenjem slabšo površino kot s strojnim brušenjem. 
Za kontrolo gladkosti pobrušenih površin uporabl­jamo brusno kontrolno barvo (glej geslo Kontrolna barva). Rocno formanje Prim. Litje v pesek. Rocno kolo Kolo z naperami in rocico, "rajtel": 


Rocno laminiranje Delovni postopek, ki se upo­rablja za popravljanje predmetov iz umetnih mas, 
predvsem termoplastov, tudi pri avtomobilu: odbi­jaci, spojlerji itd. Popravilo je mogoce samo, ce je dostopna zadnja stran in mesto popravila ni vecje od 150 x150 mm. Pri vecjih poškodbah pa se morajo deli zamenjati. 
Delovni postopek: 
• 
Najprej je treba poškodovano mesto z obeh stra­ni ocistiti umazanije (z obicajnimi cistili), olja in mašcob (npr. z acetonom) 

• 
Zaoblimo ostre konce na poškodbi, da prepreci­mo nadaljnje širjenje razpoke. Najbolj preprosto je izvrtati luknjo na koncu razpoke. 

• 
Oblikovanje poškodovanega mesta.Reže naj bodo široke vsaj 5 mm. S celnim brusilnikom zbrusimo nagibe po celotnem robu poškodbe, da bodo sticne ploskve z laminatom kolikor mo­goce velike. 


POŠKODBA.=::=-------: 

(RAZPOKAJ .

REŽA, VSAJ 5 mm 

• Predpriprava poškodovanega mesta.Površino pobrusimo z brusnim papirjem P24. Uporabimo brusni papir z gobico. Temeljito ocistimo uma­zanijo, olja in mašcobe, npr.: z acetonom ipd., pri tem uporabljamo cistila na vodni osnovi, ki ne topijo plastike 

LOCEVALNA FOLIJA 
--..........___PLOCEVINA ALI KARTON 

• Izdelava podloge. Za stabilizacijo poškodovane­ga mesta izdelamo podlogo, ki je vecja od poš­kodovanega mesta. Izdelana je lahko: · iz lepenke · iz plocevine -ce jo bomo po popravilu od­
stranili, potrebujemo tudi locevalno folijo · iz posebne smolepilne gumijaste plošce · pri manjših poškodbah pa zadošca tudi plete­
njaca (mrežica, pletivo), lahko vec pletenjac -pri tem naj bo vsaka naslednja pletenjaca nekoliko vecja od spodnje 
• 
Na sprednjo stran nanesemo aktivator površine -plastic primer. Nitro aktivator ne pride v poštev, ker plastiko raztopi. 

• 
Pripravljena podloga se s pomocjo lepilnih tra­kov Q.d)fil1i z zadnje strani, pod poškodovanim mestom. 

• 
Ce bomo uporabili pletenjaco, tedaj nanesemo aktivator površine tudi na zadno stran poškodo­vanega mesta. Pletenjaco se nanes na zadnjo stran poško­dovanjega dela in nato jo laminiramo. Obstajajo razlicni duroplasti, najpogosteje se uporabljajo elasticne EP smole ali UP smole. Smola in trdi­lec se pomešata v pravilnem mešalnem razmer­ju in nato imamo ~ 15 minut casa za nanašanje. Najprej položimo najmanjšo mrežico na mesto popravila. Maso obicajno nanašamo na mesto popravila s posebno plasticno lopatico -rahlo pritisnemo na robove mrežice, da se prepoji s smolo. Pri tem nastale mehurcke iztisnemo od sredine proti robovom z valjckom. 



ROCNI VALJAR 

Položimo še drugo (nekoliko vecjo) pletenjaco in jo prav tako napojimo s smolo. Nanesemo toliko pletenjac, da je na poškodovanem mestu opaz­no majhno povišanje gradiva. Pri tem iz površine ne smejo štrleti steklena vlakna. Tako dobimo gladko površino, v katero ne more vdirati vlaga. 
• 
Ko je mrežica pritrjena, zapolnimo režo s spred­nje strani s smolo.Pri navpicnih površinah se lahko zgodi, da smola po nanašanju s copicem tece navzdol. Takrat smoli primešamo kratke košcke steklenih vlaken in smola postane manj tekoca. Takoj po nanosu smole moramo prilepiti še locevalno folijo ali zašcitni trak. Na trak ne pri­tiskamo s prsti, da ne spremenimo oblike smole. 

• 
Sušenje.Utrjevanje je kemicna reakcija smole s trdilcem. Postopek utrjevanja je odvisen od tem­perature, smola se pod temperaturo 5 ° C sploh ne bo strdila -v tem primeru dovajamo toploto, npr. s sevalnikom toplote z max. 60 ° C in tako pospešimo proces utrjevanja. 

. 

• 
Koncna dela.Po utrjevanju smole se odstrani podloga in zašcitni trak. Ce smo uporabili mrežico, je neodstranimo, saj je trdno zaleplje­na. Sledi kitanje mesta popravila: dobro pre­mešan dvokomponentni kit se lahko nanese v debelini najvec 2 mm, sicer lahko pride do 


napetostnih razpok. 
ce eden sloj kita ne zadošca, je potrebno po­cakati, da se prvi sloj utrdi in potem nanese naslednji sloj. Koncno se popravljeno mesto pobrusi. Pri tem je potrebno paziti, da se ne odkrijejo steklena vlakna. 

Rocno oblocno varjenje Glej REO (kratica za rocno elektro oblocno varjenje). Rocno vodeno strojno brušenje Uporaba bru­silnih strojev na takšen nacin, da se vsaj eno giba­W (glavno gibanje, podajanje ali globina reza) opravlja rocno. 
VRSTE ROCNIH BRUSILNIH STROJEV: 
1. 
Povsem rocno vodeni brusilni stroji. npr.: stroj za rocno razrezovanjeali brušenje,prim. Brusilnik, Fleks, Kotni brusilnik. Sestavljen je iz elektromotorja, brusne plošce in zašcitnega po­krova. Lahko je pritrjen na delovno mizo z vpe­njalno napravo za obdelovanec. Razen elektricnih se veliko uporabljajo tudi pnevmaticni brusilni stroji. Razen vezanih brus­nih sredstev (brusne plošce) se uporabljajo tudi posuta brusna sredstva (brusni papir, trak, go­bica, pletivo). Ostali rocni brusni stroji: vibracijski, ekscentric­ni brusilnik (elektricni ali pnevmaticni), trikotni brusilnik, palicni brusilnik, tracni brusilnik itd. Za fino koncno strojno brušenje obstajajo tudi posebni diski. 

2. 
Stroji s fiksno osjo brusne plošce: obdelova­nec držimo v roki, naslanjamo ga na naslon ter pritiskamo proti okrogli brusni plošci, ki ima fik­sno os vrtenja. Stroj je pritrjen na steno ali de­lovno mizo. Namenjen je predvsem za brušenje stružnih nožev in svedrov. Kvaliteta in natanc­nost obdelave je predvsem odvisna od znanja in izkušenj delavca. Namizni brusilni stroj: 



Stran 17 
DEFLEKTOR ZA ISKRE ŠCIT ZA OCI 
GROBI BRUSNI KOLUT 
ZAŠCITNI OKROV 

3. Stroji s fiksno brusno površino so predvsem brusilni stroji na brusni trak ali brusni papir. 


Varnostni ukrepi Pri rocno vodenih brusilnih strojih so varnostni ukrepi naslednji: 
• 
prozorni premicni zaslon mora biti vedno cist, da omogoca dobro vidljivost; ce je zaslon pocen ali je neustrezen, smemo brusiti le, ce so oci zava­rovane z varnostnimi ocali. 

• 
brusilni kolut mora biti pritrjen na predpisan nacin; ce je vidna najmanjša razpoka, moramo kolut obvezno zamenjati; na novo namešcen brusilni kolut je treba poskusno zagnati brez obremenitev in z obodno hitrostjo 50 m/s 

• 
naslon ali naprava za pritrjevanje obdelovanca morata biti trdna in zanesljiva 

• 
tla v delovnem prostoru morajo biti hrapava in cista, da bi se izognili nevarnosti spodrsljajev in padcev 

.

• 
izogibanje nevarnostim elektricnega toka: zlasti stroj je treba pravilno ozemljiti in skrbeti za neo­porecno stanje elektricnih kablov, sklopk in stikal 


Prim. Brusilnik. Roka Avtoserviserski izraz -spodnje precno vo­dilo pri obesah vozila. Sin. vilice, trikotne vilice, nihajna roka: 

ROKA (SPODNJE PRECNO 

Avtolicarji pa imajo s tem istim žargonskim izra­zom v mislih nanos,npr.: "Nanesli bomo dve roki, retjic pa bomo samo meglili ... !" ROM Racunalnikov bralni spomin, ang. Read Only Memory, nespremenljiv in neprepisljiv spo­minski modul. Nahaja se na maticni plošci. Upo­rablja se tudi v v strojih, avtomobilih, robotihitd. Posebni izvedbi ROM-ov: EPROM -izbrisljiva in programabilna izvedba (Erasable Programmable Read-Only Memory). Te ROM-e lahko zbrišemo tako, da jih izpostavimo ultravijolicni svetlobi. Za ponovno programiranje vsebine potrebujemo posebni PROM program. EPROM-e najdemo v vseh novejših avtomobilih, žepnih racunalnikih, televiziji ... EEPROM (Electrically Erasable Programmable Read-Only Memory) pa lahko izbrišemo z elek­tricno napetostjo in potem spremenimo vsebino. Prim. Hardware, BIOS. Rondelica Krožno izdelana plošca, okrogli suro-
Ferdinand Humski 
vec v tehniki štancanja, npr. aluminijastih zlitin. Izraz rondelica zajema dva tipa proizvodov: 
• 
rondice s premerom 1 O do 100 mm, ki so name­njene za protismerno iztiskovanje(glej geslo Stiskanje) in se uporabljajo za izdelavo tub in doz v farmacevtski, prehrambeni in kozmeticni industriji; izdelujejo se z luknjo (za izdelavo tub, npr. za lepila) ali brez lukenj (za doze), so meh­ko žarjene in površinsko posebej obdelane 

• 
rondele s premerom 80 -225 mm, ki se vgraju­


jejo v dna nerjavece posode za kuhanje Ang. slug, nem. Butze, Ronde. Prim. Platfna. 
c::::TI ­
o 

@) 

2 3 4 5 
Rondele za doze: 1 plošcata 2 kupolasta 3 konusna, za tube: 4 kupolasta 5 konusna 

Iz rondic se izdelujejo tudi kovanci. Ror Nepravilen izraz, popacenka iz nemscIne (das Rohr), kar pomeni cev. Rorcange Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Rohrzange), kar pomeni cevne klešce. Rosfraj Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (rostfrei -nerjavec) in praviloma pomeni nerjavno jeklo. Sin. inox, prokron. Rotacija Vrtenje, kroženje. Rotacijska izomerija Zaradi prostega vrtenja okrog enojne C osi nastane vec oblik prostorske razporejenosti molekul -posebna vrsta izomerov, ki jih imenujemo konformeri. Razen drugacne prostorske razporeditve atomov se konformen med seboj razlikujejo tudi po obstojnosti in reak­tivnosti. Npr. etan C2H6 (prekrižnana in prekrita 
razporeditev H atomov), cikloheksan (stolasti in kadni konformer). Sin. konformacijska izomerija. Prim. Izomerija, NOS izomerija. Rotacijsko tesnilo Glej Radialno gredno tesnilo. Rotacijsko ulivanje votlih izdelkov Postopek, ki se najveckrat uporablja za izdelavo velikih votlih izdelkov,kot so rezervoarji za gorivo, rezervoarji za vodo, cisterne itd. Odmerjeno kolicino termoplasticnega granulata ali prahu naložimo v kovinski kalup in kalup zapre­mo. Nato kalup vstopi v napravo, kjer se izvaja rotacija kalupa v dveh smereh (dvoosna rotacija). Obenem se kalup segreva. Zaradi povišane tem­perature se zacne granulat taliti in se razlije po obliki kalupa. Ko je faza gretja zakljucena, se zacne faza hlaje­nja, ki se izvaja s pomocjo hladnega zraka ali vod­nih kapljic. Termoplast se strdi. Nazadnje je potrebno koncni izdelek odstraniti iz kalupa. Pomembna prednost tega postopka je, da so stroški izdelave kalupov nižji kart pri brizganju v forme. 

Rotor postopek Glej Ko.vertor, Žilavljenje. Rotorska crpalka Glej Crpalke -volumenske, rotacijske. Sin. Crpalka s profilnim rotorjem. Router Angl. izraz za usmerjevalnik.Je naprava, ki povezuje dve ali vec omrežij. Podatke prenaša tako, da povezuje izvore in cilje podatkov (naslav­ljanje). Pri tem uporabljajo vec nacinov naslavlja­n.@ in tudi dva nacina izbiranja potido cilja: 
a) Staticno naslavljanje: poti, po katerih se bo prenašal promet, so v naprej tocno dolocene. 

Ferdinand Humski 
b) Dinamicno naslavljanje: routerji si med seboj izmenjujejo dolocene podatke, na podlagi kate­rih se odlocijo, katera je najboljša pot za prenos prometa. Dinamicno naslavljanje je avtomatsko(protokol DHCP) in pomeni uporabo novega IP naslova vedno, ko se vzpostavi povezava. 
Seveda lahko router tudi spreminja nacin pre­našanja podatkov, npr.: vhod v router je kabelski, izhod pa je kabelski in še brezžicni (Wi-Fi). Razlikuj: modem. ROV Kratica za rocno oblocno varjenje, glej REO. RP Ang. Reduced Pressure Technology, kar pomeni tehnologija z zmanjšanim tlakom, glej geslo Brizgalna pištola -vrste. RS Sprejemne radijske postaje, ang. Receiving Station. Ker te postaje ne oddajajo, po ITU RR niso predpisani klicni znaki. Prim. SWL. RS-232 Kratica za Recomended Standard 232, ki je standardiziral povezovanje racunalnika s pe­rifernimi (okoliškimi) napravami ter tako omogocil preprostejše programiranje. Skupaj s tem standardom sta se razvili tudi dva razlicna prikljucka (konektorja, vodili), ki sta najpri­mernejši za prenos podatkov po RS-232: -9 iglicni prikljucek (serijski, zaporedni, DE-9 oz. 
Stran 18 

vklopu neke naprave s tipko sproži takšen kon­takt, da naprava še naprej deluje tudi potem. ko je tipka že spušcena. Pravimo, da kratkotrajni impulz pretvori v trajni kontakt. Samodržno vezavo lahko pripravimo s kontaktor­jem ali relejem. Kontakt releja lahko vežemo v isti tokokrog s tuljavico, shema levo: 
87 8 TT 

S1 E­
. K1 


Ce vzporedno s kontaktom releja vežemo še tipko (desna shema), dobimo najpreprostejšo samodrž­no vezavo,ki je ne moremo izklopiti: • ob vklopu S1 se bo zaprl kontakt K1
Uporabne samodržne vezave imajo še STOP tip­ko, fizikalna shema izgleda tako: 
41 42 

Osnovni princip oblikovanja avtomobilske šasije je triangulacija. Netriangulirana oblika nima zadost­ne togosti in se pod vplivom sile zlahka deformira: 

NETRIANGULIRANA KONSTRUKCIJA SE ZLAHKA DEFORMIRA 
Cer povežemo obe diagonalni tocki, se togost konstrukcije mocno poveca: 
NATEG TLAK 


TRIANGULIRANA KONSTRUKCIJA 
OHRANI SVOJO OBLIKO 
21 
o \ 
RS 23.2 DEc9 / o o o 

(SE.RIAL PORT,COMK° 0 0 0 o) 
-
COM) 25 iglicni prikljucek !paralelni, 1=..!:.I oz. DB-25) 
RS 232 DB-25(PARALLEL PORT, LPTf: 

o o o o o o o o o o o o 
O O O O O O G O O O O O O 
Leta 1997 se je standard preimenoval v EIA232. RS pomnilnik Glej Flip-flop. RTOS Glej Operacijski sistem. RTTY Radijski teleprinter, povezava teleprinterja in radijske postaje. Prim. DIGIMODE, Baudot, ASCII. Ruša Zgornja plast zemlje, ki je na gosto prepre­žena s koreninami trave, skupaj s travo na njej. Rušt Nepravilen (udomacen) izraz, popacenka iz nemšcine (das Gerllst), kar pomeni ogrodje. Npr. ~ strehe (ostrešje, nosilno strešno ogrodje, cim­per), gradbeni (fasadni) oder, ~ kolesa itd. Rutil Titanov dioksidTiO2, redka rudnina. Rutil je 
ena od oblik, ki se imenuje tetragonalna modifi­kacija TiO2. Nizkotemperaturna modifikacija TiO2 pa se imenuje anataz. Uporaba: za rutilske elektrode pri rocnem obloc­nem varjenju (rutil je ena od kislih sestavin plašca elektrode, izboljša varilno tehnicne lastnosti), za detektorje v radiotehniki itd. Rutina Opravilo, ki poteka po že ustaljenem naci­nu in ne zahteva veliko razmišljanja. Ravnanje, ki izvira iz navade, izkušenj, spretnosti, izurjeno­sti, dovršenosti. Npr. cišcenje, likanje, vožnja avto­mobila, struženje, pleskanje itd. S pomocjo nacr­ta vzdrževanja lahko tudi vzdrževanje naredimo rutinsko. Naspr.: kreativa. Podobno: operativa. 
s.p. Glej Samostojni podjetnik. SA Kratica: single acting -enosmerni delovni valj. Sadra Mineral, kalcijev dihidrat. Žgana ~ se veže z vodo in se strdi. Sin. mavec. Prim. Kitanje. 
SAE 
1. Združenje ameriških inženirjev, ang. S.ociety of Automotive .!;ngineers, ki je najbolj poznano po svoji klasifikaciji viskoznosti olj za motorje z notr. zgorevanjem, npr. SAE 20, SAE 15W, SAE 1 0W-40. Oznake pomenijo: 
• 
iz številke brez crke W dobimo najmanjšo viskoznost v mPa·s po predpisu HTHS 

• 
za vsako številko s crko W (Winter -zimski pogoji) lahko razberemo najvecjo viskoznost v mPa·s in pri neki temp. (pod 0°C) iz tabele 

• 
kombinacija številk brez in s crko W (npr. SAE 1 0W-40) pa je za vecgradacijsko olje, glej geslo Viskoznost 


2. Kuverta z našim naslovom, ki se pošlje skupaj 
s QSL kartico. Ang. Self Addressed Envelope. Samodržna vezava Elektricna vezava, ki ob 
,--O­


Aktiviranje tipke START pripelje napetost na tulja­vo kontaktorja KO 1, ki: 
• 
sklene delovni kontakt 13-14, kar povzroci delo­vanje kontaktorja tudi po deaktivaciji tipke 

• 
sklene tudi delovni kontakt 33-34, kar povzroci 


trajno delovanje luci (ali neke druge naprave)Delovanje lahiko po potrebi prekinemo z aktivira­njem STOP tipke, ki prekine samodržni tokokrog tako, da odklopi kontaktor. Samodržna vezava, narisana kot vezalna shema: 
+24V 2 +24V 2 
VKLOPE-K1 VKLOP f­

__J IZKLOP IZKLOP f­
K1 K1 

DV PREVLADUJOCI DV PREVLADUJOCI VKLOP IZKLOP 
Zgornji dve izvedbi se razlikujeta po tem, katera tipka prevlada, ce v pritegnjenem stanju releja pri­tisnemo na VKLOP in IZKLOP hkrati. Sin. samodržni kontakt, samodržno stikalo. Saldakonto Strokovni racunovodski izraz, ki pomeni vodenje terjatev in obveznosti, torej pre­gled poslovnih dogodkov s kupci in z dobavitelji. Saldakonti so sestavljeni iz knjige prejetih in knjige izdanih racunov. Samonosna karoserija Potrebno trdnost in to­gost daje vozilu karoserija. Vozila s samonosno karoserijo nimajo šasije. 

KAROSERIJA Z SAMONOSNA OKVIRJEM KAROSERIJA 

Samonosna karoserija se uporablja predvsem pri osebnih vozilih in majhnih avtobusih. Zgrajena je tako, da elementi karoserije prevzamejo celotno nosilnost in varnost vozila. 

Oba nacina trianugacije imata svoje prednosti in slabosti in zato poznamo dva glavna nacina grad­nje samonosne karoserije: 
1. 
Lupinasta (skledasta, oklepna) gradnja karo­serije. V gradnji športnih avtomobilov se potniš­ka celica samonosne karoserije uravnava po velikosti voznika -monocoque. 

2. 
Skeletna gradnja karoserije oz. gradnja v obliki 


mrežnega okvirja (predajcje, space frame).Prim. Karoserija. Samorezni vijak Vijak s trikotnim navojem a=60° , ki pri uvijanju v luknjo sam urezuje potreben navoj (podobno kot lesni vijak). Uporaba: za pritrditev obloge, letve itd. na tanko plocevino. Sin. samo­vrezni, samovrtalni vijak. Nepr. kniping. 


Samostojni podjetnik Fizicna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svo­jo izkljucno dejavnost. Kratica.. ustanovi se na Upravni enoti. Na nemško govorecem podrocju je to Einzelunternehmer, kratica EU. Angleži pa samostojnega podjetnika imenujejo individual entrepreneur -kratica IE, tudi private entrepreneur ali sole trader. Samovzdrževanje Glej Vzdrževanje. Samozapornost Lastnost sestavnega dela, da se sam od sebe ne bo razstavil, sestavni del se "sprime". Za razstavljanje takšnega sestava so potrebne zunanje sile. Primeri: 
a) 
Samozapornost vijakov (navoja) pomeni, da sevijak (matica) po zategovanju ne bo vec sam od sebe zrahljal. To velja samo pri dovolj majhnih kotih vijacnice, prakticno nekje pod 5° . Glej ge­slo Vijak -samozapornost. 

b) 
Samozapornost konusov:ko notranji in zunanji konus sestavimo, se sam od sebe ne bo vec razstavil, potrebna bo dodatna sila. To veljasamo pri dovolj majhnih kotih nagiba a/2, ki v 


° 

praksi znaša nekje pod 2. Glej geslo Konus -
standardizacija. Sandwich plocevina Glej Sendvic plocevina. Sani Vozilo ali naprava z dvema drsnima ploskva­ma za premikanje. Npr. ~ pri stružnici in drugih 
obdelovalnih strojih: za vodenje rezilnega orodja, 
~ (leseni gredi) pod trupom ladje, za spust ladje po sanišcu, rudniške ~ itd. Prim. Linearni pogon, Struženje, Suport. Sanirati Tako popraviti, da predmet znova dobi zahtevane oz. zaželene lastnosti. Sanitarije Naprave ali prostori za osebno higieno. SAS Serijski zunanji vmesnik za prenos podatkov na velike pomnilnike, ki omogoca priklop vec raz­licnih diskov hkrati. Ang. Serial Attached SCSI. SASE SAE kuverta, ki vsebuje tudi poštno znam­ko. Ang. Self Addressed and Stamped Envelope. SATA Racunalniško serijsko (zaporedno) podat­kovno vodilo iz leta 2003, namenjeno za poveza­vo z zunanjimi pomnilniki, npr. s trdimi diski ali z opticnimi enotami (CD, DVD). Razdeljeno je na elektricni (power) in informacijski (dala) prikljucek: 
KONEKTOR TRDI DISK 
ZA SIGNALE KONEKTOR 
PRENOS 

INFOR 
E ..NERGIJE 
SATA podatkovno vodilo se uporablja tudi za SSD diske. Ang. Serial ATA. Satovje Predmet, podoben cebeljemu satovju, ki se pogosto uporablja za toplotne menjalnike, npr. 

~ za hladilnike (pri vodno hlajenih motorjih z notranjim zgorevanjem). 
OHLAJEN OGRET FLUID 2 
FLUID 1 
HLADEN VROC FLUID 1 FLUID 2 
SB Kratica za stirol butadien, umetna masa. 

LASTNOSTI SB: Fizikalne lastnosti splošne: gostota 1 ,04 kg/dm3 , zaradi butadiena ni vec prozoren, ampak je mo­ten, se mocno elektrostaticno naelektri in se zato dodajajo antistatiki; toplotne: uporaben od -40 do +60 ° C; mehanske: natezna trdnost 25-40 N/mm2 , odporen proti udarcem, žilav, slabo zarezno obcutljiv in zato zelo uporaben kot podlo­ga za kovinske dele. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): eks­trudiranje(vlecenje) v folije, plašce, profile in cevi, brizganjeje možno, a s slabšimi lastnostmi tece­nja. Lahko ga prekrivamo v vseh barvah. Kemicne lastnosti: je dobro gorljiv in ima povecano navzemenje vlage v primerjavi s PS; delno obstojen v kislinah in bazah, obcutljiv pa je na UV sevanje, fiziološko ni nevaren. 
RAZVRSTITEV SB: komercialno je plasticna masa, tehnološko je amorfen termoplast, kemicno je kopolimer, QQ.Q.: ravila: lahko ga lepimo in varimo, možno je od­vzemanje, nacin prepoznavanja: gori z mocnim sajastim plamenom in ne kaplja pri gorenju. 
UPORABA: 

SB se veliko uporablja v industriji kot aditiv za kavcuk, kot elastifikator in kot vezivo. Pri koncnih izdelkih se uporablja za notranjo opremo, ker ni nagnjen k tvorbi napetostnih razpok na zraku, se uporablja za hladilnike, škatle akumulatorjev itd. 
Stran 19 
SB OHIŠJE BATERIJE 

SBC Tonski podnosilec pri ATV zvezi, s pomocjo katerega se vzporedno s sliko prenašajo tudi zvocne informacije. Ang. Sub Carrier. SBR Butadienstiren (stiren butadienski kavcuk), ang. Styrol-Butadien-Rubber, umetna masa. 
LASTNOSTI: je cenejši od naravne gume, zato jo pogosto nadomešca. Nekatere lastnosti ima lahko celo boljše od naravne gume (odpornost proti ob­rabi, nizkim in visokim tepmeraturam, vremenskim vplivom itd.). 
RAZVRSTITEV : 
komercialno je guma, tehnološko je elastomer UPORABA: avtomobilske gume, avtomobilska tesnila (npr. na vratih), transportni trakovi, vezivo pri nekaterih vrstah brusov, tesnila, izolacija pod­vodnih kablov itd. Prim. NR. SCADA Skupno ime za sisteme, ki so namenjeni nadzorovanju in krmiljenju razlicnih tehnoloških procesov z racunalnikom. Ang. Supervisory Cont­rol And Dala Acquisition. Searl Francoski standard za 21 iglicni (pinski) konektor za povezovanje audio-vizualnih naprav. 
Kratica: Syndicat des Constructeurs d'Appareils Radiorecepteurs et Televiseurs (združenje proiz­vajalcev radijskih in televizijskih sprejemnikov). Pravijo mu tudi eurokonektor. Prim. Konektor. 

Sconto Glej Skonto. Script Glej Skript. SCSI Garnitura standardov za fizicno povezova­nje in porenašanje podatkov med racunalniki in perifernimi enotami, ang. Small Computer System lnterface, izgovori se tudi "skazi". Med tovrstnimi prikljucki je npr. tudi DB-25 iz standarda RS 323, ki ga imenujemo paralelni prikljucek ali LPT port: 
+--. 50mm----+ 
:, HD50 male 
l•J1:: :: : c ::il·I HD50 temale 
. B25 male F •I 
jol·::::::::::::/ol 0B25 temale 
HD68 male 
lo ol 
I• ,------, •I HD68 temale 
CSO male (Centronics) 

SD Ang. Secure Digital. Spominska kartica za majhne prenosne naprave: mobilni telefoni, digi­talne kamere, GPS navigacijske naprave, tablicni racunalniki itd. Za prenos podatkov iz SO kartic na PC se uporabljajo citalniki SO kartic, ki se obicaj­no prikljucijo na USB vhod. 


Obstajajo razlicni SD formati: 
• 
standard: 32.0 x 24.0 x 2.1 mm 

• 
mini: 21.5 x 20.0 x 1.4 mm •micro: 15.0x11.0x1.0 mm Hitrosti prenosa podatkov so razlicne, dolocene 


Ferdinand Humski 
naprave niso kompatibilne s hitrimi prenosi podat­kov: Normal speed 12.5 MB/s, High speed 25 

MB/s, UHS-I do 104 MB/s, UHS-II do 312 MB/s. O hitrosti veliko pove tudi številka, ki je natisnjena na kartici: 
• 
parne številke 2, 4, 6 in 1 O v nepopolnih krogcih pomenijo minimalne hitrosti od 2 do 1 O MB/s, 

• 
številki 1 in 3 pa sta narisani v utoru in pomeni­


ta minimalno 1 O oz. 30 MB/s. SO kartice se med seboj razlikujejo tudi po izved­
m: SO se imenuje samo prva generacija, sledi SDHC (High Capacity) in SDXC (eXtended Capacity). Tudi datotecni sistem je lahko pomem­ben: oznaka exFAT je patentiran Microsoftov datotecni sistem. Kratica UHS pa pomeni Ultra High Speed. 
Mini in mikro kartice 

Od 2003 poznamo izraz miniSD,ki ga je privzel SDA posebej za mobilne telefone. Povezavo s standardno SO kartico zagotavlja miniSD adapter. Od 2006 obstaja še miniSDHC. Podjetje Motorola je nato ugotovilo, da so obsto­jece spominske kartice prevelike za mobilne tele­fone in nastal je microSD z originalno kratico TF, ime T-Flash ali TransFlash, ki že presega 2 GB in 
17,6 Mbit/s. SDTV Televizija s standardno locljivostjo slike, ang. Standard-Definition TeleVision, razmerje 4:3, glej DTV. Secnina CO(NH2b, diamid ogljikove kisline (kar­
bamid). Je koncni produkt presnove beljakovin, ki ga izlocajo ribe, krkoni, sesalci in ljudje. Nastaja v jetrih iz amoniaka (iz aminokislin) in ogljikovega dioksida. Leta 1828 jo je prvi sintetiziral Wohler. To je bila prva laboratorijska sinteza organskih snovi, ki sicer nastaja samo v organizmih. Razi. secna kislina. Sedežni ventil Glej geslo Ventili -konstrukcijski principi. Sedan Glej Limuzina. Sedlo Priprava, ki prenaša obremenitve. Npr. ko­vaško ~: del, ki je pritrjen na oven ali nakovalo in udarja po obdelovancu. Tudi priprava za sedenje. Seebeckov efekt Glej Temperaturni senzor. Seegerjev obroc Glej Vskocnik. Segment Iz ang.: del, odsek, clenek. Segmenti­ranje segmentacija:delitev na dele, na odseke. Segmentiranost:razclenjenost, clenkovitost. Sekanje Rocno ali strojno odrezavanje s pomo­cjo sekacev (sekal, dlet). Prim. Dolbenje. Sektor Predel, del, podrocje. Npr. proizvodni~. Sekundaren Na drugem mestu (npr. po vrsti, po pomembnosti, vrednosti itd), tudi podrejen. Se­kundarni pretvorniki energjije: glej geslo Pnev­matika -osnovne naprave in elementi. Sekundar­no dušenje: glej geslo Tokovni ventili. Prim. Primaren, Terciaren. Sekundarna barva Ce mešamo dve osnovni barvi, npr. rumeno in modro, nastane izpeljana barva zelena. Zelena leži v barvnem krogu med rumeno in modro -zelena barva je torej izpeljana ali sekundarna: 

Glede na delež posamezne barve izhaja bolj ru­meno zelena ali bolj modrikasto zelena. Socasno je postalo ocitno, da nobena zelena barva ne mo­re imeti rdeckastega barvnega odtenka, ker leži rdeca barva nasproti zelene (rdeca barva je zeleni komplementarna). Sekvenca Zaporedje, vrstni red sestavin v neki celoti. Npr. ~ krmilja so zaporedna krmilja. Sekvencno krmilje Sin. zaporedno krmilje. Glej Krmilje (vrste krmilij). SEL-FEC/B Ang. AMTOR B with SELective Broadcast, prim. AMTOR. 

Ferdinand Humski Semering Popacenka, ki je v strojniškem žargo­nu postala sinonim za radialno gredno tesnilo, 
podrobneje glej istoimensko geslo. Beseda izvira iz imena Walter Simmer (1888 -1986), ki je bil avstrijski izumitelj in podjetnik -proizvajalec sodobnih grednih tesnil. Sendvic plocevina Sestavljena je iz dveh plasti tankih jeklenih plocevin (O, 15 do 0,3 mm) z visoko trdnostjo, med kateri je prilepljena folija debeline 0,5 do 1 ,5 mm. Plocevina dobi zato veliko žilavost pri minimalni teži. Karoserijski deli se lahko pri enakih zahtevah glede geometrije sestavnih delov in nalog izdelajo za 50% lažje, kot deli iz obicajnih karoserijskih plocevin. Socasno ucinkujejo te plocevine kot dušilci hrupa in so primerne za vsa podrocja uporabe, kjer na­staja hrup, ki ga je potrebno dušiti. Po preobliko­vanju se lahko deli iz sendvic plocevine samo lepi­jQ, nikakor varijo. Poškodovani deli iz sendvic plocevine se morajo zamenjati, ker se ne dajo popravljati. 
Senzor Element, ki zaznava neelektricne fizikal­ne velicine in jih pretvarja v signal, ki je najpo­gosteje elektricen, lahko pa je tudi neelektricen. Npr.: opticni senzor pretvarja svetlobno jakost v 
Stran 20 

prav. Tudi podjetje oz. delavnica s posebej uspo­sobljenimi ljudmi za pregled in popravljanje na­prav. Servis: komplet krožnikov, skodelic itd., npr. jedilni ~. Ang. serve: streci, oskrbovati nekoga, služiti nekomu. Servo-Prvi del zloženk, pomeni: povecanje sile z dodajanjem energije: servomehanizem, servo­zavora pri avtomobilih (povecanje sile pnevma­ticno -s podtlakom sesalnega zraka), servovolan (povecanje sile s pomocjo hidravlike ali elektrike), servomotor, servoventil, servo krmilnik itd. Ang. serve:služiti, pomagati. Razi. koracni motor. Servo krmilnik Senzor za servo naprave. To je brezdoticni senzor, ki oddaja PWM signale (pulse width modulation) -serijo ponavljajocih pulzov razlicne širine. 


Servo ojacevalnik V slovenskem jeziku je to 
obicajno naziv za pomožno napravo, ki povecuje 
elektricno napetost, mehansko koncno stikalo pa 
silo zaviranja pri avtomobilu. Sin. servo zavora. 
rane) in Pabs (podtlak: desni oz. rdeci del memb­rane). Razlika tlakov povzroca dodatno potisno silo in poveca F1 na F2: 
F2 = F1 + A·(Pa -Pabs) 

Servo zavora Glej Servo ojacevalnik. Servomotor Rotacijski aktuator, ki omogoca na­tancno kontrolo: 
• 
kotne pozicije, 

• 
hitrosti in 

• 
pospeškov. Sestavljen je iz obicajnega elektromotorja in iz senzorja, ki daje povratne informacije (feed­back -povratna zanka). Prim. Koracni motor. 


C 
w 
o:: 
er: 
w 
(!) 1-...1...1
w <l: <l: 
<l: z
::;; zZ 
CC z (!) 
C.. o •U . 
o ii5 
N o uz en 
z z w­
en w er: z 
C 
. 1-wC 
o 
o u... o 
C.. :z: W:I: 
. er:> zO > 
-...1 
! ! i z<l: 
wz 
•

Od senzorja oddani signal je lahko: 
• 
kvalitativen:meri le prisotnost neke velicine, npr. senzor na dotik ali 

• 
kvantitativen:meri se kolicina neke velicine, npr. 


svetlobni senzor V osnovi locimo senzorje na DOTICNE in BREZ­DOTICNE, poglejmo še oba simbola: pretvarja gibanje v pomik (vklop stikala). 

Brez servo ojacevalnika zaviramo tako: 
Doticni senzorji so npr. doticni senzorji za zazna­vanje pozicije obdelovanca na CNC strojih, tem­peraturni senzorji, tlacni senzorji, monitorski sen­zorji (touch screen), mehanski senzorji na pnev­maticnih konc-nih stikalih itd. Brezdoticni senzorji so: magneticni (Reedov kon­takt, Hallov senzor), induktivni, kapacitivni, svet­lobni (kvantitativni) in opticni (kvalitativni -samo dolocene valovne dolžine), zvocni in ultrazvocni, žiroskopskiitd. 
Senzor je vedno le sestavni del naprave, ki ne­posredno reagira na neko fizikalno velicino. Ce­lotno napravo pa imenujemo npr. detektor. Nikoli ne recemo npr. "senzor" laži ... Lat. sentire: cutiti, zacutiti. Ang. sense: cutilo, za­znavati, obcutiti. Sin. tipalo, sprejemnik signalov. Razi. dajalnik signalov. Prim. Detektor, Signalnik, mejni signalnik. Senzibilen: obcutljiv. Senzibil­nost: zaznavnost. Separacija Locevanje, npr. sestavin iz zmesi (rude od jalovine). 
Serija 
1. Vrsta, skupina enakih ali podobnih predmetov. 
2.Skupina enakih izdelkov, narejenih v doloce­nem obdobju in oznacenih z doloceno oznako: prva s. motorjev je že v prodaji; hladilniki iste serije; poskusna serija; izdelovati v majhnih, velikih serijah. Prim. Proizvodnja (serijska ~). 
Serijska proizvodnja Glej Proizvodnja. Serijski prikljucek Glej RS-232, slika tudi pod geslom Konektor. Serijsko stikalo Stikalo, ki je namenjeno za vklop / izlop dveh tokokrogov hkrati, npr. za priži­ganje dveh luci z enega mesta. Ima en vhodni in dva izhodna prikljucka. Simboli: 


Server Glej Strežnik. Servis Storitev:pregled in vzdrževalno popravilo strojev, obcasno vzdrževanje samo dolocenih na-
1.Silo s pedala prenašamo direktno na glavni hid­ravlicni cilinder -mehansko delo torej pretvori­mo v hidravlicno energijo (v tlak olja). 
2.V kolesnem zavornem cilindru tlak olja potisne zavorni plošcico -hidravlicna energija se po­novno pretvori v mehansko delo. 
3.Zavorna plošcica pritisne zavorni disk in s tem zavira vrtenje kolesa. 
1 

;;5. 
en :::! 
o. 
GLAVNI ZAVORNI CILINDER 

Za razumevanje delovanja servo ojacevalnika za­došca proucevanje glavnega zavornega cilindra. Pri pritiskanju na pedal nastane na batnici sila F1, 
ki povzroci tlak olja p, ki znaša nekje do 25 bar: 
GLAVNI HIDRAVLICNI 

Servo ojacevalnik je lonec, ki je z membrano raz­deljen na dva dela: 
PRIKLJUCEK NA 
. SESALNO CEV 
P,,. = 0,60 bar 


V osnovnem položaju tesnilo ne tesni luknje v membrani kot kaže risba, temvec tesni prikljucek na zunanji tlak (na risbi levo). Obe strani memb­rane sta v osnovnem položaju povezani s sesalno cevjo, imamo podtlak na obeh straneh membrane in torej ni. nobene razlike tlakov. 
Ko pa pritisnemo na pedal (glej risbo), tesnilo premaknemo v desno stran. Zato zatesnimo luk­nje v membrani, obenem pa odpremo prikljucek na zunanji tlak. Tako nastane razlika tlakov med Pa (zunanji tlak: levi oz. svetlo modri del memb­
ifi > i= 
er: w en ::.i:: <l: ­
o :; w C.. 
NN 


V primerjavi s koracnimi motorji so servomotor­ji seveda dražji, po drugi strani pa omogocajo vi­soko natancnost tudi pri vecjih obremenitvah. Servoventil Uporablja se lahko kot potni ventil v pnevmatiki ali hidravliki. Deluje analogno, kar pomeni, da ima poleg koncnih položajev tudi vmesne položaje. Znacilnosti vmesnih položajev: 
• njihova lega je odvisna od vhodnega signala, 
npr. od položaja krmilne rocice, • od lege pa je odvisen dušilnimi ucinek. Primer uporabe analognega krmilnika poti: z eno samo krmilno rocico lahko spreminjamo tako smer kot tudi hitrost hidromotorja. Za razliko od proporcionalnih ventilov imajo ser­voventili povratno zanko (feedback). Prepoznamo jih po pušcici in crtkastem trikotniku pri nacinu aktiviranja potnega ventila: 


Prim. Proporcionalni ventil, Hidravlika -krmilniki poti. Sesalka za odstranjevanje spajke Glej Mehko spajkanje v Elektrotehniki. Sesalna višina Navpicna razdalja med gladino vode in crpalko, ki crpa vodo. Podtlak, ki pri se­sanju nastaja, je omejen za vsako crpalko. Obicaj­ne vrednosti so od 0,7 do 0,8 bar (7 -8 m). Prim. NPSH, Držalna pretocna višina. Sesalno prijemalo Pnevmaticna industrijska na­prava, ki se prisesa na predmet in ga nato dvigne: 
VAKUUM .IZPIHA 
VANJE 
I C 
;@ 

Jll , , : i i 
A 

. ,,cc 
Sin. vakuumsko (prisesno) prijemalo, prisesek. 
;;5. 
wo 
z ­
•U o 
-:; 
.... o 
> w er: ­
U ii5 
z::.i:: 
-
.i:Z -, ...1 
er:. 
Ww 
.-u 
er: <l: 
c..3 
.... 
/L...., . z w W ::,i:: •U ...1 
ZAVORNI DISK ZAVORNA PLOŠCICA 
(KOLUT) 


,.,. :i: 
ZCC <l: z 
Senzor za upravljanje Senzor za upravljanje 
s približevanjem z dotikom 
::.::o 
w (!) 
...10 

Ferdinand Humski 
Stran 21 

Celoten sistem lahko deluje na vec nacinov. De­lovanje s pomocjo vakuumske crpalke (odseso­valna naprava): 

1 vakumska crpalka 2 nepovratni ventil 3 podtlac­na posoda 4 potni ventil 5 sesalna prijemala 
Dodatni rezervoarcek bo povzrocil izpihovanje ob prekinitvi povezave: 

o 
u 
3 2 

Sestavna risba rocne stege Sestavne dele prikazujemo s pozicijami (položa­ji). Vsaka pozicija vsebuje pozicijsko številkoin kazalno crto.Obicajno pozicije pojasnimo (legen­da), na natancnih sestavnih risbah pa izdelamo tudi kosovnico. Nevidnih robov na sestavnih risbah praviloma ne rišemo, ker s tem poslabšamo predstavo o ce­lotnem sklopu. Izjemoma pa na sestavnih risbah rišemo tudi nevidne robove, kadar nam takšen nacin npr. olajša pozicioniranje sestavnih delov: 
V zgornjem primeru bi se lahko nevidnim robovom na sestavni risbi izognili npr. tako, da dodatno na­rišemo še kakšen prerez. Na dodatnem prerezu nato oznacimo pozicije nevidnih ali slabo vidnih sestavnih delov: 



Sestav TEHN.: skupina predmetov (elementov, sestavnih delov) ali naprav, za katere velja, da: 
• 
so medsebojno nacrtno fizicno povezani (združeni) na katerikoli nacin (glej možnosti pod geslom Spajanje) 

• 
njihova povezava sestavlja neko funkcionalno 


celoto oz. ima svojo uporabno vrednost Npr. sestav stola, mize, omare. Prim. Sestavna risba. Sin. sklop. Prim. Kit, Garnitura, Postroj, Sestavna risba. 
V splošnem pa je sestav skupek povezanih enot: abeceda je ~ crk, mednarodni ~ merskih enot je sistem merskih enot itd. Sestava nalica Glej geslo Nalic. Sestavi ventilov Kombinacije vec ventilov v enem ohišju, npr.: casovni pnevmaticni ventil(ca­sovni ventil za zakasnitev signala, casovni ventil za skrajšanje signala), tlacni preklopnikitd. Sestavljanje in spajanje Tehnologija obdelave, ki povezuje posamezne sestavne dele v nove celote. Sestavljati: združevati posamezne dele v celoto. Podrobneje: glej geslo Spajanje. Prim. Montaža. Sestavljanje z vtiskanjem Glej Grezilno kovi­cenje. Sestavljena vezava Glej Kirchhoffova izreka. Sestavna risba Risba, ki je namenjena sestavlja­nju delov v celoto (sklop). Prikazuje celoten izde­lek (npr. stroj), njegove sestavne dele, njihovo razvrstitev in medsebojno povezanost (npr. vrsta veznih elementov, ujemi ipd.). 
Na sestavnih risbah kotiramo samo zunanje me­
. in mere, ki so potrebne za montažo. Razen tega je zelo pomembno, da na sestavnih risbah pravilno oznacimo tudi vse potrebne ujeme. Pri zahtevnejših sestavih ne smemo pozabiti opi­sati tudi drevesno strukturo sestava! 
Po sestavni risbi lahko izvedemo tudi montažo ali demontažo izdelka -montažna risba je ena od oblik sestavne risbe. Prim. Konstrukcijska dokumentacija, Sestav, Pozicija, Pozicijska številka, Kazalna crta. Set Kolekcija, skupina, skup. Glej Garnitura. Sevanje Pojav, pri katerem izvir oddaja valovanje ali delce. Npr. sevanje toplote, elektromagnetnega valovanja, rentgenske svetlobe, vidne svetlobe, radijskih valov, zvoka, delcev a ali delcev p iz radioaktivnega izvira itd. Prim. Toplotno sevanje. Simboli: 
,' neionizirajoce, elektromagnetno sevanje 
-c. '-ionizirajoce sevanje 
SF Sinteticna vlakna, nem. Synthesefaser. To so aramidna vlakna, glej Kevlar in PA. Sfericen V obliki krogle, kroglast. Sfera: krogla. Sferoid Telo, ki nastane, ce zavrtimo elipso ok­
rog ene od njenih osi. Sferoiden:kroglast. Sferoidna litina -glej Nodularna litina. Shareware Software, ki ga uporabniki lahko koristijo le dolocen cas. Obicajno je namenjen le za ucenje, izkorišcanje v poslovne namene ali prodaja programa pa ni dovoljena. Prim. Free­ware, Soflware. Shema Simbolicna ali abstraktna predstavitev. Posebej primerna je za preprosto predstavitev: 

• 
elektricnih. pnevmaticnih, hidravlicnih, vodovod­nihter podobnih vezij (instalacij, prim. Vezava) 


• 
logicnih krmilnih funkcij. Najpogostejše sheme v elektrotehniki: fizikalna vezava, inštalacijski nacrtin vezalna (tokovna) shema -ki je lahko enopolna (enocrtna)ali vec­polna (veccrtna).Poglejmo, kako nastajajo! Elektricno vezavo lahko ponazorimo tako, da nari­šemo predmete: 


n 
C:::.. 
Pušcica pri tem ponazarja dovod elektrike. Že ta ponazoritev je enopolna (enocrtna) in se lahko u­porabi kot inštalacijski nacrt. Uvedba simbolov naredi inštalacijski nacrt preglednejši: 
L1/ N IPE 3 l 
4 

l 

Q1 E1 
X1 
Na zgornji risbi so vodi prikazani kot ena crta, ne glede na to, koliko žilni so. Število žil oznacimo s poševno pušcico in s številko. V shemi rišemo simbole samo v pokoncniali v ležecilegi, pa tudi crteza povezavo elementov ri­šemo le pokoncnoin navpicno.Simbole razpore­dimo cim bolj enakomernoin tako, da jih lahko pregledno povežemo. Sheme ponavadi rišemo od vhoda proti izhodu. Nato na gradbenem nacrtu dolocimo še steno, na katero bomo položili inštalacijo -dobimo prostor­ski inštalacijski nacrt: 
L1/ N JPE 
3 E1 

Vecpolna (veccrtna) shema pa nam pokaže še smer toka (tokovna shema). Služi nam za pregled vgradnje stikal in ostalih elementov: 

Ferdinand Humski 

X1 

Poznamo še pregledno shemo vezja, blokovno 
shema, montažni -funkcijski -razporeditveni na­
crt, nacrt ožicenja, diagram poteka, casovni dia­
gram,diagrami zaporedja stikalnih stanjitd. 
Gr. shema: oblika. Prim. Risba. 
SHF Super high frequency, glej Radijski valovi. 
Shranjevalnik zraka Glej Tlacna posoda. 
SI Kratica za Systeme lnternational d'Unites, 
mednarodni sistem merskih enot. SI sestavljajo: 
a) OSNOVNE merske enote: 
Oznaka merske enote 

dolžina meter m masa kilogram kg cas sekunda s elektricni tok amper A temperatura kelvin K množina snovi mol mol svetilnost kandela cd 
b) IZPELJANE merske enote 
Opis velicine Merska enota Krajše 
m2 prostornina kubicni meter 
plošcina kvadratni meter 
m3 gostota kilogram na kubicni meter kg/m3 
hitrost meter na sekundo m/s masni pretok kilogram na sekundo kg/s volumski pret. kubicni meter na sekundo m3/s pospešek meter na sekundo kvadrat m/s2 
ravninski kot radian, rad m/m kot, ki na krogu odreže lok, ki je enak polmeru kroga a[0 ] a[rad]-180/n 
= a[rad] a[0]·1t/180 
= 

kotna hitrost radian na sekundo rad/s 
prostorski kot steradian, sr m2/m2 prostorski kot, pri katerem je površina krogelnega odseka enaka kvadratu radija krogle 
vrtilna hitrost vrtljaji na sekundo vrt/s 
= 

sila newton (njutn) N = kg ·m/s2 VAs/m 
navor newton-meter Nm se ne pretvarja direktno v J !!! energija joule, izg. džul J Nm VAs 
= = 

delo, toplota J 
= = 

moc wat, izg. vat W J/s V-A navidezna el. moc VA, izg. volt-amper jalova el. moc VAr, izg. var vršni kilovat kWp (kilowatt peak) 
toplotni tok W viskoznost dinamicna Pa-s viskoznost kinematicna mm2/s 
tlak pascal, izg. paskal Pa= N/m2 mehanska napetost megapaskal MPa N/mm2 
= 
= 

elektrina coulomb, izg. kulon C As 
= 

napetost volt (elektricna) V W/A 
el.upornost ohm, izg. om Q = V/A 
el. prevodnost siemens S A/V 
= 
= 

el. kapacitivnost farad F As/V 
= 

el. induktivnost henry H Vs/A 
= s-1 gostota magn. toka tesla T Wb /m2 N/Am 
frekvenca Herz, izg. herc Hz 
= = 
= 

magnetni tok weber Wb Vs = T-m2 
c) Druge in izjemno dopustne merske enote: 
Opis velicine Merska enota 
cas leto [I], dan [d], ura [h], min [min] delež ppm-parts per milion 
Stran 22 

deležev (delcev) na milijon energija kWh (3.600 kJ) gostota kg/dm3 hitrost m/min, km/h, km/s masa tona (1 t 1.000 kg) 
= 

poraba goriva 1/100 km 
poraba zraka ni/min volumski pretok v I/min, merjen pri standardnih pogojih: 1 fizikalna atmosfera (1,013 bar), 
0 ° 

C in 0% relativne vlažnosti površina a (ar 100 m2), ha (hektar =100a) 
= prostornina I oz. L (liter, 1 dm3) Sm3 standardni kubicni meter Nm3 normni kubicni meter ni normni liter merske enote Sm3 Nm3 in ni so m3 in I pri standardnih pogojih 1 fizikalna atmosfera (1,013 bar), 
0 ° 
C in 0% relativne vlažnosti (geslo Standardni kubicni meter) 
0 

ravninski kot: (kotne stopinje, 90 ° je pravi kot) ' (kotne minute, 60' je 1 ° ) " (kotne sekunde, 60" je 1 ') 
temperatura °C T[ ° C] = T[K] -273 T[K] T[ ° C] + 273 
= 

tlak bar (100.000 Pa oz. 1 O N/cm2) volumski pretok I/min vrtilna hitrost vrt/min oz. min-1 
d)DECIMALNE PREDPONE merskih enot 
Predpona  Znak  Vrednost  
deka  da  10  101  
hekto  h  100  102  
kilo  k  1.000  103  
mega  M  1.000.000  106  
deci  d  1/1 O  0,1  10-1  
centi  C  1/100  0,01  10-2  
mili  m  1/1.000  0,001  10-3  
mikro  µ  1 /1 .000.000  0,000001 10-6  
nano  n  1 /1 .000.000.000  10-9  
piko  p  1 /1 .000.000.000.000  10-1 2  

e) STARE IN TUJE merske enote, ki se (ceprav prepovedane) še vedno uporabljajo: 
Merska enota Pretvornik palec, cola, inch, ang. 1" 25,4 mm 
= 

(pri tem beseda cola izhaja iz nemšcine: der Zoll -dunajski, ruski in ameriški palec pa so drugacni) cevelj, foot, ang. 1' 30,48 cm 12" 
= = yard, ang. 1 yd = 0,9144 m = 3' 
= 

galona -gallon, am. 1 gal 3,785 L 
= 

galona -gallon, ang. 1 gal 4,546 L 
= 

cubic foot per minute 1 CFM 28,32 L/min 
= 

gallons per minute am.1 GPM am. 3,785 L/min 
= 

gallons per min. ang. 1 GPM ang. 4,55 L/min 
= = 

funt (pound, libre) 1 lb 453,6 g 16 oz 
= 

unca (ounce) 1 oz 26,35 g 
= 

kilopond 1 kp 9,81 N 
tehnicna atmosfera 1 at = 1 kp/cm2 = 98066 Pa fizikalna atmosfera 1 atm 1,013 bar 
= 

(tlak na morski gladini pri normalnih pogojih: temp. 0 ° C, gost. zraka 1,29 kg/m3, zem. posp. 9,8 m/s2) 1 torr 1 mm Hg = 1 /760 atm 1 /750 bar = 133,3 Pa 
= = 
pound persquare inch 1 p.s.i. ali 1 PSI= 6895 Pa (funt na kvadratni inch, ne: pand na kvadr. inch) vodni steber 1 mm H20 9,8 Pa 
= 

konjska moc (KM, PS) 1 KM = 735,5 W"'0,736 kW kilokalorija 1 kcal 4186,8 J 
= 

= centistoks 1 cSt = 1 mm2/s 
centipoaz 1 cP 10-3 Pa-s 
stopinje Fahrenheita T[F] = 9/5 · T[ ° C] + 32 T[ ° C] 5/9 · T[F] -32 
= 

f) 
POSEBNE ENOTE, ki so nastale na osnovi po­sebnih definicij in jih lahko izrazimo z osnovni­mi merskimi enotami: dalton, ame, angstrom (A, izg. angstrem) itd. 

g) 
PSEVDOENOTE, ki so tudi nastale na osnovi 


posebnih definicij, a jih ne moremo na preprost nacin izraziti z osnovnimi merskimi enotami: bel (bolj poznan je decibel dB), fon itd. 
SI -umetne mase Kratica za silikon -sinteticno spojino, v kater so silicijevi atomi povezani s kisi­kovimi v verige (-Si-O-)n, preostali dve silicijevi 
valenci pa sta zasedeni z organskimi skupinami, npr. z metilno skupino -CH3: 
CH3 CIH3 CH3 
1 1 . 
1 

H1..C-Si-OSi-O 
Si-CH3 
1 1 
1 
CH3 CIH 3 
CH 3 
n 

Polidimetilsiloksan PDMS Silikone lahko razdelimo v: 
1. 
Silikonska olja in masti, 

2. 
Silikonski kavcuk (elastomeri) in 

3. 
Silikonske smole (duroplasti). 


Siderit Heksagonalni mineral FeCO3, železova ruda. Sin. jeklenec, železov meteorit, železov kar­bonat. Prim. železo. Sidranje Pritrjevanje, privezovanje s sidrom. Za razliko od vpenjanja se sidranje ponavadi uporab­lja za vecje naprave ali vecje predmete. Prim. Sidranje ravnalnih naprav in vozila, Vpenjalo. Sidranje ravnalnih naprav in vozila Ce vozilo ne bo ustrezno zasidrano, ga bodo hidravlicne sile premaknile in zato sploh ne bo prišlo do ravnanja. Nacini sidranja: 
• 
sidranje na vozilo 

• 
sidranje na ravnalni mizi 


Sidranje na vozilo 
Najprej se na vozilo privijejo pritrdilne prižeme. Skozi luknjo v pritrdilnih prižemah se nato potisne trden drog. Na drog se nato z gibljivo zvezo pritr­di vodoravni nosilec ravnalne naprave, pri tem imamo dve možnosti: 

Sidranje na vozilo z verigo 

Sidranje na ravnalno mizo 
Na ravnalno mizo sidramo vozilo pri težkih poš­kodbah.Enega ali vec ravnalnih nosilcev pritrdimo s pomocjo posebnih pritrdilnih spon direktno na ravnalno mizo. Pod vozilo lahko namestimo še merilna vodila, da lahko med posameznimi ravnalnimi postopki natancno preverjamo lego karoserijskih delov. 
Ravnalne nosilce lahko hitro odpnemo in nato pritrdimo na nekem drugem mestu -na ta nacin omogocimo hitrejši potek dela. Ravnalna miza omogoca pritrjevanje vec ravnalnih naprav hkrati, da se lahko smer vleka med enim samim ravna­njem spreminja. 


Siemens Enota za elektricno prevodnost. Siemens-Martinova pec Stabilna ali nagibna koritasta pec, v kateri žilavima beli grodelj ali pre­taljujemo odpadno jeklo razlicne sestave. Bazicnemartinovke imajo dno in stene korita ob­dane z magnezitno opeko, obok pa s silika opeko. Kislamartinovka je obzidana s silika opeko, dno pa je dodatno obloženo s kremencevim peskom. 
Visoko temperaturov peci omogoca predgrevanje zraka in generatorskega plina, ki služi kot gorivo. Predgrevanje pa izvedemo tako, da izkoristimo toploto odpadnih dimnih plinov. Železo pod vpli­vom plamena in dodane železove rude najprej delno oksidira v FeO.Povecan delež FeO v talini sproži reakcijo odgorevanja ogljika: 
C + FeO . Fe + CO CO izhaja iz taline in jo premešava. Na uro se zni­ža ogljik za 0,4%, proces zasledujemo s hitrimi kemicnimi analizami. Ko dosežemo želeni %C, prekinemo proces oksidacije tako, da v pec vloži­mo Fe-Mn in Fe-Si, ki preprecita nadaljnje odgore­vanje ogljika. Nato lahko odpravimo del škodljive­ga žvepla in dodajamo legirne elemente. V martinovkah izdelujemo razne vrste jekel, od nelegiranih do visokolegiranih orodnih jekel in jekel s toplotno obstojnostjo. Sifon Zavita cev, rov ali pregrada, zapora. V ožjem pomenu besede pomeni obrnjeno U cev, ki se uporablja za pretakanje tekocin (levo zgoraj): 

Obicajno pa je s tem izrazom mišljena odvodna cev z dvojnim kolenom npr. pri stranišcnih školj­kah, umivalnikih itd., ki preprecuje širjenje vonjev iz kanalizacije. Sifon je lahko vgrajen tudi v tla mokrih prostorov (npr. kopalnic). Sin. smradna zapora. Gr. syphon: cev, s katero so vlekli vino iz soda. Signal Fizikalna velicina, s pomocjo katere se prenašajo podatki ali informacije. 
Razlikujemo dve osnovni vrsti signalov: 
• 
analogni (nepretrgan, zvezen -kontinuiran) in 

• 
digitalni (stopnicast -diskontinuiran) Posamezne vrste signalov: 

• 
mehanicni signal prenaša gibanje (pomik), silo, moment ipd.; 

• 
ko se pojavi zadosten nadtlak stisnjenega zraka (mehanicna fizikalna velicina), se prenaša pnev­maticni signal, ki je tudi mehanicni 

• 
s pomocjo elektricnega toka (velicina) se pre­našajo elektricni signali 

• 
podobno velja za svetlobni, zvocni itd. signal Signal je nosilec informacije. Glavne vrste na­prav za obdelavo signalov pa so: oddajniki oz. dajalniki signalov, sprejemniki signalov, obde­lovalniki signalov in pretvorniki signalov. Signalni ventil Glej Koncno stikalo. Signalnik Naprava, ki proizvaja opticne, elek­


tricne in/ali akusticne signale za prikaz stanja si­stema, npr. hupa, sirena, svetlobno telo itd. Lahko 
Stran 23 
je to tudi oddajnik in sprejemnik signalov v eni napravi. Prim. Mejni signalnik. Glej Senzor. Signatura Napis v zvezi z vsebino izdelka, npr. proizvajalec, uvoznik, leto izdelave, kolicina itd. Podatki na signaturi so zakonsko predpisani v odvisnosti od vrste izdelka. Pri zdravstvu je signatura oznaka na receptu, kjer zdravnik napiše O.S. in nato navodilo bolniku za uporabo zdravila. Sijalka Žarnica, ki daje svetlobo zaradi elektricne­ga toka v plinu, kovinski pari ali njuni zmesi. Sijalke vsebujejo pare živega srebra in ostalih ko­vin, npr. natrija. V normalnem agreg. stanju pare niso prevodne. Ko pa preidejo v agregatno stanje plazme, se njihova upornost znatno zniža. Stece tok, ki povzroci prehod atomov v višji energetski nivo. Ko atomi prehajajo nazaj v osnovni energ. nivo, pri tem oddajajo energijo -fotone, svetlobo. Za delovanje take žarnice potrebujemo še vžigal­no napravo in dušilko. Vrstni red delovanja je torej naslednji: vžigalna na­prava z visokonapetostnimi pulzi segreva in ioni­zira kovinske pare v sijalki. Kovinskim param se zato zmanjša upornost. Pri tem pa stece elektricni tok, katerega jakost omejuje dušilka. Sik mašina Stroj za robljenje, glej Robljenje. Sikativi Tekocine ali praški, ki jih v majhnih kolici­nah dodamo olju, emajlom ali laku, ki se sušijo z oksidacijo (kemicno sušenje). Sikativi delujejo kot katalizatorji (pospešujejo kemicne reakcije). Sila Kolicina, ki meri vpliv telesa na drugo telo. Ima velikost in smer, je torej vektor. Je vzrok pospeška, premikanja ali deformacije telesa. Po 2. Newtonovem zakonu velja: 
sila = masa x pospešek 
F = m·a Enota za silo je newtonN = [kg·m/s2]. Razlikuj med maso (kolicino snovi) in težo! 
Vrste sil po vzroku: sila teže F= m·g 
9 

tlacna sila (pritisk) F = p· A mehanska sila, magnetna sila, elektricna sila itd. 
Poznamo ZUNANJE in NOTRANJE sile, glej ge­slo Obremenitev. Prim. Dinamometer, Napetost, Newtonovi zakoni, Tlak. Silica Ang. ime za silicijev dioksid Si02, silox. 

Silicij Polkovina, simbol Si, lat. Silicium, vrstno št. 14, relativna atomska masa 28,08, gostota 2,33 g/cm3, tališce pri 1.410 ° C. V zemeljski skorji, vkljucno z ozracjem, ga je 25,8%. Po razširjenosti je na drugem mestu (za kisikom), v kraljestvu mineralov pa po pomemb­nosti zaseda prvo mesto. Lastnosti:temno sivi kristali, neprozorni in trdi kosi s skoraj kovinskim sijajem. Notranja zgradba kri­stala je enaka kot pri diamantu. V spojinah je vse­lej štirivalenten, v mnogocem je podoben ogljiku, vendar nikoli ne tvori dvojnih ali trojnih vezi. Si prevaja elektricni tok, prevodnost narašca s temperaturo (polprevodnik), podobno kot pri boru in germaniju. Ni posebej reaktiven in se ne raztap­lja v kislinah. Se pa raztaplja v vrocih lugih, pri cemer nastajajo silikati. Nahajanje: samo vezan v silikatih, od katerih so posebno razširjeni alkalijski, aluminijski in žele­zovi. Silicijev dioksid nastopa kot kremenov pe­sek, kremen, kamena strela, ametist itd. Uporaba: pomembna snov pri pridobivanju sivega grodlja -pospešuje razpad Fe3C, kot dezoksidant 
pri proizvodnji bakrovih zlitin, dodaja se varilnim žicam (npr. pri MIG varjenju) za dezoksidiranje taline, kot dodatek jeklu (poveca trdnost in korozij­sko odpornost), v elektroniki za detektorje, tran­zistorje, usmernike ipd. Silicijev karbid Brusilno sredstvo SiC s stan­dardno oznako C, gostota 3,21 g/cm3, polprevod­nik. Pridobiva se v elektricnih peceh iz koksa in kremencevega peska, pri temperaturah 1900 ­2000 ° C. Je lepe crne, modre, zelene ali rumene barve, trd pa malo manj kot diamant. Kljub visoki trdoti pa SiC nima visoke obrabne trd-
Ferdinand Humski 
nosti. Podolgovata brusna zrnca se med bruše­njem polagoma lomijo in tvorijo vedno nove ostre rezilne robove, zato se brusnemu sredstvu podalj­ša cas uporabnosti. Primeren je za obdelavo trdih in žilavih gradiv, npr. lakov in umetnih mas. Z njim brusimo tako meh­kejše obdelovance kot tudi karbidne trdine, steklo, sivo litino itd. Je tudi sestavni del materialov za poliranje in cišcenje površin. Sin. karborund. Siliciranje Postopek, ki povišuje vsebnost silici­ja na površini jekla. S tem se poveca odpornost jekla proti obrabi in odpornost jekla proti koroziji v kislih raztopinah. Kot trdno sredstvo za siliciranje služi fino zmleta zmes iz 60 % FeSi, 38 % glinice ali kaolina, 2 % NH4CI. Jeklo žarimo v tej zmesi pri 1.100-1.200 ° C. 
Globina siliciranja je 0,2 do 0,8 mm. Prim. Difuzija. Silikat Anion ali sol silicijeve kisline. Silikati so zgrajeni iz Si04 tetraedrov, ki so medsebojno 
povezani na razlicne nacine. Prim. Alumosilikat, Glinenci, Sljude, Vodno steklo. Silikoni Glej SI -umetne mase. Silikonski kavcuk Umetna masa -elastomer, ki je lahko uporaben v temperaturnem obmocju od -55 do +220 ° C. Iz njega se lahko na preprost nacin naredijo tudi forme. Silox Ang. ime za silicijev dioksid Si02, silica. 
Tudi standard za kvalitetne varilne palice in po­sebne spajke, po podjetju iz skupine Degussa. Silumin Zlitina AI in Si, glej Aluminij. SIM Kartica za mobilne storitve, ki uporabniku omogoca vstop v omrežje. Na njej je zapisana telefonska številka uporabnika ter varnostni kodi 
PIN in PUK. Ang. Subscriber ldentity Module. Velikosti SIM kartic se zmanjšujejo -od standard­ne do micro in nano. S pomocjo okvirckov se pri­lagajajo za uporabo v razlicnih telefonih: 
NANO NANO --, MICRO MICRO 
. .. QJ .. 

NANO NANO --, STANDARD STANDARD 
.-[2]-l?J 
Za financne transakcije se uporabljajo posebne SIM kartice. Sim-Predpona za 1 ,3,5-položajni izomer aro­matskih spojin (kadar imamo tri enake sub­stituente ), kratica za simetricni. Pnv. NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami. Simbol Graficni znak oziroma znamenje, ki lah­ko oznacuje neko tehnicno napravo (npr. pnev­maticni cilinder), lahko tudi predmet, osebo, žival rastlino, matematicni ali kemicni izraz, oznacuje lahko tudi opravila (npr. likanje), varnost itd. Simetrala Tanka crta-pika, ki jo rišemo pri simetricnihelementih. Prim. Srednjica, Slednica. Simetricnost Lastnost crteali površine:najvecji odmik od idealne simetrale. Prim. Geometricne tolerance. Primeri zapisov simetricnosti na tehniških risbah: 
Primer 1: 
-o.OSA-

Pojasnilo:tolerirana srednja ravnina utora mora ležati med dvema vzporednima ravninama, ki sta simetricni glede na referencno ravnino A in raz­maknjeni za t = 0,05 mm. Tolerancno podrocje: je volumen med dvema vzporednima ravninama, ki sta simetricni na refe­rencno ravnino in razmaknjeni za razdaljo t. 
Primer 2: 

Ferdinand Humski 

_...,. refe.renc.nai 
rJvnim1 
.-· 

Pojasnilo:tolerirana os izvrtine mora ležati med dvema vzporednima ravnima crtama, ki sta si­metricni glede na referencno ravnino A-B in raz­maknjeni za t = 0,2 mm. Tolerancno podrocjeje površina med dvema ravnima vzporednima crtama, ki sta simetricni gle­de na referencno ravnino in razmaknjeni za t. 
Primer 3: 

si111clral. l:vadr:o 

Pojasnilo:tolerirana os izvrtine mora ležati znotraj 
kvadra prereza t1 = 0,2 mm in t2 = O, 1 mm, katere­ga simetrala leži na presecišcu referencnih ravnin A-B in C-D. Tolerancno podrocjeje volumen znotraj kvadra precnega prereza t1 -12, katerega simetrala leži na 
presecišcu dveh referencnih ravnin. Nacin kontrole simetricnosti: z merilno uro. Sinhron Socasen, istocasen, hkraten. Sinhroni­zirati: uskladiti v casu, delovanju, npr. uskladiti (prilagoditi) vrtilno hitrost. Npr.: sinhron v avtomo­bilskem menjalniku, sinhronski motor (elektromo­tor), tudi krmilja so lahko sinhrona (delujejo po nekem taktu). Prim. Asinhron. Sinhronski motor Elektromotor, pri katerem se rotor vrti z enako vrtilno hitrostjo kot vrtilno mag­netno polje. Rotor je zasnovan kot: 
1. Vecpolni elektromagnet, napajan z enosmer­
3 FAZNI IZVOR IZMENICNEGA TOKA 

.-ROTOR 
ENOSMERNEGA 

nim tokom. To velja predvsem za trifazne sin­hronske motorje. 
2. 
Elektromagnet, napajan z izmenicnim tokom -predvsem pri enofaznih sinhronskih motorjih, glej Univerzalni motor. 

3. 
Trajni magnet (za manjše motorje). Takšen elektromotor se imenuje sinhronski motor s per­manentnimi magneti -Permanent Magnet Syn­chronous Motor (PMSM). Takšne motorje lahko uporabimo za eno-ali vecfazno izmenicno na­petost. Po obodu rotorja lahko namestimo tudi vec magnetov, ne le enega kot kaže risba: 

4. 
Kos železa (pravilno: feritno jeklo). To je reluk­tancni motor.Napajani poli statorja povzrocajo elektromagnetizem, ki privlaci železni rotor. Najbližji pol rotorja se poskuša poravnati s ti­stim polom statorja, skozi katerega tece elek­tricni tok -v tem poravnanem položaju je reža 



Stran 24 

med rotorjem in statorjem najmanjša in tudi re­luktanca magnetnega kroga je najmanjša. 


Sinhronski motorji imajo zaradi svojih lastnosti od obremenitve prakticno neodvisno vrtilno hit­rost (trda karakteristika)in se uporablja, kjer je zahtevana konstantna hitrost vrtenja (npr. navi­jalni stroji, mocno obremenjeni pogoni, casovni mehanizmi, itd). Tak motor sam ne more steci, zato je za zagon potreben zunanji pogon,ki ga pred vkljucitvijo na elektricno omrežje zavrti do sinhronske hitrosti,ki jo narekuje omrežje. Ce je tak motor mehansko preobremenjen, pade iz sin­hronizma in se ustavi. Preobremenljivost takih motorjev je do 2-kratne nazivne obremenitve (kratkotrajno). Na enak nacin kot sinhronski motorji so zasnovani tudi sinhronski generatorji, ki so danes najpo­gostejša oblika generatorjevv (predvsem vecjih) elektrarnah. Sinteticen Umetno narejen, umeten, nanašajoc se na sintezo. Npr. sinteticna olja. Ant. mineralen. Sintetika:sinteticna tkanina. Sintetizator Glasbeni instrument, pri katerem se zvoki proizvajajo elektronsko. Sin. sintesizer, ang. synthesizer. Sintranje Sprijemanje delcev zaradi segreva­fi@. Na ta nacin združujemopraškaste ali zrnate materiale nazaj v trdo telo.Za ta postopek je potrebna višja temperatura (približno 2/3 tališca v 
.C), vsekakor pa pod talilno temperaturo glavnih materialov, ki jih sintramo. Delci se natalijo(delno stalijio) in sprimejo(aglomerirajo): 


PRAŠKASTI DELCI PORE 
Tehnologijo sintranja (suho mešanje) sestavlja: 
1. 
Pridobivanje prahu:DROBLJENJE, MLET JE, razprševanje curka raztaljene kovine. 

2. 
Priprava prahu za stiskanje: 

• 
MEŠANJE kovinskega prahu z dodatki -tudi z vezalci, ki med kasnejšo toplotno obdelavo IZPARIJO (tako dobimo poroznost). Razlicne prašne materiale moramo dobro premešati. Pri suhem postopku zmešamo prah v posebnih mešalnikih, pri mokrem pa uporabljamo še tekocino. 

• 
ŽARJENJE za odpravo napetosti. 




3. Stiskanje mešanice prahu in dodatkov. Tlaki znašajo 100 do 1.000 M Pa. Na ta nacin izdelamo zelenec: ZGORNJI PESTIC 

POLNJENJE STISKANJE IZMETAVANJE 

4. 
Izparevanje vezalcev (ang. debind) v posebnih peceh. Vezalce lahko odstranimo tudi s topili. Na ta nacin dobimo rjavec. 

5. 
Žganje oz. sintranje: toplotna obdelava stis­njencev, podobna difuzijskemu žarjenju. Tako dobimo koncni izdelek -sintranec. 


KOVINSKI PRAH 
PRAH ZA STISKANJE 


STISKALNICA I
FORMA ZELENEC 


IZPAREVANJE 
VEZALCEV 
. . . 
VENTILATOR 
. . . 
. . . 
© 
. . . 



SINTRANJE (ŽGANJE) 


w. 

SINTRANEC 

Postopka 3 in 4 (stiskanje in žganje) lahko združi­
mo v enega samega: TLACNO SINTRANJE. Prvi sintrani izdelki so bile opeke (glej Glina), ki se izdelujejo z mokrim postopkom mešanja. 
Znacilni sintrani izdelki so: 
a) 
Filtri za cišcenje tekocin in plinov. Njihova po­roznost je 50-60%. Izdelujemo jih iz prahu ne­rjavnega jekla, monela, bronov in niklja. 

b) 
Drsni ležaji:najveckrat ležaji iz železa in grafita ter iz bakra, grafita in kositra. 

c) 
Torni materiali,npr. zavorne plošcice, obloge za sklopke (v industriji transportnih sredstev). Osn. material sta baker in železo. Kremencev prah in azbest dodajajo za povecanje koef. trenja, svi­nec, sulfide in grafit pa za mazalni ucinek. 


d) 
Magneti na osnovi železa (feriti) in silicija ter dodatkov za izolacijo in vezavo. 

e) 
Elektricni kontakti: drsni (baker, srebro in grafit), mirujoci (Cu, paladij, platina, volfram, Mo). 

f) 
Rezalni materiali: brusne plošce,sintrane kar­bidne trdine z veliko trdoto, CBN, kermeti, tudi keramicni rezalni materiali si sintrani. 

g) 
Razni strojni deli (zobniki z dolgo življ. dobo, o­hišja ipd.), deli orodij /votlice, matrice, brusi itd.) in tudi koncni izdelki (posoda). 


Sintranje je gospodarno šele pri serijah nad 
10.000 kosov, saj pomeni vrednost orodja velik del stroškov. Pri procesu pridobivanja surovega železa sintra­mo rudni prah (ker ga sicer v plavžu ne moremo taliti) skupaj s koksom (gorivo) in apnencem (ki se v plavžu spremeni v žlindro). Prim. Zašcita s prevlekami iz umetnih snovi, Vrtincno sintranje, Lasersko sintranje. Sin. zgo­šcevanje. Nem. der Sinter: prevleka, nastala s kristalizacijo raztopljenih rudnin. Sinusno nihanje Nihanje, pri katerem se odmik y [m] spreminja na enak nacin kot pri vrtenju: 
y = A-sin(co·t + ero) 
A. .. amplituda (razmah, najvecja odklonitev) [m] co ... krožna frekvenca [rad/s] t ... cas [s] 
2n _T ... perioda oz. valovna dolžina co [s] cro .. zacetna faza oz. kot zamika [rad] Sin. harmonicno nihanje. Siporeks Trgovsko ime (znamka) -sinonim za gradbeni material, ki ga imenujemo tudi plinobe­ton, porobeton, penobeton itd. Siporeks nastane iz kremencevega peska, ce­menta, apna (neobvezno), vode in mletega AI prahu -ki zmešan s cementom ustvarja mehurcke vodika.Reakcija: 

2AI + 3 Ca(OHb + 6 H20 
. 3 CaO •Al203 • 6 H20 + 3 H2t Mehurcki ustvarjajo vrenje zmesi, zato se po str­ditvi ohrani porozna struktura. Sledi razrez in nazadnje še dvig temperature v avtoklavih -da se material dokoncno utrdi. Siporeks ima odlicno tlacno trdnost, zlahka se oblikuje in ne vsebuje nobenega zdravju škodljive­ga materiala. V primerjavi z betonom in opeko je boljši izolator,toplotna prevodnost A=0, 14 W/mK. Pri gradnji moramo paziti na dobro hidroizolacijo, ker nase rad veže vlago. SIQ Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. SIST Slovenski standard: SI -mednarodna oznaka za Slovenijo, ST -standard. V splošnem so slovenski standardi sestavljeni iz 3 oznak: oznaka SIST, sledi kratica privzetega standarda (ISO, EN) in številka vsebine standarda. Npr.: SIST ISO 7090 -neobdelane podložke. Sistem V splošnem: sestava neke celote iz po­sameznih delov: soncni, biološki, izobraževalni, politicni, pravni itd. sistem. V TEHNIKI: organizirana skupina povezanih ele­mentov,k[ opravljajo KORISTNO DELO. Tehnicni sistem praviloma izpolnjuje le ENO GLAVNO FUNKCIJO: pretvorba, transport ali shranjeva­D,jg_. Primeri: energetski, obdelovalni, transportni, proizvodni itd. sistemi. Osnova tehnicnih sistemov so praviloma mehan­
ski sistemi, ki so lahko dopolnjeni z elektricnimi, pnevmatskimi ali s hidravlicnimi sistemi. MEHANSKI SISTEMI delujejo na osnovi prenaša­
nja sile z vzvodovi, drogovi, vzmetmi itd. Pri spoznavanju sistema je potrebno dolociti: 
• 
MEJE sistema. 

• 
VHODNE in IZHODNE velicine ter povezavo med njimi. Obenem moramo prepoznati tudi ve­licine, ki niso sistemske. 

• 
DELNE sisteme znotraj mej sistema. 

• 
OKOLJE sistema. Vhodne in izhodne velicine so lahko v obliki: 

• 
energije (elektricna, mehanska: zracni tlak itd.) 

• 
materiala (surovine, polizdelki, proizvodi) ali 

• 
informacije (signali, ukazi, risbe, znanje ... ) 


Stran 25 
Celotnega sistema ne bomo razumeli, ce ne poz­namo delnih sistemov in njihove medsebojne povezanosti. Za vsak delni sistem moramo poz­nati funkcijo in ustrezne vhodno/izhodne velicine. 
PRIMER: 
Robot (glavni sistem) opravlja transport (glavna funkcija) snovi (vhodno -izhodna velicina). Delni sistem 1 so elektromotorji, ki pretvarjajo (funkcija) elektricno energijo (vhodna velicina) v energijo gibanja (izhodna velicina). Delni sistem 2 je krmilje, ki pretvori (funkcija) pre­jete signale senzorja (vhodna velicina) v nastavit­vene ukaze (izhodna velicina) za gibanje robota. Naslednji delni sistemi so npr. centralna enota, merilni sistem, sistem linearnega gibanja, prije­malni sistem itd. Vsak ima svojo funkcijo in vhod­no / izhodne velicine. 
Sisteme sestavljajo ELEMENTI, ki so povezani: 
a) Zaporedno -sistem deluje le takrat, ko bodo vsi elementi "v delu". 
b)Vzporedno -ce odpove eden element, se takoj vkljuci vzporedni element, ki omogoca nepreki­njeno obratovanje (dragi, a zanesljivi sistemi). 
FUNKCIJSKE ENOTE mehanskih sistemov: 
• 
pogonske funkcijske enote zagotavljajo energi­jo za obratovanje sistema: elekrtomotor, motor na komprimiran zrak itd. 

• 
funkcijske enote za prenos energije: gonila, gredi, gredne vezi, sklopke 

• 
funkcijske enote za delo, npr. prijemalna roka, delovni valj (hidravlika), vpenjalna priprava itd. 

• 
funkcijske enote za oporo in nošenje: ohišja in 


ogrodja, vodila, ležaji Pri strojih mora biti ZAGONSKI CAS SISTEMA cim krajši, obenem pa mora sistem delovati v podrocju dovoljenih odstopanj. Ce izhodne veli­cine sistema nihajo v podrocju dovoljenih odsto­panj, je sistem STABILEN. Ce pa delovanje stro­ja prekoraci dovoljene meje, postane sistem NESTABILEN (kar pomeni netocnost delovanja, tudi nevarnost ogrožanja okolice). Da bi zagotovili stabilnost sistema, poskušamo izhodne velicine sistema uravnavati s pomocjo POVRATNE ZANKE (feedback, zaprta zanka vodenja, glej Regulacija): merimo velicine, ki mo­rajo biti v predpisanih mejah. Ce odstopanja pre­segajo te meje, vplivamo na vhodne velicine, da se proces uravna. Ce pa sistem uravnavamo z ODPRTO ZANKO VODENJA (glej Krmilje), tedaj povratnih informa­cij o izhodnih velicinah nimamo in zato ne more­mo nadzorovati stabilnosti sistema. 
Vzdrževanje -poznamo DVE STANJI SISTEMOV: 
• 
v delu: strojni del (sklop) OPRAVLJA svojo nalo­go, kot smo jo predvideli, 

• 
v odpovedi: strojni del (sklop) NE OPRAVLJA 



svoje zadane naloge. Prim. Regulacija, Stanja sistemov, Sestav. Sistematika Urejeno, nacrtno, premišljeno in znanstveno utemeljeno delo. Sistematicni pogrešek Glej Pogrešek. Sin. siste­maticna napaka. Sistemska enota Glej Hardware. Sistemsko vodilo Glej Racunalniško vodilo. Site Glej Spletišce. SITOR Sistem profesionalnih uporabnikov RTTY, ang. Slmplex Telex Over Radio. Situacijska skica Glej Tehnološka shema. Siva litna Lito železo, ki nastaja v kupolki iz sive­ga grodlja, odpadnega železa ali odpadlega jekla. Vsebuje 2,7 -4% C, ki se ves ali njegov vecji del po vsem prerezu izloci kot grafit. Zato se siva liti­na za razliko od belih grodljev in jekel strjuje po stabilnem sistemu Fe-C. Ima prelom sive barve. Gostota 7,3 kg/dm3 _ Del.: 
a) Siva litina z lamelarnim grafitom nastaja pri pocasnem ohlajanju. Iz taline se izloca ogljik C kot lamelami grafit. Dodatek silicija Si pospešu­je tvorjenje grafita, dodajanje mangana Mn Q.g zmanjšuje izlocanje grafita. Zarezni vpliv grafit­nih lamel zmanjšuje natezno in upogibno trd­nost. Zaradi visoke tlacne trdnosti, dušenja ni-
Ferdinand Humski 
hanj in dobre sposobnosti ulivanja je primerno gradivo za zahtevne ulitke: blok in glava motor­ja, zavorni boben, valjeve puše, vodila ventilov. 
b) Siva litina s kroglastim grafitom ali nodularna litina nastane tako, da talini tik pred izlitjem iz kupolke dodamo Mg. Mg povzroci tvorbo grafi­ta v male kroglice. Zaradi tvorbe kroglic je litina po svojih lastnostih enakovredna jeklu, hkrati pa zadrži vse dobre lastnosti sive litine (dobro livnost in nizko ceno). Podrobneje pod geslom nodularna litina. 
S.I. je MAGNETICNA, strukture pa so razlicne: 
a) Feritna siva litina, v kateri je ves ogljik izlocen v obliki lamelarnega grafita. 
b) Ferit -perlitna siva litina ima O -0,89% ogljika 
kemicno vezanega v cementi! Fe3C, preostali ogljik pa je lamelaren. 
c) 
Perlitna siva litina ima 0.89% ogljika vezane­ga v obliki Fe3C, preostali C je izlocen kot grafit. 

d) 
Legirana siva litina ima eno od zgornjih treh struktur, vsebuje pa vec ali manj legirnih ele­mentov: Cr, Ni, Mo, V itd. Ima posebne mehan­ske, fizikalne, tehnološke ali kem. lastnosti. 


Prim. Lito železo, Vermikularna litina. Skala Znaki (oznacbe) na merilni pripravi, ki zajemajo: merilno obmocje, dogovorjeno enoto in izhodišcno tocko. Skalar Kolicina, ki se lahko izrazi z enim samim številom, vezanim na mersko enoto. Npr. masa, temperatura itd. Prim. Vektor. Skeletna gradnja karoserije Glej Samonosna karoserija. Skenirati Preslikati, posneti, opticno prebrati, obicajno s citalnikom. Poznamo vec vrst cital­nikov: opticni citalnik (skener), citalnik crtnih kod (v trgovinah), 3D citalnik itd. Ang. scan: snemati. Skica Prostorocno izdelana risba, ki seveda ni narisana v merilu. Praviloma je skiciranje prva faza v nastajanju tehnicne dokumentacije posa­meznega elementa. Skiciramo poglede, prereze, sheme, kote itd. V praksi se skice zelo pogosto uporabljajo, predvsem za risanje: -enostavnejših predmetov, ki jih nato prostorocno 
kotiramo in nato na osnovi skice izdelamo v delavnici; s skiciranjem prihranimo cas za nacr­tovanje in zato znižamo stroške 
-shem razlicnih instalacij, kar nam poenostavi nacrtovanje ali ugotavljanje dejanskega stanja -osnutkov,na osnovi katerih se nato izdelajo 
natancne risbe 
-pomembnih podrobnosti pred ali med montažo / demontažo -predvsem zahtevnejše naprave, ki jih kasneje ponovno montiramo 
-predmetov in nacrtov v trenutku ko se nam po­javi ideja, ki je ne želimo pozabiti -bolj zapletenih problemov, ki jih veliko lažje reši-mo, ce smo si jih predhodno skiciramo Skiciranje je za tehnike zelo pomembna spretnost! 
ZAPOREDJE DELA PRI SKICIRANJU: 
1. 
Najprej ocenimo RAZMERJE med najvecjo dolžino (d), širino (š) in višino (v) predmeta. Pri­porocljivo je, da si to razmerje zapišemo, npr.: 

d:š :v=2:1 :1 Razmerje naj bo približno enako kot v resnici. 

2. 
Celotno risbo si OMEJIMO, najprej levo in des­no. Omejitev navzgor in navzdol je odvisna od: 


• 
razmerja d : š: v (glej predhodno tocko) 

• 
vrste skice, npr.: izometricna projekcija, pra­


vokotna projekcija, prerez itd. Narišemo osnovne crte, ki so seveda pri vsaki projekciji drugacne. Risanje zacnemo s tankimi crtami B. Prvo vodoravno crto bomo potegnili dovolj nizko, da kasnejša risba ne bo presegala zgornjega roba papirja. S tankimi crtami narišemo ZUNANJE MERE PREDMETA. Pri izometriji je to kvader, pri pra­vokotni priojekciji so to pravokotniki v narisu, stranskem risu in tlorisu. 
3. Preverimo ali je predmet simetricen oz. krož­no simetricen (rotacijski). Ce je, tedaj: 
• pri posameznih pogledih pravokotne projekci­
. najprej narišemo simetralo oziroma srednji­co za celoten predmet (crta G) 

Ferdinand Humski 
• se pri izometricni projekcijiodlocimo, kje bo tekla os (srednjica) oz. ravnina simetrije 
4. 
Predmet v približnem razmerjusmiselno razde­limo na logicne dele in nato tudi svojo skico razdelimo na približno enake dele. Uporabimo pomožne crte B.Vsakemu logicnemu delu spet vcrtamo srednjico ali simetralo (crta G), ce se­veda obstaja. 

5. 
Rišemo OBLIKE. Približne konturein vidne crte narišemo najprej s pomožnimi crtami B. Ko smo zajeli vse, kar je na predmetu pomembne­ga, izvlecemo konture z debelimi crtami A (samo enkrat) ter izbrišemo pomožne crte.Pri pravokotni projekciji dodamoše nevidne crte, pri izometriji to ni nujno. 


Prim. Risba. Skin efekt Glej Kožni pojav. Sklep Tehnicno: gibljiv spoj, zgib. Prim. Clenek, Sornik, Koncnik. Skleroskop Naprava za preizkušanje trdote materiala. Sin. sklerograf. Prim. Trdota, Shore. Sklop Glej Sestav. Sklopka Mehanizem, ki tako veže dve gredi ali druge elemente, da jih med obratovanjem lahko: 
a) 
Locimo, ne moremo pa združiti (npr. oblikov­ne sklopke združijo gredi samo v mirovanju, locijo pa jih tudi med obratovanjem). 

b) 
Združimo. ne moremo pa lociti (npr. sklopke za prosti tek v eni smeri združijo, v drugi smeri pa locijo gredi). 


c) Združimo ali locimo (npr. avtomobilska ~) 
S sklopko se združita ali locita gnana in gonilna gred. Pogosto jih poimenujemo glede na njihove 
sestavne dele ali najbolj znacilno uporabo, npr. 
torna, elektromagnetna, hidravlicna, lamelna, av­tomobilska, avtomaticna itd. Razi. gredna vez. 
GREDNA VEZ  
POGONSKI STROJ  _J l. '.o'  GNANI STROJ  
ALI SKLOPKA  

VRSTE SKLOPK po NACINU DELOVANJA: 
A)Sklopke za vklapljanje omogocajo hitro vzpo­stavitev in/ali prekinitev zvezemed gonilnim in gnanim delom stroja. Vklapljanje in izklapljanje se vrši neposredno preko mehanskih elemen­tov ali posredno preko hidravlicnih, pnevmat­skih ali elektromagnetnih naprav, ki zagotavlja­jo potrebno silo za pomik delov sklopke. Locimo oblikovne in torne sklopke. 
B)Sklopke za prosti tek -samodejne sklopke, ki prenašajo obremenitve in vrtilno gibanje samo v eni smeri: zaporne in enosmerne sklopke. C)Momentne sklopke -samodejne sklopke, ki delujejo v odvisnosti od velikosti vrtilnega mo­menta ali vrtilne hitrosti. Locimo varnostne in zagonske sklopke. 
A)_ OBLIKOVNE SKLOPKE se smejo vklapljati 
samo v mirovanju. Poznamo: 
-celno zobato sklopko(risba: elektromagnetna) 

Stran 26 



-enolamelna plošcata torna sklopka z elektro­magnetnim vklapljanjem 
TORNA osLoGA 



-veclamelna plošcata torna sklopka s pnevmat­skim vklapljanjem deluje podobno kot hidravlicna -enojna stožcasta torna sklopka 
GNANI DEL 
SKLOPKE STOŽCASTA TORNA POVRŠINA 


ID Vrste ZAPOR: zobate in torne zapore. 


PRENOS VRTILNEGA MOMENTA 
1 -zunanji obroc, 2 -notranji obroc, 3 -valjcek, 4 -sorniki, 5 -vzmet TAkšne sklopke se uporabljajo pri zaganjalnikih. 
g VARNOSTNE sklopke varujejo uporabnikain šcitijo proti lomu:gonila, mehanizme in strojne elemente kot npr. menjalnike, zobnike, gredi, no­že, elektromotor (npr. pri rocnem orodju -blokada svedra, škarij, kosilnika ipd.). Tipicni primeri: 
varnostna sklopka v vrtalnem stroju (varuje pred preobremenitvijo stroja) in v podobnih pripravah (npr. v spravi za strojno vrezovanje -vrtanje -navojev) v moment kljucih,ki "preskocijo", ko je presežen nastavljeni moment sile 
Najpogostejše izvedbe: -oblikovna varnostna sklopka s strižnimi cepi 
KALJENA PUŠA STRIŽNI CEP 


-oblikovna varn. sklopka z vstavljenimi kroglicami 
. 
GONILNI DEL 

SKLOPKE 
SKLOPKE 


torna (drsna, zdrsljiva) varnostna sklopka 

-·--· 
odmicna varn. sklopka se pri prevelikih momen­tih odmakne: moment kljuci, vrtalni stroji ipd. 
A B, 


1 -pogonska gred 2 -vzmet, 3 -odmicna varnostna sklopka 4 -gnana gred -izskocna varnostna sklopka: pri prevelikih mo­mentih kroglice izskocijo: 

1 -pogonska gred 2 -gnana gred ZAGONSKE sklopke se vklapljajo v odvisnosti od vrtilne hitrosti, zato jih pogosto imenujemo cen­trifugalne sklopke.uporablja se pri motorjih, ki ne morejo steci, ce so polno obremenjeni -npr. pri zagonih delovnih strojev z asinhronimi motorji. Motorju omogocajo, da na zacetku stece brez obremenitve. Osnovne izvedbe: -celjustna zagonska sklopka 

-zagonska sklopka z jeklenimi kroglicami 

Sklopka -avtomobilska Mehanizem, ki med obratovanjem združi ali loci motor in menjalnik. Skobljanje Odrezavanje, pri katerem opravlja glavnopremocrtno gibanje obdelovanec, orodje pa opravlja podajalno gibanjein gibanje v globino: 

Na zgornji risbi je z rdeco barvo oznaceno glavno 
gibanje, z zeleno podajenje in z belo globina reza. S skobljanjem dosegamo velike natancnosti obli­ke(ravnost, vzporednost) tudi na dolgih ravnih ploskvah in utorih (npr. vodila in vodilne ploskve na obdelovalnih strojih): 


Skobljanje se dandanes zelo redko uporablja, saj ga je skoraj povsem izpodrinilo frezanje dolgih ravnih ploskev na strojih, ki jim Angleži recejo me­tal planer, Nemci pa Metal Hobelmaschine. Na teh strojih je glavno gibanje enako kot pri skoblja­nju, le da se orodje med obdelavo dolgih ravnih ploskev tudi vrti -s tem pa je obdelava bolj na­tancna. Prim. Pehanje, Posnemanje. Skodla Kalana dešcica za pokrivanje streh. Skonto Popust, odbitek od zneska na racunu Qii takojšnjem placilu.It. sconto. Skrajšan pogled S tanko prostorocno crto C lah­ko oznacimo prekinitev, kadar želimo skrajšano narisati dolge predmete, ki imajo enak prerez po celotni dolžini. Tako dobimo skrajšan pogled: 
Stran 27 

V skrajšanem pogledu lahko rišemo tudi nagibe in zoženja. 
Skrajšan zapis zaporedja poteka delovnih gibov Nacin zapisa delovnih gibov, ki se upo­rablja predvsem pri pnevmatskih in hidravlicnih sistemih. Zapis zajema oznake aktuatorjev (npr. delovnih valjev) ter znaka + (izvlek) in -(uvlek). 
Primer: 2A1+, 1A1+, 2A1-, 1A1­Najprej se izvlece drugi delovni valj, nato prvi, sle­di uvlek drugega in nazadnje uvlek prvega valja. Podrobneje glej geslo Diagram pot-korak. Skript Splošno: pisni izdelek, tekst. Ang. script. Spletni skript: racunalniška koda,s katero nare­dimo svojo spletno stran dinamicno, npr.: števec obiskovalcev spletne strani, odštevanje casa do nekega dogodka ipd. Spletni brskalnik nato med nalaganjem spletne strani izvaja spletne skripte in na ta nacin prikaže ustrezne informacije. Prim. Postscript. Skripta (množinska oblika): razmnoženi zapiski (npr. predavanj) oz. pisni izdelki (npr. knjige ipd.). Beseda skripta se uporablja in sklanja tako kot ostali množinski samostalniki srednjega spola (hlace, škarje, vrata ... ). Torej "skripta so", tako kot "vrata so" in ne "sl.Fi13la je". Besedo sklanjamo tako: 1. skripta, 2. skript, 3. skriptom, 4. skripta, 5. 

o skriptih, 6. s skripti. Skuter Potniško vozilo z dvemi kolesi, ki je namenjeno za prevoz ene ali dveh oseb. Voznik na skuterju sedi kot na stolu, ker ima med pred­njim in zadnjim delom vozila prost prostor za noge. S sprednje strani ima skuter šcitnik za kole­na. Delovna prostornina motorja je od 50 do 250 cm3 in vec. Slednica Crta, ki oznacuje prerezno ravnino. Oznacimo jo s tanko crto-piko-crto, ki je na obeh koncih in na morebitnih prelomih odebeljena (crta H). Na obeh konceh slednice narišemo pušcici, ki kažeta smer pogleda na prerezani del. Prim. Pre­rez, Simetrala, Srednjica. Sleme Najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi. Slepa kovica Glej Kovica. Slepa matica Kovica z notranjim navojem, ena od izvedb slepih kovic. Sin. in pravilni izraz: slepa maticna kovica. Vanjo se lahko privijejo navojni nastavki, cevi z navojem, prikljucki za polnjenje ali praznjenje vsebine votlih prostorov ipd.: 

Slepa matice ima: 
• 
navojni del,ki se ne krci in 

• 
del brez navoja ki se pod obremenitvijo preob­likuje (se zmecka) 


BREZ NAVOJA (MECKALNI DEL) 

Ce želimo doseci zvezo, se torej mora slepa mati­ca preoblikovati -zmeckati, stisniti. Stisnili pa jo bomo samo tako, da jo z ene strani povlecemo: 

Ferdinand Humski VRSTE MONTAŽ SLEPIH MATIC: 
1. Brez specialnega orodja 
a) Dostopnost z obeh strani plocevine: 
• 
izberemo slepo matico, ki je z zunanje stra­

ni šestkotna 

• 
izvrtamo ustrezno luknjo v plocevino in va­njo vstavimo slepo matico 

• 
na drugi strani plocevine slepo matico za­grabimo z ustreznim kljucem 

• 
v slepo matico do konca privijemo vijak s šestrobo glavo in 

• 
slepa matica se deformira, mocno se pritis­ne ob plocevino in zato "drži" 


NAVOJNI DEL DRžlMO S KLJUCEM 
PRIVIJAMO S KLJUCEM VIJAK 
KONCNO STANJE 

• 
izberemo slepo matico, ki ima z zunanje strani poljubno obliko 

• 
izberemo za slepo matico ustrezen vijak, nanj privijemo dodatno šestrobo matico (protimatico) in dodamo še dve podložki 

• 
vijak do konca privijemo v slepo matico, protimatico pa do površine slepe matice 

• 
izvrtamo ustrezno luknjo v plocevino in va­njo vstavimo slepo matico, da lepo nalega 

• 
s kljucem držimo glavo vijaka ter z vrtenjem protimatice zategujemo slepo matico, da se stisne na plocevino (priporocljiva je upora­ba raglje -racne) 



PROTlMATlCO VRTIMO 
VIJAK DRžlMO VIJAK 
KONCNO STANJE 

• nazadnje samo še odvijemo protimatico in vijak 
2. Z uporabo rocnega specialnega orodja stis­nemo slepo matico na dva nacina: 
a) Klešce za kovicenje slepih matic imajo s sprednje strani vijak, ki ga privijemo v slepo matico. S klešcami nato slepo matico preko navoja vlecemo ter na ta nacin stisnemo. Orodje ima zelo podobno obliko kot obicajne klešce za kovicenje (glej risbo pod geslom Kovicenje), le da še dodatno omogoca zame­njavo vijakov in s tem montažo slepih matic razlicnih velikosti: 

Ferdinand Humski 


Spodnjo rocico 1 trdno držimo, medtem ko rocico 2 privijamo. 
3. Elektricno baterijsko ali pnevmaticno orodje 
obicajno deluje s privijanjem -kot je opisano pri 
1.b Dostopnost samo z ene strani plocevine: 


VRSTE SLEPIH MATIC: 
• 
razlicni materiali: pocinkano jeklo, aluminij, ner­javno jeklo, mesing itd. 

• 
razlicne dimenzije: od M3 do M12 

• 
debeline plocevin so od 0,4 do 16 mm 

• 
razlicne oblike slepih matic: okrogle, šestrobe, 


narebricene, odprte, zaprte (vodotesne) itd. Slepe matice preprecujejo prenos hrupa in vibracij ter so temperaturno obstojne med -40 in +93 ° C. Prim. Kovica (slepe kovice). SLF Glej Radijski valovi. Slika Upodobitev cesa z barvami. Lahko je umetniška ali s pomocjo tehnicnega sredstva: fotoaparata, projektorja, televizije itd. Razi. risba. Slip Pri asinhronskih motorjih: zaostajanje ro-
Stran 28 

torja za vrtilnim magnetnim poljem. Oznaka za slip je s, ponavadi se izraža v procen­tih [%], izracunamo ga po formuli: 
n -n 
S= _s_ r ·100 [%] 
ns 

n5 ... vrtilna hitrost statorskega vrtilnega 
magnetnega polja [vrt/min] n5 = f / P f ... frekvenca (obicajno znaša 50 Hz) 
P ... število sprememb vrtilnega polja P = p / 2, p -število polov n, ... vrtilna hitrost rotorja oz. EM [vrt/min] 
Primer: Rotor štiripolnega trifaznega motorja s 50 Hz se vrti z vrtilno hitrostjo 1440 min-1. Kolikšen je slip? Odgovor: Podatki so p = 4, f = 50 s-1, n, = 1440 vrt/min. 
Izracunamo P = 2, n5 = 25 vrt/s= 1500 vrt/min in nazadnje s = 4% 
Vrednost slipa pri motorskem nacinu obratovanja j. med O (razbremenjen motor) in 1 (zavrt rotor). Ce ima slip vrednost !!., tedaj ni navora. Pri delo­vanju z nazivno mocjo znaša slip približno 3 do 8% hitrosti vrtenja vrtilnaga polja. Prim. Asinhronski motor. Sljude Listasti, sijoci kristalinicni minerali, ki spadajo v skupino plastovitih silikatov, npr. brez­barvni muskovit in moder oz. crn biotit. Sloj Material, ki je v doloceni debelini razprostrt po vecji površini. Razlicni razprostrti materiali so razlicni sloji. Vendar, še posebej v licarstvu je treba vedeti, da je filQj lahko nastal iz vec nano­sov istega materiala, ki so se nanašali zaporedo­ma, eden za drugim. Vec slojev pa sestavlja plast, npr. plast površinskega laka. Prim. Nalic. Slot Razširitvena reža. Prim. Razširitvena karti­ca, Maticna plošca. Slucajni pogrešek Glej Pogrešek. Sin. ~ napa­ka. SM Glej Znamka. 
Sm3 Glej Standardni kubicni meter. SMART Glej Metoda SMART. Smartphone Prenosni racunalnik z mobilnim operacijskim sistemom, ki je zaradi majhnega za­slona primeren za rocno uporabo. Praviloma ima touchscreen z virtualno tipkovnico. Prve smartphone je leta 1999 zacelo izdelovati japonsko podjetje NTT DoCoMo. SMAW Shielded metal are welding, glej REO. SMC Ang. Sheet Molding Compounds, kompozit iz umetnih mas, druge oznake: GFK (GF) in GRP. To je UP, dodatno ojacan s steklenimi vlakni. Odlikuje se po visoki trdnosti. Pogosto se uporab­lja za izdelavo razlicnih karoserijskih delov, npr.: zadnji spojler (usmernik zraka), blatnik, pokrov motorja, tudi za pohodni sloj laminatov itd. Prim. FRP, GFK (GF), GRP, Karbonsko vlakno. Smirek Pazljivo izbran drobnozrnat in zelo trd naravni material (posebna vrsta kamna -korund s primesmi rudnin, npr. magnetit). Uporablja se za brusna zrna, ki se prilepijo na plošcat nosilni ma­terial -tako dobimo brusni papir oz. smirkov papir, ki se uporablja za brušenje. Nepr. šmirgel. Smithov diagram Diagram trajne dinamicne trd­nosti. 
crm = cro 

O"sr 
-CJo 

Smog Zelo onesnažen zrak z zmesjo prahu, di­ma in izpušnih plinov. Ang. skovanka iz "smoke & fog" (dim in megla) je nastala leta 1952, ko je v Londonu zaradi posledic smoga umrlo 10.000 ljudi. 
Smola 
1. 
Sinteticna snov,ki se strdi po polimerizaciji. 

2. 
Rastlinski izlocek.Nastane spontano ali po me­hanski poškodbi skorje nekaterih dreves. So trdne, amorfne snovi, brez vonja, navadno pro­sojne in brezbarvne, scasoma potemnijo. V vodi niso topne, so pa topne v etanolu, mašcobah, acetonu in polarnih topilih. Pri segrevanju se zmehcajo, gorijo s sajastim plamenom, ki prijet­no diši. Del. terpenoidne (npr. kolofonij, jantar) in fenilpropidne smole. Gostota 1,3 kg/dm3 _ 

3. 
Gost, lepljiv izcedek nekaterih telesnih žlez: 


ušesna ~ -cerumen. Smola za zalivanje Glej Zalivna masa. SMS Sistem kratkih sporocil (Short Message Service). Je tehnologija na mobilnih telefonih in tudi na racunalnikih, ki omogoca prenos besedil­nih sporocil, obicajno do 160 znakov. Prim. MMS. SMTP Vrsta protokola za odhajajoco pošto pri internetu, ang. kratica za Simple Mail Transfer Protocol. Prim. Strežnik. SN Glej Elektricna omrežja. Snemalnik Priprava za snemanje, npr. kotalnih ležajev z gredi. Nepr. abciger. 

Snov Vse, katr napolni prostor, se lahko otiplje in se da obdelovati. Pojavlja se v plinasti, tekoci ali trdni fazi. Snov je sestavljena iz atomov, molekul in ionov ali hkrati iz vseh teh delcev. Del.: ciste snovi in zmesi. Sin. substanca. Prim. Gradivo. Socelno varjenje s pritiskom Vrsta varjenja z elektricno energijo, uporovno varjenje. Pri tem postopku sta varjenca vpeta v bakreni prižemi, ki sta hkrati elektrodi. Ena prižema je pre­micna, druga je nepremicna. Pri stiku se varjenca ogrevata s toploto, ki se razvije zaradi elektricne upornosti. Ko je sticno mesto doseglo varilno temperaturo,stroj prekine elektricni tok in obe palici stisne,da se zvarita. 
f 


Ker se je material med segrevanjem omehcal, se zaradi stiskanja material precej nakrci. Pojavi se venec, ki ga kasneje odstranimo. Na stiku pa na­stane nabreklina -žmula, od tod žmulasti zvar. Zvar doseže 90-100% trdnosti osnovnega materi­ala. Postopek je primeren za varjenje palic, cevi, žic in profilov do preseka 150 mm2. Najveckrat va­rimo jekla z majhnim deležem ogljika, pa tudi kva­litetnejša jekla, pri katerih dosežemo trdnost zvara do 1.100 N/mm2. Tudi AI in Cu ter njune zlitine varimo na ta nacin -vendar so potrebne mnogo vecje jakosti toka kakor pri jeklih. Pri izdelkih je ta nacin primeren za varjenje clen­kastih verig in za podaljševanje žic pri vlecenju. Prim. Obžigalno varjenje. Soda Natrijev karbonat Na2CO3. Software Programska oprema oz. skupek vseh programov, ki jih uporabljamo na racunalniku. Vsak program je napisan v obliki zaporedja navo­dil (algoritma). Delitev: 
a) Sistemska programska oprema: programi, kisamodejno nadzirajo delovanje strojne opreme, 
Stran 29 
Soosnost Lastnost osi:najvecji odmik od refe­rencne osi. Prim. Geometricne tolerance, Ekscen­ter. Sin. koaksialnost, koncentricnost, istosred­nost. Upor. se tudi izraza centricnost in izsrednost. Primer zapisa soosnosti na tehniških risbah: 

Pojasnilo: os tolerirane površine mora ležati zno­traj valja premera .t O, 1 mm, katerega os sov­
= pada z referencno osjo A-B. Tolerancno podrocje:volumen znotraj valja spre­merom .t , katerega os sovpada z referencno osjo. Nacin kontrole soosnosti: z merilno uro. Prakticni primer predpisovanja soosnosti: oba tecaja vratnega krila morata biti montirana soos­no, prav tako tudi oba tecaja na podbojih. Razi. centricen, cetriranje, balansirati. Prim. Odrezavanje -Vpenjanje obdelovancev vpenjanje med konicami. SOP -Standard Operating Procedure Pisni do­kument z navodili, ki absolutno jasno in po majh­nih korakih pojasnjujejo, kako je treba opraviti neko nalogo. SOP je za nekatera delovna mesta nujno potre­ben, npr. v zdravstvu, letalstvu, vojski, tehniki, izo­braževenju itd. Sorbit Od perlita bolj finozrnata evtektoidna struktura jekla, ki nastane pri nekoliko hitrejšem ohlajanju austenita (npr. na zraku). Trdota ~ 40 HRC. Prim. Perlit, Patentiranje. 
Ferdinand Humski njim zgorevanjem. Nepr. bolcen. Sin. svornik. 
Sorniki -trdnostni preracun 
F/2 F/2 I
"C 



Zvezo droga, vilic in sornika lahko poenostavimo: 
Lj2 L/2 L1 /2 L,12 

Silo na drogu F smo razdelili na dva dela. F L1 L2 F L1 
. Mumax = ·() ­
lzrac. moment: -2 -2 + -2 -2 -4 izvajanje raznih programov in oblikujejo okolje, v katerem poteka delo z racunalnikom: BIOS, operacijski sistem in pripomocki, gonilniki ipd. 
b) Uporabniška programska oprema: programiza pisanje, risanje, igranje, sprehod po svet. spletu, orodja za programiranje, podatki itd. 
c) Podatkovne datoteke. 
Programska oprema je lahko tudi zlonamerna (vi­rusi, crvi, trojanski konji, oglaševalni in vohunski programi itd.), škodljivaali nevarna. Pogost inte­res uporabnikov je kraja intelektualne lastnine, programerji pa želijo narediti uporabnike odvisne. 
Prim. OEM, Hardware. Soha Steber, drog, kol, navpicen oporni tram. Sojemna plošca Vpenjalna priprava pri struže­nju. Glej Odrezavanje -vpenjanje obdelovancev / Vpenjenje med konicami. Sojemnik Strojni element, ki se pri premikanju nekega drugega sestavnega dela tudi sam premi­ka. Primer: sojemnik pri dvigalki avtomobilskega stekla. 
Sol 
1. Oznaka za koloidno raztopinov pretežno
Sorednica 
Sornik 
Koordinata. Soredje:koord. sistem. Strojni element valjaste oblike, ki se upo­Eden od obeh vezanih 
rablja za gibljive zveze. delov lahko miruje (lahko je celo trdno vezan s sornikom), lahko pa sta gibljiva oba dela. Gibljivi del sornika mora vedno biti mazan. Vecina sorni­kov je standardiziranih. Del. sornikov: (.) gladki~, (.b.) gladki ~ ;:;_ vskocnikom, (.)~z glavo, (g) ~ z navojem.Prožni sorniki so vzdolžno prerezane puše. 
a)b) c) d) 
) 

Zunanja obremenitev F obremenjuje sornik na upogib in na strig. Pri daljših sornikih je strižna napetost v primerjavi z upogibno zanemarljivo majhna in take sornike dimenzioniramo samo na JJ.Q.QQ.i.Q. Ko izberemo premer sornika, ga kontroli­ramo še na dopustni površinski tlak med sorni­kom in podlago. 
Najprej KONTROLA na UPOGIB: 
F·(L1 + 2·L2
_ 

4·F·(L1 + 2·L2) Gu = s; Gtdop 
1t· d3 Kontrola STRIŽNE NAPETOSTI za okrogli prerez: F5 F-4 2-F = = s; .sdop 
.s A = 2·1t·d2 1t·d 2 PO VRŠINSKI TLAK kontroliramo na p1 in p2: F F 

Zveze s sorniki zavarujemo proti izpadanju iz 
P1 = 

zvez na naslednje nacine: L1·d 
tekocem agregatnem stanju; koloidni delec vdisperznem mediju je prosto gibljiv; hidrosoli,aerosoli, mocljivci. Prim. Gel. 
Glej Chipset. 

1) S podložkami in razcepkami. Southbridge 
2) Z vskocniki(s Seegerjevimi obrocki). 

2. 
Predstavnik skupine spojin, ki nastanejo v Samonosna skeletna gradnja avto­reakciji med kislino in bazo. 3) Sorniki z glavoso z ene strani že zavarovani. mobila, glej Samonosna karoserija. 

3. 
Sonce. 4) Sornike z navojemlahko zavarujemo z matico. Spajanje Postopek, s katerim združujemo dva ali 


Solenoid Ang. izraz za elektromagnet. Pogosto5) S kombinacijo 1 ), 2), 3) in 4). vec delov v enega, da zagotovimo zveznost. izraz uporabljamo tudi za elektromagnetni ventil,
Spajati:vezati skupaj v novo celoto. kar je skrajšano od ang. solenoid valve. Izraz so­
Vrste zvez glede na NACIN RAZSTAVLJANJA: 

RAZSTAVLJIVE in NERAZSTAVLJIVE ZVEZE. skrajšamo na coil. 
lenoid coil (elektromagnetno navitje) pa obicajno

Seveda razstavljamo tudi nerazstavljive zveze, Solidus Direkten prevod: trden. V diagramu
vendar jih tako imenujemo zato, ker v tem primeru stanja dvojnih zlitin je solidus krivulja, ki oznacuje 
ne moremo vec uporabiti istih veznih elemen­zgornjo mejo trdnega stanja. Nad to krivuljo se 
tov za drugi spoj. 

zacne izlocati talina. Prim. Likvidus. a) b) SPAJANJE Solitrna kislina Zastarel izraz za dušikovo kisli­
RAZSTAVLJIVE NERAZSTAVLJIVE 
no HNO3. 
ZVEZE ZVEZE 
Somernost Simetrija. 
VE ZN I POSEBNE l Z NEOBLIKOVANIMI 
ELEMENTI ZVEZE GRADIVI 
/ '-l PESTO + GRED 
Sonar Naprava za merjenje globine morja in iska­
Z OBLIKOVANIMI 
nje ter ugotavljanje oddaljenosti teles pod vodo z
PREMICNE TRDNE GREDNE VEZI 
ZVEZE ZVEZE SKLOPKE VEZNIMI ELEMENTI 
ultrazvokom. Izvir na ladijskem dnu odda kratko­trajen sunek ultrazvoka, ki potuje v izbrani smeri,

Nerazstavljive zveze so pri razdelitvi glede na se odbije na oviri in se vrne do sprejemnika. c) d) medsebojno premikanje oznacene s poševno S pasivnim sonarjem lahko odkrivamo tudi lokaci­
Npr. sornik, ki veže ojnico in bat v motorju z notra-podcrtano pisavo, razstavljive zveze pa so ozna­jo kavitacije. cene s pokoncno podcrtano pisavo. 
Space frame 



Ferdinand Humski 
Posebna skupina so zaskocne zveze,ki so lahko razdružljive ali nerazdružljive. Glede na MEDSEBOJNO PREMIKANJE locimo: 
1. PREMICNE ZVEZE, ki omogocajo medsebojni premik ali zasuk posameznih delov ali sklopov. Vsebujejo oblikovane vezne elemente: 
• 
gibalni vijak oz. vreteno omogoca spreminja­nje krožnega gibanja v linearno, 

• 
vodila in ležaji omogocajo linearni in/ali krožni pomik spojenih delov, 

• 
clenki (tecaji, zgibi) omogocajo medsebojno vrtenje spojenih delov, 

• 
sorniki zagotavljajo vrtljive spoje itd. Naprave s premikajocimi sestavnimi deli ozna­cimo tako, da jih prebarvamo z rumeno barvo. 


2. TRDNE ZVEZE, ki jih delimo na: 
a) Spajanje s pomocjo neoblikovanih gradiv: lotanie, vadenie, lepUenie, kitanie. spaianie s preoblikovaniem, zatiskovanie. 
b) Spajanje s pomocjo oblikovanih veznih ele­mentov: zveze z razstavljivimi veznimi ele­menti (vijaki, zagozde, mozniki, vskocniki, zatici, razcepkeitd.) in zveze z nerazstavlji­vimi veznimi elementi (kovice). 
Posebna vrsta razstavljivih zvez so: 
1. ZVEZE PESTA Z GREDJO, ki jih locimo glede na nacin prenašanja vrtilnega momenta s pesta na gred ali obratno: 
a) 
Z obliko: zagozde, mozniki, utorne gredi, po­ligonalni (K) cep itd. 

b) 
S trenjem (s silo): spenjalna zveza, konicni nased, obrocne zagozde, elasticni obroci itd. 


2. 
GREDNE VEZI, ki so togein izravnalne. 

3. 
SKLOPKE za vklapljanje, za prosti tekin mo-


mentne sklopke. Prim. Montaža, Spojina, Zapora, Vezni element, Zaskocne zveze, Zapah, Prižema. Spajanje -posebni postopki Med posebne po­stopke spajanja štejemo tehnologije, ki: 
• 
niso v široki uporabi 

• 
so primerne za specificne primere 

• 
so perspektivne in bodo v prihodnosti našli širšo 


uporabo Med posebne postopke spajanja štejemo: 
a) 
Posebne vrste varjenja in lotanja: Elektro uporovno varjenje, varjenje pod praš­kom, varjenje s plazmo, varjenje z elektronskim snopom, varjenje z laserjem, varjenje s trenjem, varjenje z ultrazvokom, eksplozijsko varjenje, varjenje plasticnih mas, plamensko varjenje s plinom propan-butan, varjenje pod vodo, hlad­no varjenje s stiskanjem, alutermicno (termitno) varjenje, MIG lotanje 

b) 
Ostale posebne postopke spajanja: Lepljenje, kitanje, spajanje s preoblikovanjem, grezilni kovicenje 

c) 
Posebne vrste rezanja pogosto uporabljajo po­dobno tehnologijo kot posebne vrste spajanja: Plamensko (avtogeno) rezanje, rezanje s plaz­mo, rezanje z vroco žico, rezanje z vodnim cur­kom 


Spajanje s preoblikovanjem Spajanje gradiv, pri katerem se en spojni delmed združevanjem naj­pogosteje samo lokalno preoblikuje. Zelo pomembno podrocje je spajanje plocevina­stih izdelkov, profilovin cevi s postopki preobliko­vanja. Potrebno trdno zvezo dveh cevastih delov, od katerih je prvi nataknjen na drugega, lahko dosežemo npr. tako: 
• 
da ju hkrati povlecemo skozi vlecno matrico ali votlico 

• 
da ju lokalno razširimo z uvaljanjem 



Stran 30 


• 
da ju spojimo z elasticnim orodjem ali s tlacnim medijem 

• 
da povzrocimo uklon z aksialnim pritiskom na cev 





l....._ 

• lokalno zoževanje z rotacijskim kovanjem 
' 
m 
' 
-
.. . . ­
·
.·+.· ' 
-acr·.-·.· ..-,­
··1­
·
·t 

• 
s potisnim preoblikovanjem 

• 
z žlebljenjem 





Naslednja možnost spajanja s preoblikovanjem je, da je eden od obeh delov najprej v tekocem ali v testastem stanju. Vliva, stiska ali nabrizgava se y_ kalup(formo), v katerem so že vloženi drugispoj­ni deli.Snov nato vložene dele obliva in se pri str­jevanju z njimi spaja v trdno zvezo. Na ta nacin se pogosto izdelujejo rocaji (za orodja, npr. vijac, nož ipd.). Srednji del ima žlebove (zoper vzdožne pomike) ter kvadraten prerez (zoper vrtenje), obloga pa je iz izolacijske snovi. Snov, ki se naj­pogosteje uporablja: fenoplasti in aminoplasti (duroplasta). Lahko se uporabljata tudi kot vezivo za ostale snovi, ki se preoblikujejo. Prim. Vtiskovanje, Krimpanje, Grezilno kovicenje, 
Prebijalno kovicenje, Zatiskovalne klešce. Spajkalnik Priprava za spajkanje (lotanjed), popaceno: ledkuln. Prim. Lotanje. Spajkanje Glej Lotanje. Spajka: zlitina kovin, dodajni material pri lotanju. Spandex Glej PUR. Prim. Elastan. Specificna prevodnost . Elektricna prevodnost. Specificna prostornina Velicina, ki pove koliko prostornine zasede enota mase snovi: 
V 1 
v = -= -[m3/kg] 

m p m ... masa [kg] V ... prostornina [m3] 
p ... gostota [kg/m3] Uporabljamo jo lahko tudi v plinski enacbi. Sin. specificni volumen. Specificna toplota Kolicina toplote, ki segreje 1 kg dolocene snovi za 1 K. Merska enota je J/kgK. 
PRI PLINIH jo merimo na dva nacina: 
a) 
Pri stalnem tlaku p = konst 

b) 
Pri stalni prostornini V = konst Zato pri plinih poznamo dve toplotni kapaciteti: 


1. e -specificna toplota pri konstantnem tlaku 
p 
2. Cv -specificna toplota pri konst. volumnu V tabelah ponavadi najdemo vrednosti za ein za 
p 

koeficient K -razmerje specificnih toplot : K C/Cv 
= p

Vrednosti za zrak: e = 1005 J/kgK, K = 1 ,40. 
p 

PRI KAPLJEVINAH IN TRDNIH SNOVEH sta e 
p in cv približno enaka, uporabljamo oznako c. Najvecjo specificno toploto ima voda, zato je najbolj primeren medij za ogrevanje prostorov. Približne vrednosti specificnih toplot posameznih snovi pri 20 ° c, v [kJ/kgK]: Voda "' 4,2 Olje "' 1 ,9 Železo "' 0,465 Zrak"' 1,0 Prim. Toplota, Taljenje, Izparevanje. Specificna upornost Glej Upornost. Specificni deformacijski odpor Ker se pri pre­oblikovanju pojavlja tudi trenje, so dejanske pre­oblikovalne sile vecje od idealnih, ki jih doloca de­formacijska trdnost. Specificni deformac. odpor kw upošteva deformacijsko trdnost k1, zunanje trenje k, (trenje med orodjem in obdelovancem) in notra­nje trenje k;. Sin. preoblikovalni odpor. 
Spekter 
1. 
Splošno:Množina razlicnih stvari iste vrste. 

2. 
Fizikalno: porazdelitev gostote energijskega toka v valovanju po frekvenci. Npr. absorpcijski ~: spekter svetlobe po prehodu skozi snov, v kateri se delno absorbira; emisijski~: spekter emitiranega sevanja; odbojni ~ spekter odbite­ga valovanja, opticni ~ obsega vidno svetlobo (opt. s. trdnih in kapljevinastih svetil je zvezen, plinastih svetil pa crtast), energijski ~ spekter s porazdelitvijo glede na energijo. 


Spektrofotometer Naprava, ki meri intenzivnost razlicnih barvnih svetlob, ki jih odbija primerno obarvan poskusni vzorec. 
MONOKROMATOR 
VSTOPNA R/1.ZPRŠITEV 
REŽA SVETLOBE 

' 
/•···•·....EV 1\ 
VZOREC • REFERENCA 
\>·-v Y 
DETEKTOR 

Spektroskopija Opticni postopek za kvalitativno in kvantitativno dolocanje sestave snovi. Splet Internetna storitev, ki gradi dostopnost do informacij:združuje besedilo, grafike, zvok, vec­predstavnost, povezave med datotekami itd. Na­cin delovanja spleta opisuje geslo Spletna stran. 
Staticna je tista spletna stran, ki se ne spreminja ob vsaki osvežitvi brskalnika. Staticne spletne strani so primerne za predstavitev izdelkov ali sto­ritev, ki se ne spreminjajo pogosto. Lahko se hitro izdelajo, so poceni, cenejše je tudi gostovanje. 
Dinamicne spletne strani so spremenljive v od­visnosti od casa, nekega zaporedja, vnešenih podatkov ipd. Primerne so za podjetja, ki si želijo interakcije z uporabniki, za spletne trgovine in por­tale. Kljub vecji zahtevnosti, višji ceni in daljšim rokom izdelave se povpraševanje po dinamicnih spletnih straneh povecuje. Podjetja obicajno želijo sama upravljati dinamicne spletne strani in imeti nadzor nad njimi. 
Spletišce Vec spletnih strani ali drugih vsebin, ki so povezani v celoto preko enotnega URL-ja. Na­mešceno je na enem ali vec spletnih strežnikih in je preko interneta dostopno s protokolom HTTP. 

Sin. spletno mesto. Ang. website, web site ali site. Spletišce obicajno razdelimo na posamezne ma­pe -spletne teme.Znotraj map se nahajajo dato­teke in nekatere med njimi (npr. tiste z ekstenzijo *.html) se imenujejo spletne strani. Spletna stran Dokument, s katerim upravlja spletni strežnik in ga prikaže spletni brskalnik na kateremkoli racunalniku, ki je prikljucen na splet. Sin. web page: 
PREDSTAVllVENA 
UCENJE SPLETNEGA ZALOŽNIŠTVA 
ZNACKE (UKAZI) 
NAVODILA 
PRIMER DOKUMENTA (HTML, CSS, PHP, JavaScript itd.) 
REZULTATI 
Stran 31 
SPLETNO ZALOŽNIŠTVO 
SPLETNA TEMA 
NAVIGACIJA 
OBLIKOVANJE SPLETNIH STRANI 
(ŽELJE) 
USKLAJEVANJE Z MOŽNIMI REZULTATI (POZNAVANJE HTML, CSS, JavaScript, PHP) 
KLJUCNE BESEDE ZA ISKANJE Z BRSKALNIKI 
Ferdinand Humski 

Spojler in difuzor skupaj lahko zmanjšata zracni vlek med vožnjo: 

STRAN PROSIM POŠLJI 
HTML, CSS, JavaScript, PHP itd. DOKUMENT 
SPREMINJANJE DOKUMENTOV 
lij •7!1 
'1
PREJME 
= 
Splošne tolerance mer Glej geslo Tolerance ­
· 
SlREžNIK SERVIRA 
splošne, dolžine in koti. 
Splošni gravitacijski zakon Glej Gravitacijski 

DOKUMENT index.html SPLETNI STREŽNIK 
-1 
zakon. 
Spletna stran lahko vsebuje besedilo slike, pove­
Spojina Homogena snov, ki nastane pri spajanju 
zave, zvocne in video posnetke, programe itd. 
dveh ali vec elementov v dolocenem razmerju. 

Temeljni jezik za opis spletnih strani je HTML. Vec 
Oznacujemo jo s formulo ali z imenom. Kemijske 
povezanih spletnih strani oblikuje spletišce. 

spojine ne kažejo lastnosti elementov, iz katerih ··,--r""' VLEK 
Razlikuj: predstavitvena stran. 
so sestavljene, lahko pa jih s kemijskimi reakcija­
Spletno stran, ki si jo oglejujemo v nekem brskal­niku, lahko tudi shranimo v neko datoteko: Meni/ Page / Save As ... tako shranjena datoteka ima vedno ikono privzetega spletnega brskalnika. Vendar, ogled tako shranjene spletne strani preko brskalnika ni vedno enak kot originalna spletna stran -predvsem zato, ker se v shranjeni HTML datoteki niso pravilno shranili druge vrste ukazi (npr. CSS ipd.). Spletna tema Glej Spletišce. Spletni brskalnik Racunalniški program, ki: • omogoca brskanje po spletu (komunikacijo s 

strežniki), • omogoca prikazovanje HTML dokumentov in vecpredstavnostnih vsebin. Prvi spletni brskalnik: Tim Berners-Lee, 1989. 
mi razstavimo v elemente, iz katerih so zgrajene. 
Spojine z razvejenimi ogljikovimi verigami 
Nacin poimenovanja spojin z razvejenimi ogljiko­vimi verigami pojasnjujejo naslednji izrazi: ·NOS, razvejene aciklicne spojine, ·NOS, ciklicne spojine s stranskimi verigami, ·NOS, spojine z razvejenimi stranskimi verigami ·NOS, nasicene policiklicne spojine Spojka Priprava za spajanje, povezovanje: hitra 

~ (koncni prikljucek pri pnevmatskih omrežjih), ~ za gasilske cevi, kolenasta~ itd. Prim. Obojka. Spojler Ukrivljena plošca na avtomobilu, ki zmanjšuje zracni upor in zvecuje stabilnost vozila: 


Razlicne oblike splitterjev pa imajo razlicen ucinek na sprednji del vozila: 

Kako izgleda iskanje dokumentov po spletu: 
3. HEJ, DAJ Ml 
SPLETNI 
72.167.232.32 !!! "x 
Ang. spoil: pokvariti (v našem primeru -zracni tok). 
Spojler pritiska vozilo navzdol (k cesti), s tem pa 
izboljšuje stabilnost, oprijemljivost in obenem 
(J 
omogoca višje hitrosti: 
'.._____ 72.167.232.32 
4. ':)K, G .ZE POSILJAM 
• BRSKALNIK, ,,.­
AVTOMOBILSKO 
KRILO-SPOJLER 
----­
SPLETNI. 
72.167.232.32 
DOSTOP DO DNS VAM. 
\ 
ZAGOTOVI VAŠ 
.... 
t LETALSKO 
KRILO 

\llllllllllllllllllUJi,J/llfJllt 
=,,,,,,,,1 
. 
o 
­INTERNETNI PONUDNIK 
1. HEJ, KJE JE 
Sin. prikazovalnik, pregledovalnik. Ang. browser. Angleška beseda split pomeni razcepiti. 
Spona Priprava za spenjanje. Prim. Prižema, 

narobe: klema. Prim. Svora, Vpenjalo. Tudi splitter in difuzor imata nalogo pritisniti vozilo Sponka Manjša priprava za spenjanje, npr. pi­
na cestišce, povecati stabilnost vozila in zmanjšati sarniška, elektricna ~. Pogosto se uporablja v Spletno mesto Glej Spletišce. 
Spletno založništvo Ustvarjalna dejavnost: obli­kovanje, postavljanje in spreminjanje spletnih do­kumentov. 

zaviralne zracne sile: 
DIFUZOR 
MAJHNA HllROST, VISOK TLAK /

SPLITTER VISOKA HllROST, PRILAGAJANJE OKOLICI: 
NIZEK TLAK MAJHNA HllROST, VISOK TLAK 
Manjša kot je razdalja med podvozjem in cesto, višja je hitrost zraka pod vozilom, nižji je tlak pod vozilom in zato vecja sila pritiska vozilo na cesto. 
Difuzor se ne vidi samo od zunaj, temvec je tudi oblika podvozja: 

elektrotehniki, npr. za prikljucke pri relejih ipd. Prim. Konektor. Spontan Kar poteka samo od sebe, neodvisno od zunanjih vplivov, brez posebnega vzroka. Sprava Priprava, oprema. Npr. sprava pri stroj­nem vrezovanju navojev, prim. Vrezovanje navo­jev -strojno vrtanje. Spot repair Popravilo zelo majhnih poškodb karoserije z velikostjo premera do 35 mm. Spray Glej Aerosol. Sprega Drog.ki veže dva dela mehanizma, npr. dve rocici pri lokomotivi. Lahko je tudi jermen (pri jermenskih prenosih), trak, žica, veriga, Q.!in (pnevmatika), QJi§. (hidravlika) itd. Sprejemnik signalov Glej Senzor. Spreminjanje sestave gradiv Od sestave gradiv so odvisne fizikalne, tehnološke in kemicne last­nosti gradiv. Z legiranjemjekel in z zmanjševa­njem nezaželenih legirnih sestavinse lahko last­nosti gradiv bistveno spremenijo. Pravilen izbor gradiv je še posebej pomemben, kadar v uporabi predvidevamo možnost korozije. 
Ferdinand Humski Spreminjanje lastnosti materiala Tehnologija, ki lastnosti materialov spreminja zaradi: 
• 
spreminjanja strukture: kaljenje, popušcanje 

• 
izlocanja snovi: razogljicenje 

• 
vnašanja snovi: cementiranje, nitriranje Podrobnejše informacije -glej geslo Toplotna obdelava. Spremljanje korozije Eden od nacinov diagno­sticiranja napak. Pri tem uporabljamo: 

• 
korozimeter, ki s spremembo upora zazna po­vecanje korozije 

• 
ultrazvok za testiranje spremembe dimenzije, ki 


je posledica korozije Spremljevalna dokumentacija Dokumentacija, ki spremlja proizvodne dejavnosti, glej sliko 3 iz priloge. Osnova za tovrstne dokumente je narocilnica ali drugo dokazilo o prodaji blaga / storitev. Delitev: 
1. 
Dokumentacija za planiranje kapacitet: obrazec za izracun potrebnih kapacitet, gantogram. 

2. 
Materialna dokumentacija: 

• 
dobavna dokumentacija: dobavnica, racun, tovorni list, prevozni list itd. 

• 
prevzemna dokumentacija: prevzemnica, za­dolžitev po skladišcih 

• 
skladišcna kartoteka: zahtevnica materiala, iz­dajnica materiala 



3. 
Delovna dokumentacija:delovni nalog, delovni list, terminski list, obvestilo o izmetu, nalog za izdajo orodja itd. 


Sprožnik Element, ki z mehanskim delovanjem z zaskocko omogoci, da akumulirana energija izk­lopi stikalo: bimetalni, elektromagnetni, pred­napetostni, podtokovni, pretokovni, termicni~ itd. SPS Nemška kratica za PLK (PLC), pomeni Speicherprogrammierbare Steuerung. Glej PLC, prim. Krmilnik. SQUARES Glej UL (univerzalni lokator). sr Okrajšava za steradian. SRAM Staticni RAM, ki omogoca hitrejši dostop do podatkov. Srebro Simbol Ag, lat. Argentum, tališce 960 ° C, gostota 10,5 kg/dm3 . Srebrnobela kovina, ki se lepo polira in je takoj za zlatom najbolj raztegljiv element. Ag je od vseh kovin najboljši prevodnik toplote (A =417 W/mk) in elektrike (p0 = 0,0165 
Q mm2/m). Na zraku je obstojno, neoksidirajoce kisline ga ne raztapljajo, lahko ga raztapljamo v solitrni kislini in vroci koncentrirani žvepleni kislini. Proti alkalijam in lugom ni obcutljivo. V atmosferi s sledovi vodikovega sulfida H2S pocrni (nastane 
srebrov sulfid Ag2S). Srebrove spojine so vecino­ma brezbarvne in obcutljive za svetlobo, zato jih je potrebno hraniti v posodah iz rjavega stekla. Raztaljeno srebro vpija 20-krat vec kisika kot je njegov volumen. Ko se ohladi pod temp. tališca, izpušca vpiti kisik in poka. Zato srebra ne ulivamo cistega, temvec mu dodajamo baker, ki ki nevtrali­zira ta pojav. Cistoto srebra izražamo v tisocinkah, najvec se uporablja 800-900 tisocink cisto srebro. Uporaba:legure za lotanje (npr. 72% Ag, 28% Cu, 0,5% Cd), za specialne ležaje (npr. 5% Ag in 95% Cd), v elektrotehniki za kontakte in žice, za izdela­vo kovancev (legura: ~900/1000 Ag, ostalo je Cu) in nakita, v zobozdravstvu (amalgami z npr. 65% Ag, 25% Sn, 6% Cu, do 2% Zn) namiznega pribo­ra in posode, posrebrenje ogledal, za v kemiji uporabne posode, za fotografske filme. Sredilni kotnik Glej Zarisovanje. Sredilni sveder Glej Sveder. Sredilni zvonec Glej Zarisovanje. Sredilni sveder Posebej izoblikovan sveder za vrtanje sredilnih lukenj na krožno simetricnih pred­metih. Podrobnosti glej pod geslom Vrtanje. Sin. Sredilnik, Centrirni sveder. Središcno merilo Glej Centrirno merilo. Srednjeevropski cas Glej casovna cona, krati­ca MEZ. Srednjetlacne crpalke Crpalke s crpalno višino od 20 do 50 m. Prim. Crpalke. Srednjica Tanka crta-pika, v sredini rotacijskih elementov. Prim. Simetrala, Crte na tehn. risbah. 
Stran 32 

Sredobežna sila Glej Centrofigalen. Srh Hrapava ostrina, ki odstopa pri obdelovanju. Prim. Razsrhovanje, Raziglevanje, Trovaliranje. SRS Slovenski racunovodski standardi. SSD Zunanja pomnilna enota PC-ja, trajni spo­min. Za razliko od HOD nima premicnih mehan­skih delov,le integrirana vezja. Deluje podobno kot USB ali DRAM pomnilnik. 

"/'.--ZGORNJI POKROV .---'-------KONEKTOR -


NAND CIPI 
---------_KONTROLNI CIP -_ _ _ _ _ _ _ _ __ 
PLOŠCA 
SPODNJI POKROV 

SSD diski so hitrejši od HOD, delujejo tiho in so bolj odporni na udarce. Razen tega SSD diska ni treba defragmentirati. Hitrost prenosa podatkov znaša od 0,7 do 6 GB/s (nekje do 30 krat hitrejši od HOD) in je v veliki meri odvisna od podatkovnih vodil (najhitrejši je SCSI). Podatkovna vodila za SSD: SCSI, SATA, Fibre Channel, PCI Express, zelo redko Parallel ATA. Ang. Solid Stale Drive. Prim. HOD. SSR Ang. Solid Stale Relay. SSTV Prenos mirujocih slik, ang. Slow Scan Tele­vision. Sprejeta crnobela ali barvna slika pocasi nastaja na ekranu monitorja. Med posameznimi oddajami slik se lahko tudi pogovarjamo. Za ta nacin prenosa so rezervirane posebne frekvence ali kanali v vseh amaterskih frekvencnih pasovih. Prim. Amaterske radijske veze, FAX. Stabilizator Jeklena palica iz vzmetnega jekla v obliki crke U. Je vzmetni element (vzvojna palica). 
Stabilizator je sestavni del posamicnih obes,obe­nem pa je tudi pomemben del krmilja vozila,saj vozilu med vožnjo zagotavlja enako dolžino os­novnice krmilnega trapeza. Srednji del stabilizatorja je vrtljivo pritrjen na karoseriji,oba konca pa sta pritrjena na kolesnih obesah, npr. na precnih vodilih: 

STABILIZATOR 

Dvig enega kolesa povzroci zasuk stabilizatorja, kar vpliva na lego drugega kolesa (stabilizator ga hoce dvigniti). Pri vožnji v ovinek stabilizator preprecuje preko­merno stransko nagibanje in s tem tudi prekomer­no nagibanje karoserije. Stabilizator tudi prevzema zavorne sile pri zavi­ranju. Standard Poenotenje. Priporocilo, ki predpisuje: 
• 
ime, obliko, mere, maso, barvo, kakovost, nacin pakiranja in preizkušanja itd. za nek izdelekali 

• 
pravila in smernice za neko storitev,npr. SLO racunovodski~,~ zavarovalniških storitev, mini­malni ~ znanja v šolstvu itd. 


Namen standardov: prihraniti material, delo in cas. Glavne PREDNOSTI (cilji) standardizacije: 
* 
nizka cena hitra izdelava in boljša kvaliteta:ker se standardizirani izdelki izdelujejo v velikih seri­jah, jih je ceneje kupiti kakor izdelati doma 

* 
zamenljivostin uporabnoststandardnih izdelkov je vecja zaradi poenotenja (dimenzij, materialov, postopkov -npr. montaže, zašcite, varnosti) 


* poenostavitvepri delu, npr.: 
• 
lažje razumevanje pri medsebojni komunikaciji, 

• 
poenostavitve postopkov montaže, 

•delavniških 
risb za standardizirane predmete ni potrebno izdelati; le v kosovnicah jih oznacimo tako, kot doloca standard, itd. 


Vrste standardov: mednarodni (npr. ISO), regio­nalni (npr. EN -evropski standard) in državni oz. nacionalni standardi (SIST -slovenski standard). Oznaka standarda vsebuje 3 skupine znakov: 
1. 
Nacionalni standard.V Sloveniji je to SIST. 

2. 
Kratica privzetega standarda,npr. ISO. 

3. 
Številka,ki ponazarja vsebino standarda. Primer oznake standarda: SIST ISO 7090 -preberimo pomen: 


SIST  -slovenski standard  
ISO  -standard je privzet po mednarodnem  
standardu ISO  

7090 -zaporedna številka standarda Ustrezne standardizacijske službe najdejo pomen tega standarda: mere za neobdelane podložke. Sin. norma. Prim. ISO (mednarodnistandard), EN (regionalni),SIST (nacionalni),DIN, JUS, EAN (crtna koda), ISBN (knjige) itd. Standardizacija Dejavnost, ki išce optimalne re­šitve za poenotenje v strokah. Prim. Tipizacija. Standardni kubicni meter Dogovorna enota za volumen plina, merska enota je [Sm3] ali [Nm3]. 
Kolicino (maso ali volumen) plinov namrec ne mo­remo dolociti s tehtanjem, tako kot npr. tehtamo tekocine ali trdne snovi. Pline lahko tehtamo le izjemoma, npr. v jeklenkah: 
• 
najprej tehtamo maso polne jeklenke 

• 
nato tehtamo maso prazne jeklenke Maso plina nato izracunamo kot razliko med maso polne in prazne jeklenke. 


Kolicino plinov zato praviloma izražamo z volum­nom 1 m3 plina pri standardnih razmerah.Stan­dardne razmere pa seveda dolocajo standardi: 
1. 
ISO 2533: 1,013 bar (fizikalna atmosfera), 15 ° C 

2. 
DIN1343: 1,013 bar (fizikalna atmosfera), 0 ° C, enako definira tudi avstrijski GWG (Gaswirt­schaflsgesetz). 

3. 
DIN 1945 pa velja za stisnjen zrak pri 20 ° C. Najpogosteje se uporablja definicija pod zapored­no številko 2. Na podoben nacin se doloca mers­ka enota normalni liter ni oz. NL. Standardni odklon Glej Normalna porazdelitev. Staniol Kositrni list -kositer, razvaljan v tanke li­stice (npr. za zavijanje cokolade). Tudi papir s prilepljeno kositrno plastjo. 


Stanja sistemov Poznamo dve osnovni stanji sistemov: 
1. 
"V delu" pomeni, da nek strojni del (element) ali sklop OPRAVLJA svojo nalogo, kot smo jo predvideli. 

2. 
"V odpovedi" pomeni, da nek strojni del (ele­ment) ali sklop NE OPRAVLJA zadane naloge. 


Stanje 
1. 
Kar je posledica dolocenega dogajanja, proce­sa, dejstev: tovornjak je v nevoznem ~u. 

2. 
Vsaka od možnosti pojavljanja snovi, dolocena z gibanjem molekul, atomov: agregatno ~ (trdno, tekoce, plinasto) 

3. 
Kar je v nekem casu doloceno z dejstvi glede: 


a) 
Kvalitete, uporabnosti: ~ hiše, naprave. 

b) 
Sposobnosti, funkcijo, razmere: kriticno ~. 

c) 
Kolicino: ~ zalog. 

d) 
Položaja, lege: ~ stikala, kontaktorja, releja itd. Prim. Kontakt. Pozor: ne zamenjuj stanja el. naprav z izrazi kontakt, pol, prikljucek!!! 


Staranje Spreminjanje parametrov zaradi propa­danja materiala in drugih procesov, ki so neodvis­ni od pogojev obratovanja. Primer za naravno staranje: pojav, da postane zli­tina trša, ce dalj casa stoji pri normalni tempera­turi. Tudi tekocine (npr. olja) se starajo. Umetno staranje: pospešen postopek, s katerim dosežemo ustalitev lastnosti materiala v krajšem casukakor z naravnim staranjem. Npr. toplotno ali oksidativno staranje. Primer umetnega staranja: pojav, da postane zliti­
na trša, ce se nekaj casa zmerno segreva, npr. v temperaturnem obmocju od 250 do 300 ° C. Raz­log je izlocanje drobnih karbidov, nitridov in drugih delcev po mejah kristalnih zrn jekel. Razi. utrujenost. Starter Za avtomobilski starter glej Zaganjalnik. Starter pri fluorescentni žarnici pa je opisan pod geslom Fluorescentna sijalka. Staticna dolocenost Konstrukcija je staticno dolocena, ce je število ravnotežnih enacb (v ravni­ni 3) enako številu neznanih sil (t.j. vsota števila neznanih sil v podporah in neznanih medsebojnih sil med elementi v vozlišcih). Stopnja staticne nedolocenosti je enaka razliki med številom nez­nanih sil in številom ravnotežnih enacb. V sploš­nem je lahko konstrukcija notranje in/ali zunanje staticno nedolocena. Staticna karakteristika obloka Spreminjanje napetosti obloka v odvisnosti od jakosti varilnega toka pri doloceni dolžini obloka. Staticna spletna stran Glej Splet. Staticni tlak Glej Tlak, Pilotova cev. Statika 
1. 
Nauk o ravnovesju sil in teles v mirovanju. 

2. 
Nauk o obremenitvi, nosilnostiin stabilnosti 



gradbenih konstrukcij. Naspr. dinamika. STB Ang. Set-top box. Naprava, ki sprejeti digi­talni signal spremeni v takšno obliko, ki je primer­na za predvajanje slike in zvoka na televizorju. Sin. TV komunikator, TV vmesnik, TV pretvornik, DVB-T sprejemnik, digitalni sprejemnik. Prim. HDMI, Modem. V zvezi z RTV signalom poznamo tri razlicne vrste STB-jev: zemeljski DVB-T, kabelski DVB-C in satelitski DVB-S. Ce je digitalni signal sprejet preko zemeljske ante­ne, tedaj je odvisno od države,po katerem stan­dardu mora STB delovati: MPEG-4 (Slovenija), MPEG-2 (hrvaška) itd. Stefan-Boltzmanov zakon Glej Toplotno sevanje. Stega Pomicno merilo za merjenje debeline debel. V hrvašcini pa je stega spona, prižema. 
NEPOMJONI POMICNI 
KLJUN KLJUNI 
U34H 789 
VODILO Z 
GLAVNO SKALO 
Steinerjevo pravilo Pravilo, ki omogoca racu­nanje aksialnega vztrajnostnega momenta okoli osi, ki je vzporedna težišcu prereza: 
1= l+ A·c2 
1 x 1... aksialni vztrajnostni moment prereza glede 
1 
na os, ki je vzporedna osi skozi težišce in od nje oddaljena za c lx ... vztrajnostni moment za os skozi težišce 
A ... prerez c ... oddaljenost med težišcem in osjo, okoli katere se racuna aksilni vztrajnostni moment Stekanje laka Predvsem na navpicnih in nag­njenih stenah se lahko zgodi, da lak stece: 
• 
najprej se zacne nabirati na nižje ležecih mestih, kjer postane lak debelejši 

• 
nato se zacne lak pocasi prelivati 

• 
med takšnim prelivanjem se lak strdi in nastane 

tipicna napaka pri lakiranju -stekanje Glavni razlogi za nastanek stekanja: 

• 
na neko površino smo nanesli prevec laka 

• 
nastavili smo premajhno viskoznost laka 

• 
prekratek cas odzracevanja med dvema nanosoma 

• 
lahko je izbran napacen trdilec ali razredcilo Stekanje je možno tudi naknadno popraviti: 

• 
najprej stekanje poravnamo tako, da nanj z lopa­tico nanesemo tanko plast predlaka (polnilca) 

• 
nato brusimo plredlak skupaj s predlakom: zacnemo s 600 in postopoma nadaljujemo do 


Stran 33 
2000 
• nazadnje površino samo še poliramo Stekanje -položaj koles Razlika razmikov med zadnjima in sprednjima koncema koles pri vožnji naravnost: 
12 -11 Pozitivno stekanje je takšna nastavitev prednjih koles, da sta podaljška ravnin koles usmerjena proti isti tocki dalec pred vozilom. Pozitivno steka­nje imajo vozila z zadnjim pogonom (kadar zadnja kolesa potiskajo avtomobil). Med vožnjo se kolesi izravnata -zaradi sil, ki delujejo na precna vodila, zracnost v gibljivih delih krmilja pa to dopušca. 
E 2  POZITIVNO STEKANJE KOLES  E 2  
­ --- 



Negativno stekanje ali raztekanje pa imajo avto­mobili s sprednjim pogonom (kolesa vlecejo avto­mobil). Podaljška kolesnih ravnin sta usmerjena v skupno tocko, ki se nahaja dalec za vozilom. Zaradi mase avtomobila delujejo na sprednji kole­si sile, ki ju potiskajo skupaj. Zato pri pravilno na­stavljenem kotu negativnega stekanja v mirovanju zavzamejo kolesa med vožnjo vzporeden položaj. 
E  RAZTEKANJE  E  
2 ­ ­ NEGATIVNO STEKANJE KOLES  2  
z,  


Nepr. špura. Steklena vlakna Glej Steklo, vrste stekla. Steklo Gradivo, ki se iz taline strdi v amorfno, krhko in prozorno snov. Steklo je tekocina,!sij_§_ za­radi svoje visoke viskoznosti videti trdna. To doka­zujejo daljša stekla, ki že stoletja stojijo na istem mestu, npr. pri starih cerkvah: zgornji del stekla je tanjši kakor spodnji (zato, ker steklo tece). Steklo je odporno proti koroziji. ima nizko elektric­no prevodnost ter visoko trdoto in trdnost. Toplot­na prevodnost stekla znaša ~0,76 W/mK (približ­no enako kot opeka). Gostota: ~2,5 kg/dm3, le svincevo steklo je znatno težje. Glavna surovina za izdelavo stekla je kremencev pesekSiO2, ki že sam zadošca. Npr.: poskusna 

atomska bomba l. 1945 v Novi Mehiki je pešceno površino spremenila v ogromno stekleno plošco. Druge sestavine: natrijev karbonatNa2CO3 (so­da), kalcijev karbonat CaCO3 (apnenec), kalijev karbonat K2CO3 (pepelika), natr. sulfat Na2SO4, minij Pb3O4, boksit Al2O3, boraks Na2B4O7 itd. Pomožne sestavine: sredstva za barvanje -raz­
barvanje stekla, sredstva za motnitev in bistrenje. PROIZVODNJA STEKLOVINE: skrbno izbrane sestavine talimo pri temp. 1.400 -1 .550 ° C. Med taljenjem potekajo kemicne reakcije. Mehurcke odstranimo s sredstvi za bistrenje. Sledi oblikovanje v izdelke: s pihanjem (strojno, rocno: steklenice, kozarci, umetniški izdelki), z uli­vanjem ali stiskanjem v kalupe (za polne in neka-
Ferdinand Humski 
tere votle izdelke: opticne lece, steklen mozaik, stekleni zidaki itd.), z vlecenjem (navadno oken­sko steklo in steklenice), z valjanjem (ravno oken­sko steklo, debelejša stekla, npr. izložbena, tudi steklo z žicno mrežo). Nato steklo pocasi ohladi­mo do sobne temp., sicer bi hitro popokalo. Zadnji postopek je plemenitenje stekla: glajenje površin, obrušenje, kemicno jedkanje, mehansko peskanje, barvanje, žganjeitd. 
VRSTE STEKLA po sestavi in vrsti izdelave: Kaljeno steklo je zaradi toplotne obdelave pred­napetosteklo. Ima povecano odpornost na temp. spremembe, vecjo udarno in upogibno trdnost. Iz­delava: steklo po rezanju in mehanski obdelavi najprej enakomerno segrejemonad 600 ° C. Nato ga ohlajamo s curkom hladnega zraka. Površina se hitro ohladi, medtem ko se sredina hladi poca­si. Zato pride tik pod površino do tlacnih napetosti, srednja cona pa je pod natezno napetostjo. Kalje­no steklo se uporablja v skoraj vseh oknih, saj je obstojnejše, varnejše in trdnejše. Natrijevo steklo se izdeluje iz kremencevega peska, apnenca in sode. Je navadno steklo mod­rikaste in zelenkaste barve, uporaba: kozarci, steklenice in šipe. Kalijevo ali trdo steklo je tudi vrsta navadnega stekla, ki v sestavi vsebuje tudi kalijev oksid. Kristalno steklo ali kalij -svincevo steklo dobi­mo z dodatkom svincevega oksida, namesto ap­nenca pa se dodaja pepelika ali minij. Ima višjo gostoto, poseben lesk in bistrost. Navadno ga še brusimo. Uporaba: opticno steklo za lece (ocala, povecevalna stekla, mikroskopi, fotoaparati, daljnogledi) in prizme. Neprimerno je za shra­njevanje živil. Posebna oblika so fototropna stekla,ki adsorbora­jo soncne žarke in pri tem potemnijo. 
Brezbarvno steklo se izdeluje iz zelo cistih se­stavin. Že majhne primesi železa dajejo odtenke. Barvno steklo izdelujemo z dodajenjem kovin­skih oksidov: kromov oksid obarva zeleno, bakrov modro, manganov vijolicno, oglje obarva rjavo, zlato in selen pa rdece. Mlecno, motno ali opalno steklo dobimo z doda­janjem sredstev, ki vsebujejo fluor ali fosfate. Zrcala: steklene plošce iz svincevega stekla, ob­delane s tanko plastjo srebrovega nitrata. To plast premažemo z zašcitnim lakom, da se ne obdrgne. 

VRSTE STEKLA po lastnostih in uporabi: Gradbeno steklo: armirano steklo, steklena ope­ka, strešniki, plošcice, steklo za zimske vrtove itd. Biti mora trdno, šcititi mora pred hrupom, pred premocnimi soncnimi žarki, preprecevati mora 
prevelike toplotne izgube v zimskem casu. 

Izolacijsko steklo je sestavljeno iz vec plasti rav­nega stekla, med katerimi je razmak nekaj mm. Vmesni zrak je izolator. Takšna stekla se ne rosijo in ne zameglijo. Razen toplotne nudijo tudi zvocno izolacijo. Trgovska imena: lzopan, Termopan. Varnostna stekla so vecplastna. Plasti so med seboj zlepljene s sinteticnimi smolami. Zato je steklo žilavo, ob udarcu le poci in se ne razbije. 
Uporaba: za vozila, za ocala, za posebne varnos­tne zahteve. Trgovsko ime: Triplex. Toplotno zašcitna stekla deloma ne prepušcajo 
toplotnih žarkov. So obarvana ali vsebujejo filter. Laboratorijska steklovina mora biti odporna pro­ti kemikalijam, visokim temp. in naglim temp. spre­membam. Dodatni sestavini stekla: aluminij in bor 
(boratno steklo). Trgovska imena: Jena, Pyrex. 
Steklena vlakna so tanke niti, ki jih vlecemo iz steklene taline. Zaradi dobre obstojnosti jih uporabljamo kot izolacijski material (steklena volna), za izdelavo filtrov, za armiranje plasticnih mas, za izdelavo tkanin za zašcito proti ognju, za 
kable iz opticnih vlaken v telekomunikaciji. Vitraž je umetniški steklen izdelek. Razlicno obar­
vane in razrezane steklene košcke spojimo s svin­cenimi trakovi in vstavimo v okensko ali drugo odprtino. Vitraži pogosto krasijo cerkvena okna. Ce delcke stekla oblepimo s kovinskimi folijami in jih o robovih zalotamo, dobimo Tifani (za steklene slike, zasteklitev oken, vrat, sencniki za lucke itd.). 

Ferdinand Humski Posteklenina je nacin slikanja z zdrobljenimi, ka­šasto zmletimi delci stekla, ki jih z žganjem zatali­mo na keramicno, stekleno ali kovinsko podlago. Steklo z vgrajenimi grelnimi nitmi za ogrevanje (npr. za zadnje vetrobransko steklo) ali antenami. Pleksi steklo je trgovsko ime za plasticno maso, glej geslo Akrili. Steklolit Glej Textolite, Vitroplast. Stelit Legura Co s Cr in W. Glej Kobalt. Steradian Enota za merjenje prostorskega kota, kratica sr. 1 sr je prostorski kot, za katerega velja: 
razmerje med površino ustreznega krogelnega odseka in kvadrata radija krogle je enako 1. Ker je površina krogle enaka 4·n-R2, zajema torej 4·n sr 
celotno kroglo (ves 3 dimenzionalni prostor). 

r 
) 


Stereo-Predpona s pomenom prostorski. Stereo formula Glej Formula, kemijska. Stereolitografija Postopek, s pomocjo katerega je možno izdelati realni model brez ulivanja ali kateregakoli drugega orodja. Potrebujemo: 
• 
CAD podatke o modelu 

• 
posodo s tekoco fotopolimerno smolo 

• 
številsko krmiljeni laserski žarek, katerega delo­vanje je usklajeno s plošco, ki potuje v tekoci fotopolimerni smoli 


CAD geometrijski podatki se v Z-smeri razstavijo v 0,05 mm do O, 15 mm debele plasti. Potujoca plošca se nastavi na posamezno plast, krmiljeni laserski žarek pa v vsaki plasti prepotuje obliko iz CAD modela. Tekoca fotopolimerna smola se strdi povsod, kjer jo je zadel laserski žarek. Na ta nacin nastane tridimenzionalni izdelek, ki se ponavadi uporabi kot prototip, namenjen za nadaljnje opti­miranje. Prim. Laser. 
tekoca foto­polimerna smola Stereolitografija 


Stetoskop Naprava za prisluškovanje notra­njih zvokov v cloveškem ali živalskem telesu (di­hanje in srcni zvoki), lahko pa tudi v raznih napra­vah. Najpomembnejše vrste stetoskopov: 
1. 
Akusticni ali klasicni stetoskopi so narejeni ta­ko, da se telesni zvoki boljše slišijo. Sestavni deli so: ušesni lok, cev in glava z membrano. Stetoclip je klasicni stetoskop, ki nima glave -odprto cev nastavimo v bližino izvora zvoka in na ta nacin dobimo zvok brez popacenj zaradi filtra ali membrane. 

2. 
Elektronski stetoskopi zvok elektronsko oja­cajo, lahko tudi filtrirajo ali izlocijo doloceno frekvenco, posnetki pa se lahko tudi racunal­niško obdelajo. Primerni so za diagnostiko. 



Stran 34 


3. Dopplerjevi stetoskopi merijo ultrazvocne va-
love, ki se odbijejo od dolocenih organov. Stetoskopi se pogosto uporabljajo pri diagnostiki, npr. pri iskanju napak pri ležajih. Stik Glej Kontakt. Stikalna algebra Glej Logicne funkcije. Sin. Boolova algebra, preklopna algebra. Stikalni clen Glej kontakt. Stikalni nacrt Nedopustno za tehniški jezik, glej Vezalna shema. Ne zamenjuj z Ladder diagram! Stikalo Mehansko delujoca priprava, ki lahko vklaplja. prevaja in izklaplja elektricni tok. Je vedno SKLOP iz vec sestavnih delov, vsaj eden med njimi je kontakt. Prim. Kontakt, Rele, Kontaktor. 
V splošnem je stikalo dajalnik signalov. S svojim delovanjem tudi spreminja vezave tokokrogov. Med vklapljanjem in izklapljanjem mora stikalo de­lovati nemoteno: prevajati mora normalne bre­menske tokove, v predvidenem casu vzdrži tudi vecje tokove, npr. pri kratkem stiku. 
VRSTE STIKAL: enopolno bistabilno (preklopno, v žargonu kar "stikalo"), dvopolno, tipkalno (tipka oz. stikalo na tipko), menjalno (preklopno), križno, serijsko, visokonapetostno, odklopno (nepr. moc­nostno stikalo), instalacijsko, prevesno, klecno, preklopno, nastavno, izbirno itd. Za razumevanje delovanja stikala MORAMO POZNATI: 
1. PRIKLJUCKE, POLE, KONTAKTE, STANJA: število prikljuckov v stikalu: Vedeti moramo, koliko je vhodnih in koliko izhodnih prikljuckov. število polov v stikalu. Izraz vecpolno stikalo pomeni, da lahko z enim preklopom stikala pre­klopimo vec locenih tokokrogov. 
Dvopolno stikalo: ==::P d 
število kontaktov (stikov) je pogosto enako številu polov, ni pa nujno. Prim. Kontakt, Pol. število stanj !položajev) stikala. Primer: elekt­ricni kuhalnik ima lahko enopolno stikalo z enim kontaktom in s tremi stanji (stanje 1 -toplo, sta­nje 2 -vroce, stanje 3 -zelo vroce). 
2. 
VRSTO posameznih KONTAKTOV v stikalu, glej geslo Kontakt -simboli ter PREKLAPLJANJE: katere prikljucke kontakti povezujejo v vsakem položaju. 

3. 
Primeri UPORABE stikala v praksi. Najosnovnejši SIMBOLI STIKAL 


Simboli stikal, ki se FIZICNO AKTIVIRAJO: • osnova je simbol za kontakt (mirovni ali delovni) 
• 
nato dodamo simbol za nacin fizicnega aktivira­nja: s pritiskom, s potegom ali z zasukom 

• 
v simbolu upoštevamo še: imamo tipko (samo­dejno vracanje) ali pa je stikalo bistabilno 


A B 
1 1 1 1 

SllKALA Z 
l

DELOVNIMI KONTAKTI 
.-l 1-l E-l 'y-{ 

SllKALA Z 
l

MIROVNIMI KONTAKTI 
f-r l-r E+ r-{ 
1. 2. 3.4. 

A Enopolna BISTABILNA (preklopna) stikala: 
1. Z rocnim delovanjem -pritisk. 
2. Vrtilno stikalo -fizicno aktiviranje z zasukom. B TIPKE oziroma monostabilna stikala: 
3. 
Aktiviranje s pritiskom, samodejno vracanje. 

4. 
Potezno stikalo s samodejnim vracanjem. Opazimo, da je ta simbol narisan desno od 


kontakta. Razlog je v standardu, ki zahteva takšen simbol, da se stikalo aktivira z leve strani na desno ali od zgoraj navzdol. 
CASOVNA STIKALA vplivajo na kontakt šele cez dolocen cas po aktivaciji. Zakasnjen je lahko vklop, izklop ali vklop in izklop: 
ZAKASNJEN ZAKASNJEN ZAKASNJEN 
VKLOP IZKLOP VKLOP IN IZKLOP 

DELOVNI . . . 
KONTAKTI l 
l I 

MIROVNI . . . 
KONTAKTI 7 7 
1 Prim. Rele -casovni rele. KONCNA STIKALA samostojno aktivirajoneko napravo. Podrobneje glej geslo Koncno stikalo. 
BREZDOTICNA STIKALA se aktivirajo, ko zaz­najo neko brezkontaktno fizikalno velicino. Pod­robneje glej Brezdoticno aktiviranje kontaktov. Sin. brezkontaktna stikala. Stiren Etilen benzen oz. etenilbenzen, fenileten, vinilbenzen, C6H5-CH=CH2. Aromat, brezbarvna, 
benzenu podobna dišeca tekocina, ki rada poli­merizira. Stiren je tudi sestavina mnogih vrst kitov. Prim. PS -umetne mase, Stiropor, UP. Stirlingov motor Toplotni stroj z zunanjim zgore­vanjem, z dvema batoma, ki obratujeta s faznim zamikom 90 ° : 
• 
delovni bat, ki ga ves cas segrevamo 

• 
kompresijski bat, ki ga ves cas hladimo Delo oddaja samo delovni bat. 


STISKANJE IN PRETOK PLINOV V LEVO EKSPANZIJA 

-
PLINOV V DESNO PLINOV V DESNO 


Stirol-butadien Umetna masa, glej SB. Stiropor Komercialno ime za EPS (ekspandiran polistiren). Umetna masa -termoplast, glej PS -umetne mase. Posebnosti: lahka penasta snov, primerna za zvocno in toplotno izolacijo. Kemijsko je ekspandiran polistiren oz. EPS. Leta 1954 ga je z zašcitnim imenom "Styropor®" proizvedel nemški koncern BASF. Izumil ga je dr. Fritz Stastny. Pozabil je na poizkus s polistirenom, ko pa se je nanj spet spomnil, je poiskal posodo in opazil, da jo je razneslo. 
Surovina za Stiropor so granule polistirena PS premera ~ 1 mm, ki vsebuje ca. 5% utekocinjene­ga pentana.Pentan ima vrelišce pri 38 ° C, PS pa se zmehca pri 130 do 150 ° C. 
Stiropor se PROIZVAJA v treh stopnjah: 
1. 
Granule polistirena s 5% pentana se v predeks­panderju izpostavijo vodni pari,saj se PS in vo­da ne topita eden v drugemu -kot npr. olje in voda. V parni komori povišamo temperaturo tem surovinskim granulam na ~ 200 ° c. Pri tem se pentan uplini ali razpade na CO2 in vodo, PS 

pa se zmehca, zato se volumen granul približno 40 krat poveca. Gostota se zmanjša od 600 kg/m3 na 15 do 30 kg/m3. 

2. 
Odležavanje:pnevmatski transport predekspan­diranih granul v paropropustne silose, kjer a...:, 24 ur dozorevajo. Temperatura pade na tem­peraturo okolice, v tem casu pa poteka tudi di­fuzija viška pentana iz predekspandiranih gra­


Stran 35 Ferdinand Humski 
nul. Za oblikovanje v naslednji stopnji ne sme v granulah ostati prevec pentana. 
3.Dozorele granule nato stresemo v kovinske ka-1.!JQ.§_, kjer s pomocjo zasicene vodne pare pride do koncne ekspanzije granul EPS-a. Proces traja nekje do 20 minut. V kalupu je preostalo malo prostora, granule pa se zaradi povišane temperature še povecujejo, zato nimajo vec druge možnosti, kot da se med seboj zlepijo.Nastane monolitna oblika, sestav­ljena iz zaprtih celic. 
Stiropor ima izredne toplotno -izolacijske lastno­sti (topi. prestopnost 1c = 0.041 do 0.035 W/mK), nizko ceno in enostavno vgradnjo. Prim. Umetne mase, PS, polistiren, EPS, PS-E. Stiskalne klešce Klešce za pritrjevanje kabel­skih votlic ali neizoliranih in odprtih konektorjev na žice. Prim. Krimpanje. 

Stiskalnica Naprava za preoblikovanje, pri kateri 
se orodje giblje premocrtno. Sin. preša. 
Na stiskalnici se lahko izvaja cela vrsta razlicnih 
proizvodnih procesov: 
• 
spajanje (npr. vtiskovanje puš), 

• 
locevanje (npr. rezanje plocevine), 

• 
preoblikovanje (npr. globoki vlek), 

• 
primarno oblikovanje (npr. sintranje) itd. Nacini delovanja so podobni kakor pri dvigalih: 

• 
s povecevanjem navora (vzvod), 

• 
z vrtenjem vijacnice (vijacne stiskalnice), 

• 
s povecevanjem prestavnega razmerja (stiskal-nice z zobatim drogom itd.), 

• 
s pomocjo vrvi in vrvenic (škripci, vitli)in 

• 
s povecevanjem površine bata (hidravlika). Seveda lahko tudi kombiniramo nacine stiskanja, npr. vzvod in hidravlika itd. Stiskanje Plasticno preoblikovanje vroce ali hlad­ne kovine, pri katerem se orodje giblje znatno pocasneje kot npr. pri strojnih kladivih (kovanje) in povzroca trajnejše pritiske. 


NAJVAŽNEJŠI POSTOPKI stiskanja: 
1. Toplo iztiskavanje -iztiskovalno stiskanjeoziro­ma ekstrudiranje: 
PESTIC MATRICA TRN 
OTLI PROFIL PROFIL POLNI ·-· 
. ILEC 
MATRICE BLOK 

STISKANJE POLNIH STISKANJE VOTLIH 
PROFILOV PROFILOV 
i . . . @ tr 
IZTISNJENI PROFILI 
Toplo stiskanje raztaljenega materiala s pomoc­jo polža se uporablja pri predelavi umetnih mas -glej geslo Ekstrudiranje. 
2.Hladno iztiskavanje: 
smer gibanja pestica 

proti izbijalo pestic 

proti smerno istosmerno Hladno iztiskavanje 3.Hladno ali toplo nakrcevanje in reduciranje -po­
vecanje premera na racun skrajšanja surovca. 
IZMETALO MATRICA PESTIC: 


MIRUJOCA BATNICA HIDRAVLICNI 
VALJ GORNJI DEL 
UTOP 
SPODNJI DEL 
5.Hladno vtiskavanje (vtiskavanje gravur), glej Vtiskovanje. 
Vrste stiskalnic: 
a) 
Stiskalnice z neposrednim pogonom: ekscentr­ske, vretenske, torne in kolencaste. 

b) 
Stiskalnice s posrednim pogonom: hidravlicne 


in parno-zracne hidravlicne stiskalnice. S stiskanjem lahko oblikujemo tudi plocevine. Uporabljata se predvsem dva postopka: -oblikovalnostiskanje plocevin -stanjševalnostiskanje plocevin Sin. prešanje, prim. Štancanje, Kovanje. Stiskanje s polimerizacijo Tehnologija obliko­vanja tlacno utrjevalnih duroplastov in tudi neka­terih elastomerov.Primerna je za oblikovanje plo­šcatih ali rahlo obokanih predmetov. Postopek: 
1. Pravilno pripravljena zmes predpolimerizirane umetne mase (v tekoci ali testasti obliki) se vloži v predgreto orodje. Tipicne umetne mase so smole PF, MF, UF, EP itd. 
2.Oba dela orodja sta elektricno predgreta in se sestavita ter stisneta. V umetni masi se ustvari­jo zelo visoki tlaki, saj se uporabljajo celo 300 ­400 t preše. Povišan tlak še dodatno poviša temperaturo umetne mase, tudi do 350° c. 
3.Umetna masa se plasticno preoblikuje tako, da izpolni ves prazen prostor v orodju. Zaradi viso­ke temperature in visokega tlaka pride pri zapr­tem orodju tudi do strjevanja (zamreženja) umetne mase. Proces zamreženja ima svoj cas trajanja, zato ostane orodje nekaj casa zaprto. 
4.Nazadnje se oba dela orodja razstavita. Koncni izdelek vzamemo iz orodja s pomocjo izmetala ali rocno. 
POLNJENJE STISKANJE IZMETAVANJE 
. O,DECSK . 
e 
.m. RO. 
-mA _______..F//-" • 
MASA MATRICA IZMETALO 
Izdelek se lahko strdi tudi zaradi postopka vulka­
nizacije, na podoben nacin se izdelujejo tudi gumi­
jasti izdelki -glej geslo Gumarstvo. 
Stisljivost Velicina, ki je definirana z enacbo: 
;,..v 1 
s= -· ­[1/Pa] 
v ;,..p V ... prostornina tekocine brez delovanja sil [m3] i\.V ... sprememba prostornine zaradi delovanja sil i\.p ... sprememba tlaka, ki deluje na tekocino [Pa] 
Seveda je stisljivost tekocine zelo majhna in se pri 
enakomernem gibanju zanemari, pri velikih tla­kihin pri neenakomernih gibanjih pa stisljivosti ne moremo zanemariti. 
Modul stisljivosti se izracuna po formuli: 
1 E0 = [Pa] 
5 
Standardni modul stisljivosti iz tabel pa je tisti tlak na tekocino, pri katerem se prvotna prostornina tekocine zmanjša za polovico (V= 2-i\.V). Podatki za nekatere klasicne tekocine, merska enota je GPa [109 Pa = 10.000 bar]: voda 2,041 hidravlicno olje 1,389 bencin 1,087 alkohol in nafta 1 282 STL STereoLithography, tudi Standard Triangle Language. Format *.sli, ki je primeren za hitro izdelovanje prototipov, za tiskanje ali CAM. Format STL predstavlja samo površino 3D mo­dela, brez upoštevanja barve ali katerihkoli drugih atributov. Prim. IGES, STP. Stojna tocka Zastoj pri padanju temperature med ohlajanjem raztaljene ciste kovine. Temp. raztaljene ciste kovine med ohlajanjem enakomerno pada, dokler ne doseže temp. strdi­šca (ko se iz taline izloci prvi kristal -zacetek kri­stalizacije). Od te tocke naprej je temp. taline kon­stantna (tu se pojavi stojna tocka),ceprav talina oddaja toploto okolici. Atomi se namrec združujejo v kristalne rešetke in izgubljajo svojo kineticno energijo -ki jo v obliki toplote oddajajo okolici. Zaradi tega bo temp. tako dolgo konstantna, do­kler ne bo še zadnji atom vstopil v kristalno rešet­ko. Od tod naprej pa zacne temp. spet padati. Zlitineimajo drugacen potek ohlajanja kot ciste kovine. Strdišce zlitine praviloma ni natancno dolocena temperatura. Talina se pocasi strjuje, temperatura pa tudi med strjevanjem pada. Stopalka Sprožilo, ki se aktivira z nogo -nožno stikalo, nogalnik. Sin. pedal, prim. Pnevmatska stopalka. 
Stopinja 
1. Kotna stopinja je enota za merjenje ravninskih kotov, izven sistema merskih enot Sl. Spada med izjemno dopustne merske enote, oznaka 
• 
1 kotna stopinja 1 ° = polni kot/360 
1 kotna minuta 1' = 1 °/60 
1 kotna sekunda 1" = 1 '/60 
2. Enota pri razi. temperaturnih skalah, npr. Celzi­
jeva, Farnheitova skala. Prim. Temperatura. Stopnicasti zadek Oblika zadnje karoserije avtomobila, limuzina. Glej risbo pri geslu Zadnja karoserija. Stopnicenje Glej Robljenje. Stopnja disociacije Koeficient, ki pove, v kakšnem deležu (razmerju) poteka disociacija: 
a =_fl_ci_ [/]
n 
... število disociiranih molekul n ... število molekul pred disociacijo 
nd 
Stopnja disociacije je odvisna od koncentracije in je vedno manjša od 1, lahko se izraža v%. Doloci se z merjenjem prevodnosti, ki je sorazmerna koncentraciji prosto gibljivih ionov. Povezavo med disociacijsko konstanto in slopno koncentracije prikazuje Ostwaldov zakon razredcenja. Primer: raztopina klorovodikove kisline [1 mol/L] kaže pri 18°C elektricno prevodnost, ki ustreza stopnji disociacije 0,78 (78%). STP STandard for the Exchange of Product model dala, format za shranjevanje 3D modelov v ASCII formatu, ki se lahko odpira v razlicnih CAD sistemih kot *.spt. Format STP ne shranjuje zgodovino oblikovanja. CAD datoteke (npr. Solid Edge, Catia itd.) se lahko prevedejo v STP datotecni format z ukazom Export ali Save as, uvažajo pa se z ukazoma lmport ali Open as. Prim. IGES, STL. Stranski ris Pogled z leve strani, glej Pravo­kotna projekcija. Strategija Opredelitev postopkov, znanj in naci­nov, ki jih bomo uporabili za dosego nekega cilja. Dolocanje strategije je v bistvu dolocanje robnih pogojev, v okviru katerih se bodo odvijale naše 


Ferdinand Humski 
aktivnosti. Strategija nam pove: 
• 
katere kapacitete (zmogljivosti) bomo izkoristili, na katerih podrocjih bomo intenzivirali aktivnosti 

• 
na katerih podrocjih ne bomo aktivni 

• 
kako se bomo orientirali, ce bo šlo kaj narobe S pomocjo pravilno oblikovane strategije bomo vedno vedeli, kaj hocemo, kaj zmoremo in katere postopke bomo uporabili za pomik proti zadanim ciljem. Npr.: razvojna ~, ~ bojevanja, poslovna ~ itd. Razlikuj -taktika: 


CILJ 
STRATEGIJA • 
TAKTICNI r'J, . 
KORAK 2 
."'c.,t '!J 

. z.. "tO. 


ZACETNO 
STANJE 
Strdišce Najvišja temperatura, pri kateri tekoca ali staljena snov prehaja v trdno agregatno stanje. Pri nafti ali olju je to temperatura, pri kateri olje ne tece vec. Prim. Tališce, Zmrzišce, Ledišce, Vrelišce. Strega Sestavni del izdelave ali montaže, ki za­jema ravnanje z materialom, z obdelovanci in z iz­delki. Sin. posluževanje. Strežne operacije razdelimo v tri skupine: 
1. Strežne operacije za pripravo obdelovancev ali sestavnih delov pred montažo:urejanje, hranje­nje, locevanje, premikanje, vodenje, razdvaja­nje, združevanje, obracanje, kontrola itd., npr.: 

ZADRžEVALO 

2. Strežne operacije za menjavo obdelovancev ali sestavnih delov: dodajanje, odvzemanje (potis­niki, manipulatorji, roboti, prijemala), pozicioni­ranje, vpenjanje (baze, naprave za odvzemanje prostostnih stopenj, vpenjalni pripomocki) ipd.: 

POMIKALO 

3. Strežne operacije za premikanje obdelovancev ali sestavnih delov med izdelovalnimi oziroma montažnimi mesti: prenašanje, transport. 

PRIJEMALO 

Strega materiala je proces, ki je potreben, da ma­terial pride na mesto v proizvodnji ter ga zapusti. Je del logisticnega procesa v proizvodnji. Streme Tehnicni predmet, ki nekaj drži, vpenja oz. pritrjuje. Npr. obroc, zanka, smucarska vez, streme pri stružnici (ki vpenja nož). Prim. Struž­nica (križne sani), Primež. Strežnik Kdor streže, opravlja pomožna dela. Pri racunalništvu je strežnik racunalnik ki na osnovi zahteve oskrbi odjemnika z dolocenimi podatki. 
Stran 36 

Odjemniki so racunalniki, ki so povezani v inter­net, niso pa strežniki. Za delo v omrežju uporab­ljajo odjemniki racunalniški program, ki se imenu­je spletni brskalnik.Na zahtevo spletnega brskal­nika zacne strežnik reagirati, npr. pošiljati spletni dokument. 
Spletni strežnik: racunalnik za vzdrževanje splet­nega mesta na internetu. Sin. web server. Spletni strežniki so opremljeni s posebno pro­gramsko in strojno opremo, ki jim omogoca, da se odzivajo na zahteve iz interneta: "poslušajo" kli­ente s pomocjo IP (internetnega protokola) in nato vracajo zahtevane podatke. Locimo: 
• 
strežnike za prihajajoco pošto (incoming mail server), ki se locijo po protokolu, predvsem sta v uporabi POP3 in IMAP 

• 
strežnike za odhajajoco pošto (outgoing mail 


server), npr. SMTP Poznamo še vec drugih vrst serverjev: za baze podatkov, za prenos datotek, za elektronsko poš­to, za igre itd. Prim. Proxy strežnik, DHCP strež­nik, DNS strežnik. Strganje Vrsta odrezavanja, pri kateri potegujoc z rezilom oz. ostrim predmetom nekaj odstra­njujemo, posnemamo, npr. rjo. Prim. Dolbenje. S strganjem izboljšamo kakovost površin na izdel­kih, ki morajo imeti posebej kakovostno površino, npr. vodila, drsne površine ležajev, površine meril­nikov in merilnega orodja itd. Odpravljamo raze in druge neravnosti, ki ostajajo po skobljanju, pilje­nju, struženju, frezanju itd. S strganjem napravimo še posebej ugodno površino, saj so na njej majh­ne globeli, v katere se useda olje in mast -s tem pa je mazanje boljše. Rezalni kot 8 mora biti pri strganju vecji od 90° (115 -145° ). Ker je cepilni kot negativen, se strga­lo ne more zadreti globje v obdelovanec. Odrezki so kratki in svaljkasti. Glede na kakovost površine strganja locimo: 
1. Grobo ali križno strganje: mocno pritiskanje na strgalo in dolgi gibi (do 18 mm). Najprej strga­
° 

mo pod kotom 45glede na sledi prejšnje obde­
° 

lave. Nato stalno menjamo smeri za 90. Upo­raba: za odstranjevanje sledi prejšnje obdelave, pri vecjih popravilih strojev. 
2. 
Fino ali tockasto strganje sledi grobemu str­ganju: s kratkimi gibi (4-8 mm) odstranjujemo samo s tuširanjem oznacene tocke. 

3. 
Tuširanje -strganje, ki se kombinira s kontrolo ravnosti obdelovanih ploskev (glej posebno geslo). 


Kvalitetno strgalo za cišcenje ledu na avtomobilu ima na eni strani trdo gumo za odstranjevanje mehkejšega ledu, na drugi strani pa medeninasto strgalo za odstranjevanje trdovratnega ledu. Strig Obremenitev, ki jo povzrocata dve enako veliki in nasprotno usmerjeni precni sili. Nasta­ne tangencialna napetost, oznaka .-Ce eno od obeh sil delimo s površino precnega prereza pred­meta, dobimo strižno napetost (s je kratica za shear, kar je angleška beseda za strig): 
F 
.s = A 

Prim. Napetost (tangencialna -risba), Obremeni­tev. Striženje -teorija Tehnika plasticnega preob­likovanja, podvrsta rezanja, pri katerem v gradivo prodirata dve rezili-rezanje na škarjah. V odrezanih plocevinastih trakovih nastanejo za­radi striženja notranje napetosti, zato se zakrivijo. 
POSTOPEK STRIŽENJA DELIMO NA TRI FAZE: 
1. 
Elasticna deformacija oz. tlacenje: rezili prodi­rata v material do dolocene globine, pri kateri napetosti v materialu še ne presegajo meje plasticnosti. 

2. 
Plasticna deformacija oz. striženje nastopi cim je meja plasticnosti presežena in nastanejo trajne deformacije. Rezila prodrejo do globine, ki znaša 20-50% njegove debeline, odvisno od trdnosti materiala. Najvecje deformacije se 


pojavijo v strižni ravnini (prelomna ravnina), v kateri zacne material drseti. 
3. Trganje: nastanek mikro in makro razpok v ma­terialu. Razpoke imajo svoj zacetek na rezilnih robovih nožev. Potekajo v smeri drsne ravnine. Povzrocajo, da se del materiala loci od drugega. 
a = 2-3° 


STRIŽNA ZRACNOST -1/20 DEBELINE PLOCEVINE 

Kot klina p je pri obeh rezilih praviloma enak in znaša nekje med 82 in 83° (pravi kot, zmanjšan za cepilni in za prosti kot). 
° 

Da je urez rezil sploh mogoc, je potreben ~ 5cepilni kot y. Kaj na ta nacin dosežemo: -strižno cono omejimo na ozek pas, v katerem 
poteka lomna crta, -strižna sila, ki povzroci v gradivu strižno nape-
tost, se v gradivo prenaša preko obeh rezil. Da med striženjem preprecimo trenje med rezi­lom (zgornjim ali spodnjim) in gradivom, imata re­zili tudi prosti kota = 2-3° . Da preprecimo obojestransko poškodbo rezilnih klinov, se morata rezilna klina obeh rezil gibati e­den mimo drugega. Razdalja med gibanjem rezil­nih klinov obeh rezil je strižna oz. rezilna ZRAC­NOST. Odvisna je od debeline plocevine. Ce je strižna ZRACNOST PREVELIKA, se na ob­delovancu tvori zaokroženi rob, odrezana površi­na pa je neravna, raztrgana. Pri tankih plocevinah nastane nevarnost upogiba. Da se temu izog­nemo, sme strižna zracnost znašati najvec 1/20 debeline locevanega gradiva. 

Tu'OftBA ROBA UPOGIBANJE 
BR:A REZ TAt{)(R-1 IPLOCIEViIN 

Striženje -vrste škarij Glede na medsebojno gibanje nožev razlikujemo vzvodne. giljotinske in krožne škarje: 
1. Vzvodne škarje -obe rezili se vrtita okrog skup­nega cepa in se pomikata drug proti drugemu: 
a) 
Vzvodne škarje za rezanje tanjše plocevine: rocne in prenosne manjše strojne škarje, ki so lahko elektricne ali pnevmatske. Glej geslo Škarje za tanko plocevino. 

b) 
Vzvodne škarje z daljšimi rocicami (rocnimi vzvodi), za rezanje debelejše plocevine ali za rezanje plocevin z vecjimi površinami: 



ROCNI VZVOD 
Poznamo dve vrsti vzvodnih škarij: -desno rezace:gledano v smeri rezanja prodi­
ra zgornje rezilo v material desno od spod­
njega rezila -levo rezace:gledano v smeri rezanja prodira zgornje rezilo v material levo od spodnjega rezila 
Najvecji kot odpiranja vzvodnih škarij imenuje­mo ZEV. Ce je zevškarij prevelik,je trenje med rezili in materialom premajhno, materialzdrsi (se izmaknerezilu). Zato škarje ne morejo reza­ti materiala, potisnejo ga iz zeva. Da bo trenje zadostno, mora biti zev škarij manjši od 14° . 
NACIN REZANJA: plocevine ne porinemo do konca v škarje -lahko se zgodi, da bomo plo­cevino upognili, namesto odrezali. Prav tako s škarjami ne režemo povsem do konca rezila -kajti, po nepotrebnem bomo upognili plocevino. 
Režemo torej z vec kratkimi sunki in sproti primikamo plocevino v škarje. 
USMERJANJE VZVODNIH ŠKARIJ med reza­njem: smer rezanja spreminjamo z nagibanjem plocevine,ne pa z vodoravnim obracanjem! VENDAR, z vzvodnimi škarjami lahko s pomoc­jo majhne zvijace izrežemo tudi krog: 
• 
najprej plocevino obrežemo z ravnimi crtami tako, da okrog kroga ostane le še 2-3 mm 

• 
sedaj pa lahko režemo tocno po crti kroga in 


medtem obracamo plocevino. Škarje z dolgim rezilom pa izgledajo tako: 

c) Vzvodne rocne škarje s posebnimi rezili za kotne, kvadratne in druge profile: 

2. Giljotinske škarje, pri katerih se zgornje rezilo premika kot pri giljotini: zgornji rezilni rob jene­koliko poševno nagnjenproti spodnjemu, da se zmanjša potrebna strižna sila. 
Stran 37 
'.:. 

SPODNJE REZILO 

Obstajajo manjše rocne giljotinske škarje, ki de­lujejo na ekscenter: 

V industriji pa se vecinoma uporabljajo vecje gi­ljotinske škarje, ki so hidravlicne.Uporabljamo jih za natancno rezanje plocevin z velikimi po­vršinami: 
2 3 

1-POGON 
2 -VARtmSTtJA ZAPORA ZA ROKE 
3 -LETEV ZA DRŽANJE PLOCEVINE 
4 -PODPORtJA PLOŠCA 
Slaba stran teh škarij je, da se en del plocevine vedno krivi. 
3. Krožne (kolutne) škarje strižejo z vrtljivimi rezili. Uporabljamo jih za striženje materiala z neomejeno dolžino ravnih ali krivih rezov: 
a) 
Kolutne škarje z vzporednimi osmi. 

b) 
Kolutne škarje za poljubno obliko reza. 

c) 
Kolutne škarje za okrogli rez,ki imajo pose­ben okvir s centrirno napravo. 



PODPORNO REZILO OBDELOVANEC ZRACNOST 
Za rezanje tanke plocevine pa uporabljamo man­jše elektricne, pnevmatske ali rocne škarje -prim. Škarje za tanko plocevino. Strižna hitrost Glej Viskoznost: lastnost toka tekocine, ki si jo zamislimo kot medsebojno giba­nje dveh vzporednih tankih plošc. Definirana je kot razmerje med spremembo hitrosti in spremembo razdalje med plošcama plošce (dv/dh) [s-1]. Sin. strižni gradient, gradient hitrosti. Strižni gradient Glej Strižna hitrost. Strižni modul Razmerje med strižno napetostjo 
. in specificno tangencialno deformacijo y: 
G = ./y Pri znanem materialu ga lahko izracunamo iz modula elasticnosti E: 
E·m 8 
G=---m=­2·(m+1) sq s ... raztezek Lil/L0 [/ ali %] sq ... zožitek Lid/d0 [/ ali %] (glej Kontrakcija) Pri kovinah: m = 3 do 4 Pri sivi litini: m = 5 do 9 Pri jeklu: m = 10/3 in G = 80.000 N/mm2 Poissonovo številoµ=1/m. Prim. Hookov zakon. Strjevanje Prehod kapjevine v trdnino. Spre-
Ferdinand Humski 
memba poteka pri danem tlaku in konstantni tem­peraturi -tališcu. Pri tem kapljevina oddaja talilno toploto. Prim. Taljenje, Diagram stanja. Strmi konus Konus -standardizacija. Strmi zadek Oblika zadnje karoserije avtomobi­la, karavan. Glej risbo pri geslu Zadnja karoserija. Stroboskop Naprava za merjenje frekvence periodicnega gibanja, npr.: -pri vrtenju: za merjenje vrtilne hitrosti [vrt/min] -pri nihanju: merjenje števila nihajev na minuto Nacin delovanja: svetilo oddaja utripajoco svetlo­bo na predmet, ki se periodicno gibljhe in katere­ga frekvenco merimo. Na predmetu je nalepljena oznaka, ki odseva sprejeto utripajoco svetlobo. Ce se frekvenca oddajanja svetlobe ujema s frek­venco periodicnega gibanja, tedaj se zdi, da pred­met miruje. Strocnica Pripravav obliki cevi, ki je namenjena za vpenjanje orodij (frezal) in obdelovancev. Na enem koncu je lijakasto odebeljena in navadno veckrat preklana.Ko jo privijemo z matico, se sile prenašajo tako, da strocnica ustvari mocan pri­tisk v radialni smeri (glej smer pušcic na risbi): 

KONUS ZUNANJI NAVOJ SlROCNICE 

am a1... 
KONUS SlROCNICE 
Delovanje strocnice lahko pojasnimo tudi s prin­cipom delovanja tehnicnega svincnika: 

1 2 3 
Ko gumb na vrhu tehnicnega svincnika ni pritis­njen, je strocnica zaradi sile vzmeti stisnjena in mina ne gre skozi (1 ). S pritiskom na gumb se strocnica razširi in spusti mino (2). Ko spustimo gumb, se strocnica spet stisne in vpne mino svincnika (3). Na podoben nacin deluje strocnica tudi v pnevmaticnih cevnih prikljuckih (glej istoimensko geslo). 
Strocnice se med seboj RAZLIKUJEJO po: 
a) 
Obmocju vpenjanja. Ceprav strocnica vpne z zelo veliko silo, ima omejen hod. Zato ima vsaka strocnica omejeno obmocje vpenjanja,ki ga definira proizvajalec, npr. 2 -20 mm. 

b)Oblikah (orodij, obdelovancev), ki jih strocnice vpenjajo. Predvsem razlikujemo okrogle, šestkotnein kvadratne oblike(ki so primerne tudi za orodja za vrezovanje navojev). 

c) 
Konusih, s katerimi nalegajo na vpenjalo ali na pinolo. Ce konusi ne ustrezajo, uporabimo še ustrezno vmesno reducirno pušo(tulko) -glej risbo pod geslom Tulka ali Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. 

d) 
Nacinih povezovanja z ostalimi vpenjalnimi elementi. Strocnica brez navojanasede na posebno matico (oštevilcena s številko 3 na risbi pod geslom Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje oradi). S pritegovanjem te matice ustvarimo pritisk v strocnici. Zunanjiali notranji navojna strocnici pa pomenita, da jo bomo priv­



Ferdinand Humski 
ili na vlecni drog in jo tako vpeli na pinolo (direk­tno ali preko reducirne puše ). Vse to so razlogi, da pri delu potrebujemo vec razlicnih strocnic.Uskladišcimo jih na podstav­ku za shranjevanje strocnic: 

Sin. vpenjalne klešce, vpenjalna puša.Prim. Vpe­
njanje, Pnevmaticni cevni prikljucki. Strocnica je tudi rastlina s plodovi v strokih (mno­gosemenskih plodovih): grah, fižol itd. Sin. vpenjalne klešce. Stroj Mehanicna naprava iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoca,Q@[: 
. ali opravlja delo.Prim. Mehanizem, Gonilo. Stroj za robljenje Glej Robljenje. Strojna koda Besedilo, sestavljeno iz zaporedij izvršljivih strojnih ukazov, ki jih na osebnih racu­nalnikih izvaja centralna procesna enota (CPU). Ang. Machine code ali Machine language. Ant. izvorna koda. Strojna nicelna tocka glej geslo Odrezavanje -koordinatna izhodišca. Strojni list Dokument, ki vsebuje podatke o delovnem sredstvu. Strojni mehanizem Glej Mehanizem. Strojno brušenje Definicija strojnega brušenja je opisana pod geslom Brušenje. S strojnim brušenjem dosegamo: 
• 
veliko merskoin oblikovno natancnost(do tole-rancnih stopenj !I 5 do 6), 

• 
majhno valovitostter hrapavost(R, = 1 do 3 µm) Obodna hitrost brusa (rezalna hitrost) je zelo velika (25 -80 m/s, lahko tudi vec). Podajanje pa je pri brušenju relativno majhno. V tockah, ki se jih dotikajo vrhovi brusnih zrn, nastajajo visoke 


temperature. Material obdelovanca se zato omeh­ca in zrno ga z lahkoto odrine. 
VRSTE STROJNEGA BRUŠENJA: 
a) Glede na nacin brušenja: • obodno brušenje 
• celno brušenje 
b) Glede na obliko obdelovanca: 
• brušenje RAVNIH ploskev je obodnoali celno 


OBODNO (zgoraj) in CELNO (spodaj) brušenje s prikazom glavnega gibanja (svetla pušcica), podajalnega gibanja (temna pušcica) ter globine rezanja (tanka pušcica) 
. . 1. 
ERBEi 
Variante celnega brušenja: stožcasta c. stran-nagnjen brus-ravna celna stran 
• brušenje ROTACIJSKIH ploskev (krožno br.): rotacijske ploskve je mogoce brusiti le obod­no; poznamo ZUNANJEin NOTRANJEbru­šenje rotacijskih ploskev; pri daljših obdelo­vancih potrebujemo tudi vzdolžno podajanje, 
Stran 38 (VZDOLŽNObrušenje), pri krajših pa ne; ce ni vzdolžnega podajanja, imenujemo tako bru­šenje ZAREZNObrušenje: 
ZUNANJE KRO:'.:NO \/ZDOILNO BRUŠENJE 


vo 

NOTRANJE KROŽNO 1/ZDOL.ŽNO BRUŠENJE 
vb 


ZUNANJE KRO:'.:NO ZAREZNO BRUŠENJE 


NOTRANJE KROŽNO ZJ:,.REZNO BRUŠENJE 


vb 
Brušenje navojev: 

Za majhne obdelovance, ki jim želimo povecati natancnost, je primerno brušenje BREZ KONIC. Obdelovanec se vrti med dvema brusoma, ki ima­ta razlicen premer.Pri daljših obdelovancih, kjer potrebujemo tudi podajalno vzdolžno gibanje, je regulacijski brus nagnjenin s trenjem povzroci vijacno vzdolžno gibanje obdelovanca.Bolj je re­gulacijski brus nagnjen, hitrejše je podajalno giba­nje. Vecji brus se imenuje glavni brusin se vrti z rezalno hitrostjo. Med obdelavo se obdelovanec naslanja na poševno vodilo: 
KROŽNO VZDOLŽNO BRUŠENJE BREZ KONIC 

KROŽNO ZAREZNO BRUŠENJE BREZ KONIC 


VRSTE STROJNIH BRUSILNIH STROJEV: 
1. Stroji za krožno brušenje so: 
a) 
Stroj za zunanje in notranje brušenje rotacij­skih ploskev.Glavna brusna plošca je pritrje­na na glavno vreteno, ki se mora vrteti v posebno natancnih ležajih. Ležaji so v vecini primerov drsni in delujejo na principu hidrodi­namicnega ali hidrostaticnega mazanja. Vzdolžni pomik in pozicioniranje glave glav­nega vretena je lahko rocni ali hidravlicni. Glavno vreteno ima nastavljivo vrtilno hitrost, kar omogocajo razlicne jermenice, ki jih me­njavamo in s tem prilagajamo hitrost brusa. 

b) 
Stroj za brušenje brez konic je dokaj pre­prost. Glavno brusno plošco poganja elektro­motor, ki je skrit v notranjosti. Regulacijsko brusno plošco lahko sukamo okrog vodorav­ne osi, kar nam omogoca podajalno gibanje obdelovanca. Pritrjena je na regulaciski vre­tenjak, ki je namešcen na sani. Stroj uporab­ljamo za brušenje drobnih preprostih obdelo­vancev. Dodatek za obdelavo mora biti maj­hen, tako da je delo koncano v enem oziroma maksimalno dveh prehodih. 


2. Stroji za brušenje ravnih površin so: 
a) 
Celni brusilni strojz vzdolžno delovno mizo je namenjen za dolge obdelovance. Pogon de­lovne mize je hidravlicen. Obdelovance vpe­njamo na delovno mizo z magnetno plošco. 

b) 
Stroj za obodno brušenje ima glavno vreteno vodoravno. Ker ima brus premajhno širino, je podajalno gibanje sestavljeno iz vzdolžne in precne komponente. Krmiljenje z mikropro­cesorjem omogoca strojno premikanje brus­ne plošce po korakih, v normalnem ali v hit­rem hodu. Ravno tako je omogocen avtomat­ski dvig brusa in vrnitev v zacetni položaj. Za najtežje obdelovance je namenjen togi brusil­ni strojza obodno brušenje. Stroj ima masiv­no delovno mizo, kar omogoca brušenje naj­težjih obdelovancev. 

c) 
Stroj za ostrenje orodja:ostrenje je pravza­prav celno brušenje. Ostrilni stroji so speciali­zirani in prilagojeni posamezni vrsti orodja. 


Rezalno (brusilno) hitrost pri obodnem brušenju ravnih površin obicajno izracunamo po enacbi: n·d·n 
v= --­60.000 

v -brusilna hitrost [m/s], up. tudi oznako vb d -premer brusilnega koluta [mm] n -vrtilna frekvenca, vrtilna hitrost [vrt/min] Prim. Ostrenje. Strošek V denarju izražen potrošek: strošek = potrošek x cena Davcno se kot strošek prizna samo tisti denarno izražen potrošek, ki nam prinaša neki prihodek! Samo takšne stroške lahko knjižimo! Razlikuj: strošek -izdatek! 
Vrste stroškov: 
Fiksni (stalni) stroški Sf se z obsegom dejavnosti ne spreminjajo ali se vsaj bistveno ne spreminja­jo, npr.: najemnine prostorov, stroški casovne amortizacije, zavarovalne premije, telefonska narocnina. Variabilni (spremenljivi) stroški Sv se z obsegom dejavnosti povecujejo, npr. stroški izdelovalnega materiala, nabavni stroški za trgovsko blago, 
DDV, posredniška provizija za prodano blago. Skupni stroški S so seštevek fiksnih in variabilnih stroškov: S = Sf + Sv 

Naravne vrste stroškov so stroški delovnih sred­stev, stroški predmetov dela, stroški dela in stroš­ki sotritev. 
Izvirni stroški so stroški materiala, stroški storitev v ožjem pomenu, stroški amortizacije, stroški dela in strocki davkov. 
Trgovci se ukvarjajo s stroški trgovskega blag., 
_ 
proizvajalci s stroški materiala (materialnimi stros­ki). Zaposleni v podjetju zaracunajo stroške dela. ce pa nam delo opravi neko podjetje, nastanejo stroški storitev. 

Stroški, ki jih lahko tocno opredelimo po delovnem nalogu, so neposredni stroški. Posredne stroške pa ne moremo tocno opredeliti. Na posamezne izdelke jih razdelimo na osnovi "kljucev" ali "kolicnikov". Na ta nacin ra zdeli.o npr. strošek za elektriko, vodo, telefon, p1sarn1sk1 material ipd. 
Za osnovna sredstva se obracunavajo stroški amortizacije Am, po funkcionalnem nacinu Am f, po casovnem nacinu Amc. 
. . 
Strošek reprezentance nastane, ko ob kosilu ali kavici sklepamo nove posle ... Rezervacije:jubilejne nagrade, pricakovane izgu­be, stroški za reorganizacijo podjetja Stroški poslovnih funkcij Aktivnosti v podjetju lahko združujemo v poslovne funkcije: kadrovska, nabavna, financna, proizvodna, prodajna itd. Vsaka poslovna funkcija pa seveda povzroca stroške: stroški kadrovanja, nabave itd. Stroškovna cena Glej Lastna cena. Stroškovni nosilec Ucinki, ki jih bomo prodali: izdelki ali stori tve, zaradi katerih nastajajo v pod­jetju stroški. S pomocjo stroškovnih nosilcev u go­
_ 
tavljamo, koliko nas posamezni izdelek ali storitev stane. Ob prodaji moramo seveda pokriti stroške vseh stroškovnih nosilcev. Stroškovno mesto Prvina poslovnega procesa, ki odgovarja na vprašanji KJEin ZAKAJ so stroš­ki nastali, obernem pa je za nastale stroške ved no 
_ 
NEKDO ODGOVOREN. Obicajno je to zaokroze­na enota v podjetju, kjer nastajajo stroški: grad­bišce, brusilnica, skladišce, vzdrževanje, uprava, biro, racunovodstvo, knjižnica itd. 
Struktura 
1. 
Sestava oz. zgradba neke snovi,npr. ~ zlitine, kamnine, lesa, vlakna, telesa, tal. Strukturo kovin sestavljajo kristalna zrna. Sin. sestava, kompozicija, zgradba. 

2. 
Pri brušenju:razmerje med brusilnim materia­lom, vezivom in porami. Glej gesli Brus ter Brusni papir in brusni trak. 


2. Celota,sestavljena g medsebojno povezanih, odvisnih elementov. Npr. ~ družbe, gospodarst­va drevesna struktura (glej posebno geslo). 
Strupenost Gradiva lahko ucinkujejo strupeno, ce pridejo v stik z živili, npr. stik sadne kisline s 
_ 
cinkom. Kadmij in svinec ucinkujeta strupeno, ce ju sprejmemo preko sluznice. Prakticno nestru­pene so kositrove spojine. 
. 
Struženje Postopek obdelave z odrezavanjem, pri katerem obdelovanec opravlja glavno kr?ž.o 
_ 
gibanje, orodje pa podajalno (pomik) 1n pnmIc­
no (nastavitveno) gibanje (globina reza). Po domace: pri struženju se obdelovanec vrti, nož pa se pomika ravno. 
. . 
Rezalno gibanje je krožno, podajalno 1n prim1cno gibanje pa sta premocrtna: 
Stran 39 

Obdelovalni stroj se imenuje stružnica (glej po­sebno geslo), odrezovalno orodje pa se imenuje stružni nož (glej geslo Stružni noži). 
Struženje se uporablja v glavnem za izdelavo va­ljastih predmetov. Novejši postopki omogocajo tudi izdelavo drugacnih oblik, ki pa morajo biti 'L§fil v osnovi rotacijska telesa. Praviloma ne stružimo zelo trdih materialov, npr. bele litine. Od vseh postopkov odrezavanja se struženje naj­vec uporablja, postopek je teoreticno in prakticno najbolj dognan. 
VRSTE STRUŽENJA: 
a) Glede na OS OBDELOVANCA: 
-vzdolžno struženje, pri katerem se noz giblje vzporedno z osjo obdelovanca: 

Odrezovalna 
površina 
obdelovanca Obdelana 
površina 
obdelovanca 
-precno (celno) oz. piano struženje, kjer se nož giblje pravokotno na os obdelovanca: 

Obdelana površina obdelovanca 
Odrezovalna površina obdelovanca 
Kot je razvidno iz risb, je z istim nožem pravilo­ma možno stružiti tako vzdolžno kot tudi prec­no. Na zgornjih risbah moramo posebno pozor­nost posvetiti razliki med odrezovalno in obde­lano površino obdelovanca! 
b)Glede na MESTO OBDELAVE:
notranjein zunanje struženje. Posebne vrste struženja so konicno struženje, oblikovno struženje, narebricenje, struženje navo­ifil' itd. 
_ _ 
Struženje -geometrija rezalnega orodJa Pri GEOMETRIJI REZALNEGA ORODJA izhajamo iz osnovih kotov, prikazanih pod geslom odreza­vanje: prosti kot a, kot klina p in cepilni kot y. Posebno pozornost moramo posvetiti pravilnemu dolocanju cepilne in proste ploskve noža: 
. 
a) 
Cepilna ploskev pri struženju je vedno zgora1­saj moramo videti, kako nastajajo odrezki. Ne­katere literature jo imenujejo tudi teme noža. 

b) 
Prosta ploskev je vedno obrnjena proti odre­zovalni površini obdelovanca, ki pa je ne sme­mo zamenjati z obdelano površino obdelovanca (glej risbe)! Odrezovalna površina pa je odvisna od smeri podajanja (vzdolžno, precno). Od sme­ri podajanja so torej odvisne: prosta ploskev, glavni rezalni rob in prosti kot. Površine in kote rezalnega orodja lahko torej dolocimo šele tedaj, ko poznamo vrsto struženja! 


Kot konice E, nastavni kot x in nagibni kot 'Je za vzdolžno struženje najenostavneje prikažemo na narisu, tlorisu in prerezu predhodne risbe vzdolž­nega struženja v izometricni projekciji: 
Ferdinand Humski 
Površina nastajanja odrezka 
Obdelovanec Obdelana 
ovršina 

.//. 
Površine in koti pri vzdolžnem struženju 

obdelana površina površina nastajanja odrezka 
glavni rezalni 
-........-1-.----,--rob 
prosta .--..-ploskev 
cepilna ploskev 
Površine in koti pri precnem struženju Kot konice noža E je kot med glavnim in stran­skim rezalnim robom. Njegova velikost znaša od 30 ° za fino obdelavodo 90 ° pri nožih za grobo obdelavo. Ta kot je posebej pomemben pri stružnih nožih za REZANJE NAVOJEV. Nastavni kot x (tudi ic) je: 
a) 
Pri vzdolžnem struženju: kot med glavnim re­zalnim robom in osjo vrtenja obdelovanca. 

b) 
Pri celnem struženju: kot med glavnim rez. ro­


bom in pravokotnico na os vrtenja obdelovanca. Odvisen je od obdelave: 30 do 90 ° pri grobi obde­lavi. pri fini obdelavije tudi vecji od 90 ° . Tudi ta kot je posebej pomemben pri REZANJU NAVOJEV. Nagibni kot 'Je je nagnjenost cepilne ploskve gle­de na os obdelovanca in pospeošuje odtekanje odrezkov. 1c je kot na orodju in je neodvisen od smeri struženja. Ta kot imajo v glavnem noži za grobo obdelavo, da bolje odvajajo odrezke. Znaša 5 do 30 ° , lahko pa je tudi negativen. Stružilno frezanje Kombinacija postopkov struženja in frezanja, spada med postopke HSC. Stružna glava Priprava za vpenjanje orodij pri struženju, glej geslo Odrezavanje -vpenjanje in nastavljanje orodij. Prim. Vpenjalna glava. Stružni noži Pretežno so izdelani iz karbidnih trdin, ki jih pritrdimo (npr. lotamo) na jeklen držaj. Trdnost jeklenega držaja mora znašati ~ 800 N/mm2. Vsak stružni nož ima glavni in stranski rezalni rob. Glavni rezalni rob je tisti, ki reže obdelovanec ­to je rob med cepilno in prosto ploskvijo. Strans.i rezalni rob je drugi rob cepilne ploskve, k1 lezi nasproti glavnemu rezalnemu robu in ne reže. 
VRSTE STRUŽNIH NOŽEV: 
a) Desni in levi stružni noži. Desni stružni nož .d. 
_ 
rezuje od desne strani proti levi. Levi struzn1 nož odrezuje od leve strani proti desni: 

Ferdinand Humski Stran 40 obicajno strojno podajanjev vzdolžniin precni glavni stranski glavni 

smeri.To je gladka gred z vzdolžnim utorom. ki 
rezal i rob rezal i rob rezal i rob preko polža poganja dele, ki sicer rocno pomikajo pogonsko (prelicno) plošco. 
DESNI 
LEVI 
-SANI ali suporti, ki jih delimo na: 
NOŽ 

NOŽ 
• 
glavne (vzdolžne) sani(vzdolžni suport), 

• 
precne sani (precni suport) in 


cepilna ploskev 

• manjše gornje (križne)sani (križni suport), ki jih lahko vrtimo okrog središca in na katerih vpenjamo orodje (stružne nože): 
.·. 
LEVI rh . DESNI u 


manjše 
NOŽ 

gornje 
1 sani 

rnii: 

vrtljivi del gornjih 

Nož s plošcico navzgor obrnemo proti sebi in ce 
sani glavne 

vzdolžne preticna sani plošca 
.... 

Na križne sani vpnemo streme, v streme pa 
je rezilo na desni strani, tedaj je nož -desni. 
b) Ravni, upognjeni ali bocni. 
c) 
Glede na vrsto uporabe locimo stružne nože za zunanje in notranje struženje. 

d) 
Po velikosti odrezkov oz. glede na kakovost po­vršine locimo nože za grobo obdelavo (šro­parji, za vecje odrezke, so trdnejši) in gladilne nože (za fino struženje, so šibkejši). 


Seveda stružne nože locimo tudi po namenu: 



NOŽ ZA PRECNO STRUŽENJE 

NOŽ ZA VREZOVANJE PROFILNI NOŽ NAVOJEV 
Struženje navojev in notranjih utorov (npr. za tesnilne obroce): 
.OST 
--



Stružnica Obdelovalni stroj, namenjen pred­vsem za struženje. Na stružnicah pa lahko tudi vrtamo, grezimo, povrtavamo, brusimo, vrezuje­mo navojeitd. -pravi mojstri znajo na stružnici celo pehali! 
VRSTE STRUŽNIC: 
a) UNIVERZALNE stružnice oz. stružnice z vijac­nimin utornim vretenom. Uporabljamo jih za splošno obdelavo (utorno vreteno) in za rezanje navojev (vijacno vreteno) v kosovni proizvodnji. 

(f) 


Glavni deli univerzalne stružnice so: 
-PODSTAVEK S POSTELJO daje mocno in to­go oporo napravi; vsebuje tudi glavna vodila stroja, po katerih se pomikajo sani in konjicek 
-VRETENIK je okrov, v katerem so: 
• 
ležaji.od glavnih ležajev je odvisna kvaliteta obdelovancev 

• 
delovno(glavno) vreteno;vreteno je votlo, da lahko vanj potisnemo palicast obdelovanec 

• 
glavno predležje, ki je praviloma zobniško; stružnice za fino struženje nimajo zobatih pogonov, temvec pogon z usnjenimi, gumeni­mi ali svilenimi jermeni 


-PODAJALNO PREDLEŽJE, ki je povezano z glavnim vretenom in poganja dva vretena: 
• 
navojno vretenoza rezanje navojevin 

• 
utorno vretenoza strojno podajanje Kadar režemo navoj, se vrti navojno vreteno. Preko dvodelne matice, ki jo stisnemo preko ekscentra, vlece navojno vreteno sani z zahte­vano hitrostjo: 


cJ,Jmil:!lna ma1k:a r


Da se navojno vreteno in dvodelna matica ne bi prehitro izrabila, uporabljamo utorno vreteno za vpnemo stružni nož (kota w): 

Pri tem vpenjalni vijaki vpenjajo nož in stre­me, nastavni vijak (blizu sredine) pa nastav­lja stružni nož po višini. 
-KONJICEK je nekakšna opora, ce podpiramo obdelovance s konico; lahko pa vanj tudi vpe­njamo razno orodje 
b) 
Plane oz. CELNE stružnice za kratke obdelo­vance z velikimi premeri. 

c) 
Karuselske oz. VERTIKALNE stružnice, pri ka­terih je os delovnega vretena pokoncna. Na njihlažje vpnemo vecje in težje obdelovance, ki zlastno težo pritiskajo na plani kolut. Obicajno imamo na voljo vec sani, zato lahko obdeluje­mo z vec orodji hkrati.



Ferdinand Humski 
Stran 41 

d) 
KOPIRNE stružnice imajo kopirno napravo, ki posname obris šablone ali vzorca in ga prenese na sani, kjer je nož. Gibanje je avtomaticno in ni odvisno od strugarja. Vsi obdelovanci so enaki, obdelovalni cas pa je neprimerno krajši od rocnega nacina dela. Kopirno napravo lahko dogradimo kar na univerzalnih stružnicah. 

e) 
REVOLVERSKE stružnice: -z bobnasto glavo: 


([) 


Stružno srce Vpenjalna priprava pri struženju. Glej Odrezavanje -vpenjanje obdelovancev / Vpenjenje med konicami. Stržen Notranji, osrednji del stebla, debla. Npr. stržen svedra, strženske varilne elektrode (REO, MAG). Prim. REO -elektrode. Styrofoam Ekstrudiran polistiren ob hkratnem vpihovanju zraka, oznaka XPS, glej PS. Sublimacija Direkten prehod snovi iz trdnega v plinasto agregatno stanje Uod, mentol, kafra, suhi led itd). Visok uparjalni tlak pa omogoca zazna­vanje vonja nekaterih trdnih snovi. Prim. Agre­gatno stanje. Subnet mask Glej Maska podomrežja. Subpixel Direkten prevod: podtocka. Vsaka tocka na LCD zaslonu je sestavljena iz treh podtock: rdece, zelenein modre.Od tod izvi­ra izraz RGB (red green blue). Vse tri podtocke skupaj dajejo vtis ene same tocke. Poglejmo si konkreten primer povecano! Naše oci vidijo na zaslonu belo barvo (levo), pod povece­valnim steklom pa locimo tri barve (desno): 
. 
Ni nujno, da so podtocke vedno podolgovate, lah­ko so tudi okrogle oblike: 
1 II 1 -• o • ·e • · 
1 1 . • • • • • 
• 
1 1 . ·• • • • • • 
1 
o 


Iz tako "pripravljenih" podtock se nato oblikujejo slike, npr. smiley face: 
Uporabljamo jih predvsem v množicni proizvod­nji. V revolversko glavo vpnemo vsa orodja, ki jih potrebujemo za obdelavo koncnega izdelka: nože, svedre, povrtala, navojne svedre itd. Tako lahko menjavamo orodje, ne da bi stroj vsakic na novo vpenjali ali nastavili in pridobimo cas. 
e) LESNE stružnice imajo naslon, na katerega rocno nastavljamo orodje: 
Nekateri ekrani dodajajo še cetrto (RGBY -jellow) ali peto barvo (RGBYC -cyan). 



imen,ki so zbrana v Tabeli 5 iz priloge. Prim. NOS, Spojine s funcionalnimi skupinami. Substitucijska trdna raztopina Zlitina, pri kateri atomi legirne komponente nadomestijo del ato­mov v kristalni mreži osnovne kovine. Atomi osnovne kovine in legirne komponente so pravilo­ma podobne velikosti. Npr. zlitina Ni in Cu. Sin. trdna raztopina z nadomestnimi atomi.Prim. lnter­sticijska trdna raztopina, Zmesni kristal. Substraktivna nomenklatura Kaže odcep ato­mov ali skupin iz neke spojine. Pri alkanih in cik­loalkanih pokažemo odcep vodikovih atomov s koncnicama "-en" ali "-in". Zamenjavo hidroksilne skupine z vodikom zapišemo s predpono "deoksi" (NE "dezoksi"), npr. pri deoksiribonukleinskih kisli­nah. S predpono "dehidro-" in množilnim števni­kom pred to predpono zapišemo odcep vodika. Ce gre za odcep dveh vodikovih atomov, uporabi­mo predpono "didehidro-" itd. 
Substrat 
1. 
Podlaga, osnova, osnovni reagent. 

2. 
Spojina, na katero deluje ustrezni encim. 

3. 
Hranilo za gojenje mikroorganizmov ali celic. Suha vodna para Glej Para. Suhi clen Glej Baterija. Suhi led Trdni ogljikov dioksid CO2. Temperatura 


suhega ledu pri 1 bar znaša -78,5° C. Pri segreva­nju prehaja direktno v plinasto stanje (sublimira). Prim. Ogljikov dioksid. Suho brušenje Nacin brušenja, ki se zaradi sla­bosti mokrega brušenja pogosteje uporablja. Prednosti suhega brušenja: 
• Fina brusna slika. Z ekscentricnim brusilnikom s 
3 mm hodom in oplašcenim brusnim papirjem dosežemo zelo fino brusno sliko. Postopek je 
primeren tudi za suho koncno brušenje polnila. 
• Manjša poraba casa. Casi brušenja in cišcenja 

... .... • 1 1 1 1 
se skrajšajo, ker odpade sušenje. 
... ... .. 
• Manj napak pri lakiranju. Brusni prah lahko 

· • •4" .. • •. .. • 1 1 1 1 odsesavamo direktno na brusnem krožniku že 
med njegovim nastajanjem. Zato se možnost 

• .. • .. • · 1 1 1 1 napak pri lakiranju zaradi pomanjkljivega cišcen­
-z zvezdasto glavo: 
,,. 
.... ..... 
ja in sušenja temeljne podlage mocno zmanjša. 

.md ! • Boljša kontrola brusne slike. Brušena ploskev je vedno dobro vidna in je ni potrebno znova in znova brisati. 
• Velika obstojnost brusnega papirja. Brusno
sredstvo dalj casa ohrani sposobnost brušenja. Temelji, ki posrkajo vodo (npr. poliestrski kit), se smejo brusiti samo suho. Tako se izognemo napa­kam pri lakiranju, kot so npr. parni mehurcki. Suhost pare Glej Para. Sukanje Glej Zasuk. Superfiniš Postopek fine obdelave, ki spada med posebne postopke odrezavanja. Lahko ga smatramo kot nadaljnjo stopnjo honanja. Zanj le redko uporabljamo posebne stroje. Najveckrat kar na stružnico montiramo dodatno napravo s pnev­matskim pogonom. 

Pri superfinišu uporabljamo brusilne kamne z zelo fino kakovostjo zrna in z zelo gosto strukturo. Te brusne kamne nato pnevmatsko (s stisnjenim zra­kom) pritiskamo na obdelovanec.Brusilni kamni pri tem strgajo in brusijo hrapavo površino, ki je ostala po prejšnjih postopkih. Kvaliteta površine se giblje okrog O, 1 µm Ra in celo do 0,02 µm, tocnost dimenzij pa znaša od IT1 do IT3. Z brusilnimi kamni tudi aksialno nihamo po obde­lovancu, ki se vrti. Dolžina nihaja je 1 do 6 mm, nji­hovo število pa 150 do 3.000 v minuti. Razlicnih izvedb je veliko, uporabljamo lahko tudi vec brusil­nih kamnov z razlicno zrnatostjo. Med postopkom izdatno hladimo obdelovanec s petrolejem ali s hladilnimi tekocinami za honanje. 

Ferdinand Humski Suplement Dopolnilo, dodatek, priloga. Matematicno:kot, ki dopolnjuje drugi kot do 180 ° . Prim. Komplement. Suport Gibljivi del obdelovalnega stroja, zlasti stružnice (sani -vzdolžne, precne, križne), za no­šenje oz. držanje rezilnega orodja. Splošno: opornik, opora, nosilec, podpora, iz ang. support. Surfacer Glej Polnilo -licarstvo. Surovec Neobdelan (surov) kos, namenjen za izdelavo posameznih predmetov. Npr. izkovek, ulitek itd. Prim. Obdelovanec. Suspenzije Disperzni sistem tekocine in v njej ne­topnih trdnih delcev. Pomembni podatki: hitrost sedimentiranja (usedanja), raztresljivost usedline. Primeri suspenzij: zobna pasta, pesek v vodi itd. Prim. Preiskava zvarov. Sušilni filter Naprava, ki v klimatskih napravah: 
• 
mehansko filtrira hladilno snov (5 µm ali vec) 

• 
absorbira vodno vlago v hladilni snovi in v olju 

• opravlja funkcijo rezervoarja za shranjevanje odvecnega hladilnega sredstva 

• 
s steklenim okencem omogoca diagnozo -je ali 


ni potrebno zamenjati sušinik zraka Sušilni filter torej nima nobenega vpliva na ter­modinamicne lastnosti hladilnega sredstva, na spremembo agregatnega stanja ali na izmenjavo toplote. 
Vodna vlaga v hladilni snovi povzroca naslednje 
nevšecnosti: 
• 
ustvarja ledene cepe in na ta nacin blokira ekspanzijski ventil 

• 
povzroca razkroj olja, ki se mora nahajati v hladilni snovi, nastajajo pa organske kisline: RCH3 + 2H2O . RCOOH + 3H2 

C25H44O2 + 4H2O tt 4C4H9COOH + C5H8(OH)4 Nastale organske kisline povzrocajo korozijo ko­vin, še posebej bakra. pri tem nastajajo used­line, ki so seveda nezaželene. 

• 
povzroca razkroj hladilne snovi, pri tem pa se klor in fluor iz hladilne snovi spremenita v kislini, ki sta mocno korozivni in seveda strupeni 


Kako vodna vlaga sploh pride v sistem: 
• 
izpušcanje starega hladilnega sredstva ali pol­njenje novega ni bilo dovolj skrbno izvedeno 

• 
slabo tesnenje sistema, vodna vlaga pa prodira skozi najmanjše odprtinice 

• 
hladilne snovi in olja so higroskopicna Kako prepreciti vodno vlago v sistemu: 

• 
nepredušno je treba zapreti cevi 

• 
preveriti je treba gostoto zraka 

• 
izpustiti staro hladilno sredstvo 

• 
dodati novo hladilno sredstvo 

• 
dodati pravo kolicino olja 

• 
preveriti vodno vlažnost skozi stekleno okence 

• 
uporabiti sušilni filter z molekularnim sitom in 


aktiviranim aluminijem Sušilni filter v prerezu: 
VZMET ADSORBEN" 

RAZDELILNIK HLADILNEGA 
IZHODNI SREDSTVA 
FILTER 
Stran 42 
SIE!KiLBm OKEt41CE 

l!ZSIOPt4A l
CEV JELO 
SUŠ111..:0 -lfllLIER 


Sušilnik zraka Naprava, ki zagotavlja dobavo suhega zraka pnevmatskim napravam. Stisnjen zrak namrec vsebuje vodo (vlago), ki je v obliki vodne pare vsebovana v ozracju in se pri tlacenju zraka v kompresorju nabere v omrežju. Vlaga lahko povzroci korozijo in druge motnje (npr. zamrznitev prikljuckovpri nizkih temp.). Sušilniki zraka so vgrajeni neposredno pred uporabnikom. Po pnevmaticnem omrežju pa mo­rajo biti predvideni še izlocevalniki kondenzata, ki morajo biti namešceni na najnižjih tockah omrežja. Poznamo 3 POSTOPKE za sušenje zraka: 
1. Absorpcijsko sušenje: stisnjen zrak prehaja skozi plast nasutega sušilnega sredstva, skate­rim se vlaga iz zraka kemicno veže. Absorben­te (klorkalcij, fosforjev pentoksid itd.) je potreb­no zamenjati, ker se iztrošijo. Na prehodu sko­zi sušilnik nekaj vlage kondenzira in jo je pot­rebno izlocati. Na ta nacin je mogoce zracno vlažnost znižati za 1 O -15%. 
t 


sušilno sredstvo 
kondenzat 

2. 
Adsorpcijsko sušenje: sušilna snov (adsor­bent, ponavadi silicijev dioksid v obliki zrn ali kroglic) zadrži vlago le na svoji površini, zato je mogoce površino regenerirati z ogretim su­him stisnjenim zrakom. V praksi se obicajno uporabljata dve adsorpcijski napravi -z eno se zrak suši, z drugo pa se adsorbent regenerira: 

3. 
Sušenje z ohladitvijo: stisnjen zrak hladimo dotemperature rosišca. Najprej se zrak ohladi v to­plotnem izmenjevalniku in tam odda nekaj vla­ge. V hladilni komori pa se dokoncno ohladi do 



2 ° C, tako da se preostala vlaga skoraj v celoti izloci. Izloci pa se tudi del oljnih par (posledica mazanja kompresorja). 
toplotni izmenjevalnik 
t 


... 
sušilnik izlocevalnik vlage z rocnim in avtomatskim odvajanjem 

Namesto ušenja zraka lahko v dolocenih primerih dodajamo sredstvo proti zmrzovanju kondenzata, glej geslo Naprava proti zmrzovanju kondenzata. Sušilnik zraka -zracne zavore Naprava, ki preprecuje, da bi v zavorni sistem vstopal vlažen zrak. Vsebuje sušilno snov,ki zraku odvzema vla­go. Smer pretoka zraka med delovanjem zavor prikazuje spodnja risba desno: 

SUŠILNO SREDSTVO 

Na sušilnik zraka je dodatno prikljucen še 4 do 6 litrski regeneracijski rezervoar, glej prikljucek 22. Ko izkljucimo napajanje, stece zrak iz regeneracij­skega rezervoarja skozi sušilnik na prosto, na tej poti pa regenerira sušilno snov. Pot zraka pri re­generiranju prikazuje spodnja risba. 

Da pozimi preprecimo zamrzovanje, je v sušilnik 
zraka vgrajen še približno 100 W (5 A) grelnik. Namesto sušilnika zraka se lahko uporablja tudi naprava proti zmrzovanju kondenzata,glej poseb­no geslo. Deluje tako, da stisnjenemu zraku doda­
Ferdinand Humski 
Stran 43 
° 
Stržen Uedro) svedra ima nagib O 5steblu povecuje, utora pa se zmanjšujeta. 
. 
DEBELINA FAZNA PLOSKEV 
. . ·-­
JEDRA (VODILNI ROB) 
REZILA II'= 55 HRBTNA PLOSKEV 
CEPILNA PLOSKEV 
ja snovi, ki preprecujejo zmrzovanje kondenzata: 
špirit, glicerin ipd. 
SUV Okrajšava za terencu podobno vozilo, ang. Spori Utility Vehicle. Glej pojasnilo pod geslom 
Terensko vozilo. 
Sveca Glej Kandela. Svecka Priprava za vžig goriva v bencinskem 
motorju z elektricno iskro. Tudi priprava za gretje 
goriva v dizelskem motorju. in se proti 

1 
Pri VRTANJU PLOCEVINE uporabimo trike: 
BREZ PRILOG SE BO 

IZVRTINA RAZP ARALA // 
LA,//"' 
N UPOGNI
Sveder Orodje za vrtanje. Razi. grezilo, povrtalo. 
I
KOT VIJACNICE , (PRIBLIŽNO ENAK 
Svedri so dvo-ali vecrezna orodja. Kot pri vseh 

vrstah odrezavanja je tudi pri svedru osnova klin: 
CEPILNEMU KOTU y) 
FAZNA PLOSKEV CEPILNA 

!t 
(VODILNI ROB) PLOSKEV S "SE
NDV IC" PRILOGO 
/·~-._, 

v 
PROSTA PLOSKEV 
l 
BO IZVRTINA GLADKA /. 

GLAVNI 
INRAVNA /// 
REZALNI ROB--­
KOT KONICE E _____,,/i 
ce je kot vijacnice 1c majhen, je vijacnica strma. Normalni svedri imajo 1c = 16° do 30°, svedri za ži­
Obstajata pa tudi dve vrsti svedrov, ki sta name­
° 
lave materiale 10do 13°, svedri za mehke mate­njeni prav za plocevine: konicni sveder za ploce­
° ° 
riale pa 30do 40. 
vine in stopnicastni sveder. Pri vrtanju s konicnim svedrom za plocevine se moramo zavedati, da bo tudi izvrtina konicna. Pri vrtanju moramo uporabiti majhne hitrosti. Stopnicasti sveder pa ima stopnicke s koraki po približno 2 mm. Vsaka stopnicka je popolnoma ci­lindricna, prehod med stopnickami pa je poševen -da se na ta nacin strga izvrtina. 

ce nimamo na razpolago ustreznih povrtal, lahko 
Posebnost je le v tem, da se rezalni rob pomika v luknjo po vijacnici. Zato smer rezanja pri vrtanju ni vodoravna.Nagib, pod katerim sveder reže, je od­visen od podajalne hitrosti f [mm/vrt]. Zaradi nagi­ba vijacnice se prosti kota zmanjša na a1 (delovni 
prosti kot), cepilni kot y pa se poveca na y1 (delov­ni cepilni kot). Ce bo podajanje preveliko, bo a1 enak O in sveder sa lahko poškoduje ali zlomi. 
V grobem delimo svedre v TRI SKUPINE: 
1. 
Svedri za navadno vrtanje: globina vrtanja ni vecja od petih premerov izvrtine (5·d), uporab­ljajo se predvsem vijacni svedri. 

2. 
Svedri za globoko vrtanje: za zelo globoke iz­



a 

a 
10 0 25 0 

1 = 1 = 35• 
1 = 
V luknji vodi sveder njegov vodilni rob oziroma rob z ostrino, ki tece vzdolž celotne vijacnice. Ši­rok je do 4 mm in je odvisen od svedrovega pre­mera. Nastane tako, da hrbet svedra frezamo. Zaradi roba z ostrino so torne ploskve svedra v luknji nekoliko manjše in zato se sveder ne more zagozditi v luknji. Dva rezalna roba povezuje precno rezilo oziroma precni rezalni rob. Vidimo ga, ce gledamo sve­der s cela. Leži pod kotom 55 ° 
glede na oba rezal­
natancne, gladke in dolge luknje (razmerje globi­
vrtine, uporabljajo se posebni enorezilni svedri 
z nesimetricnim rezilom. 
3. Svedri za vrtanje z jedrom: izrežemo samo 
na robova. Precni rob ne reže, temvec strga. na 
na vrtanja/premer>250) izdelamo s TOPOVSKIM 
njem se pojavljajo zelo velike sile.Ce ga zbrusimo 
SVEDROM, ki ima po celotni dolžini utorza odva­
v konico, tedaj sveder ne more rezati! Rezalne 
janje odrezkov. Navadno je tudi prevrtan po celot­
ozek zunanji pas izvrtine, v sredini pa ostane 
jedro, ki ga je mogoce še uporabljati. Uporab­
ljajo se predvsem cevni svedri. 
pogoje pa lahko izboljšamo, ce skrajšamo precni 
ni dolžini -skozi to izvrtino dovajamo hladilno te­
rezalni rob z dodatnim brušenjem vijacnih utorov. 
kocino pod velikim tlakom (~40 bar), za hlajenje 
rezila in odplavljane odrezkov po utoru na prosto. 
VRSTE SVEDROV: KONICASTI SVEDER je najenostavnejše orodje za vrtanje, iz katerega so se razvile druge oblike. Ima dva glavna rezila. Precno rezilo mora ležati 
° ° 
tocno v sredini. Kot konice je med 100in 120, vecji je pri tršem obdelovancu. Prosti kot znaša 
° 
med 5in 6°. Z nizkimi stroški jih lahko izdelamo tudi sami. Rezalni ucinek povecamo, ce popilimo vdolbino na cepilni ploskvi. Ti svedri imajo slabo vodenje (uhajajo v stran), zato jih uporabljamo le še za luknje do . 0,2 mm in za nestandardne lukn­je (kadar je nabava spiralnih svedrov predraga). 
$ 

PRECNO REZILO 
Za obicajna dela skoraj izkljucno uporabljamo VIJACNI (spiralni) SVEDER, pri katerih se izvrtina širi iz sredine in ki ga v luknji ne zanaša. Leta 1864 ga je izumil American Stephen A. Morse. Za vijacni sveder sta znacilna dva utora za odva­janje odrezkov. 
rn f'ci.:' 
VUACW 
UTOR 
BRUŠENJE UTOROV 
Svedre obicajno brusimo rocno in pri tem seveda naredimo napako -precno rezilo vsaj za malen­kost pomaknemo v eno ali drugo stran. Posledica tega je, da z istim svedrom po brušenju izvrtamo od O, 1 do 0,5 mm širšo luknjo kot pred brušenjem. 
Premer svedra merimo na vrhu. Za svedre od. 1 O do. 80 je premer izdelan v toleranci h9. Da se na bokih pri vrtanju ne bi pojavilo preveliko trenje, se premer svedra od konice proti držaju zmanjšuje za 0,1 do 0,15 mm na 100 mm. 


Praviloma ima samo eno rezilo, ki poteka tocno v smeri polmera precnega prereza in se ne zvija, kot npr. pri vijacnem svedru. Zaradi asimetricne oblike rezila nastaja del rezalne sile tako, da se hrbtni del svedra naslanja ne že izvrtano luknjo. Izvrtina se izreže naenkrat po celotnem prerezu -ni tako, kot pri vijacnih svedrih, pri katerih se izvrti­na širi iz sredine. Zato je vcasih potrebno neka­tere izvrtine predvrtatiz vijacnim svedrom. Topov­ski sveder je dobil svoje ime zato, ker izpolnjuje tudi zahteve za izdelavo cevi strelnega orožja. 
CIŠCENJE OLJA 

Za globine 8-50 kratnih debelin svedra uporablja­mo GLOBINSKE SVEDRE, ki imajo posebne obli­ke. Nekatere oblike so podobne topovskim sved­rom, druge imajo pritrjene rezalne plošcice (kot stružni noži). Obicajno so od znotraj hlajeni(ima­jo notranje kanale). Najprej se zvrta luknja globine trikratne debeline svedra, ki je potem vodilo za globinski sveder. Povecana je zahteva po majhnih odrezkih -predvsem zaradi lažjega odvajanja. 

Ferdinand Humski 

Zgornja risba prikazuje BTA svedet za globinsko vrtanje, ki je sestavljen iz glave in držala. Spoj ima navoj, kar omogoca zamenjavo izrabljene glave. 
Centrirni oz. sredilni svedri se uporabljajo: 
• 
za izdelavo centriranih izvrtin pri obdelovancih, ki jih bomo stružili tako, da jih bomo podprli z vrtljivo konico na konjicku, 

• 
za izdelavo centriranih izvrtin pri obdelovancih, ki jih bomo vrtali na stružnici, 

• 
za obdelovance, ki jih brusimo med konicami. Sredino postavimo na konjicku. Sredilni sveder je izdelan tako, da ne bo opletal med vrtanjem sred­njice. Na obeh koncih orodja je kratek cilindricni sveder, ki se podaljša v stožcasto grezilo. Prvi del svedra izdela izvrtino, ki jo nato drugi del razširi na kot 60 ° ali celo dvostopenjsko do 120 ° . Valjasta 


luknja ne sme biti prekratka, da konica konjicka ne bi nasedla: 
f)I.--(. 
Za vrtanje z jedrom uporabljamo predvsem: 
• 
vrtalni drog (A na spodnji sliki) je namenjen tudi za vrtanje velikih premerov: glava s centrirnim cepom in z dvema nožema za izrezovanje 

• 
kronski sveder (B na spodnji sliki) 

• 
cevni sveder za globoko vrtanje (C) 


A) 


B) OBLIKE STEBEL pri svedrih: 



o (Q) @ ® 
:2 a 4 

1-okroglo ovalno 2-ovalno in posneto 3-šestrobo 4-konusno, Morse konus. Svedri so toplotno obdelani do vratu, steblo pa je mehko -zato se sveder obicajno odlomi pri vratu in ga še lahko dobimo iz luknje. Svetilka Glej Žarnica. Svetilnost Moc svetlobnega vira na enoto pros­torskega kota. Merska enota -glej Kandela [cd]. 
Svetlina 
1. 
Razpon, premer, prostornina cevastega pred­meta ali organa. Tudi lumen. 

2. 
Odprtina, skozi katero prihaja svetloba: oken-


Stran 44 

ska, vratna, kletna svetlina. Sin. lumen. Svetloba Elektromagnetno valovanje, za katere­ga je obcutljivo oko ali kakšen drug vidni organ. 
Vidna svetloba: 

od 350 (modra)do 800 nm (rdeca) Valovne dolžine same po sebi niso obarvane -obcutek barve ustvarijo šele ociin možgani. Prim. Rentgenska svetloba, Radijski valovi. 
Soncna svetloba vsebuje sevanje valovnih dol­žin celotnega vidnega spektra. Zato prihaja do mešanja barvnih vtisov, kar se v naših oceh pokaže kot bela barva. S pomocjo steklene prizme lahko posamezne va­lovne dolžine soncne svetlobe naredimo vidne, enako kot pri mavrici. Govorimo o razstavljanju svetlobe v njene mavricne ali spektralne barve: 


KRATKOVALOVNA  DOLGOVALOVNA  
ULTRAVIJOLICNA  INFRARDECA  
.____  ­ 
10 -380 nm, NEVIDNA  780 nm -1 mm, NEVIDNA  
Svetlobno tipalo  Glej Opticni Senzor.  

Svincenje Kovinska prevleka, uporabna za dele, ki naj bodo odporni proti žveplu, žveplenim spoji­nam,kemicno mocno delujocim tekocinam, pli­nom in param, ki ne vsebujejo kislin. Take pred­mete pogosto uporabljamo v industriji za kotle za kisline in za vodovodne cevi. Podobno kot pri kositrenju predmet najprej teme­ljito ocistimo, lužimo in izpiramo v vodi. Ker se svi­nec težko spaja z železom, železne dele najprej pocinkamo. Nato predmet potopimo v svincevo kopel pri temp. 340 -360 ° C. Zaradi boljše obstoj­nosti dodamo kopeli nekaj kositra in antimona. Svinec Simbol Pb iz lat. Plumbum. Mehka in težka kovina modro sive barve z gostoto 11,35 kg/dm3, tališce 327,5 ° G. Vrstno število 82, relativ­na atomska masa 207,2. Dobro se valja,k!Ji.§. in stiska.Na zraku hitro oksidira,nastala oksidna plast preprecuje nadaljnjo oksidacijo. Cevi za vo­do se prevlecejo z zašcitnim slojem PbCO3 ali 
PbSO4. Obstojen je na žveplovo(VI) kislino, sicer ga kisline raztapljajo. Je slab prevodnik toplote in elektrike. Legiran z antimonom in arzenom posta­ne krhek in trd. Neprepusten je za rentgenske žarke. V obliki par (uprajenje že pod 700 ° C) ali prahu in mnogih spojin je svinec zelo strupen. Uporaba: za legiranje avtomatnih jekel, za elek­trode pri akumulatorjih, za šibre, plombe,prevleke za kable, za ležajne zlitne,mehke lote,bele kovi­ne, tiskarske zlitine, za zašcito pred rentgenskim 
in gama sevanjem, za svinceve barve (npr. minij Pb3O4, svincevo belilo), utežina kolesih, za izde­lavo vitraža, svincev oksid za posebne vrste stek­
la, nekoc za povecanje oktanskega števila. Svitek Glej Torus. Svora Priprava za stiskanje, stezanje, pritrjeva­nje, mizarsko orodje. Prim. Spona. 


Svornik Glej Sornik. SW Kratki val KV, ang. short wave. HF, prim. AM. SWL Zastarel izraz za "sprejemni radioamaterji", ang. Short Wave Listener. Danes je pravilnejša oznaka RS. SWOT Ena najpogostejših analiz, ki naredi mar­ketinško delo sistematicno, obenem pa nam olaj­ša odlocanje oziroma reševanje problemov. Npr.: ali se odlociti za prodajo novega izdelka (storitve), kam usmeriti poslovanje, katere pro­grame opustiti itd. Ang. strengths, weaknesses, opportunities and threats, v slovenšcini PSPN matrika -prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Mi imamo samo 100% energije. Ce jo bomo razpr­šili na prevec koncev, tedaj na nobenem podrocju ne bomo uspešni. Prav v tem primeru nam poma­ga SWOT analiza -pove nam, kam je treba usme­riti svojo energijo: kaj je nujno, kaj je pomembno. 
Šablona 
1. 
Priprava za veckratno izdelovanjes posnema­njem vzorca: ~ za risanje, struženje, pleskanje. 

2. 
Nenastavljivo merilno orodjeza ugotavljanje ustreznosti lokov, zaokrožitev, navojev: navojna 



Šajba Popacenka iz nemscIne (die Scheibe: šipa, plošca), pomeni pa šipa (steklo). šamot Pri visokih temp. in z dodatki žgana glina. 
Primerna je za težko taljive izdelke, ki so obstojni pri visokih temperaturah. Prim. Magnezit. šarnir Priprava, s katero sta spojena dva pre­micna dela. Nem. das Scharnier. Npr. ~ za zapi­ranje okrasnih škatlic, etuijev itd. Sin. zapirnica. šasija Nosilni okvir (trdno ogrodje) pri nekaterih vozilih. Nanjo je pritrjena karoserija in drugi deli vozila, npr. krmiljenje, vzmetenje in obese, kolesa, zavore itd. Prim. Ogrodje, Karoserija, Podvozje. Šasija v obliki okvirja (lestve) pri tovornih vozilih: 

J 

Nosilni okvir pri terenskih vozilih: 
Ferdinand Humski 
Stran 45 

Šasija v obliki nosilne plošcadi 

Sonosilna izvedba pri majhnem transporterju: 
SONOSNA NADGRADNJA 
STRUKTURA 

Šasija turisticnega avtobusa v obliki predalcja: 





Šeping Vodoravni pehalni stroj, po nemški firmi Schepping. šerardiranje Oplemenitenje s prevlekami, po­drobneje pod geslom Cinkanje. Sin. šerardiziranje. šestilo Orodje oziroma priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov in za merjenje manjših razdalj. Npr. gozdarsko, mizarsko, objemno, me­rilno, zarisno, redukcijsko, votlinsko (za merjenje lukenj), konicasto (šilasto) itd. šestilo. Glej Merilno šestilo, Zarisovanje. šestnajstiški Ki ima za osnovo število šestnajst, npr.: šestnajstiški sestav. Prim. Številski sestav. Šilo Okroglo in konicasto orodje -ošiljen vijac. Konica je lahko oblikovana tudi iz treh ravnih plos­kev. Šilo je pogosto uporabno orodje. Cevljarsko šilo ima še uho in je v bistvu velika šivanka. 

Šina Nepravilen izraz iz nem. die Schiene . tir­nica, tracnica, kovinski trak, opornica. Sin. šija. Npr. šija za obešanje kuhinjskih elementov: 

Širhakel Železna palica s kavljem, ki je namenje­na za cišcenje pepela in razgrebanje žerjavice v štedilniku. grebljica. Seveda je to nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Schllrhaken), pri ce­mer schllren pomeni grebsti. 

Škaja Oksidna plast na kovini, ki nastane ob žar­jenju pri visoki temperaturi. Npr. železov oksid, ki odpada pri kovanju in se lušci pri valjanju. Sin. plena, okujina. Prim. Alitiranje. Škarjasti signal Bistabilni ventil ne more delo­vati, ce se na obeh njegovih prikljuckih hkrati poja­vi signal za preklop: 
IZHODNI PRIKLJUCKI ? 
SIGNAL r-----. /1 SIGNAL Z LEVE. Z DESNE 
? 
TLACNO -ODZRACEVALNI . 
I 
PRIKLJUCKI ..L 
O V To je nedefinirano stanje ali škarjasti signal. Takšni problemi nastajajo samo pri bistabilnih potnih ventilih. Sin. dvostransko delujoci signal. 
Krmilni signal ne more preklopiti bistabilnega ven­tila, ki že ima signal z druge strani. Zato bistabilni ventil ostane v tistem položaju, ki je dolocen § casovno hitrejšim signalom. Ce je bistabilni ventil del koracnega krmilja, se krmilje ustavi. Takšna situacija se pogosto zgodi, kadar cilindri preko koncnih stikal vzajemno krmili­jo eden drugega. 
Najbolj preprost primer škarjastega signala lahko prikažemo na enem samem dvosmernem delov­nem valju: 
1A1 1S1 
--o 1 
1 
1 
1 

Ce pritisnemo tipko 1S0+, se delovni valj 1A1 ne bo izvlekel prav zaradi škarjastega signala: 
1A1 1S1 

1 2 
+-----+----+ 
1A1 
V našem preprostem primeru se diagram pot-ko­rak sploh ne more niti zaceti. Poglejmo še primer z dvema cilindroma: 
1. 
S cilindrom 1 A je treba vpeti obdelovanec. 

2. 
Nato obdelovanec s cilindrom 2A ožigosamo. 


3.V zadnjem koraku sledi še izpenjanje.Narišimo si tehnološko shemo: 

Ferdinand Humski Stran 46 


Obicajno je 2D skica bolj razumljiva: 
1A 
.I 

o 

Želeni diagram pot-korak izgleda tako: 

1 2 4 5=1 

1A 
1S1-,.:...--+---+---+-. 
2S2+---+--•--+--+ 

2A 
2s1--.--+--.--+ 
Skrajšani zapis zaporedja delovnih gibov: 
1A+, 2A+, 2A-, 1A­

Najprej si zamislimo in nato narišemo pnevmatic­no shemo, ki se nam zdi na prvi pogled primerna: 
N 
CII ­
N N 


. CII 
... 
... 
CII 
N 

CII ­
VI • 
... 
... 

<( 
> 

... 
.... 
... 


Ampak, pri preizkusu vezja kmalu ugotovimo in z modro barvo oznacimo prvi problem -že v 1. ko­raku (pritisk na 1 S3) se valj 1 Ane more premakni­ti, saj ima bistabilni ventil 1 V1 že pred tem signal na prikljucku 1 A-(imamo torej škarjasti signal): 
N 
. C/1 
... 

C/1 • 
N 



... 
... 



1 2 4 5=1 
1s2.-,....._. ......... .,..._...,._"'"""',....... .......... 

1A 
1s1, ... 
-......... ---. 
.-......,--1-­
2S2 ------t----::a1r---r--­

2A 



= 
1 2 3 4 5 11 

1A 
1S1 ..P:...--+----lf---+------'• 2S2 +---+---.c---+--+ 


2A 


Vendar, zadani problem z dvema cilindroma ni ne­rešljiv. Rešimo ga lahko s pomocjo kaskadne me­tode,ki nam omogoca, da se spretno izognemo škarjastim signalom. 
Škarje 
a) Orodje za striženje iz dveh rezil,ki se ob priti­sku na rocaja odpirata v obliki crke V. Tudi splošno rezalno orodje (krožne ~ itd.). Vrste škarij: glej geslo Striženje. 


b)Okovje z dvema krakoma, za omejevanje ali pritrjevanje drugih sestavnih delov (~ pri škripcu). Tudi navzkriž povezani palici ali dva kosa lesa (streha na škarje). 

Vrste škarij: glej geslo Striženje -vrste škarij. Škarje za tanko plocevino To so predvsem P..@.:: nosne manjše škarje, ki so lahko mehanske (roc­ne, klasicne), elektricne ali pnevmatske . Tako izgledajo elektricne rocno vodene škarje: 

Pnevmaticne škarje: 

Poznamo dve vrsti klasicnih rocnih škarij: 
-desne:gledano v smeri rezanja prodira zgornje rezilo v material desno od spodnjega rezila; pi: sarniške desne škarje(za rezanje papirja ipd.) so pogosto tako oblikovane, da lahko v rocaj udobno porinemo le prste desne roke 
-leve:gledano v smeri rezanja prodira zgornje rezilo v material levo od spodnjega rezila 
ZGORNJE ZGORNJE 
REZILO REZILO 

LEVE DESNE 
ŠKARJE ŠKARJE 

Navadne kleparske škarje so izvedene pred­vsem v dveh oblikah. Klasicna oblika: 
Ferdinand Humski 
Stran 47 



Buldog oblika: 


Desne škarje uporabimo tako, da bo izdelek na desni strani (kjer se nahaja gornje rezilo), odpa­dek pa na levi strani. Prednostno so primerne za rezanje levih radijev (oznaka L na spodnji risbi) ­izbocen del (krog) je odpadek, vbocen del (ploce­vina z luknjo) pa izdelek. Leve škarje uporabimo tako, da bo izdelek na levi strani, odpadek pa na desni. Primerne so pred­vsem za rezanje desnih radijev (oznaka D na ris­bi) -pri tem je izbocen del (krog) spet odpad, vbocen del (plocevina z luknjo) pa je izdelek: 

Posebne izvedbe prenosnih rocnih škarij: Škarje za ravni izrez ali pelikan škarje so oblikova­ne tako, da odrezana plocevina lepo in brez zvija­nja drsi na obeh straneh, torej tudi na strani spod­njega rezila. Te škarje "spušcajo" plocevino skozi: 

Škarje za rezanje krogov so oblikovane tako, da je izrezan krog izdelek in ne odpadek. Desne škarje za rezanje krogov imajo rezila zaokrožena v levo, leve škarje za rezanje krogov pa imajo rezila zaokrožena v desno: 
GORNJE REZILO 
/4c ---.?. 
DESNE LEVE 
ŠKARJE ZA REZANJE KROGOV 
Zarezne škarje delujejo tako, da rezilo reže navz­gor, ko stisnemo rocice skupaj. Sin. nibbler škarje (ang. nibbel: oprezen ugriz), škarje za rezljanje plocevine. Ker škarje režejo dvostransko, se med rezanjem izloca trak, ki je enak širini rezila. Zvijanje plocevine je minimalno: 
Zarezne škarje se pogosto prodajajo v pnevma­ticni ali elektricni izvedbi. Prim. Striženje -vrste škarij. Škart Slab, nekvaliteten izdelek, izmecek, izmet, izvržek, odpadek. Nepr. ausšus. Škripcevje Priprava za dviganje težjih bremen, ki jo sestavlja vec povezanih škripcev. Poznamo: 
a) 
Škripcevje na vrv. 

b) 
Škripcevje na verigo. Izracun vlecne sile pri škripcevju: 


Najprej moramo znati lociti med PRITRJENIMI (levo) in GIBLJIVIMI (desno) škripci: 

Fz ... vlecna sila [N] F L ...... sila teže [N] Sz .... vlecna pot [m] sL ... dvižna pot [m] Pritrjeni škripec samo obrne smer delovanja sile, 
vlecna sila pa je natanko tako velikakot sila teže: 
== 
FzFL SzSL Pri gibljivem škripcu pa se teža bremena FL QQ: razdeli na število vrvi ki so povezane z gibljivim škripcem -to so NOSILNE VRVI. Na naši sliki sta z gibljivim škripcem povezani dve nosilni vrvi, zato se sila teže enakomerno porazdeli na 2 dela: 
1 
= 
Fz 2·FL 
Po drugi strani pa se vlecna pot podaljša: 
= 
2-sL Delo, ki ga opravi vlecna sila, je enako delu, ki se opravi za dvig bremena: s2 
= = = = 
Az Fz·Sz 1 /2· FL·2·sl FL-sl AL [J] Na osnovi te ugotovite izpeljemo splošno formu-
1.Q za vlecno silo in vlecno pot pri škripcevju: 1 
= 
Fz ·FL 
= 
-;,in Sz n·sL n -število nosilnih vrvi [/] 
Primeri dolocanja števila nosilnih vrvi n: 

n=6 
n = 5 n=6 

Osnovna ideja POTENCIALNEGA ŠKRIPCEVJA je v tem, da uporabimo cim manj pritrjenih škrip­cev(ki ne zmanjšujejo vlecne sile) in cim vec gib­ljivih škripcev(ki zmanjšujejo vlecno silo). VSAK GIBLJIVI ŠKRIPEC IMA SVOJO VRV, ki je veza­na na podporo in na naslednji škripec. Najnižji gibljivi škripec prenaša celotno težo, naslednji gibljivi škripec prevzame le polovico obremenitve itd. Zadnji gibljivi škripec je povezan s pritrjenim škripcem, da obrne smer delovanja vlecne sile navzdol. Velja enacba: 
FL . n 
Fz " 1n Sz 2 · SL 
2 n .... število gibljivih škripcev DIFERENCIALNI ŠKRIPEC pogosto imenujemo tudi verižno dvigalo. Namenjen je za rocno dvigo­vanje zelo težkih predmetov kot npr. avtomobil­skih motorjev. Dva koluta razlicnih polmerov (r in R) sta: 
1. 
Medsebojno povezana,da rotirata skupaj. 

2. 
Nazobcana,da preprecujeta drsenje verige. Brezkoncna veriga ustvarja zanko kot kaže slika. Ce nastavimo ravnotežne enacbe, dobimo: 


FL R -r 2· R 
= = 
Fz 2· . in Sz SL· R0 
Drugace narisano diferencalno škripcevje (levo): 

Pri nekaterih izvedbahdiferencialnega škripcevja veriga ni brezkoncna,npr. vodnjak (desno): sila Fz deluje preko rocice (polmer R), silo teže FL pa dvi­gujemo z vrvjo,navito na bobnu (polmer r). V tem primeru dobimo drugacno povezavomed Fz in FL: 
r R 
= = 
r 
Fz FL· R in Sz SL· 
Poznamo tudi druge vrste mehanskih dvigal: ve­rižno dvigalo z rocico, škripce na žicni ali tracni poteg (obicajno z ragljo) -poliestrski trakovi imajo nosilnost tudi 2 t. Škripec Telo, okoli katerega je napeljana vrv ali veriga. Je element škripcevja. Sestava škripca: 
1. Os koluta,ki je praviloma mirujoca (se ne vrti).Pri kratki izvedbi škripca je os obenem tudiprecka kavlja. Škarje pa pri dolgi izvedbi po­vezujejo os koluta in precko kavlja. 

Ferdinand Humski 
2. 
Vsaj eden vrtljiv kolut(kolo, vrvenica). 

3. 
Na škripec je lahko pritrjen tudi kavelj. Pritrjeni (fiksni) škripec je vpet v nepomicnih škarjah. Gibljivi (prosti) škripec pa vsebuje tudi kavelj in se premika z bremenom vred. Šlauh Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Schlauch), kar pomeni gibka cev. Šleper Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Sattelschlepper), kar pomeni vlacilec. 



Šlosar Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Schlosser), kar pomeni kljucavnicar. Šmir Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Schmiere), kar pomeni mazivo. Šmirgel Nepravilni izraz, popacenka iz nemšcine (schmirgeln) kar pomeni brusiti s peskom, s smir­kom. Šmirgelpapir: brusni papir. Šoba Zožujoci se del na koncu priprav za ustvar­janje, oblikovanje, doziranje curka,npr. brizgalna, dušilna, gorilna~. Prim. Elektroerozija. Nepr. diza. Španer Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (spannen -napeti, vpeti), slovensko: napenjalka. Špena Udomacen izraz, ki pomeni odrezek (npr. pri struženju, frezanju). Špendirati oz špendati: porabiti, potrošiti za koga. Špengler Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (der Spengler), kar pomeni klepar. Šper plata Nepr. izraz, popacenka iz nemšcine (die Sperrplatte), kar pomeni vezana plošca. Špera Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Sperre), kar pomeni zapora, blokada. V avto­mobilizmu se ta izraz pogosto uporablja za zaporo diferenciala -glej istoimensko geslo. Špica Nemška popacenka (die Sptize), kar pome­ni konica. Tudi napera pri kolesu. Špiccanga Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Sptize -konica, die Zange -klešce): ko­nicaste klešce (npr. prijemalne). Razlikuj:poseb­na oblika so klešce za segerjeve obrocke (zuna­nje, notranje, ravne, ukrivljene), glej Vskocnik. Špijon Merilni listek, nenastavljivo merilno orodje. 

o 
!!), 

Špindel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Spindel), kar pomeni vreteno. Npr. ~ preše, stružnice ipd. Špinel Poldrag kamen rdece, modre, zelene barve. Špirit Z dodatkom grenkih snovi denaturirani ci­sti alkohol (etanol). Tudi industrijsko pridobljen al­kohol. Npr. gorilni, lesni ~ (pridobljen iz lesa). Uporaba: kot dodatek proti zmrzovanju, za cišce­nje mastnih površin (orodje, oprema ... ), za redce­nje barv in lakov na sinteticni (alkidni, oljni) osnovi ipd. Špirovec Poševni strešni tram. Špirovci se stika­jo v slemenu, nanje se pribijajo letve za polaganje opeke. Sin. šperovec. Šplinta Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (der Splint), kar pomeni razcepka. Šporhet Nepravilen izraz, popacenka iz nem. Sparherd: štedilnik, sestavljenka iz sparvarce­
= 

vati in Herd=pec, t.j. varcna pec. Šprengring Nepravilen izraz, popacenka iz nem-
Stran 48 

šcine (der Sprengring: vzmetna podložka). Pogo­sto oznacuje vskocnik (Seegerjev obrocek), lahko tudi brez ušes: 


Šprenta Nepravilen izraz, popacenka nemškega izvora, brez jasnih povezav z nemškimi beseda­mi, pomen: varnostna vzmet. Šprickit Nepravilen žargonski (avtolicarski) izraz, ki pa se v Sloveniji široko uporablja. Pravi nemški izraz je Spritzspachtel (der Spachtelmasse je kit), der Spritzkitt pa je avstrijski izraz za: 
1. 
Predlak (polnilo pri licarstvu, nem. Filler / Fllller) pri troplastnem sestavu reparaturnega licenja. 

2. 
Temelj in polnilo obenem (temeljno polnilo, kompaktprimer, nem. Grundierfllller, ang. pri­mer surfacer) pri dvoplastnem sestavu repara­turnega licenja. 


Temeljnemu premazu (primeru ali "grundu") pri troplastnem sestavu reparaturnega licenja, ki ne vsebuje predlaka, pa se nikoli ne rece šprickit,pa ceprav se tudi primer brizga (šprica) na površino! Sin. brizgalni kit, tekoci kit, površinski kit. Špula Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Spule), kar pomeni tuljava. Prim. Cinšpula. Špura Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Spur), kar pomeni sled, tehnicno pa je to ste­kanje. Ce "nastavljamo špuro", tedaj je s tem miš­ljeno nastavljanje stekanja avtomobila. Prim. Špurštanga. Špurhebel Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (der Spurshebel), kar pomeni jarmov vzvod. Glej risbo pod geslom Krmiljenje vozila. Špurštanga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Spurstange), kar pomeni jarmov drog oziroma povezovalni drog volana. Glej risbo pod geslom Krmiljenje vozila. Šrafura Standardizirane tanke vzporedne crte razlicnih vrst, s katerimi seshematsko oznacuje material na prerezih strojnih delov. V strojništvu se najvec uporablja šrafura s tanki­mi polnimi crtami, nagnjenimi pod kotom 45° proti srednjici ali osi elementa. Zelo ozke prereze(npr. tanke plocevine) šrafi­ramo tako, da jih pobarvamo. Nekaterih strojnih elementov v vzdolžnem pre­rezu ne šrafiramo: vijaki, kovice, zatici, mozniki, sorniki, osi, gredi, rebra, rocice koles. V precnem prerezu pa jih šrafiramo. Šrauf Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Schraube), kar pomeni vijak. Šraufzvinga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine die schraubzwinge: navojni primež, oziroma mizarska spona. Prim. Cvinga. Šraufenciger Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Schraubenzieher), kar pomeni vijac (ne: izvijac). Šraufštok Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (der Schraubstock), kar pomeni primež. Šreder Nepravilen izraz za drobilec, napravo za drobljenje (rezanje in upogibanje), po nemškem podjetju Schroder Maschinenbau GmbH. Šropanje Groba obdelava na obdelovalnih stro­jih (stružnica, frezalni stroj itd.), iz nem. schrup­pen: grobo ostružiti. Šropar: grobi rezkar. šrotanje Droblenje, iz nem. schroten. štancanje Postopek velikoserijskega plasticne­ga preoblikovanja -preoblikovanje plocevin in pro­filov, pri katerem se debelina materiala bistveno ne spremeni. Postopek izdelave zajema: -oblikovanje s pesticem (patrico) in matrico na 
posebnih stiskalnicah -rezanje (odrezovanje, zarezovanje, izrezovanje 
porezovanje, prediranje, obrezovanje, luknjanje, 
obrezovanje in podobno) ter 
-hladno plasticno preoblikovanje:krivljenje, rav­nanje, upogibanje, prepogibanje, zgibanje, viha­nje in podobno Najpomembnejše VRSTE (postopki) štancanja glede na nacin preoblikovanja: 
a) Upogibno štancanje: oblikovanje plocevine z upogibnim orodjem, pri katerem imata patrica in matrica vzporedne delovne ploskve. Najpogo­steje s temi orodji upogibamo manjše kotne profile v obliko crke U ali V. Prim. Matrica. 


b)Ovijalno štancanje, ovijanje: zapognjeni konec plocevine preoblikujemo v zvitek ali cevko. Del.: -ovijanje vzdolž ravnih robov(npr. šarnirji za okna in vrata) 
-ovijanje vzdolž zakrivljenih robov(npr. ojaca­nje robov razlicnih posod) 
c) Oblikovalno štancanje: vtiskovanje razlicnih vboklin ali izboklin, predvsem za ojacanje rav­nih ploskev na plocevinastih izdelkih; pri tem se plocevina deloma tudi razteza in tanjša 
t 

d) Ravnalno štancanje: za poravnavanje nerav­nih površin ali skrivljenih delov (posledica me­hanskih ali termicnih vplivov) 
Nem. stanzen: prebijati, izbijati, izsekovati. Prim. Preoblikovanje plocevin in profilov, Orodja za pla­sticno preoblikovanje. Štanga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (die Stange), kar pomeni drog, palica. štauhanje Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (stauchen -tlaciti, nakrciti, gnesti, zbiti, po­sedati se), kar pomeni toplotno krcenje (tudi ter­micno ravnanje, ravnanje s toploto, ravnanje s plamenom). Glej pojasnilo in risbo pod geslom Ravnanje. štefan-Boltzmanov zakon . Toplotno sevanje. štemajzel Nepr. izraz, ki pomeni izbijac, kam­noseško dleto (za obdelavo kamna), tudi dleto za kovine. Izhaja iz nem. Steinmeir..el. Prim. Majzel. štemati Nepravilen izraz, ki pomeni izbijati, dolb­sti. Izhaja iz nem. stemmen aus, tudi ~ ein Loch. štempljati Nedopusten izraz za tehniški jezik, popacenka iz nemšcine (stempeln: žigosati, der 
.tempel: žig, tudi pestic), kar pomeni žigosati. Stempelj: žig, pecat. število vrtljajev Velicina, ki prešteva vrtljaje -po­ve, kolikokrat se zavrti neko vrtece telo. Oznacuje­mo jo s crko u [vrt]. Ponavadi preštevamo vrtljaje v dolocenem casu, zato da lahko iz teh dveh po­datkov izracunamo vrtilno frekvenco. številska enacba Glej Enacba. 
številski sestav Sistem urejeno postavljenih šte­vil, ki nam poenostavi razumevanje in racunanje. Sin. Številski sistem. 
Eden od možnih številskih sestavov so rimske šte­vilke,npr. CCLXIV, MDCCCIX, DCL in MLXXXI. Ko se jih navadimo, jih hitro razumemo, vendar nam seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje z njimi še vedno povzroca težave. 

Zgornja rimska števila bolje razumemo in z njimi lažje racunamo, ce jih pišemo kot 264, 1809, 650 in 1081. Ker imamo 1 O prstov, hitro razumemo, da 264 pomeni 4 + 6· 1 O + 2· 100 oz. s potencami: 
264 = 2· 102 + 6·101 + 4-10° Števila 2, 6 in 4 imenujemo števki. Iz števkov na­stane število 264 tako, da posamezne števke množimo z ustreznimi utežmi: 102, 101 in 10° . 
Uteži so v našem primeru potence števila 10. Kot vidimo, je v tem zapisu zelo pomembno, na katerem mestustoji posamezna številka. Namrec, iste števke zapisane v drugacnem vrstnem redu, predstavljajo neko drugo število. Takšnemu nacinu pisanja števil pravimo pozicij­ski sistem, ker je zelo pomembno, na kateri pozi­ciji stoji posamerzna številka. V konkretnem primeru je število 264 zapisano v DESETIŠKEM (DEKADNEM) številskem siste­mu. Nastal je v 9. stoletju v Indiji. Do 12. stoletja se je razširil v Evropo. Z izumom tiska ga je Evro­pa povsem povzela. 
Z uvedbo decimalne vejice lahko zapisujemo tu­di deleže, manjše od 1, npr.: 
2,35 = 2· 1 QO + 3· 10-1 + 5· 10-2 Z razvojem tehnologije (racunalništvo, pnevmati­
ka itd.) so postali zanimivi tudi pozicijski števiski sistemi z drugacnimi utežmi, npr.: DVOJIŠKI (BINARNI), sestavljen iz znakov O in 1 
1101 (2l = 1 · 23 + 1 · 22 + O· 21 + 1 · 2° = 13 (1 oJ 
OSMIŠKI, (OKTALNI) 
je sestavljen iz znakov O, 1, 2, 3, 4, 5, 6, in 7 
34= 3· 81 + 4· s0 = 28 (1 0) 
(8) 
ŠESTNAJSTIŠKI (HEKSADECIMALNI) 
je sestavljen iz znakov 
O, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, A, B, C, D, E in F Crke pri tem nadomešcajo dvomestna števila: A(1 O), B(11 ), C(12), 0(13), E(14) in F(15). 
Primer zapisa šestnajstiškega števila: 
1 OD (1 6l = 1 · 162 + 0· 161 + 13· 16° = 269 (1 oJ 
Ob navajanju primerov smo pokazali tudi nacin pretvarjanja števil v desetiški številski sistem. 
Pretvorba IZ DEKADNEGA V BINARNI sistem. CELO ŠTEVILO, zapisano v desetiškem sistemu, zaporedoma delimo s številom 2, dokler ne dobi­mo kolicnik O. Pri tem si zapisujemo ostanke: 
53(10) = 110101 (2) 
1 
1531 N 
<C 
Q 
C-, 
;:;;: N 26 o O.. N 
wz 
0::N 13 1 S2. 
zZ -:::) 
zo 
.-6 O.. 
t-en 
zz 
-, 1 r-_J 
en­
,ow 3 cnw 
o:: ll. 
1 Oo 
> r:5 
5u:j 1 
:::.::::o o 
DECIMALNO ŠTEVILO, zapisano v desetiškem sistemu, spremenimo v binarno tako, da ga zapo­redoma množimo z 2: 
Stran 49 

<C C-, 
wz 
za 
t-en 
en­
o:: C.. 
..... o 
Pri nekaterih decimalnih številih se množenje ni­koli ne izide z niclo kot v zgornjem primeru. Takrat z nadaljevanjem postopka samo povecujemo toc­nost pretvarjanja med številskima sistemoma. Sedaj lahko celotno število v desetiškem sistemu pretvorimo v binarni številski sistem: 
53,125 (1 0) = 110101,001 (2) 
Pretvorba IZ BINARNEGA V OSMIŠKI sistem Binarni zapis razdelimo od desne proti levi y_ skupine po tri bite, v zadnjo skupino pa vpišemo, kolikor bitov pac ostane. Nato za vsako skupino dolocimo vrednost v osmiškem sistemu. Primer: 
11001101(2) = 11 001 101 (2) = 315(8) 3 1 5 Pretvorba IZ OSMIŠKEGA V BINARNI sistem Za vsako število osmiškega sistema vpišemo Q.Q tri bite in nato tako ustvarjene skupine sestavimo v skupen bitni zapis. Primer: 237(8) = 10 011 111 (2) = 10011111 (2) 
IZ BINARNEGA V ŠESTNAJSTIŠKI sistem Binarni zapis razdelimo od desne proti levi v sku­pine po štiri bite, v zadnjo skupino pa vpišemo, kolikor bitov pac ostane. Nato za vsako skupino dolocimo vrednost v osmiškem sistemu. Primer: 
111001101(2) = 1 1100 1101(2) = 1CD(8J 1 C D IZ ŠESTNAJSTIŠKEGA V BINARNI sistem Za vsako število šestnajstiškega sistema vpišemo po štiri bite in nato tako ustvarjene skupine se­stavimo v skupen bitni zapis. Primer: 2A3(1 6l = 10 1010 0011 (2l = 1010100011(2) 
Štift Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Stifl), kar pomeni zatic. Štirokrožni zašcitni ventil Naprava, ki je se­stavni del zracnih zavor. Naloge: 
• porazdelitev stisnjenega zraka na štiri zavorne kroge: 1 in 2. -zaviranje vlecnega vozila 
. 
-zaviranje prikolice 

. 
-dodatni porabniki (zracno vzmetenje vozila, zracno vzmetenje sedežev, polnjenje pnevmatik, dvigala, odpiranje vrat na avtobusu ipd.) 


• 
prednostno polnjenje delovnih zavornih krogov: zavorna kroga 1 in 2 pred krogoma 3 in 4 

• 
ce pade tlak stisnjenega zraka na kateremkoli zavornem krogu, tedaj štirikrožni zašcitni ventil zagotavlja tlak v ostalih zavornih krogih, priorite­to pa imata kroga 1 in 2 


Delovanje: 
• 
na prikljucku 1 doteka stisnjeni zrak iz kompre­sorja; ko je dosežen tlak odpiranja (npr. 7 bar), se odpreta oba prelivna ventila do prikljuckov 21 in 22; sedaj lahko zrak doteka v rezervoarje (tlacne posode) 

• 
ce je tlak stisnjenega zraka še nekoliko višji (npr. 7,5 bar), se odpreta protipovratna ventila ter omogocita pretok stisnjenega zraka do prikljuc­kov 23 in 24 


Ferdinand Humski 
OD TLACNEGA REZERVOARJA 
DELOVNI KROG 1 
OSTALI PORABNIKI 

POLOŽAJ POLNJENJA, DELOVNA ZAVORA (21, 22) 
. TLAK OKOLICE . STISNJENI ZRAK 

21 23 
22 24 
SIMBOL 
Delovanje zašcite: 
• 
ce se npr. na prikljucku 21 (zavorni krog 1) poja­vi netesnost, stisnjeni zrak uhaja in tlak pada 

• 
pri padcu tlaka pod "' 5,5 bar se zapre prelivni ventil ob prikljucku 21; kompresor sedaj polni samo delovni krog 2 preko prikljucka 22, dokler ni dosežen odpiralni tlak (npr. 7 bar) prelivnega ventila na prikljucku 21 

• 
tlak na prikljuckih 23 in 24 (delovna kroga 3 in 4) ostane zaradi protipovratnih ventilov zavarovan 


Štiritaktni bencinski motor 

Štiritaktni dizelski motor 

Ferdinand Humski 

w 
ROCICNA 
SAMOVZIG 
GRED 

Štok Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Stock), kar pomeni palica, podporna palica, tudi podboj (der Tllrstock -vratni, der Fenster­stock -okenski). štosštanga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine -die Stor..stange: odbijac. štrcelj Prisekano telo. štrom Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Sirom), kar pomeni tok (tudi elektricni). 
.tukatura Okrasni omet po stropu ali po stenah. Stuklati Nepr. izraz, ki pomeni podaljšati, sestavi­
. iz vec kosov. Izhaja iz nem. stllckeln (razkosati). Sublager Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (r Schub -potisk, odrivi, r Lager -ležaj). Glej Potisni ležaj. 
Šubler Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Schublehre), kar pomeni pomicno merilo. Šuko Izraz, povzet po kratici iz nemške besede Schutzkontakt. Uporablja se za vticno-spojne naprave (vtikace in vticnice) izmenicnega elek­tricnega toka, definirane po "CEE 7/4". Vtikac ima dva 19 mm dolga zatica s premerom 4,8 mm (za fazo in za nevtralni vod), razdalja med njima je 19 mm. Za ozemljitev skrbita dva ploska kontakta. Za dober kontakt v vticnici skrbijo zaponke. Tabela sestavnih delov Glej Kosovnica. Tahograf 
1. 
Naprava za zapisovanje hitrosti in prevoženih razdalj v tovornjakih, avtobusih. Tahometer z registrirno pripravo. 

2. 
Naprava za zapisovanje vrtilne hitrosti. Tahometer Priprava za merjenje hitrosti vozil s kilometrskim števcem ali za merjenje vrtilne hitrosti strojnih delov itd. Tailored blanks Glej Preoblikovanje krojenih prerezov. Ang. metal blank: izrezana (prazna) plocevina. Tailored rolled blanks Valjana plocevina s spre­menljivo debelino. Tailored tubes To so cevasto oblikovani pol­proizvodi, ki so pripravljeni za preoblikovanje z notranjim tlakom (IHU). Tailored tubes so lahko sestavljeni iz razlicno kvalitetnih jekel in iz plocevin razlicnih debelin. Po sestavljanju in varjenju posameznih delov se cev nato z visokim notranjim tlakom preoblikuje v želeno obliko, npr. kot karoserijski del v podrocju pragov ali okvirja. Takt Ritmicno ponavljanje nekega pojava, npr. gibov pri plesu (3/4, 2/4 takt itd.). Pri motorjih z notranjim zgorevanjem pa je to gib bata v poveza­vi s funkcijo,ki jo ta gib bata izvaja. Taktika Pot do cilja, seveda v okviru zastavljene strategije. Taktna veriga Sestav pnevmaticnih elementov, ki omogoca vezavo zahtevnejših pnevmaticnih koracnih krmilij. Da bi zahtevnejša pnevmaticna krmilja pocenili, poenostavili in obenem prihranili prostor, so proiz-


Stran 50 

vajalci taktne verige razdelili na module: 


Moduli se nato montirajo v povezovalni clen: 
' 


1 -modul 2 -indikator aktiviranja 3 -menjalni ven­til 4 -indikator tlaka 5 -logicna plošca 6 -priklop­na plošca 7 -zakljucna plošca desno 8 -povezo­valni clen 9 -opis taktne stopnje 10 -razdelilna plošca 11 -tesnicna puša 12 -utor za plošcico z napisom 13 -montažni okvir 14 -zakljucna plošca levo 15 -povezovalni clen 
Tako izgleda sestavljena taktna veriga: 


Taktna veriga vsebuje vsaj menjalne ventile (ki so bistabilni) in njim pripadajoce veje,ki omogo­cajo povezovanje pnevmaticnega vezja po kas­kadni metodi. Pogosto so vsebovani tudi kakšni monostabilni potni ventnili in zaporni ventili (npr. izmenicno nepovratni ventil), da je "zunanjih" pnevmaticnih prikljuckov cim manj. Katerokli taktno verigo je možno sestaviti tudi iz standardnih modulov razlicnih proizvajalcev. Razvoj elektropnevmatike je izpodrinil taktne veri­ge, ki se uporabljajo samo še v starejših pnev­maticnih vezjih. Prim. Ventilski otok. Talilno varjenje Eden od nacinov spajanja ele­mentov pri varjenju, pri katerem pride do spajanja po strjevanju materiala v okolici sticnih površin. Posam. vrste t.v. najdemo pod geslom varjenje. Talilo V splošnem: dodatek, zaradi katerega se neka snov lažje stali (npr. ~ v plavžu). PRI LOTANJU: nekovinsko gradivo /prašekali mast),ki je namenjeno pripravi na lotanje. Glavna naloga talila je, da na že ocišcenih površinah: -odstranjuje oz. preprecuje nastanek oksidov (de­
luje kot lužilo) -izboljšuje lot -cisti površino -ustvarja zašcitno atmosfero Delitev talil: 
a) 
Glede na osnovni material: 

* 
talila za težke kovine 

* 
talila za lahke kovine 



b) 
Glede na vrsto lotanja: 

* 
talila za mehko lotanjeso najpogosteje iz cin­kovega oz. amonijevega klorida; ostanki talila povzrocajo korozijo,ce niso temeljito odstra­njeni;pri manj ucinkovitih talilih na osnovi kolofonije pa lahko ostanki ostanejo na lotu 

* 
talila za trdo lotanjevsebujejo fluoride in borate, delimo jih na: 




° 

•talila za temp. ucinkovanie nad 550 G za sre­brove trde lote in 
° 

•talila za temp. ucinkovanie nad 750 G za medenino (borove spojine, npr. boraks oz. natrijev tetraborat Na2B407· 1 0H20) in trde 
lote iz novega srebra. Ostanki talil za trdo lotanje se morajo vedno zelo skrbno odstraniti. 
Prim. Lotanje. Talina Raztaljena snov ali zmes. Razi. litina. Tališce Temperatura, pri kateri preide trdna snov v tekoce stanje. Zaradi kemijskih reakcij se lahko materialu spre­meni tališce -npr. pri talilnem varjenju zrak reagi­ra z raztaljenim materialom, nastali oksidi pa ima­jo pogosto višje tališce od osnovnega materiala. Temperature tališc nekaterih tehnicno pomembnih snovi: železo 1.536°C, voda 0° c Temperature tališc pomembnejših umetnih mas: ABS 88-125° C, AMSAM 121 °C, HDPE 125­1320 C, LDPE 103-125°C, LLDPE 110-125°C, PC 145° C, PMMA 212, AMSAM 121 °C, PP (homo­polimer) 160-175°C, PP (kopolimer) 150-175°C, PS 74-105°C, PS (guma) 93-105°C, SAN 100­2000 C Prim. Strdišce, razi. talilni interval. Taljenje Prehod trdnine v kapljevino pri tališcu. Pri tem ostane tlak konstanten in je treba dovajati talilno toploto: 
Qt = m·C1 [J] m -masa snovi [kg] i; -specificna talilna toplota [J/kg] 
Voda pri 1 bar in 0°C: c1 = 330 kJ/kg. Prim. Strjevanje, Toplota, Diagram stanja. Taloženje Usedanje. Tandem Skupaj nastopajoca dvojica, par. Npr. naprava z dvema pogonoma na isto gred, padalo za dve osebi, dvosedežno kolo, tandemski zavor­ni valj pri dvokrožni hidravlicni zavori itd. 

Tangencialen Beseda, ki pomeni naslednje: 
• tangencialna sila je sila, ki deluje: 
· v tangencialni ravnini, pogosto jo imenujemo tudi precna sila: 


Precni prerez A 
(tangencialna ravnina) 
F-precna (tangencialna) sila deluje v prerezu A 
' 
' 
y 
, ____ f_ 
prerez Ase skuša premakniti, skuša ZDRSETI po drugem prerezu A 

· v smeri tangente (ce poznamo krivuljo in tan­gento) 
• tangencialna napetost deluje v tangencialni 
ravnini, tako delujeta STRIŽNA .s in TORZIJ­SKA napetosh1 (razi.: normalna napetost) 
• tangencialna ravnina je ravnina v precnem pre­
rezu nosilca (v njej se nahajajo tangencialne sile, napetosti) 
• tangencialni pospešek je pospešek v smeri tangente na krivuljo, po kateri se giblje telo; v tangencialni smeri npr. vlecemo WC papir, ki se vrti okoli svoje osi na rocici: 


Lat. tangere: dotikati se. Prim. Normala. Tangenta Premica, ki leži v isti ravnini kot dana krivulja (npr. krog) in se obenem te krivulje dotika le v eni tocki. Tangenten: v smeri tangente. Tanjenje Tanjšanje plocevine, najpogosteje z uporabo kroglastega kladiva. Tantal Sivkasta, svetla, izredno obstojna kovina. Gost. 16,6 kg/dm3 , tališce 3.030 ° C. Simbol Ta, lat. Tantalum. Je zelo odporen proti kemicnim vpli­vom, najeda ga le fluorovodikova kislina. Cim bolj je cist, tem bolj mehak in raztezljivejši je. Ce ga hladno gnetemo, se njegova nat. trdnost poveca od 350 na 1.100 N/mm2 . Uporaba: nekoc za žarilne nitke v žarnicah, nado­mestek za platino, za izdelavo kem. posodja in ki­rurških instrumentov (tudi protez), kot dodatek v zlitinah in v reaktorski tehniki. Tantalov oksid Ta20 
je krhek in tako trd, da lahko z njim pišemo po 

steklu. Karbidi (Ta C -rumen, TaC2 -siv) imajo vi­soko trdoto in tališce 3.877 ° C. Uporaba:vrezalnih orodjih, ker se tudi pri mocnem trenju ne segreje. Tantalov kondenzator Kondenzator, v katerem je elektrolit trden tantalov pentoksid. Znacilnosti: majhne delovne napetosti (redko nad 100 V), veli­ka toleranca, dokaj velik faktor izgub, velika kapa­citivnost na prostorninsko enoto. T.k. so pogosti v integriranih elektronskih vezjih. Tapeta Prevleka za stene, tudi za avtomobilsko karoserijo, za pohištvo itd. TC Glej Tovarniška cena. TCP Protokol za nadzor prenosa podatkov 
(povezovalni protokol), ang. Transmission Control Protocol. Je osnovni mrežni protokol, ki defini­ra, na kakšen nacin se bodo izmenjevali podatki med racunalniki. Z njim urejamo pretok podatkov v mreži. TCP je tok zlogov in ne sporocil. Seveda obstajajo tudi drugacni nacini izmenjave podatkov, npr. UDP (User Datagram Protocol), ki pa ni tako zanesljiv. Zaradi mnogih ugodnih lastnosti (zanesljivost itd.) se TCP skoraj izkljucno uporablja za WWW in elektronsko pošto. Vsak racunalnik, ki podpira TCP, ima transportni osebek TCP (v jedru operacijskega sistema ali kot uporabniški proces), ki upravlja tokove TCP in vmesnik do sloja IP. Osebek TCP sprejema uporabniške tokove podat­kov, jih razdeli v dele, krajše od 64 K zlogov (v praksi po navadi od 1.500 zlogov) in pošlje vsak kos kot en datagram IP. Vsak poslan paket ima svojo številko in je potrjen s strani prejemnika. 
TCP/IP pa je osnovni pogovorni jezik (osnovni protokol), ki omogoca komunikacijo preko razlic­nih medsebojno povezanih mrež. Lastnosti TCP/IP protokola sestavljata 2 naslova: 
• 
IP naslov in 


• 
DNS naslov serverja IP doloca, kako dostaviti paket, zavit v ovojnico z naslovom naslovnika in pošiljatelja. Njegova sla­bost pa je, da niti naslovnik in niti pošiljatelj nima­ta nobene možnosti ugotoviti, ali se je kak paket na poti izgubil. Protokol IP paket pacd pošlje in nanj pozabi. Je hiter, vendar nezanesljiv. Zato prenos podatkov po protokolu IP nadgradimo še s protokolom TCP. 


Stran 51 
Komunikacija sedaj poteka tako: racunalnika se najprej po protokolu IP dogovorita za uporabo pro­tokola TCP. Potem pošiljatelj vsak paket zavije v ovojnico TCP, to pa vstavi v ovojnico IP. Prejemnik jih po obrnjenem vrstnem redu odvija in potrjuje, da je pakete prejel. Ce pošiljatelj ne dobi potrdila 
o prejemu, paket znova pošlje. Paketi TCP imajo tudi oznako, kateri po vrsti so. ce se paket kje v omrežju zamudi in jih prejemnik prejme v napacnem zaporedju, jih nato vseeno sestavi v pravilno zaporedje. 

TO' 
1111.:19].1.f,;l!l 

,,_1,,.1,:: /llllUl..lili 
Tecaj Element, ki omogoca vrtenje drugemu teh­nicnemu predmetu in ga obenem tudi nosi. Prim. Clenek, Zgib, Os, Gred, Vreteno. Nepr. pant. 

Tecenje STR.: sprememba oblike materiala, brez narašcanja napetosti. Prim. Natezni preizkus. Teflon Umetna masa (termoplast), politetrafluoro­etilen, kratica PTFE, registrirana znamka podjetja DuPont. Tehnicen -tehniški Pogosto je potrebno obvla­dati razliko med obema izrazoma, pogosto se oba izraza uporabljata napacno. Celo to se zgodi, da dvom ostane, kajti razlicni slovarji trdijo razlicno. V takih primerih je dodan oklepaj. Pravilna odlocitev po mnenju avtorja vsebuje klicaj (!), ko pa tudi avtor ni vec preprican, je dodan vprašaj (?) ... 
Tehnicen Ki se nanaša na tehniko, delovanje, uporabo, uresnicitev naloge, npr.: -a analiza, atmosfera, diagnostika, disciplina, do­kumentacija, literatura, dovršenost, inteligenca (?), izboljšava, izdelek, iznajdba, izobrazba, komunikacija (!), kontrola, lastnost, napaka, navo­dila, norma, oprema, opremljenost, ovira, oznaka, pomoc, rešitev, shema, služba, spretnost, težava, vaja, vsebina (!) -i delavec, direktor, dosežek, hitrost, izum, izde­lek, jezik, knockout, napredek (!), normativ, od­delek, podatki, pouk, predpis, pregled, prevzem, pripomocek, svincnik, ukrep, urednik -o blago, delo, olje, osebje, risanje, sodelovanje, vprašanje 
Tehniški Ki se nanaša na tehnike (ljudi) in na tehniko kot stroko,npr.: -a fakulteta, fizika (!), matematika (!), mehanika, pisava (!), risba, šola, terminologija, veda, znanost, založba -i merski sistem, muzej, napredek, problem, risar, slovar (!), strokovnjak -o društvo, komuniciranje Tehnicna diagnostika . Diagnostika -tehnicna. Tehnicna dokumentacija Vsi osnutki, preracu­ni, porocila, risbe, nacrti, spricevala itd, ki se na­našajo na neki tehnicni problem. Ustvarjamo jo le takrat, ko je to potrebno, npr. : 
Ferdinand Humski 
a) 
Kadar nacin poslovanja podjetja zahteva siste­matiko, npr. pri serijski proizvodnji. Pri posami­cni proizvodnji je t.d. pogosto skromna ali pa je ni. Nadomestijo jo izkušnje, znanje delavcev. 

b) 
Kadar to zahtevajo zakoni in predpisi, npr. na­


vodila za uporabo, servisna dokumentacija itd. Ce pa neko napravo le spoznavamo ali vzdržu­jemo, tedaj t.d. le uporabljamo (pregled sestavnih delov, navodila za uporabo, delavniški prirocnik .. ) 
Tehnicno dokumentacijo v osnovi delimo na: -konstrukcijsko dokumentacijo (kdor ne planira, 
planira izgubo) in -tehnološko dokumentacija (kako izdelati). Pri snovanju tehn. dokumentacije se držimo nacel: 
1. 
Celovitost: pred ocmi moramo imeti celoten proces zajemanja in spremljanja podatkov. 

2. 
Smotrnost: vsak dokument mora služiti dolo­cenemu namenu. Vsebuje naj vse potrebne, vendar res samo potrebne podatke. 


3. Enostavnost, enotnost. preglednost in prila­
gojenost nacinu vpisovanja podatkov. Brez urejene tehnicne dokumentacije ni kvalitet­nih izdelkov, sploh pa ne izdelkov, ki so tehnicno zahtevnejši. RED in SISTEMATICNO DELO pri izdelavi tehnicne dokumentacije torej izboljšata kvaliteto, prihranita cas in znižujeta ceno, skratka: dvigujeta našo konkurencnost. 
Glavne ZNACILNOSTI urejenega vodenja in lli!.i.: pomembnejše (minimalno potrebne) SESTAVINE tehnicne dokumentacije so: 
Pravilno arhiviranje TEHNICNE DOKUMENTACIJE (npr. v posebno mapo) 
KAZALO (preglednost) 
KONSTRUKCIJSKA  TEHNOLOŠKA  
DOKUMENTACIJA  DOKUMENTACIJA  
Tehnicni projekt  Tehnološki list  
Sestavna risba  
Sheme  
Kosovnica  
Drevesna struktura  
Delavniške risbe  
NAJBOLJ SMISELNO  ZAPOREDJE  DELA od  

IDEJE do PROTOTIPA je naslednje: 
1. Priprava enostavnega, preglednega in hitrega SISTEMA VODENJA tehn. dokumentacije, npr: 
a) 
Klasicni sistem urejenega vodenja tehn. do­kumentacije je "rocni" sistem: priprava po­sebne mape, na prvi strani je kazalo, sledi zlaganje listov (podatki, skice) v mapo. 

b) 
Komur je ljubše, se lahko že v osnovi odloci za vodenje tehnicne dokumentacije s pomo­cjo racunalnika. Pri tem pa ne sme pozabiti na to, da bo moral v naprej predvideti: kako bo sproti vnašal spremembe (v delavnici, na licu mesta itd.). 


2. 
Priprava OSNUTKA tehnicnega projekta: do­locanje ciljev, robnih pogojev in ostalih potreb­nih podatkov o izdelku. 

3. 
Priprava prvega OSNUTKA tehn. dokumenta­


.-Pri klasicnem sistemu vodenja tehn. doku­mentacije samo SKICIRAMO (zaradi prihranka casa): risbe, tabele, vpisujemo razne podatke. Uporabljamo svincnik in radirko. 
4. 
VODENJE in DOPOLNJEVANJE tehn. doku­mentacije na urejen, sistematicen nacin, tudi med predelavo, obdelavo, izdelavo prototipa. 

5. 
PREIZKUŠANJE izdelanega prototipa. V doku­mentacijo vnesemo nove ideje, izboljšave. 

6. 
DOKONCAMO PROTOTIPNO (skicirano ali ra­cunalniško)tehn. DOKUMENTACIJO. Po po­trebi jo prekopiramo (varovanje podatkov). 

7. 
Ce pricakujemo serijsko proizvodnjo izdelka, tedaj pripravimo še NATANCNO TEHNICNO DOKUMENTACIJO: "rocno" ali na racunalnik. Pri tem pa se moramo zavedati, da natancno urejanje dokumentacije zahteva veliko dela. 


Prim. Dokumentacija, Spremljevalna dokumenta­cija, Dokumentalist. Tehnicna specifikacija Dokument, ki predpisu­

Ferdinand Humski 
je tehnicne zahteve, ki jih mora izpolnjevati izde­lek, proces ali storitev. Lahko je standard, njegov del ali od standarda neodvisni dokument. Tehnicni material Material, iz katerega izdeluje­mo tehnicne predmete. Npr. lesena debla, plasti­ka v granulah(zrnih), jeklene palice ipd. Tehnicni projekt Dokument, ki obsega graficne, racunskein opisne PODATKE Q celotnem IZ­DELKU: definicija tehnicnega problema, namen in uporabnost izdelka, dolocanje robnih pogojev, ra­zumevanje podrobnosti, skice, opis izbrane konc­ne rešitve itd. Iz tehnicnega projekta se izvaja vsa druga konstrukcijska dokumentacija. 
Prim. Tehnicna specifikacija, Robni pogoji. Tehnicno delo Pojavi se pri odprtih termodi­namicnih sistemih,ko je potrebno strojem stalno dovajati in odvajati snovne tokove. Definirano je kot vsota: absolutno delo + delo za pretok snovi skozi stroj. Za povracljive procese velja: 
l'-.W=p·l'-.V Celotno tehnicno delo W pa je enako integralni vrednosti zmnožka V-dp pri spremembi tlaka od P1 do P2: 
A 
TEHNICNO 
p 
DELO 
B 
v 

Tehnika Dejavnost, ki se ukvarja z nacrtovanjem (konstruiranjem) in izdelovanjem (tehnologijo) materialnih dobrin, delovnih priprav, strojev. Za razliko od fizike (ki pojasnjuje naravne pojave) se tehnika ukvarja s koristno uporabo le-teh. 
Tehnika so tudi izdelki in storitve s podrocja teh­
nicne dejavnosti. Razi. tehnologija, konstrukcija. Tehnicno znanje, tehniške znanosti -znanje, ki je potrebno za proizvajanje vseh teh izdelkov. Te­meljna (splošna) znanja (matematika, fizika, jeziki itd.) pa so predpogoj za usvajanje tehnicnih znanj. 
Prim. Tehnicen-tehniški. Tehniška risba Risba, ki je izdelana po nacelih in standardih, ki jih doloca neko podrocje tehnike, npr. arhitektura, gradbeništvo, strojništvo itd. V strojništvu se najpogosteje uporabljajo: 
• 
skica 

• 
shema 

• 
delavniška risba 

• 
sestavna risba 

• 
razporeditvena risba 

• 
montažna risba 

• 
diagram 

• 
prospekt Tehniški Glej Tehnicen -tehniški. Tehnologija Nauk o predelavi naravnega materi­ala v tehnicne predmete. Izraz izvira iz grške be­sede tehne, kar pomeni rocna spretnost. Zajema uporabo in poznavanje: orodij, stanja tehnike in obrti, sistemov in organizacijskih metod. Delitev: 


1. Glede na nacin spreminjanja materiala: 
a) 
Mehanska tehnologija, ki proucuje predela­vo materiala v koncne izdelke s pomocjo me­hanskih sil, ki spremenijo zunanjo obliko (npr.: iz jeklenih palic izdelujemo vijake, mati­ce, kovice itd.). 

b) 
Kemijska tehnologija. ki proucuje predela­vo materiala s kemicnim presnavljanjem, § spremembno kemicne sestave (npr.: les spremenimo v oglje, celulozo; sinteza plastic­nih mas iz nafte itd.). 


2. Glede na razvojno stopnjo proizvoda: 
a) Tehnologija materiala, ki obravnava prede­lovanje naravnega materiala v tehnicni mate­rial (npr. železova ruda -jeklene palice, ingot, brama, blum, cagelj, rondela, platina, dreve­sa -debla itd.) in 
b)Tehnologija obdelave, ki obravnava preob­likovanje tehnicnega materiala v tehnicne 
Stran 52 

predmete (npr. jeklene palice -vijaki). 
3. Glede na namen poznamo: 
• 
tehnologijo gradiv (spoznavanje materialov) 

• 
tehnologijo montaže 

• 
tehnologijo popravil 


• tehnologijo vzdrževanja itd. Beseda tehnologija lahko oznacuje tudi skupek postopkov kakšne dejavnosti: informacijska, izo­braževalna~. Razi. tehnika. Razlikuj: konstrukcija tehnologija (nacrtovanje) (predelovanje) Tehnologija izdelave . Tehnologija obdelave. Tehnologija materiala Tehnologija, ki obravna­va lastnosti snovi. Prim. Gradivo. Tehnologija obdelave Tehnologija, ki obravna­va preoblikovanje tehnicnega materiala v tehnicne predmete. To so v bistvu tehnološki postopki za industrijsko proizvodnjo predmetov. V kovinarski 
stroki lahko razvrstimo vse postopke za obdelavo kovin in zlitin na šest glavnih skupin: 
1. 
Oblikovanje 

2. 
Preoblikovanje 

3. 
Oplašcenje 

4. 
Spreminjanje lastnosti materiala 

5. 
Sestavljanje 

6. 
Locevanje Glej sliko 1 iz priloge. Sin. Izdelovalne tehnologije. Mehanska obdelava zajema obdelave, ki § pomocjo mehanskih sil spremenijo zunanjo obliko obdelovanca -zajema locevanje, preoblikovanje in delno tudi sestavljanje. Tehnologija popravil Vezana je na že okvarjene sisteme. Zajema vse vrste tehnologije obdelave, ki pa so v primerjavi s serijsko proizvodnjo poeno­stavljene. Dodatne tehnologije, ki tudi spadajo v tehnologijo popravil, pa opisuje geslo Tehnologija vzdrževanja. Tehnologija vzdrževanja Definicijo vzdrževanja opisuje geslo Vzdrževanje. Razen velikega dela tehnologije obdelave zajema še tehnologije za: 


1. 
Ugotavljanje stanja:zaznavanje, merjenje, kon­trola, diagnostika, detekcija, defektoskopija itd. 

2. 
Ohranjanje stanja:cišcenje, mazanje, tesnenje, hlajenje, gretje itd. 

3. 
Ponovno vzpostavljanje stanja: montaža, de­montaža, justiranje, popravila, korekcije (dode­lave, predelave). 


Za tehnologijo vzdrževanja je znacilno, da jo se­stavlja veliko specialnih tehnologij, npr. vzdrževa­nje kompresorjev in crpalk, vzdrževanje motorjev z notranjim zgorevanjem, vodovoda itd. Tehnološka dokumentacija Dokumentacija, ki opiše postopke za delo in samokontrolo ob delu. Na ta nacin sistematicno razcleni posamezne teh­nološke procese. Osnovni dokumenti tehnološke dokumentacije v kovinskopredelovalni industriji so predvsem: -tehnološki list, -operacijski list, -inštruktažni list, -popis orodja, pripomockov in naprav, -normativi materiala, -casovni normativi. Tehnološka operacija Opravilo, s katerim: -obdelovance obdelujemo, jim spreminjamo ob­
liko(npr. struženje) -obdelav. sestavljamo / razstavljamo (montaža) -spreminjamo fizikalne ali kemicne lastnosti 
obdelovancev (npr. kaljenje) Tehnološka operacija se vedno opravlja na enem delovnem mestu. Sin. tehnološki (izdelovalni) postopek. Podatki o tehnoloških operacijah so zbrani v tehnološkem listu. Tehnološka priprava dela Dejavnost v podjetju, katere glavne naloge so: 
1. 
Analiza konstrukcije konkretnega izdelka. 

2. 
Poznavanje proizvodnih zmožnostipodjetja in kooperantov. 

3. 
Na osnovi 1. in 2. tocke doloci najbolj ustrezne tehnološke postopke za izdelavo konkretnega izdelka. Pri tem poskuša cim bolj racionalno izkoristiti razpoložljiva delovna sredstva, mate­rial in energijo, potrebno za izdelavo. 


Posamezne tehnološke operacije povezujemo v tehnološke procese, ki jih opišemo in razclenimo v ustrezni tehnološki dokumentaciji. 
Prim. Priprava dela, Operativna priprava dela. Tehnološka shema Shema, ki je namenjena razumevanju in poenostavljanju problema. S pre­prosto risbo prikazuje: 
• 
bistvene sestavne dele stroja ali naprave 

• 
vhodne elemente -dajalnike signalov 

• 
izhodne elemente -aktuatorje (del. valje ipd.) Pri risanju tehnološke sheme lahko uporabljamo simbole, vendar se pri tem ni potrebno držati stan­dardov. Rišemo lahko povsem lastne oblike, do­dajamo lahko svoje tekste. 2D tehnološka shema je obicajno bolj preprosta, vcasih pa je potrebno 


risati 3D tehnološko shemo. Primera pnevmaticne tehnološke sheme: 

-a-1A2 
-1 

un 

Iz tehnološke sheme je obicajno že brez posebne­ga opisa mogoce razbrati delovanje. Delovne va­lje in koncna stikala je potrebno oznaciti. Shemo lahko dopolnimo z besednim opisom. 
Tehnološka shema je lahko osnova za nacrtova­nje krmilja, npr. pnevmaticnega omrežja. V takš­nem primeru je zelo pomembno, da ZAHTEVE NATANCNO DEFINIRAMO, kajti le natancnost omogoca pravilno nadaljevanje dela: dolocanje korakov, pravilna izbira sestavnih delov, itd. Npr.: 
• ob pritisku na tipko vpnemo obdelovanec 
• obdelovanec ostane vpet tudi, ko tipko spustimo • ob pritisku na drugo tipko obdelovanec izpnemo Uporabnikova zahteva "vklop brez držanja tipke" namrec obicano pomeni izbor bistabilnega ventila. 
Sin. položajni plan, situacijska skica. Prim. Nacr­tovanje pnevmatskih krmilij. Tehnološki list Osnovni dokument, ki nam olajša in sistematizira nacrtovanje tehnoloških procesov. 
Vsebuje naslednje podatke: 
1. 
Zaporedje vseh tehnoloških operacij tehnol. procesa. Dolocimo ga z zaporednimi številkami. 

2. 
Podatke, potrebne za nacrtovanje tehnološke­ga procesa: opis delovne operacije, potrebno orodje, stroje, materiale (gradiva), varnostna oprema, režim obdelave, cas izdelave itd. 

3. 
Ne smemo pozabiti na opombe v zvezi z var-


stvom pri delu: varnostni ukrepi, pripomocki itd. Ko se lotimo izdelave tehnološkega lista, obicajno izberemo take zaporedne številke tehnoloških operacij, da jih kasneje lahko po potrebi doda­jamo. Pri prvem nacrtovanju namrec pogosto pozabimo na kakšno operacijo. Najprej si izbere­mo vmesne številke, npr. 05, 1 O, 15, 20 itd., da lahko kasneje dodajamo 01, 16 itd. Tehnološki list, ki se pripravi posebej za montažo, se imenuje montažni list. Prim. Tehnološka dokumentacija. Tehnološki preizkusi Nacini preizkušanja gra­div, s katerimi dolocamo tehnološke lastnosti gra­div (glej geslo Gradiva). Opazujemo obnašanje gradiva v proizvodnih okolišcinah, npr.: 
• kot zravnavanja pri upogibanju -tehnološki upogibni preizkus, glej Upogibanje 
• 
preizkus sposobnosti plocevine za globoko vlecenje 

• 
preizkus žice ali cevi za upogibanje ali zvijanje 

• 
preizkus obdelovalnosti gradiv 

• 
preizkušanje obrabe Preizkusi so lahko kratkotrajni in cenene ali pa dolgotrajni in izredno dragi. Materiale lahko preizkušamo v hladnem in vrocem stanju. Tehnološki proces Skupek zaporedno postav­ljenih tehnoloških operacij od surovca do žele­nega koncnega izdelka. Dokumentiramo ga s teh­nološkim listom. Sin. tehnološki postopek, izdelo­valni postopek.Tehnološki proces pogosto zame­njujemo s proizvodnim procesom. 




LESENA  IZDELAMO  "SENDVIC"  BARVANJE,  
LETEV  UTORE,  PO REZANJU PRITRJEVANJE  
VLOŽIMO  RADIRKE,  
GRAFIT,  ŠILJENJE  
ZLEPIMO  

W'77 
ffil\fZQg . 
IZDELAN SVlt 
Tekac Gonilno kolo pri turbini ali crpalki. Tekoca goriva Goriva v tekoci obliki so prepro­sta za transport in omogocajo enostavno uporabo. Prav zato imajo široko uporabo, najbolj popularna so v motorjih z notranjim zgorevanjem. Razdelitev tekocih goriv: 

1. 
Tekoca goriva, ki se proizvajajo iz nafte: bencin, dizelsko gorivo, kerozin itd. 

2. 
Nenaflna fosilna goriva se proizvajajo iz pre­moga ali iz zemeljskega plina. 

3. 
Tekoca goriva, ki se proizvajajo iz rastlinskih olj, npr. biodizel. 

4. 
Alkoholi se lahko proizvajajo na vec nacinov: iz zemeljskega plina (metanol), iz rastlin (etanol, butanol). 


5. 
Tekoci vodik. Tekoca kovina Disperzija kovinskega prahu v dvokomponentni epoksidni smoli EP. Zaradi ko­vinskega prahu ima takšen material dobro elek­tricno in tudi toplotno prevodnost.Na trgu so tudi materiali brez kovinskega prahu, torej elektricno 


neprevodni. 
Pri sobni temperaturi je material v tekocem ali v testastem stanju.Po mešanju obeh komponent se masa strdi, obenem pa se zelo dobro oprime površine raznih predmetov iz kovine, stekla, lesa, keramike, opeke, betona, umetnih mas ipd. Zato je tekoca kovina zelo uporabna za razna popravi­l.!!. -špranje zakitamo in predmete med seboj spo­
jimo. Prim. EP. 
Tekoci kit Sin. šprickit, brizgalni kit, površinski kit, kompaktprimer. Glej Polnilo -licarstvo. 
Tekocnost Glej Viskoznost. 
Tekstolit Glej Textolite. 
Telefonske klešce Glej Konicaste klešce. 
Telekomunikacija Prenos informacij na daljavo in sredstva, ki omogocajo tako izmenjavo. Zajema signale v katerikoli obliki. 

Teleskopsko merilo Raztegljivo merilo, ki nam v mnogih primerih olajša merjenje od tocke do tocke, še posebej pa v primerih, ko išcemo popol­noma premocrtno razdaljo med dvema tockama. Vsako teleskopsko merilo ima neko minimalno dolžino,ki jo je možno odcitati -to je dolžina, ko je teleskopsko merilo popolnoma stisnjeno skupaj. 
Odcitavanje dolžine je možno: 
• 
s pomocjo potujocega merilnega traku, ki se za­vrti ob izvleku kateregakoli segmenta, 

• 
elektronsko. 


Stran 53 

Pogosto je v teleskopsko merilo vgrajena (integri­rana) libela,ki omogoca popolno vertikalno mer­jenje, popolno horizontalno merjenje, pri nekaterih teleskopskih merilih pa tudi merjenje pod doloce­nim kotom. Sin. teleskopski meter. Teleskopsko merilo je pogosto uporabno pri avto­karoserijskih delih: 




Prim. Centrirno merilo. Televizija Prenašanje premikajocih slik skupaj z zvokom na daljavo, obicajno z elektromagnetnimi valovi. Tudi ustanova, ki se ukvarja s tako dejav­nostjo. Ista beseda lahko oznacuje tudi televizijski sprejemnik, kratica TV. Za televizijsko radiodifuzijo sta namenjeni dve frekvencni podrocji: VHF: 174 -230 MHz oziroma kanali 5 -12 UHF: 470 -862 MHz oziroma kanali 21 -69 Za frekvencno podrocje 790 -862 MHz (kanali 61 -69) potekajo aktivnosti na širšem obmocju Evro­pe (digitalna dividenda), da bi se ta frekvencni pas namenil za mobilne storitve. 
.,,,' \ \ \ 
• 


Ferdinand Humski 
Glede na nacin prenosa TV signalov poznamo: 
1. 
Zemeljska TV oz. DVB-T,ki je naslednica kla­sicne analogne televizije. TV signal oddajajo di­gitalni oddajniki (1 na risbi), signal se širi po zraku. Za sprejem je potrebna antena in STB,ki pa je obicajno že vkljucen v sprejemniku. Razen standardne PAL locljivosti omogoca digi­talna TV tudi HDTV locljivost. Obstaja tudi DVB­T2 (second generation terrestrial) -tehnologija za oddajanje / sprejemanje zgošcenih signalov. 

2. 
Internetna TV oz. IPTV. Signali se prenašajo po telefonskem omrežju do telefonskega pri­kljucka uporabnika. Razen prenosa v živo po­nuja IPTV tudi oddaje s casovnim zamikom in katalog video posnetkov. Za sprejem je potre­ben telefonski prikljucek xDSL in STB: 

3. 
Satelitska televizija DVB-S.Oddajnik je name­šcen na satelitu v geostacionarni orbiti. Signal potuje najprej iz studia na zemlji do satelita, ki signal okrepi in ga pošlje v snopu nazaj proti zemlji. Za sprejem sta potrebna satelitska ante­na in STB (satelitski modem). 

4. 
Kabelska TV DVB-C,kjer signal potuje preko koaksialnega kabla ali opticnih vlaken (FTTH). Za sprejem je potreben kabelski prikljucek. 



Telo Oblika, pri kateri so pomembne vse tri di­menzije: dolžina, širina in višina, npr. kvader, koc­ka, krog.l@]_j itd. Vcasih jo lahko opišemo tudi s tremi drugacnimi (npr. polarnimi) dimenzijami. Ce želimo obliko telesa prenesti na papir (ki prikazu­je le dve dimenziji), potrebujemo za to pravila -projekcije.Telesu lahko izracunamo prostorninoin površino.Prim. Lik. Teme Vrh, zgornji del. Teme zvara: glej Zvar. Temelj 
1. 
Eden od clenov mehanizma, ki miruje. 

2. 
Nosilni del gradbenega objekta. 

3. 
Kar je nujno potrebno za obstoj, razvoj cesa. 

4. 
Pri licarstvu: temeljni premaz, glej Primer. Temeljni kapital Glej Osnovni kapital. Temeljni predlak Glej Šprickit, Kompaktprimer. Temeljni premaz V splošnem licarstvu je to pre­maz, ki se vpije v les ali drugo luknjicasto podla­go in omogoca dober oprijem barve ali laka. Temeljni premaz se izbira po vrsti podlage, po oprijemljivosti na naslednje premaze, po stopnji luknjicavosti podlage in po vpojnosti. 


Pri avtolicarstvu pa ni treba upoštevati luknjicavo­sti in vpijanja v podlago, zato uporabljamo primer. Glej Primer, prim. Grundiranje. Temeljno polnilo Glej Šprickit. Temperatura Osnovna termodinamicna velicina, ki doloca stanje teles.Merimo jo s termometrom. 
Enota zanjo je kelvin [K], v vsakdanjem življenju pa se uporablja Celzijeva skala [°C]. Velja zveza: 273, 16 K= 0°C, v praksi decimalna mesta ne upo­števamo. Kako pretvarjamo: 
T[K] = T[°C] + 273 
°
T[C] = T[K] -273 Temperatura barve Barvo termicnih seval lahko opišemo tudi s pomocjo "temperature barve" (sto­pinje Kelvina). Ce kovinski predmet (crno telo) se­grevamo, zacne oddajati energijo v obliki vidne svetlobe. Najprej je temno rdec, nato njegova bar­va prehaja preko oranžne in rumene v belo in na koncu v modro. Torej lahko dolocene barve opiše­mo s temperaturo,ki jo ima predmet, ko žari v doloceni barvi. S temperaturo barve se da opisati le dolocene barve in ne vseh. Razlicni viri svet­lobe (naravni ali umetni) imajo razlicno barvo svet­lobe, ki jo vecinoma lahko opišemo s temperaturo barve, ker je ta svetloba zelo blizu bele svetlobe. 

Ferdinand Humski Stran 54 1000 -2000 K sveca -elektricna), temperaturno obcutljivi polpre­-so poceni, trdni, žilavi in dobro obdelovalni. 2500 -3500 K volfram žarnica (hišna) vodniki, tranzistorji s temperaturno regulacijo Temprati Dolgotrajno žariti ulitke na 800-1.050°C: 3000 -4000 K soncni vzhod/zahod baznega toka itd. a) Da se v beli litini zmanjša kolicina ogljika in na­
Uasno nebo) c) Obstaja še veliko drugih možnosti, med kateri­stane belatemprana litina. 
4100 K mesecina 4000 -5000 K fluorescentna luc 5000 -5500 K elektronska bliskavica 5000 -6500 K dnevna svetloba 
Uasno nebo, sonce v zenitu) 6500 -8000 K srednje oblacno nebo 9000 -10000 K senca / mocno oblacno nebo Sin. CCT -Correlated Color Temperature. Temperatura nasicenja Temperatura, pod kate­ro se iz raztopine zacne izlocati topljenec. Temperatura pri avtolicarstvu Velik vpliv ima temperatura že zato, ker lahko vlaga iz zraka na avtomobilski karoseriji kondenzira -to pa seveda zelo slabo vpliva na kvaliteto licarskih del. Prav zaradi koncenzacije vlage iz zraka licarskih del na avtu pozimi ne zacnemo opravljati takoj, ko se je avto pripeljal v delavnico. Najprej pocakamo, da se avto segreje na temperaturo okolice v licarski delavnici -najbolje je avto pustiti v delavni­ci preko noci. 
Obstaja tudi postopek, s pomocjo katerega lahko preverjamo, ali pride do kondenzacije vlage na plocevini: 
• 
izmerimo temperaturo okolice 

• 
iz tabel poišcemo temperaturo rosišca 

• 
izmerjena temperatura objekta mora biti višja od 


temperature rosišca + 3°C Temperatura tudi mocno vpliva na izbiro trdilca in razredcila: 
Temperatura Trdilec Razredcilo 
do 15°C kratek kratko ali normalno 
15 -20°C normalen dolgo 
20 -25°C normalen dolgo 
25 -30°C dolg dolgo ali posebno dolgo Temperaturna napetost Napetost, ki je posledi­ca temperaturnega raztezanja ali krcenja materi­ala. Pri ohlajanju obicajno nastajajo natezne na­petosti, pri segrevanju pa tlacne napetosti. ce po­znamo relativni raztezek, lahko temp. napetost iz­racunamo po Hookovem zakonu. Relativni razte­zek pa izracunamo iz temp. razteznosti in temp. razlike (glej geslo Temperaturna razteznost). Temperaturna razteznost Snovna konstanta: 
a) Linearna temp. razteznost nam pove, za kolik­šen del se poveca dolžinatrdnega telesa pri se­gretju za 1 K. Oznacujemo jo za, enota je [K-1]: 
Lil= a·l0·LiT [m] 

Lil. .. raztezek [m] 
10 .... dolžina pred raztezanjem [m] 
Li T. .. temperaturna razlika [K] 
a ... temperaturna razteznost, vrednosti: 0,00001 O K-1 za beton 0,000012 K-1 za železo in jeklo 0,000023 K-1 za aluminij, 0,000220 K-1 za kavcuk Pomni: 1 m jeklene cevi se pri segrevanju za 100°C raztegne za ~ 1 mm! Sin. temperaturni koeficient !linearnega raztezka. Prim. Dilatacija. 
b) Kubicna temp. razteznost nam pove, za kolik­šen del se poveca volumentelesa pri segretju za 1 K. Oznacujemo jo z p, enota je [K-1]: 
LiV = P·V0·LiT [m3] 

LiV. .. raztezek [m3] 
V0 .... volumen pred raztezanjem [m3] 
Li T. .. temperaturna razlika [K] 
p uporabljamo predvsem pri kapljevinah: 
0,0002 K-1 za vodo pri 10°C, 
0,00106 K-1 za bencol. 
Pomni:1.000 1 vode pri segrevanju od O do 
100°C poveca volumen za ~40 1 ali 4%. Razi. raztezek. Temperaturni senzor Praviloma elektricna na­prava, ki pošilja elektricni signal kot mero za iz­merjeno temperaturo. Elektricni signal dobimo: 
a) 
Tako, da se sprememba temperature pretvarja v upornost (termistorji -NTC, PTC). 

b) 
Tako, da senzor direktno pošilja signal, npr.: termoelementi (glej sliko pod geslom Napetost 


mi je morda najbolj zanimiv Seebeckov efekt: 
T, 
B 
A 

B 
T, 

Imamo dva razlicna materiala (A in B) in dve 
razlicni temperaturi (T1 in T2). Napetost, ki na­
stane, je odvisna od obeh materialov in od obeh 
temperatur. Ne glede na izbiro pa mora biti senzor tempera­ture vgrajen tako, da je v cim boljšem stiku s svojim ohišjem, preko njega pa z materialom ali snovjo, katere temperaturo merimo. Temperaturno stikalo Naprava, ki vkljucuje ali izkljucuje elektricni tokokrog glede na temperaturo v sistemu. Deluje lahko na principu bimetala (glej istoimensko geslo), lahko tudi na principu raztezanja neke tekocine itd. Simbol: 


Prim. Termostat. Temperaturno tipalo Glej Temperaturni senzor. Temprana litina Lito železo, ki nastane tako: 
a) Iz belega grodlja s C 2,2 do 3,2% in 0,4 -1 ,5% Si ulijemo ulitke tako, da se tudi debeli deli odlit­ka pri pocasnem hlajenju strdijo brez grafita (za­radi majhne trdnosti in žilavosti bi primarni gra­fit zniževal kvaliteto litine). C se torej nahaja le v obliki Fe3C, tako kot v idealni beli litini. 
b)Žarjenje ulitkov z namenom, da se znebimo 
Fe3C v odlitku. Od nacina žarjenja je odvisno, 
kaj dobimo: beloali crnotemprano litino. BELO temprano litino dobimo, ce ulitke iz bele litine razogljicimo. Surove ulitke žarimo v oksida­livni atmosferi 50 do 60 ur (celo do 5 dni) pri 950 do 960°C.Oksidacijsko sredstvo je hematitna ru­da Fe203, ki se veže z ogljikom, tako da se zniža 
odstotek ogljika v ulitkih z 2,5% na 0,5 -1 ,8%. Bela temprana litina je kovna in variva. Uporabljamo jo za izdelavo fitingovin drugih armaturter za manjše množinske tankostenske ulitke do 15 (30) mm premera in do mase 1 kg: verige, kljuci, okovje itd. Sin. KOVNA litina. 
CRNA temprana litina nastane, ce ulitke iz bele litine žarimo v žarilnih peceh, v katerih je še nev­tralni plin. Žarjenje traja prav tako 3-5 dni. Ulitki se ne razogljicijo, temvec se spremeni le njihova struktura -cementi! se pretvori v ferit in temprani grafit,zato je prelomnina tempranih ulitkov temna. Uporaba: crna temprana litina ni kovna, ni variva in ni primerna za višje temperature.Priporoca se, ce je tlacna trdnost pomembnejša kot natezna trd­nost ali razteznost: za debelejše stene, za ohišja gonil, za zavorne bobne, za gospodinjske stroje itd. 
Ulitki iz bele in crne temprane litine so po svojih lastnostih VMESNI CLEN med jeklom in sivo litino. Zaradi tempranja postanejo žilavi in prene­§§.i.Q tudi nekoliko plasticne deformacije.Dobro se obdelujejo, odporni so proti udarcem, imajo vecjo natezno trdnost in žilavost od sive litine. Posebne vrste temprane litine je mogoce dobro variti, meh­ko lotati in toplotno obdelati. Pod posebnimi pogo­ji je možno tudi kaljenje. Iz t. l. izdelujemo predmete s tankimi stenami, ki: -jih zaradi oblike ne moremo kovati iz jekla, -bi bili predragi, ce bi jih ulivali iz jeklene litine, -imajo posebne lastnosti (npr. zavorni bobni), b) Da se v beli litini cementi! pretvori v ferit in tem­
prani grafit ter nastane crnatemprana litina. S tempranjem povecamo preoblikovalnost in natezno trdnost. Teodolit Instrument za natancno merjenje kotov v navpicnih in vodoravnih ravninah. Ce poznamo vsaj še eno mero, lahko dokaj natancno izracu­namo razlicne razdalje. Uporaba: za merjenje na vecjih razdaljah, npr. v gradbeništvu in pri vecjih strojnih konstrukcijah. 


VIJACNO MERILO /x?,; 
Z DVEMA 1//,, 

POLOZAJEMA ( .... _,.) HORIZONTALNI 
KROG I C7 T7J I 
UNIVERZALNI TEODOLIT 

Teoreticna zmogljivost Glej Kompresor. Teorija 
1. Skupek doslej znanih spoznanj, ki mora imeti svoj smoter, npr. kot izhodišce za: 
• 
ucinkovito prakticno delo (pri poklicnih šolah) 

• 
nacrtovanje (srednje, višje, visoke šole) 

• 
nadaljnje razmišljanje, opazovanje in eksperi­mentiranje (znanstveno delo) 


2. Znanstvena razlaga. Prim. Hipoteza, Znanst­
vena metoda. Terciaren Tretji po vrstnem redu, po stopnji, po nastanku itd. Prim. Primaren, Sekundaren. Terensko vozilo Vozilo, ki je prirejeno za vožnjo zunaj utrjenih cestišc, po težko prevoznem terenu. 

Prvo terensko vozilo s štirikolesnim pogonom je narocila ameriška vojska leta 1940 kot vecnamen­sko vozilo (General Purpose). Iz angleške okraj­šave GP je pozneje nastal izraz Jeep. 
Konstrukcija takega vozila mora biti robustna, po­seben nosilni okvir pa zagotavlja premagovanje mocnih sil, ki nastopajo na terenu: 

Najvec terenskih vozil je dandanes v cestni upora­bi, zato se takim vozilom prilagajajo tudi lastnosti: povecana udobnost vožnje, vecji poudarek na privlacnem zunanjem izgledu vozila, ostane pa visoka pozicija sedežev in velik potniški prostor. Takšna cestno-terenska vozila se imenujejo Spori Utility Vehicles ali okrajšano SUV: 


Originalni SUV-i imajo šasijo, obstajajo pa tudi iz­jeme s samonosno karoserijo. Zelo podoben izgled kakor SUV ima crossover ali CUV (crossover utility vehicle). Vendar, CUV ima vedno samonosno karoserijo in lastnosti obicajne­ga potniškega vozila, zelo podobne karavanu. Termicen Toploten, ki izkorišca toploto ali segre­vanje. Termika: 
• 
nauk o toploti, 

• 
vzgon zaradi dvigajocega se toplega zraka Termicna obdelava Glej Toplotna obdelava. Termicni postopki rezanja Postopki rezanja ob dovajanju toplotne energije, npr.: 

• 
plamensko (avtogeno) rezanje, 

• 
rezanje z laserjem, 

• 
rezanje s plazmo, 

• 
rezanje z vroco žico ipd.Termicno brizganje Glej Metalizacija. Sin. ter­micno pršenje. Termicno oblikovanje Tehnologija obdelave umetnih mas (termoplastov) pod visokim tlakom in pri povišani temperaturi. Visok tlak dosežemo § stiskanjem ali z vakuumom: 


GRELNI ELEMENT (00000000000000000000000, 
01-----------,,-. 
'\_ PLASTICNI FILM 
.-VAKUUM 
-VAKUUM 
Zgornja risba prikazuje membransko (vakuum­sko) stiskalnico, lahko pa bi uporabili tudi hidrav­licno stiskalnico, ki ustvarja nadtlak. Vakuumsko termicno oblikovanje se pogosto uporablja tudi za serijsko delo, iz neskoncne folije (iz PS folije na­stajajo plasticni loncki za jogurt, pokrovi za loncke s skuto, banjice za sladoled ipd.). Termoplaste lahko termicno oblikujemo tudi ;;; globokim vlekom: 

/ 
MATRICA 
\\ 
., 
PATRICA TERMOPLAST 
Stran 55 

Q 
Termicno oplemenitenje Glej Toplotna obdelava. Sin. Termicna obdelava. Termicno preoblikovanje termoplastov Termo­plast je treba najprej segreti na pravilno tempe­raturo, nato pa preoblikovati. Nacini segrevanja: 
1. Segrevanje z vrocim zrakom (s fenom). 
2.Segrevanje z grelno plošco, nekatere termo­plaste dovolj zagrejemo z vroco vodo, višje temperature od vode pa omogoca vroce olje. 
3.Segrevanje z žarilno nitko. Ko se termoplast zmehca, ga lahko preoblikujemo rocno ali s pripomocki: 
( 

Terminski list Dokument, ki vsebuje informacije 
o porabljenem delovnem casu delavcev za delov­no nalogo. Prim. Spremljevalna dokumentacija. Termistor Temperaturno odvisen upor. Termistor­je delimo na NTC in PTC. Uporaba: v uporovnih termometrih (merjenje temperature), merjenje nivoja tekocin (ker se upor bolj intenzivno hladi, ko je v tekocini) itd. Ce ga zaporedno vežemo na tu­ljavico releja, bo skozi tuljavico tekel zadosten tok le pri doloceni temperaturi -tedaj bo rele vklopil, dobili smo temperaturno odvisen rele. Termi­storji se pogosto uporabljajo v avtomobilski indu­striji. Prim. Upornost, Polprevodnik. 
Simbol: . Termit Vnetljiva zmes aluminija v prahu in žele­zovih ali drugih oksidov. Razmerje aluminija in že­lezovih oksidov je 1 :3, vnetišce 1 .000 -1 .300°C. Termit služi za termitno (alumotermicno) varjenje. Termitno varjenje Glej Alumotermicno varjenje. Termodinamicni sistem Omejitev dolocenega prostora ali kolicine snovi. T. s. poskušamo nare­diti preproste tudi tako, da jih idealiziramo (npr. adiabatni sistem). Del.: odprtiin zaprtisistem. Termodinamika Nauk o toploti in njenem razmerju do drugih (zlasti mehanskih) oblik energije. Prim. Zakoni termodinamike. 
Termodinamika, najpomembnejši izrazi 
a) 
Temeljni izrazi: velicine stanja, prehodne veli­cine, termodinamika, termodin. sistem, zaprti sistem, odprti sistem, volumsko delo (absolutno delo), tehnicno delo, toplota, ekspanzija. 

b) 
Izrazi, izpeljani iz temeljnih izrazov: notranja energija, entalpija, adiabata, reverzibilen in ireverzibilen proces, entropija, izentropa. 


Razvrstitev in zvezo medtermodinamicnimi izrazi na preprost nacin prikazuje preglednica: 
Ferdinand Humski 
prehodne 
veli ci ne 
stanja 
velici ne 
-------------7 
' 
masa, tlak, 
splošne velici ne 
delo, toplota itd. : 
temperatura itd. 
-------------' 
1 
zaprti sistemi 
1 
notranja 
(adiabata, 
energija, 
absolutno delo : 
1 
izentropa) 
1 
entropija 
_____________ _J 
1 
entalpija, 
tehnicno delo : _ ..... ...t..i 
___ entropija __ _ 
-
------------1 
. 
zakoni termodi namike 
Termoelement Glej geslo Temperaturni senzor in sliko pod geslom Napetost -elektricna. Termograf Glej Infrardeci žarki. Termolabilnost Lastnost snovi, da je obcutljiva na toploto. Termoplasti Umetne mase, ki se pri doloceni povišani temperaturi zmehcajo in se dajo plastic­no preoblikovati. Ob ponovnem ohlajanju se spet strdijo in ohranijo novo obliko. Postopek lahko veckrat ponovimo. Termoplasti imajo veliko molsko maso. To so dol­ge (nitaste), a prilagodljive molekularne verige: 

Niti med seboj niso povezane, pri povišani tem­peraturi (80-180°C) se raztegnejo in lahko med­sebojno drsijo. Zato se termoplasti pri povišani temperaturi zmehcajo in stalijo: 
Nekaj podobnega se dogaja s cokolado. Z zagre­vanjem jo lahko stalimo, z ohlajevanjem pa se po­novno strdi: 
,J.I'. 
/1 
[ '· 
\ 
... 

Razen linearnih molekul (1) lahko termoplaste se­stavljajo tudi razvejane molekule (2) ali delno kri­stalne molekule (3, npr. poliamid PA): 
1 2 3 
Pri termoplastih lahko predelovalni odpad rege­neriramo, izdelke lahko varimo. Mase so topne v nekaterih razredcilih. 
Pomembni termoplasti:polietilen PE, polivinilklo­rid PVC, polipropilen PP, polistirol PS, poliamidi PA (naylon, perlon, kevlar), akrilno (pleksi) steklo PMMA, linearni poliuretani, politetrafluoretilen PTFE, celuloid, A.B.S., EPMD. 
Predmeti iz termoplastov:odbijaci vozil (meckalne cone), tlacne cevi, cevi za gorivo, drsni ležaji, umetno usnje, obloge avtomobilskih vrat, izolacija (stiropor), nadomestek stekla, tesnila itd. 

Ferdinand Humski 


Predmete oblikujemoz brizganjem v forme ali z iztiskavanjem (ekstrudiranjem), nato pa se strdijo zaradi ohlajanja.Dokler so mehki, lahko termo­plaste tudi valjamo. Sin. plastomeri. Prim. Duroplasti. Termoreverzibilen Po spremembi temperature se povrne v stanje pred tem. Termoskrcljiva cev Glej Bužirka. Termostat Priprava za vzdrževanje temperature v dolocenih mejah, npr. v bojlerjih, klimatskih napravah ipd. Termostatiranje: avtomatsko vzdr­ževanje stalne temperature. Terotehnologija Veda o stroškovno ugodnem in kvalitetnem vzdrževanju tehnicnih sistemov (gr. tero: cuvati, negovati). Izraz se je pojavil okoli leta 1970, obenem z ugo­tovitvijo, da vecji tehnicni sistemi zahtevajo pose­bej usposobljene strokovnjake s podrocja vzdr­ževanja. 
Strokovnjaki za terotehnologijo nacrtujejoin pred­lagajopravilne rešitve v vseh fazah življenjske dobe naprave: 
• 
pri ideji za nabavo (narocanje) strojev, 

• 
pri pravilnem namešcanju naprav, opreme in kompletnih obratov 

• 
pri dolocanju nacina vzdrževanja in stroškov, 

• 
pri zamenjavi, odstranjevanju in odpisu strojev. že pri nabavi naprave je potrebno razmišljati o tem, da bomo v casu izkorišcaja imeli cim manjše stroške z vzdrževanjem. Zato strokovnjaki za vzdrževanje sodelujejo s svojimi predlogi že pri raziskavi tržišca, iskanju ponudb, sklepanju kupo­prodajne pogodbe, prevzemanju stroja, zagonu, obratovanju, vzdrževanju, rekonstrukciji, izboljša­vah in vse do izlocitve iz uporabe. Sin. produk­tivno vzdrževanje. Terpentin Gosto tekoca smola iglavcev gren­kega okusa, ki vsebuje 25-30% terpentinovega olja in 70 -85% kolofonije. Terpentinovo olje je brezbarvna, lahko tekoca in dišeca tekocina (etericno olje), ki se pridobi z des­tilacijo terpentina. Je zelo dobro in najstarejše uporabljano topilo za smole, voske, mašcobe, lake in kavcuk. vrelišce 154° C. Uporablja se pri proizvodnji lakov, lošcil za cevlje in gume. Mocno draži sluznico in kožo, deluje kot narkotik, škodu­je ledvicam. Namesto terpentina se pogosto upo­rablja cenejši bencin z visokim vrelišcem, ki ima podobno zmogljivost raztapljanja. Z izrazom terpentin pogosto mislimo na terpenti­novo olje. Tesnenje Podvrsta sestavljanja -zapiranje rež, da fluid ne uhaja. Slabo tesnenje je najpogosteje posledica nepravilne oblike (tudi debeline) ali ma­teriala tesnila. Za tesnenje navojev (cevnh zvez, npr. pri pnev­matiki) se uporabljajo prediva, tesnilni trakovi, o­ringi, tesnilne niti, lepila. Teflonski trak se lahko uporablja za tesnenje zra­ka, plinov in tudi za tesnenje vode -ne uporab­ljamo pa ga za acetilen ali za kisik. Uporaba: najprej navoj ocistimo in nato nanj navijamo trak y_ smeri zategovanja.Ce bomo tesnilni trak navili v obratni smeri, bomo med pritegovanjem teflonski trak odrivali iz navoja. Teflonski trak naj prekriva samo navoj-ne smemo ga navijati preko navoja, ker se pri privijanju lahko višek traku odreže in se nato prenaša po sistemu, kar je seveda škodljivo. Trak navijemo 3-4 krat. 


Poseben in že oblikovan strojni element, name­njen za tesnenje, se imenuje tesnilo. O-ringi ali 
Stran 56 

plasticni obroci zagotavljajo tesnenje brez upo­rabe tesnilnega traku: 

Prim. Kontrola prepustnosti, Tesnilo. Tesni ujem Na risbi predpisan ujem med dvema strojnima elementoma, med katerima je vedno prisotna nadmera (presežek). Združena strojna dela sta zato trdno povezana in se ne moreta prosto gibati drug proti drugemu. Takšnih delov ne moremo sestaviti brez sile,da dosežemo potreb­no deformacijo. Deformacijo lahko dosežemo tudi s segrevanjem zunanjega dela (izvrtine) ali z ohla­janjem notranjega dela (cepa). Prim. Krcni nased. Tesnila delovnih valjev Najvecja priporocljiva hitrost bata je cca 12 m/s, kar je odvisno od vrste materiala dinamicnih tesnil, izvedbe tesnjenja in od pogojev obratovanja. 

D 

Za zagotavljanje dobrega tesnenja je potrebno upoštevati naslednja pravila: 
• 
O-ring se naj stisne za 10-20%,kar pomeni, da je tudi globina utora ttemu ustrezno nižja 

• 
širina utora bznaša približno 130 -140% od d 

• 
hrapavost površineza mirujoca tesnila v [µm], pri cemer locimo kontaktno površino A, dno in stene utora B ter vstopno poševnino C: 


Ra  Rmax  
A  konstanten tlak  1 ,6  6,3  
nihajoc tlak  0,8  3,2  
B  konstanten tlak  3,2  12,5  
nihajoc tlak  1,6  6,3  
C  3,2  12,5  

Trdota tesnil naj znaša 70 -90 Shorov. Vecja trdota je namenjena za vecje tlake. 
• pri zelo visokih tlakihse tesnilo iztisne v režo s, kar povzroci zarezo na tesnilu: 
PODPORNI OBROC ZAREZA ZARADI SE PRECNO PONAVLJAJOCEGA RAZTEGNE IN 
1 / IZTISKAVANJ€' ZAPRE REŽO r.J TESNILA V REZO 

To preprecimo z dovolj ozko režo med batom in valjem s, konstrukcija pa mora biti dovolj trdna, da se reža ne širi zaradi pritiska. Primer:pri tlaku 8 M Pa, pri obratovanju na obicajni sobni temp. in pri trdoti tesnila 70 Shorov naj reža ne presega 0,2 mm. Ce tega ne moremo zagotoviti, tedaj je potrebno uporabiti še dodatni podporni obroc (lahko tudi obojestransko) iz trše plastike 
• izogibati se moramo montažnim poškodbam:O­ringi se ne smejo montirati pod pritiskom preko ostrih robov. Razen ostrih utorov so nevarni tudi navoji, ozobja, izvrtine itd. Utore pred montažo namažemos takšnim oljem, ki ustreza kasnejši uporabi. Ostra mesta prekrijemoz ovitkom, upo­rabljamo pa tudi montažne puše: 


OVITEK 



POKRl,VALO 

."mb 
• 
pri izboru tesnil se raje odlocamo za debelejše premere O-ringov d 

• 
izbiramo pravilne elastomeres pravimi dimenzi­j_gmi: tesnilo ne sme biti pretesno (premocno stiskanje) in tudi ne prevec ohlapno 


Poglejmo še vrste tesnil na hidravlicnem valju: 

PO VP MA KO OR VO OP KT DT 
Tesnila -staticna V osnovi jih delimo na: 
1. Tesnilne mase, npr. silikoni. 
2. 
Nerazstavjiva tesnila, ki so lahko privarjena, prilotana. prilepljenaali prešana. 

3. 
Razstavljiva tesnila, trda in mehka. Aktivirajo se z zunanjimi silami ali s tlakom. 

4. 
Membranein mehovi. Staticna BREZKONTAKTNA tesnila se uporablja­jo npr. za odzracevanje. Ostala tesnila so KON­TAKTNA, najpogostejše izvedbe pa so: 


-O obrocki (za ohišje cilindra) -plošcata tesnila (npr. za pokrov rezervoarja) 
;#7rr 
..OOOJ 
.-00000 -MHO 

Zgornja risba prikazuje vpliv položaja vijakov na tesnenje plošcatega tesnila -vec crnih tock pomeni boljše tesnenje. 
-kovinska tesnila,ki se uporabljajo pri visokih tla­kih in pri visokih temperaturah 
Detajl Z 



PLASTICNA DEFORMACIJA 

Tesnilo Strojni element, katerega osnovna nalo­ga je lociti prostore med seboj tako, da se med njimi pretaka cim manjša kolicina fludov (po mož­nosti nic). Iskanje netesnosti glej pod geslom Kontrola propustnosti. 
Ker tesnila zmanjšujejo izgube fluidov, imajo VE­LIK VPLIV NA IZKORISTEK hidravlicnih naprav. V zvezi s prepušcanjem fluidov zato takoj locimo: 
-BREZKONTAKTNA tesnila (vecji lekažni tokovi) -KONTAKTNA tesnila (majhni lekažni tokovi) Glede na uporabo pa locimo: 
a) STATICNA tesnila, ki tesnijo med mirujocimi deli (glej geslo Tesnila -staticna) in 
.!!)_DINAMICNA tesnila, ki tesnijo med gibajocimi deli. Glede na uporabo jih delimo na: 
• 
tesnila za tesnenje linearnih pomikov, npr. tes­nila linearnih vodil, drogov, delovnih valjev, (glej. istoimensko geslo) itd. 

• 
tesnila vrtecih se gredi, glej Radialno gredno tesnilo. 


Elastomeri, ki se uporabljajo za tesnila: NBR Nitril-Butadien-Kavcuk, trgovsko ime 
Perbunan FPM Fluor-Karbon-Kavcuk EDPM Ethylen-Propylen-Dien-Kavcuk ACM Acrylat-Kavcuk MVQ Methyl-Vinyl-Silikon-Kavcuk PU Polyurethan PTFE Poly-Tetra-Fluor-Ethylen (Teflon) Testiranje Preizkus zadovoljivega opravljanja na­log, ugotavljanje ustreznosti delovanja naprave. Testna plošcica Glej Eksperimentalna plošcica. Tetra-Prvi del zloženk, ki izraža, da se nekaj nanaša na število štiri, npr.: 
a) Tetragon: cetverokotnik. 
b)Tetragonalen: cetverokoten (ki ima štiri kote), štiristran (ki ima štiri stranice ali štiri stranske ploskve). 
c) Tetraeder: pravilna tristranicna piramida, telo s štirimi enakostranicnimi trikotniki. Sin. cetverec. 
d)Tetrapak: embalaža za tekocine, iz plastificira­nega papirja, ki je bila sprva tetraedricne oblike. 
e) Tetrada: ena od 16 možnih 4 bitnih kombinacij. 

Prim. BCD kod. Textolite Trgovska znamka podjetja General Electric za laminirano plastiko, katere sestavine so tanka vlakna in polimerno lepilo, npr. fenolne ali epoksi smole. Vlakna so lahko tekstilna (npr. bombaž, slovensko tekstolit) ali celo steklena (Glass Textolite, vitroplast, slovensko trivialno ime je steklolit). Material ima nizko gostoto, dobro toplotno odpornost (105-180 ° C), elektricno upornost (100 -1011 Ohm/m), dobro mehansko trdnost (natezna trdnost ~80 M Pa, steklolit še vec) in obrabno odpornost, dobro se mehansko obdeluje (primeren za odrezavanje ), ima nizek koeficient trenje in je primeren za lepljenje. Odporen je na številne kemijske snovi. Primer oznake: Hgw2082 za tekstolit in Hgw2372, Hgw2372.4, Hgw2372.1, Hgw237.2 za steklolit. Tekstolit se uporablja npr. za preizkusne CNC obdelave. Steklolit se uporablja tudi pri orodjar­stvu -za vmesne plošce med orodjem in strojem za brizganje. Prim. CNC -materiali za preizkusno obdelavo. Težka voda Voda, ki ima v molekuli devterij namesto atomov navadnega vodika: D20, lahko 
tudi voda le z enim atomom devterija: HDO. Uporaba: kot moderator v jedrskih reaktorjih. Težni pospešek Glej Pospešek. Sin. težnostni~. Težnostni ventil . Regulator sile zaviranja. TF Glej SO, mini in mikro kartice. Thinner Posebno razredcilo za temeljne pre-maze, glej Primer. Thomasov konvertor Glej Konvertor. TIFF Bitmapiran format za profesionalno obdela­vo slik in profesionalno založništvo. Ang. Tagged lmage File Format TIG oblocno varjenje Oblok gori med elektrodo iz volframa in varjencem v zašcitni atmosferi inert­nega plina argona. Po tem postopku varimo VSE KOVINE. Kratica TIG v ang. pomeni Tungsten lnert Gas, tungsten = volfram. Sin. WIG. 
Stran 57 

OBLOK PRIKLJUCEK 
(2 -3 mm) ZA MASO 
Varjenje je lahko rocno ali avtomatizirano. Ma­terial dodajamo v obliki gole varilne žice, ki jo vari­lec drži v levi roki kot pri plamenskem varjenju. Lahko pa varimo tudi brez dodajnega materiala. 
Vžiganje obloka je možno "klasicno" s kratkim stikom (pri varjenju jekla, Cu in njegovih zlitin) ali pa s pomocjo visoke napetosti (VN) brez dotika na razdalji nekaj mm. Inertni plin je bistveno lažje ionizirati kot zrak, zato je vžig z VN toliko lažji. 

Imamo torej dva vira elektricne napetosti: 
a) Vir napetosti za varjenje,ki omogoca varjenje z izmenicnim in enosmernim tokom. 
VARJENJE Z VARJENJE Z 
PLIN 
.r.rr 
.=.·;·.·-::.o• 
OBLOK --.. 
TOK 
,,.-,.-,ELEKTRONOV 
c=..----. 
UPORABA PRI UPORABA PRI 
JEKLU, BAKRU AI -LEGURAH 
b) Vir visoke napetosti (VN), ki se izkljuci takoj po vzpostavitvi obloka. Pri varjenju z izmenicnim tokom pa je VFG (visoko frekvencni generator) trajno vkljucen. VN zaradi lastne impedance ne sme motiti vira za varjenje, kar je tehnološko izvedljivo le z visoko frekvenco (1 00 kHz -1 O MHz). Ceprav je napetost visoka (1-1 0kV), pa zaradi skin efekta pri tolikšni frekvenci za varilca ni nevarna. 
PREDNOSTI TIG postopka: 
1. Energija je koncentrirana na ozko podrocje, 
skorajda v eni sami tocki. To daje možnost kon­troliranega vodenja vira toplote po osnovnem materialu. Zaradi mocne koncentracije energije je postopek še posebej primeren za varjenje kovin z visoko toplotno prevodnostjo, npr. baker, aluminij. srebroitd. 
2. 
Majhna deformacija osnovnega materiala je posledica koncentracije energije, saj ne pride do predgrevanja varjenca. 

3. 
Hitrosti varjenja po TIG postopku so znatno vecje kot npr. s plamenskim varjenjem. Pri avtomatiziranem TIG postopku je ta prednost še vecja. 

4. 
Uspešno varjenje tankih plocevin zaradi: -kontroliranega vodenja obloka -možnosti nastavitve nizkih jakosti toka -pulzirajocega toka, ki je precejšnja pridobitev 

v razvoju TIG postopka Varimo lahko celo pod 1 mm debeline. 

5. 
Nobenih škodljivih ostankov na varjencu, saj pri varjenju ne uporabljamo talil. Tudi pri upora­bi strženskih žic ne ostaja na varu žlindra. 

6. 
Lep videz vara. Pri pravilnem varjenju varov ni treba kasneje mehansko obdelati. 

7. 
Med varjenjem ni brizganja in ni izgub materi­ala, saj dodajni material ne prehaja v talilno ko­pel skozi oblok, temvec neposredno s pomaka­njem žice v talino. Var je cist in pogosto svetel, cisto je tudi podrocje v neposredni bližini vara. 


POMANJKLJIVOSTI TIG so naslednje: 
1. Varilne naprave so dražje. 
2. 
Težje jih transportiramo. 

3. 
Pri varjenju kaljivih jekel je nevarnost razpok vecja, ker zvar ni pokrit z žlindro. 

4. 
Postopek ni primeren za delo na prostem, ker 


lahko veter prehitro odnaša zašcitni plin. Kot smo že omenili, lahko za varjenje uporabljamo 
Ferdinand Humski enosmerni ali izmenicni tok. Z elektrodo na minus polu (direktna polariteta) va­rimo jekla, baker, monel in nikljeve zlitine. Z minus polom na osnovnem materialu (obratna polariteta) varimo AI in njegove zlitine, Mg ter zli­tine. Še bolje je AI, Mg in njune zlitine variti z izmenicnim tokom: hladilna in vroca faza se izmenjujeta v ritmu frekvence 50 Hz, zaradi nižje temperature se zmanjša obraba elektrode. 
00 © 00 © 00 © 00 (j) 00 (j) 00 (j) 
fii:.. p:3:.. J.i:.i 
+ \.,____/ -= +-. 
GLOBOK UVAR PLITEK LJVAR PRIMERNO ELEKTRODAJE ELEKTRODAJE GLOBOKUVAf11 OSTRA TOPA ELEKTRODA JE 
KONICASTA 
Opremo za TIG varjenje sestavljajo: 
-izvor varilnega toka, 
-hladilni sistem, ce je potreben (npr. pri daljšem in neprekinjenem varjenju in v primerih, ko uporab­ljamo visoke jakosti toka); ponavadi vodovodna voda hladi elektrodo, lahko tudi gorilnik 
-jeklenka z zašcitnim plinom argonom, 
-gorilnik z razlicnimi vodi, 
-visokofrekvencni vžig in 
-regulacijski sistem. 
TIG gorilnik 

izvor varilnega 
toka 
VFvžig 
regulacija 

Pretok zašcitnega plina argona je odvisen od pre­mera elektrode oziroma debeline osnovnega ma­teriala in znaša 7-12 I/min. V posebnih primerih (npr. varjenje Ti, Mo) obicajna zašcita z argonom ne zadostuje, zato uporabljamo dodatne argonske prhe ali pa izvedemo varjenje v prostoru, ki je v celoti izpolnjen z argonom. 
ELEKTRODE se pri varjenju s TIG postopkom ne odtaljujejo (zaradi visokega tališca W), vendar pa se lahko hitro izrabljajo, ce varilni parametri niso pravilno nastavljeni. V tem primeru je tudi var slabše kvalitete. Normalno lahko eno elektrodo uporabljamo 30 do 40 ur, dokler zaradi izrabljanja in morebitnih brušenj ne postane prekratka za pravilno nastavitev v gorilniku. Uporabnost lahko dragim elektrodam podaljšamo tudi: -s pravilno nastavitvijo zašcitnega plina; zašcitni 
plin naj izhaja iz šobe vsaj še nekaj sekund po 
prekinitvi varjenja (da se konica elektrode ohla­
di); ce varimo pri višjih jakostih toka, pa moramo 
cas izhajanja plina po prenehanju varjenja 
podaljšati za 1 sek na vsakih 1 O A, -s hlajenjem, še posebej pri visokih jakostih toka. Pogosto ugotavljamo pravilnost nastavitve jakosti varilnega toka po konici elektrode. Elektroda s pravilno nastavitvijo jakosti toka ima svetlo konico, ki je pri varjenju z izmenicnim tokom polkrožno zaobljena, pri enosmernem toku pa je ošiljena. Ce je površina konice neenakomerno izbocena, tedaj je jakost toka prenizka. Temna konica elek­trode kaže na previsoko jakost toka. Modra, mod­rikasto rdeca ali crna barva opozarja, da je zašci­ta preslaba (premajhen pretok zašcitnega plina) -taka elektroda se lušci in onecišcuje zvar. Onecišceno konico elektrode previdno obrusimo s finozrnatim brusilnim kamnom, ki ga uporablja­mo samo v te namene. Kljub temu, da je brusilni kamen trd, je še vedno mehkejši od elektrode -zato obstaja nevarnost, da bo elektroda na površi­ni natrgana. V razah ostajajo kot necistoce delci obrušenega kamna in elektrode, ki pri varjenju spet lahko pridejo v talino. Novo elektrodo obrusimo v stožec, dolg kot dva­kratni premer elektrode. Za tanke materiale pod 1,0 mm debeline se elektroda ostro ošili, vendar je potrebno paziti, da se konica ne odtali ali odkrhne 

Ferdinand Humski 
in pade v talino. Elektroda je pritrjena je v posebnem držalu, okoli katere je šoba. Skozi šobo priteka na zvarno me­sto zašcitni plin argon (v ZDA se namesto argona uporablja tudi dražji hfilii), ki varuje osnovni in dodatni material pred vplivom atmosfere. Razen po debelini delimo elektrode tudi po kvaliteti: 
a) 
Ciste volframove elektrode so posebej pri­merne za varjenje AI, Mg in njunih zlitin z izme­nicnim tokom. Med varjenjem se elektroda QQ.1.: krožno zaobli. Sposobnost vžiga je nekoliko slabša kot pri legiranih volframovih elektrodah, posebno pri nizkih jakostih toka. Oznacevalna barva za ciste W elektrode je zelena. 

b) 
Volframove elektrode. legirane s torijevim oksidom imenujemo torirane elektrode. So bolj vzdržljive in jih lahko bolj obremenjujemo s to­kom kot ciste W elektrode. Obicajno jih upo­rablamo za varjenje z enosmernim tokom. Ima­jo stabilen oblok, dober vžig tudi pri nizkih jako­stih toka in dobro vzdržnost. Po varjenju elek­troda obdrži šiljasto obliko. Barve: rumena po­meni 1 % torija, rdeca pomeni 2% torija, modra pa pomeni, da torij ni enakomerno porazdeljen po elektrodi. 

c) 
Volframove elektrode. legirane s cirkonije­vim oksidom omogocajo dober vžig, oblok je stabilen. Konec elektrode se med varjenjem izoblikuje polkrožno. Uporabljamo jih pri izme­nicnem toku, za zelo natancna dela in tam, kjer je treba prepreciti tudi najmanjše onecišcenje z elektrodami. Oznacene so z rjavo barvo, elek­trode z vecjo vsebnostjo ZrO2 pa z belo barvo. 


TIG varjenje Cr-Ni jekel 
Ta jekla se po TIG postopku dobro varijo. Varimo v zašciti argona ali še bolje: v mešanici argona in kisika (do 5%). Pri varjenju je potrebno zašcititi tudi spodnjo stran zvara s cistim argonom ali s primesjo vodika (do 2%) 
TIG varjenje aluminija in njegovih zlitin 
Pri varjenju AI naletimo na težave, ki jih povzroca­ta oksidna plast na površini AI in pa njegova toplotna prevodnost. Oksidno plast že pred varjenjem odstranjujemo s šcetkanjem, med varjenjem pa jo uspešno razbi­jamo z izmenicnim tokom -tako da ni potreb.o uporabljati talil, kot je pri plamenskem varjenju. Ce pa za varjenje AI in Mg nimamo na razpolago izmenicnega toka, tedaj ju varimo z enosmernim tokom in plus polom na elektrodi. Elektroni v tem primeru namrec uspešno prebijajo oksidno kožico in se iz osnovnega materiala usmerjeno dvigajo proti elektrodi. 
Po vžigu obloka segrevamo osnovni material, do­kler se ne pricne taliti. Zaradi dobre prevodnosti lahko to traja 1-2 min. Pri jeklu je ta cas krajši. Al-zlitine z vecjimi vsebnostmi Cu so slabo varive. TIG varjenje bakra 
Vsak baker ni dobro variv. Ce vsebuje prevelike kolicine kisika, se ne bo dal variti. Talina se peni in slabo zliva. Vsi nadaljnji poskusi varjenja so zaman, tak baker je treba spajkati. Le cisti elektrolitski Cu se dobro vari, v vecini pri­merov pa tudi njegove zlitine. Ker je Cu dober pre­vodnik toplote, se plošce nad 4 mm debeline pred varjenjem vedno predgrevajo od 300 so 600 ° C. Pri cistem bakru uporabljamo kot dodajni material žice, legirane s kositrom, srebrom ali silicijem. Va­rimo vedno z enosmernim tokom, minus pol na elektrodi. Pri varjenju bakra vpenjamo plocevino z vpenjali in ne s spenjalnimi varki. Varjenje s spenjalnimi varki namrec ne bi bilo uspešno, pogosto nasta­nejo pore ali razpoke. Napetosti pri varjenju lahko zmanjšamo s pripravo špranje žleba v obliki klina. Po varjenju zvar s kladivom potolcemo (kovanje) ­s tem preprecimo nastanek razpok. 
TIG varjenje bakrenih zlitin 
Z dodatrkom legirnih elementov se bakru izboljša tudi varivost, ne samo mehanske lastnosti. Tako kot baker varimo tudi bakrene zlitine vedno z enosmernim tokom, minus pol na elektrodi, razen tistih, ki vsebujejo aluminij. 
TIG varjenje medi 
Stran 58 

Med se slabo vari. Vzrok je hlapljenje cinka iz taline, kar povzroca pore in razpoke. Dodajnemu materialu so pogosto dodani legirni elementi, ki naj bi preprecevali hlapenje cinka. Med varimo ;;; enosmernim tokom, minus pol na elektrodi.Z izmenicnim tokom varimo le, ce je dodan AI kot legirni element. Dodajni material je žica S-Sn-Bz6 (DIN 1735). 
TIG varjenje kositrovega brona 
Varimo z enosmernim tokom. Variti moramo hitro in z malo taline. Dodajni material je CuSn4, CuSn6, CuSn8. 
TIG varjenje aluminijevega brona 
Varimo z izmenicnim tokom. Dodajni material je CuAl5, CuAl8. Tiha družba Družba, ki nastane s pogodbo, v kateri tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega pridobi pravico do udeležbe pri njegovem dobicku. Tiha družba lahko obstaja tudi med tihim družbenikom in neko že obstojeco gospodarsko družbo, zato jo le pogojno uvršcamo med osebne družbe. Tiksotropija Povracljiv prehod gela v sol (koloid­no disperzijo). Tipalo Glej Senzor. Najpogosteje se izraz upo­rablja za tiste sestavne dele naprave, ki se fizicno dotikajo nekega drugega predmeta, npr. tempera­turno, tlacno ~ itd. Tipizacija Razvrstitev izdelkov po znacilnostih in pomeni omejitev proizvodnje na izdelke dolocene vrste. Prim. Standardizacija. Tipka Monostabilno stikalo oz. stikalo, ki se vra­ca v osnovni položaj. "Deluje", dokler jo držimo pritisnjeno. Primer monostabilnega stikala -tipke: 

KONTAKTA 

Sin. tipkalno stikalo. Najpogostejši standardni simboli za tipko: glej geslo Stikalo. Ostali simboli za tipke: 
___L_ 
© ---o o--


Tipografija Oblika crk natisnjenega besedila. Tiratron Plinska trioda, pri kateri lahko s sunkom 
napetosti med mrežico in katodo pri nespreme­njeni anodni napetosti povzrocimo, da zacne teci skoznjo velik anodni tok. Namesto tiratrona se danes uporabljajo tiristorji. Prim. Elektronka. Tiristor Dioda, ki ima razen A (anoda) in K (kato­da) še tretji prikljucek: vrata(G -gate). Tiristor ne prevaja, dokler skozi vrata ne stece tok. Potem pa tiristor prevaja tudi, ce tok skozi vrata ne te­ce vec. Je posodobljeni tiratron, zato je tudi ime sestav besed tiratron in tranzistor. Sestavljen je iz dveh obmocij P in dveh obmocij N silicija (pnpn): 
[?I 

Simbol: Tiskano vezje Glej Vezje, ang. kratica je PCB. Titan Srebrnobela in kovna lahka nemagnetna kovina, pomembna v izdelavi avtomobilov in mo-

tošportu. Simbol Ti, lat. Titanium. Tališce 1 .660 ° C, gostota 4,5 kg/dm3 . Korozijsko je Ti zelo obstojen: v dušikovi kislini HNO3 se ne topi, pac pa v HF in 
HCI. Pri višji temperaturi se Ti prevlece s trdo ok­
sidno prevleko TiO2. Kot dodatekAI zmanjša zrna­tost in tako izboljša trdnostne lastnosti. Ti se lahko odrezuje, vendar z manjšo rezalno hitrostjo, z majhnim podajanjem in z obsežnim hlajenjem. Za preoblikovanje so potrebna pomožna sredstva in toplotna obdelava. Varjenje je možno samo s posebnimi postopki. 
Uporaba: za konstrukcije, za katere je potrebna visoka trdnost v toplem (ferotitan povecuje trdoto in trdnost pri visokih temperaturah in povecuje korozijsko odpornost); tudi za antikorozijsko od­pornost (dodatek proti rji), dodaja se varilnim ži­cam (npr. pri MIG varjenju) za dezoksidiranje tali­ne; za gradnjo letal nadzvocnih hitrosti, za rakete; v športnih avtomobilih (ojnice, rocicne gredi itd. -za serijsko izdelavo pa je Ti predrag); za orodna jekla, za aparate v kemicni industriji; za karbidne trdine; TiO2 (rutil ali anataz) ima izredno belilno in 
pokrivno zmožnost, imenuje se titanova bela,ce se uporablja kot pigment. Tlacilka Tlacna crpalka, ki mocno dvigne tlak: 
• 
tekocine,npr. vbrizgalna~, visokotlacna~, tlacil­ka za beton, malto, mazalna tlacilka itd., prim. Rocna hidravlicna tlacilka 

• 
plina,npr. polni zaprt prostor s plinom -zracna tlacilka za kolo 

• 
masti,npr. tlacilka za mast pri mazanju z mastjo, glej Geslo Mazanja drsnih ležajev 


Prim. Kompresor. Delovanje rocne zracne tlacilke za kolo: 
ROCAJ 
OHIŠJE TLACILKE 
SESALNI VENTIL TLACNI VENTIL 

KOMPRESIJSKI PROSTOR CEV 


BAT SE DVIGUJE 
SESALNI VENTIL JE TLACNI ODPRT VENTIL JE ZAPRT 
BAT SE SESALNI POMIKA VENTIL JE NAVZDOL 
ZAPRT TLACNI IZSTOP VENTIL JE STISNJENEGA ODPRT ZRAKA 

Tlak v kolesnih pnevmatikah je pri kolesih višji kakor pri avtomobilih in znaša do 12 bar. Tlacna posoda Naprava, ki zagotavlja stabilno oskrbo s stisnjenim zrakom. Naloge tlacne posode: 
1. Shranjuje tlacno energijo. 
2. 
Uravnava tlacna nihanja (sunke) v zrakovodni mreži zaradi odvzema (porabe) zraka ali zaradi neenakomernega delovanja kompresorja. 

3. 
Zagotavlja neko rezervo stisnjenega zraka v casu povecane porabe. 


4. Dodatno ohlaja zrak in izloca del vlage v obli­
ki kondenzata. Pomembni SESTAVNI DELI tlacne posode so še: odprtina za cišcenje ter za inšpekcijski pregled, 
manometrer (obicajno sta dva: za merjenje tlaka v tlacni posodi in za merjenje delovnega tlaka v om­režju), varnostni izpustni ventil (~1 O bar), zapirni ventil, ventil za izpust kondenzata in regulator tlaka (za izpust v tlacno omrežje): 
TERMOMETER VARNOSTNI VENTIL 
MANOMETER 
ODPRTINA ZA CIŠCENJE 
VENTIL ZA IZPUST KONDENZATA 
Obicajne protikorozijske zašcite tlacnih posod: 
• 
pocinkanje z notranje in zunanje strani 

• 
znotraj zašcitene z epoksi premazom, zunaj pa prašno lakirane 



Velikost tlacne posode moramo pravilno izbrati. Dolocimo jo iz posebnega diagrama, iz naslednjih vhodnih podatkov: 
• efektivna zmogljivost kompresorja 
= 
• 
želeno nihanje tlaka v rezervoarju [100Pa bar], 

manjše kot je želeno nihanje -vecji bo rezervoar 

• 
vklopnega števila (število vklopov na uro) , vec 


vklopov dovolimo -manjši bo rezervoar Velikost tlacne posode je odvisna tudi od morebit­nih dodatnih tlacnih posod v omrežju. Simbol: 
-c>-Q 
Sin. Zracni zbiralnik. Pri hidravliki vcasih uporabl­jamo izraz tlacna posoda, ko imamo v mislih hidravlicni akumulator. Pri elektrotehniki ima podobno vlogo kondenzator. Tlacna višina Višina vodnega stolpca, ki jo zmore crpalka. Pri karakteristiki crpalke je to tlac­na razlika, ki jo lahko ustvari crpalka pri podanem pretoku Q. Sin. dobavna višina. Tlacne izgube Glej gesli Odpori toka v ceveh in armaturah, Tlak. Tlacni krmilnik Glej Regulator tlaka, Regulator tlaka -zracne zavore. Tlacni preizkus Preizkus, s katerim ugotavljamo sposobnost gradiva za plasticno preoblikovanjez gnetenjem (gnetljivost). Opravimo ga na strojih za natezni preizkus, le sila deluje v nasprotni smeri. Preizkušanec je valjaste oblike premera 1 O do 30 mm. Višina je enaka premeru, pri mehkih materialih pa je enaka dvakratnemu premeru. Tudi pri tlacnem preizkusu se preizkušanec naj­prej deformira elasticno in nato plasticno do zlo­ma. Narišemo lahko diagram sila -deformacija. Ko opazimo prve razpoke, razberemo silo F, s katero izracunamo tlacno trdnost. Prim. Preizkušanje gradiv. 
Tlacni preizkus pa je lahko tudi preizkus tesne­n@ neke naprave -glej geslo Preizkus tesnenja. Tlacni preklopnik Pnevmaticni ventil, ki daje izhodni signal šele tedaj, ko je dosežen nastavljen tlak. Je kombinacija omejevalnika tlaka in 3/2 pot­nega ventila. Tlacni pretvornik Glej Pretvornik tlaka. Tlacni upori Glej tlacne izgube pod gesloma Odpori toka v ceveh in armaturah, Tlak. Tlacni ventili Naprave, ki krmilijo (regulirajo) tlak in so obicajno tudi krmiljene s tlakom. V PNEVMATICNIH SISTEMIH so to regulator tla­ka, omejevalnik tlaka (izpustni, varnostni ventil) in tlacni preklopnik. V HIDRAVLICNIH SISTEMIH z njimi: 
a) 
Omejimo tlak, glej Hidravlika -varnostni ventili. 

b)Znižamo tlak , glej Hidravlika -ventil za zniža­nje tlaka. 

c) 
Zašcitimo hidravlicne naprave pred preobre­menitvijo, glej Hidravlika -ventil za regulacijo razlike tlaka. 


Tlacno litje Nacin litja, pri katerem raztaljeno liti­no lijemo s tlakom v dvo-ali vecdelne forme, ki morajo biti odporne proti visoki temperaturi. Tako lijemo predvsem ulitke iz aluminijevih, cinkovih, bakrovih in magnezijevih zlitin. 
Stran 59 Tlacno litje delimo na: 
1. 
Nizkotlacno, do 1 bar nadtlaka 

2. 
Visokotlacno, klasicni nadtlaki so 600 bar, 900 -1200 bar in celo do 3.000 bar. Sila zapiranja forme znaša do 10 MN. 


PREMICNA FIKSNA POLOVICA KOKILE 
POLOVICA----_ IZLIV {ŠOBA ZA KOKI/ TLACNO LITJE) 
LE 
EJEKTOR-/ ,--KOLENO 
IZDELEK 
. I BAT 
VOTLINA 
­LONEC 
_ TLACNA 
KOMORA 
(2) (3) 
Prednosti tlacnega litja: -zelo hitro lahko lijemo tudi zahtevne predmete v množinski proizvodnji, hitrost je ~1 kos / min -struktura tlacno litih predmetov je boljša kot pri 
ostalih vrstah litja -ulitki so lahko lažji (ker lahko lijemo tanjše stene) -mere so natancne na ±0,02 mm, površina je ka­
kovostna, lijemo lahko tudi navoje. gravure itd -v ulitek lahko zalijemo tudi druge dele (cepi, na­vojne puše itd) -odlitkov skoraj ni treba vec obdelovati (odrežejo 
se le livni jeziki in odvecni robovi) Po podobnem principu se tlacno lijejo tudi termo­plasticne umetne mase kot so polistirol, trdi poli­etilen, poliamidne in akrilne smole. Tlacno omejevalni ventil Glej Hidravlika -var­nostni ventil. Tlacno preoblikovanje Glej Valjanje, Kovanje, Vtiskovanje, lztiskovanje. Prim. Plasticno preob­likovanje. Tlacno stikalo Naprava, ki vkljucuje ali izkljucu­je elektricni tokokrog glede na velikost tlaka v si­stemu. Ta element pretvarja hidravlicni ali pnev­maticni signal v elektricnega (diskretni ali digitalni signal). Enostavni primer delovanja: 
+ 
NASTAVUIVI VIJAK 

-0 lLAK 
Primeri uporabe: 
• kot koncno stikalo,npr.: · v kompresorski enoti nadzoruje tlak v tlacni posodi in avtomaticno izklaplja kompresor, ko je dosežen želeni tlak; 
· avtomaticno vklopi potopno crpalko ali hidrofor, ko je tlak premajhen; 
• 
pri avtomobilih -indikacija oljnega tlaka motorja 

• 
pri klima napravah, glej geslo Magnetna sklopka 

• 
za iskanje napak v krmilnih sistemih ipd. 


Na pnevmaticnih shemah uporabljamo naslednji simbol za tlacno stikalo: 

Z NO in NC sta oznacena simbola za tlacno stika­lo na elektricni shemi: 
Ferdinand Humski 

1 
NO NC 
Sin. presostat. Prim. Pretvornik signalov. Razlikuj: pretvornik tlaka. Tlak Sila na enoto površine: 
F 
p = A [Pa = 1 N/m2] 
F -sila [N] A -površina [m2] Prim. Pascalov zakon. Razlikuj pritisk,ki je sila -posledica tlaka. Po mednarodnem merskem sistemu enot SI se za tlak uporablja merska enota paskal 1 Pa 1 N/m2 . 
= 
Ostale merske enote za tlak pa so: bar[1 bar = 105 Pa] tehnicna atmosfera 1 at 1 kp/cm2 98066 Pa 
= = 
fizikalna atmosfera 1 atm = 1,013 bar (tlak na morski gladini pri normalnih pogojih: tem­peratura 0°C, gostota zraka 1,29 kg/m3, zemeljski pospešek 9,8 m/s2) PSI [1 psi 6895 Pa] ang. pound per square inch 
= 
Pri merjenju krvnega tlaka uporabljamo enoto torr (it. fizik Evangelista Torricelli 1608-1647): 
= = = = 
1 torr 1 mm Hg 1 /760 atm 1 /750 bar 133,3 Pa 
Razdelitev tlaka glede na TLACNA OBMOCJA: tlak okolice 
• relativni tlak (nadtlak. podtlak) 
• absolutni tlak Tlak okolice, atmosferski (zracni) tlak oz. zunanji tlak je odvisen od vremenskih pogojev in od nad­morske višine. naša ~1,013 bar, oznaka: Pa (ang. 
ambient -okolica), p0 . Tlak okolice lahko povecujemo ali znižujemo. Relativni tlak ustvarimo z mehanskimi silami, 
npr. s kompresorjem. Lahko je negativen ali pozi­tiven. Oznacujemo ga z oznako p, (relativen)ali Pe (lat. excedens -prekoracitev). Ce ga izrazimo le s 
pozitivnimi vrednostmi, je lahko: nadtlak Pe+ (tudi Pn ), kadar je Pr > O ali 
• podtlakPe-(tudi Pv), kadar je Pr < O 
= 
• enak O, kar zapišemo z enacbo Pe O 
Absolutni tlak Pabs oz. p je vsota atmosferskega in relativnega tlaka: p = Pa + Pr 
= = 
Primer: ce je Pabs 0,7 bar in Pa 1,0 bar, tedaj je 
= 
Pr -0,3 bar in Pe -= 0,3 bar 
Tlak 
[bar] 
Nadtlak p e+ 
Pe =Obar 
P1 bar -:5 c 
a ~ 
o 
(/) 
Podtlak P 
e­
..o 
<1'. 
Razdellitev vrst tlaka v pnevmaticnem omrežju: 
• 
primarni tlak 

• 
delovni tlak 


Primarni tlak P prim je tlak v pnevmaticnem omre­žju, ki ga ustvari kompresorska enota (kompresor 
+ tlacna posoda). Je vecji od delovnega tlaka in ni konstanten (njegove vrednostii nihajo). Odvisen je tudi od položaja meritve: tlak kompre­sorja, tlak v shranjevalniku. Delovni tlak Pciel je konstanten tlak v pnevmatic­
nem omrežju, ki je potreben za pravilno delovanje pnevmaticnih delovnih komponent na delovnem mestu. Lokacija: cevovodi od regulatorja tlaka do delovnih komponent. Obicajno znaša 6 bar, zelo redko pod 4 bar ali nad 1 O bar. 
Razdelitev vrst tlaka, ce imamo zmes vec plinov: skupni tlak je vsota delnih (parcialnih) tlakov posa­meznih komponent. Konkreten primer imamo pri vlažnem zraku (glej Daltonov zakon): 
P = Pz + p' Skupni tlak vlažnega zraka p je enak vsoti delne­

Ferdinand Humski ga tlaka suhega zraka p, in delnega tlaka vodne pare p'. 
Pri vsakem PRETOKU FLUIDA locimo: 
• 
staticni tlak in 

• 
dinamicni tlak 


STATICNI TLAK Pst je iz Bernoullijeve enacbe razviden kot vsota: Pst p + p·g·h. 
= 

Prenaša se po celotnem fluidu in deluje enako v vseh smereh -pravokotno na vse ploskve, ki so v stiku s fluidom (Pascalov zakon). Pri hidrodi­namiki ga merimo pravokotno na smer pretoka, npr. s kapljevinskim manometrom. 
DINAMICNI TLAK Pciin je po Bernoullijevi enacbi 
= 

povezan s hitrostjo pretoka fluida: Pciin p·v2/2. 
Deluje samo v smeri pretoka fluida in ga lahko merimo s Pilotovo cevjo: 
!Pdin ==-= 

Pst >-. Pt 
-1 

1 
) .. ... '" 
.,. ­
v 1 

1 
Na zgornji risbi vidimo, da: 
• 
Pst merimo pravokotno na smer pretoka fluida 

• 
Pciin merimo v smeri pretoka fluida 


Pri pretoku idealnih fluidovvelja enacba: 
= [Pa] 
Pt Pst + Pciin 

Pt ... totalni (skupni, celotni) tlak Pst ... staticna komponenta tlaka 
Pciin ... dinamicna komponenta tlaka Podrobneje -glej geslo Bernoullijeva enacba. 
Pri REALNIH PRETOKIH pa nastopajo tudi tlac­ne izgube zaradi trenja v cevovodu P;,9: 
[Pa] Pizg lahko iz gornje enaclbe tudi izracunamo: 
Pt = Pst + Pciin + P;,9 
= [Pa] 
Pizg Pt -Pst -Pciin 

Ce sta masni pretok qm in presek cevi konstantna, tedaj je konstantna tudi hitrost pretoka v in zato tudi dinamicni tlak Pciin· V tem primeru je od tlacnih izgub odvisna samo še staticna komponenta tlaka 
Pst -vecje kot so tlacne izgube, manjša je static­na komponenta tlaka Pst· Tlacne izgube torej izmerimo tako, da merimo 
staticni tlak na dveh mestih cevovoda. 
Koeficient izgub R doloca delež tlacnih izgub na cevovodu pri razdalji L: 
Pst1 -Pst2 
= 
R [Palm] 
L 

TLAK JE TUDI: Obremenitev, ki jo povzrocata dve enako veliki in nasprotno usmerjeni sili F, ki delujeta pravokotno na prerez A in predmet stiskata -povzrocata to­rej normalne napetosti, oznaka cr. Po dogovoru je tlak oznacen s predznakom minus (-). Tlacna sila: notranja sila v materialu, ozna6ena s predznakom (-). Prim. Notranje sile in momenti. 
Tlak uparjanja Glej Uparjalni tlak in Parni tlak. Tlivka Steklena cev, napolnjena z razredcenim žlahtnim plinom pod nizkim tlakom, najpogosteje z mešanico 25% helija in 75% neona. V tej cevki se na zelo majhni razdalji nahajata dve elektrodi, ki se ne ogrevata: 
KOVINSKI USTVARJANJE PODTLAKA 
ELEKTRODI c:::> 


STEKLENA CEV 
VISOKA NAPETOST 

Pri atmosferskem tlaku plini niso dobri elektricni prevodniki. Ce pa ustvarimo ustrezen podtlak 
Stran 60 

(absolutni tlak 670 do 2000 Pa),tedaj skozi plin stece elektricni tok in plin zažari. Karakteristika tlivke: 
___l____, 
6 
4 
,Jj) 
B 
t 2 

A 
D 
o 20 40 60 80 100 
-uM 

Razdalja med tlivkinima elektrodama d je tako majhna, da že pri napetosti U = 100 V (tocka A) nastane dovolj mocno elektricno polje, da žlahtni plin ionizira in se delno pretvori v elektricno pre­vodno plazmo. Zato stece majhen (tleci)elektricni tok ob padcu napetosti (tocka B) in tlivka zažari, kar se na kato­di opazi kot šibka svetloba. Pri izmenicnem toku pa izmenicno svetita obe elektrodi. Ce bi ob tem majhnem elektricnem toku napetost še padala, bi tlivka ugasnila. Pri majhni notranji upornosti pa po vžigu pride do narašcanja elek­tricnega toka -ce presežemo tocko C, temperatu­ra prevec naraste in tlivka se unici. Ker so tlivke napolnjene predvsem z žlahtnim pli­nom neonom, jih štejemo med neonske svetilke. Uporabljamo lahko tudi druge pline in na ta nacin tlivka oddaja svetlobo razlicnih barv. 
Zaradi majhne svetilnosti se tlivke uporabljajo kot kontrolne, signalne ali oznacevalne žarnice: v pre­skuševalcih toka (nepr. fazenprifer), stikalih itd. Tudi starter pri fluorescentni žarnici je tlivka, ven­dar z bimetalnimi elektrodami -glej geslo Fluore­scentna sijalka. Tloris Pogled od zgoraj, glej Pravokotna projek­cija. TM Neregistrirana blagovna znamka. Glej Znamka. Tocka pritrditve orodja glej geslo Odrezavanje -koordinatna izhodišca. Tocka rentabilnosti Glej Prag rentabilnosti. Tocka vpetja vpenjalne glave Glej geslo Odre­zavanje -koordinatna izhodišca. Tockalo Glej Zarisovanje. Nepr. kirner. Tockovno varjenje Vrsta elektricno uporovnega varjenja. Varjenca sta delno prekrita, spoji pa na­stanejo v obliki posameznih tock. Varilni stroj ima dve elektrodi: spodnja je nepremicna, zgornja pa premicna. Prim. Uporovno varjenje. 

TOCKOVNOVARJENJETREH PLOCEVIN 


OVOTO CKOVNO VARJENJE 


PREMICNI ROCAJ·..= '>­
FIKSNI ROCAJ 
ELEKTRODI 

Približni varilni parametri so najbolj odvisni od ma­teriala in debeline varjenca, za jeklo znašajo: 
• 
sila na elektrodah od 2 do 6 kN 

• 
jakost elektricnega toka 4 do 8 kA 

• 
varilni cas znaša približno 200 ms Takoimenovani "luknjasti preizkus" nam pokaže, ali je bila izbrana pravilna nastavitev varilnega to­


ka, varilnega casa in sile elektrod. Poizkus poteka po sledecem redu: 
1. 
Prekriti plocevini tockovno zvarimo. 

2. 
Eno od plocevin vpnemo v primež, drugo pa pri varu s klešcami vlecemo vstran. 

3. 
Zvar je kvaliteten, ce iz ene ali druge plocevine iztrgamo gradivo zvarjene plocevine, tako da nastane luknja. 



Pri pocinkani plocevini ima tockovno varjenje prednost pred vsemi ostalimi varilnimi postopki, ker se okoli tockovnega zvara naredi zašcitni ob­roc iz cinka! Tudi dve aluminijasti plocevini je možno tockovno variti -vendar ju je potrebno najprej vložiti v "send­vic" iz dveh jeklenih plocevin. Tocnost Lastnost merilnega instrumenta, da pri merjenju cesa kaže pravo vrednost. Izraz se uporablja. tudi za merilno natancnost, locljivost in pogrešek. Toga prema Definicija toge preme je zapisana pod geslom Obese. Vrste togih prem, ki so pod­robneje pojasnjene pod istoimenskimi gesli: 
• 
toga prema z vgrajenim pogonom 

• 
toga prema z deljenim gonilom 

• 
krmiljena nepogonska toga prema Toga prema z deljenim gonilom Pravimo ji tudi De Dionova prema: 



MIROVANJE VZMETENJE 
fil 
SUNEK 

Gonilo (rumeni krog) je pritrjeno na okvir vozila (oranžni pravokotnik), da se zmanjšajo nevzme­tene mase. Obe kolesi sta togo povezani (modra palica). Vzmetenje je namešceno med okvirjem in togo povezanimi kolesi. Moment prenašata dve polgredi (rdece) z dvema homokineticnima zgibo­ma (zeleno) in imata dodatno izravnavo dolžine. V realnosti izgleda De Dionova prema tako: 
ZADNJA PRITRDITEV NA 
PREMA KAROSERIJO 


Toga prema z vgrajenim pogonom Toga prema je v tem primeru izdelana kot ohišje (praviloma iz 
Stran 61 Ferdinand Humski jeklene litine) za osni pogon. Pri tem vzdolžna Tokovne klešce Merilna naprava za indirektno vodila prenašajo sile v vzdolžni smeri, precni dro­merjenje elektricnega toka. govi (Panhardov drog) pa prenašajo stranske sile: 



Tokovni odklopnik Glej Varovalka. Tokovni ventili 
dušenje uvleka dvosmernega valja. Slabost pri pnevmatiki: membah obremenitve batnice nastane zelo ne­

Zgornja shema prikazuje od leve proti desni: primarno dušenje enosmernega valja, primarno dušenje izvleka dvosmernega valja in primarno 
Ventili, ki na razlicne nacine že pri manjših spre­zmanjšujejo pretok stisnjenega zraka. Za razliko 
Poglejmo, kako deluje Panhardov drog: 

Tudi trikotno vodilo lahko prenaša precne obre­menitve: 

Pri gospodarskih vozilih je toga pogonska prema obicajno povezana z okvirjem preko listnatih vzmeti, ki prenašajo tako vzdolžne kot tudi precne obremenitve, dodatna vodila niso potrebna: 


Togost Odpornost proti deformacijam. Lastnost predmeta ali konstrukcije, da ob delovanju sile nanj ne spremeni svoje oblike.Toga konstrukcija raje poci kakor da bi pod vplivom sile spremenila svojo obliko. Ravninska toga palicna konstrukcija je trikotnik: 

VOZLIŠCA 1RIKOTNIKA SE NE PREMAKNEJO 

TOGO NI TOGO 
Zgornja slika prikazuje: 
• 
palicje, clenkasto povezano v trikotnik, je togo 

• 
palicje, clenkasto povezano v štirikotnik, ni togo 


J/---iL./L--i! ..:>_"',x/ 
U1J . ;;7;7J-;l . <:;., v 7 // 
''7/7T7/ 
1 
/ 1/ 1/ / -' /'-. 
JL-....i.L__L_i___;1 ' 
/ v .> 
Prostorska toga palicna konstrukcija je tristrana piramida. Prim. Trdnost, Trdota, Elasticnost vija­kov. Tokovna shema Glej Vezalna shema. 
od zapirnih ventilov (ki zapirajo/ odpirajo) je glav­
ni namen tokovnih ventilov dušenje. Dušenje pa 
dosežemo z zožanjem premera cevi. 
Vrste tokovnih ventilov: 
a) DUŠILNI ventil, ki deluje tako, da zoža cev. Klasicni dušilni ventil ima zožitev daljšo od pre­mera, ventil z zaslonko pa ima zožitev krajšo od premera. Nacin delovanja obeh možnosti: 
Dtz: == . 
GJ . 
Dušilni ventil Ventil z zaslonko 
Obe vrsti ventilov imata lahko fiksno ali na­stavljivo zožitev. V pnevmatiki najvec uporab­ljamo nastavljivi dušilni ventil, ker je primeren ZA NASTAVITEV HITROSTI delovnih kompo­nent. Simbol za dušilni ventil: 

dušilni ventil dušilni ventil s poljubno nastavitvijo 
b) DUŠILNO NEPOVRATNI ventil oz. enosmerni oz. protipovratnioz. nepovratni dušilni ventilje kombinacija dušilnega in enosmernega vetila in duši pretok zraka samo v eni smeri. Simbol: 
PRAVILNO NAJPOGOSTEJE 
NARISANO NARISANO 
,-------------, 
! :::=:::! 
1 1 
1 
1 [-=o=J 1 
1 ____________J 1 

lenosmernil !enosmerni!nastavlji. 
dušilni ventil dušilni ventil 
POMEMBNO JE, V DUŠENJE KATERO SMER 1 -------. 2 JE OBRNJENA 
STREŠICA: >-BREZ DUŠENJA 
Pravokotnik, ki obkroža simbol, bi po standardu moral biti narisan kot crta -pika (glej geslo Pnevmaticni simboli). Kljub temu se v praksi po­gosto nariše s polno crto ali pa se pravokotnik sploh ne nariše. 
PREVERJANJE VRSTE VENTILA: 
Ce nam uspe pihniti skozi ventil na obeh stra­neh, tedaj to ni nepovratni ventil. Vijak za na­stavljanje pa imajo le nastavljivi dušilni ventili. 
Poznamo dve vrsti dušenja pretoka zraka: 
==
l=:::::,,J-<=::= 
= 

VELIKA MAJHNA HITROST HITROST 

• PRIMARNO dušenje je dušenje stisnjenega zraka, ki doteka v cilinder, na izstopu pa zrak neovirano odteka: 
enakomerno gibanje bata. Zato uporabljamo takšno dušenje le pri enosmernih cilindrih (saj je to edina možnost za dušenje izvleka) in pri cilindrih z majhno prostornino. Pri pnev­maticnih dvosmernih valjih se primarno dušenje ne uporablja, zato sta obe shemi precrtani. Ker pa je tekocina nestisljiva, se pri hidravliki primarno dušenje seveda normalno uprablja: 

• SEKUNDARNO dušenje je dušenje odzrace­vanja cilindra, dotok stisnjenega zraka v cilin­der pa je neoviran. Tak nacin dušenja prispeva k vecji enakomernosti gibanja cilindra in ga vedno uporabljamo pri dvosmernih cilindrih: 

Zgornja leva shema prikazuje sekundarno du­šenje izvleka, zgornja desna shema pa sekun­darno dušenje uvleka. Spodnja shema pa prika­zuje sekundarno dušenje uvleka in izvleka: 

Levi enosmerni dušilni ventil na risbi zmanjšu­je hitrost giba nazaj (uvlek), desni pa zmanjšu­je hitrost giba naprej (izvlek). 
Nekateri proizvajalci (SMC) uporabljajo svoje znake za nepovratne nastavljive dušilne ventile: 

Dušilno nepovratni ventil uporabljamo z name­nom, da dosežemo ZAKASNITEV. Je tudi se­stavni del pnevmaticnega casovnega clena. 
Toleranca Dovoljeno odstopanje, dopustna nena­tancnost,npr. pri izdelavi izdelkov. Zaradi obsež­nosti so dodatna pojasnila zbrana še v geslih: 
• 
Geometricne tolerance 

• 
Navoji -tolerance, ujemi 

• 
Notranja mera 

• 
Tolerance -splošne, dolžine in koti 

• 
Tolerance ISO 

• 
Tolerance neposredno 

• 
Tolerance posredno 

• 
Tolerance -splošne, dolžine in koti 

• 
Tolerance -splošne, geometricne 

• 
Tolerancna stopnja 

• 
Tolerancno polje 

• 
Zunanja mera Odstopanja se vedno pojavljajo. Tudi, ce se zelo 



Ferdinand Humski Stran 62 
trudimo, ne moremo izdelati elementa s popolno­ma natancnimi dimenzijami. Razlogi za nenatanc­nost so nepopolnost cloveka, orodja, materiala, stroja in merilnega orodja. Da bo izdelan element zagotovo opravljal svojo nalogo, dolocimo najvecjo in najmanjšo dovoljeno dimenzijo -razlika med obema vrednostma pa je vrednost tolerance Tali po domace -toleranca. 
ELEMENTI TOLERANC: Oznaka: 
1. Dejanska mera M (Odej) 
2. 
Imenska mera N (D) in nicelnica 0-0 

3. 
Mejni meri tolerancnega polja: a)Najvecja (zgornja) mejna mera G0 (Dmaks) 


b) Najmanjša (spodnja) mejna mera Gu (Dm;n) 4.Tolerancno polje TP z dvema podatkoma: 
• 
vrednost tolerance oz. velikost tolerancnega polja, ki je enaka razliki med najvecjo in naj­manjšo mejno mero T = G0 -Gu in 

• 
lega tolerancnega polja: pod nicelnico (a), do­tik nicelnice od spodaj (b), na nicelnici (c), do­tik nicelnice od zgoraj (d) in nad nicelnico (e) 



a) 
Zgornjiodstope k A0 = G0 -N (ES) 

b) 
Spodnjiodstope k Au = Gu -N (EI) 


= 

c) Dejanskiodstopek AmM -N (ED) 
Pred vsakim odstopkom obvezno pišemo 
predznak+ ali -, npr.: +0,3 ali -0,02 itd. Vsak od naštetih elementov toleranc je pojasnjen pod posebnim geslom. 
Kako narišemo elemente toleranc: 
-:O: 
:.::w 
O'lll.. 
TOLERANCNO . . 
POLJE 
. g 

f--l _g_ ___ ,......,......,...... ............ .,........-=o __ 



Lege tolerancnega polja TP: 
oi 
.... .., 
... 
N„ T"' 
+ +
o 
o.
M• ­
..... 
et ­
--, o:: 
_Jw o. 
o. o:: 
ct: o. 
(!)Z 

i w­
zCi' 
........ ,uo 
0 ... 
T"" .. 
o"f u/, ..... _J _J 
1 o o. 0./ o. zo 
o . 1-/J-:" + ' .. 
­wZ 
i w 
O,u
1-­
'<t. 
00 wZ
(!) ct: 
:s]iu. . // ..... ' -lw 
o o o 1-o wz 
in 
0 o / 
j wo 
zw 
•N -l 
o (!) 0."CO o. . 
1-g_ o . N 
..... 
o 1 ,N 

Tolerance predpisujemo na delavniških risbah. NACINI ZAPISA TOLERANC NA RISBI: 
l. Neposredno, npr. . 32 ± 0,2. Vse elemente to­leranc lahko izracunamo brez poznavanja stan­dardov.Podrobneje glej geslo Tolerance nepo­sredno. 
II. Posredno: 
• 
Splošne tolerance dolžin in kotov, ki jim pravi­mo tudi proste ali odprte mere. Glej geslo Tolerance -splošne, dolžine in koti. 

• 
Tolerance po ISO tolerancnem sistemu, npr. 


. 20g6 . glej Tolerance ISO 
• 
Geometricne tolerance, glej geslo Geometric­ne tolerance. 

• 
Splošne geometricne tolerance, glej geslo Tolerance -splošne, geometricne. 


Tolerirati (pogovorno): dopušcati (npr. napake). Toleranten: strpen. Tolerance ISO ISO standardi dolocajo: 
a) 
Vrsto mere (notranja ali zunanja mera) 

b) 
Lego tolerancnega polja 

c) 
Velikost tolerancnega polja 

a) 
Vrsta mere NOTRANJE MERE se oznacujejo z VELIKIMI CRKAMI,podrobneje glej geslo Notranja mera. zunanje mere se oznacujejo z malimi crkami, podrobneje glej geslo Zunanja mera. 

b) 
Lega tolerancnega polja je dolocena S CRKA­Ml angleške abecede; crke i, 1, 1, L, o, O, q, Q, w in W so izpušcene, dodane pa so cd, CD, ef, EF, fg, FG, js, JS, za, ZA, zb, ZB, zc in ZC. NOTRANJE MERE oznacimo z VELIKIMI crka­mi. prve crke abecede uporabimo za vecje me­re od nicelnice (za pozitivne odstopke): 


A 


zunanjemere oznacujemo z malimi crkami, 
prve crke abecede uporabimo za manjše mere od nicelnice (za negativne odstopke): 
zc  
km  0  
o.--.-,-f  . 0  NICELNICA ,o  


Za notranje in zunanje mere velja: crka H oz h se prva dotakne nicelnice,tolerancno polje JS oz. js pa je simetricno glede na nicelnico. 
c) Velikost tolerancnega polja se doloca s tole­rancno stopnjo. Po ISO 286 oznacujemo tolerancne stopnje s kratico !I (lnternational Tolerance Grades) in s_ ŠTEVILKAMI 01, 00 ter od 1 do 18. Pri izbrani tolerancni stopnji se velikost toleracnega polja veca z imensko mero. manjše številke pomenijo manjše tolerancno polje TP (zahtevana je vecja natancnost) vecje številke pomenijo vecje tolerancno polje TP (zahtevana je manjša natancnost) 
01 00 1 2 3 4 -precizna merila 
superfiniš (1-3)  
567  -merila za delavniško kontrolo,  
najboljša kvaliteta, brušenje (5-6)  
6789  -kvalitetna izdelava  
povrtavanje (7-8)  
7 8 9 10  -srednja izdelava  
9 10 11  -groba izdelava  
grezenje (8-10), vrtanje (9-11)  
12 -18  -grobe tolerance za kovane, lite  
in grobo obdelane polproizvode  

Oznacevanje toleranc po ISO na tehniških risbah 
Za imensko mero zapišemo: 
• 
najprej crko, ki oznacuje vrsto mere in lego tole­rancnega polja 

• 
nato še številko, ki podaja zahtevano IT tole­rancno stopnjo 


IMENSKA MERA LEGA TP 
.NCNA 
ffiRWNJA 

DVA PRIMERA S POJASNILI: 
. 20 E9: 
m..2Q -imenska mera, premer 20 mm 
.E. -velika crka pomeni notranjo mero (npr. pesto), tolerancno polje je E 
. -tolerancna stopnja je IT 9 
. 120 g6: 
U2Q-imenska mera, premer 120 mm 
g -mala crka pomeni zunanjo mero (npr. gred), tolerancno polje je E 
§ -tolerancna stopnja je IT 6 
Vrednosti za odstopke najdemo v tabelah. 
Najpogosteje uporabljana tolerancna polja: 
Notranje imenske mere [mm] in odstopki [µm] nad do C11 D10 E9 FS H7 HS 
J +120 +60 +39 +20 +10 +14 +60 +20 +14 +6 o o J Q +145 +78 +50 +28 +12 +18 +70 +30 +20 +10 o o Q 1.Q +170 +98 +61 +35 +15 +22 +80 +40 +25 +13 o o 
1.Q 1.§_ +205 +120 +75 +43 +18 +27 +95 +50 +32 +16 o o 
1.§_ 30 +240 +149 +92 +53 +21 +33 +110 +65 +40 +20 oo 
* +180 +112 +64 +25 +39 * +80 +50 +25 O O * +220 +134 +76 +30 +46 * +100 +60 +30 O O * +260 +159 +90 +35 +54 * +120 +72 +36 O O * +305 +185 +106 +40 +63 * +145 +85 +43 O O * +355 +215 +122 +46 +72 * +170 +100 +50 O O * +400 +240 +137 +52 +81 * +190 +110 +56 O O * +440 +265 +151 +57 +89 * +210 +125 +62 O O * +480 +290 +165 +63 +97 * +230 +135 +68 O O 
Vmesne vrednosti za C11 (zvezdica*): 
30 40 +280 120 140 +450 250 280 +620 + 120 +200 +300 40 50 +290 140 160 +460 280 315 +650 +130 +210 +330 50 65 +330 160 180 +480 315 355 +720 + 140 +230 +360 65 80 + 340 1 80 200 + 530 355 400 + 760 + 150 +240 +400 80 1 00 + 390 200 225 + 550 400 450 + 840 + 170 +260 +440 100 120 +400 225 250 +570 450 500 +880 +180 +280 +480 
Zunanje imenske mere [mm] in odstopki [µm] nad do f7 h6 h9 k6 n6 r6 x8 
J -6 O O +6 +10 +16 +34 -16 -6 -25 O +4 +10 +20 J § -10 O O +9 +16 +23 +46 -22 -8 -30 +1 +8 +15 +28 § 1.Q -13 O O +10 +19 +28 +56 -28 -9 -22 +1 +10 +19 +34 
1.Q 11 -16 O O +12 +23 +34 +67 -34 -11 -43 +1 +12 +23 +40 14 1.§_ -16 O O +12 +23 +34 +72 -34 -11 -43 +1 +12 +23 +45 1.§_ 24 -20 O O +15 +28 +41 +87 -41 -13 -52 +2 +15 +28 +54 24 30 -20 O O +15 +28 +41 +97 -41 -13 -52 +2 +15 +28 +64 30 40 -25 O O +18 +33 +50 +119 -50 -16 -62 +2 +17 +34 +80 40 50 -25 O O +18 +33 +50 +136 -50 -16 -62 +2 +17 +34 +97 50 65 -30 O O +21 +39 +60 +168 -60 -19 -74 +2 +20 +41 +122 65 80 -30 O O +21 +39 +62 +192 -60 -19 -74 +2 +20 +43 +146 80 100 -36 O O +25 +45 +73 +232 -71 -22 -87 +3 +25 +51 + 178 100 120 -36 O O +25 +45 +76 +264 -71 -22 -87 +3 +25 +54 +21 O 120 140 -43 O O +28 +52 +88 +311 -83 -25 -100 +3 +27 +63 +248 140 160 -43 O O +28 +52 +90 +343 -83 -25 -100 +3 +27 +65 +280 160 180 -43 O O +28 +52 +93 +373 -83 -25 -100 +3 +27 +68 +310 180 200 -50 O O +33 +60 +106 +422 -96 -29 -115 +4 +31 +77 +350 200 225 -50 O O +33 +60 +109 +457 -96 -29 -115 +4 +31 +80 +385 225 250 -50 O O +33 +60 +113 +497 -96 -29 -115 +4 +31 +84 +425 250 280 -56 O O +36 +66 +126 +556 -108 -32 -130 +4 +34 +94 +475 280 315 -56 O O +36 +66 +130 +606 -108 -32 -130 +4 +34 +98 +525 315 355 -62 O O +40 +73 +144 +679 -119 -36 -140 +4 +37 +108 +590 355 400 -62 O O +40 +73 +150 +749 -119 -36 -140 +4 +37 +114 +660 400 450 -68 O O +45 +80 +166 +837 -131 -40 -155 +5 +40 +126 +740 450 500 -68 O O +45 +80 +172 +917 
-131 -40 -155 +5 +40 +132 +820 Tolerance navojev . Navoji -tolerance, ujemi. Tolerance neposredno Nacin zapisa toleranc, 
Stran 63 
pri katerem lahko vse elemente toleranc izracu­namo brez poznavanja standardov. Primeri zapisa toleranc z NEPOSREDNIM poda­janjem odstopkov: 
. 32 ±0,2 . 28 +0,2/-0,3 . 30 .gf Nicelni odstopek lahko izpustimo, ce je pomota s 
2 
tem izkljucena: . 30 •g-2 . . 30 •0­Tudi neposredne geometricne tolerance, ki se oznacujejo. posebnimi simboli, podajajo dopust­ne odstopke na neposredni nacin. Tolerance oblike, lege in teka Glej Geometricne tolerance. Tolerance posredno Nacin zapisa toleranc, pri katerem lahko vse elemente toleranc izracunamo le, ce poznamo ustrezne standarde: 
• 
Splošne tolerance dolžin in kotov, ki jim pravimo tudi proste ali odprte mere. Glej geslo Tolerance -splošne, dolžine in koti. 

• 
Tolerance po ISO tolerancnem sistemu, npr. 


. 20g6 . glej Tolerance ISO 
• Splošne geometricne tolerance, glej geslo 

Tolerance -splošne, geometricne. Tolerance -splošne, dolžine in koti Splošne tolerance imenujemo tudi zapis toleranc s PROS­TIMI oz. z ODPRTIMI merami. Uporabljamo jih, kadar so dopustni odstopki tako veliki, da jih dose­žemo z obicajnimi obdelovalnimi postopki. Te me­re kontroliramo le v izjemnih primerih. Kotirna mera na risbi vsebuje le imensko mero in nic drugega. Risba pa mora vsebovati tudi po­datek o razredu tolerance: 
• 
f (fino) 

• 
m (medium -srednje) 

• 
c (coarse) ali g (grobo) in 

• 
v (very coarse) ali sg (zelo grobo -sehr grab) 


Razred tolerance je ponavadi zapisan v glavi ris­be ali ob njej -kot opomba ali takoj za navedbo standarda, npr. SIST ISO 2768-m (z odvzema­njem materiala) ali DIN 7168. 
MEJNI ODSTOPKIse nato razberejo iz TABEL: 
• za dolžinske mere (ravne ali okrogle oblike, torej tudi za premere), razen za zunanje zaokrožitve in posnetja: 
Mera [mm] m C (g) V (sg) nad do 
0,5 ­ 3  ±0,05  ±0,1  ±0,15  
3  - 6  ±0,05  ±0,1  ±0,3  ±0,5  
6  30  ±0,1  ±0,2  ±0,5  ±1  
30  - 120  ±0,15  ±0,3  ±0,8  ±1,5  
120  400  ±0,2  ±0,5  ±1,2  ±2  
400 -1000  ±0,3  ±0,8  ±2  ±4  
1000  -2000  ±0,5  ±1,2  ±3  ±6  
2000  -4000  ±0,8  ±2  ±4  ±6  
4000  -8000  /  ±3  ±4  ±8  

• za zaokrožitve in posnetja ostrih robov (išcemo po zunanjih polmerih ali po višinah posnetja): 
fin m c in v 
od 0,5 do 3 ±0,2 ±0,4 nad 3 do 6 ±0,5 ±1 nad 6 do 30 ± 1 ± 2 nad 30 do 120 ±2 ±4 nad 120 do 400 ±4 ±8 
• za kote; mejni odstopki so podani v stopinjah (0) in minutah (') za pravokotni trikotnik, pri katerem je dolžina krajše katete enaka a [mm] 
a [mm] f in m c (g) v (sg) 
do 1 O ± 1 ° ± 1 ° 30' ± 3° nad 10do 50 ±0° 30' ±1° ±1° nad 50 do 120 ±0° 20' ±0° 30' ±1° nad 120 do 400 ± 0° 1 O' ± 0° 15' ± 0° 30' 
±0° ° ±0° 

nad 400 5' ±01 O' 20' Tolerance -splošne, geometricne Nanašajo se je na tiste geometricne lastnosti, k[ na tehniški risbi niso posebej tolerirane. Po SIST ISO 2768 veljajo predvsem za strojne dele, ki jih obdelujemo z odvzemanjem materiala. Poznamo 3 tolerancne razrede: H -fina kakovost K -srednja kakovost L -groba kakovost Na tehniških risbah jih podamo z oznako v glavi risbe, npr. ISO 2768-K (torej: srednja kakovost) 
Ferdinand Humski 
ali pa napišemo opombo ob glavi risbe, npr. Splošne geometricne tolerance po ISO 2768-H. 
Premocrtnost. ravnost in vzporednost [odstopanja v mm] Imenska mera [mm] H K L 
do 1 O 0,02 0,05 O, 1 nad 10 do 30 0,5 0,1 0,2 nad 30 do 100 O, 1 0,2 0,4 nad 100 do 300 0,2 0,4 0,8 nad 300 do 1000 0,3 0,6 1,2 nad 1000 do 3000 0,4 0,8 1,6 
Opomba: vzporednost lahko kontroliramo tudi glede na splošne tolerance dolžinskih mer 
Pravokotnost [odstopanja v mm] Imenska mera [mm] H K L 
do 100 0,2 0,4 0,6 nad 100 do 300 0,3 0,6 1,0 nad 300 do 1000 0,4 0,8 1,5 nad 1000 do 3000 0,5 1,0 2,0 
Simetricnost [odstopanja v mm] Imenska mera [mm] H K L 
do 100 0,5 0,6 0,6 nad 100 do 300 0,5 0,6 1,0 nad 300 do 1000 0,5 0,8 1,5 nad 1000 do 3000 0,5 1,0 2,0 
Krožnost in krožni tek [odstopanja v mm] Imenska mera [mm] H K L 
vse mere 0,5 1,0 2,0 Tolerancna stopnja Velikost tolerancnega polja glede na kvaliteto izdelovalnega postopka.Tole­rancna stopnja se uporablja pri toleracnem siste­mu ISO, podrobneje glej geslo Tolerance ISO. Tolerancno polje Obmocje med najmanjšo in najvecjo mejno mero, kratica TP. Locimo: 
• lega TP 
• velikost TP Podrobneje glej geslo Toleranca. Tolkac Glej Plunžer. Toluen Srednje hlapno razredcilo, ki ga lahko uporabljamo tudi kot sredstvo za razmašcevanje. V vecjih koncentracijah povzroca draženje sluzni­ce, motnje živcnega sistema, poškodbe jeter, led­vic in možganskih celic. Sin. toluol. Tombak Zlitina bakra Cu (>80%) in cinka Zn ter nekaj kositra Sn. Je zelo gnetljiva zlitina, plasticna tudi v hladnem stanju in obstojna proti koroziji. Npr. Cu90Zn (rdeci tombak) in Cu72Zn (rumeni tombak). Sin. rdeca med. Prim. Med. 
Topicen 
1. 
Krajeven, mesten, ki zadeva kraj, ki se nanaša na dolocen predel. Prim. Topikalen. 

2. 
Ki se nanaša na topiko. 


Topika 
1. 
Logicni in retoricni nauk o razporeditvi tez, s ka­terimi se dokazuje trditev: Aristotelova !opika. 

2. 
Predmet, skupna tocka, snov razgovora, raz­



pravljanja, spisa. Topikalen Površinski, lokalen, omejen na dolocen predel. Npr. topikalna aplikacija -obicajno pomeni dermalno (kožno) uporabo. Sin. topicen. Topilni premaz Premaz, katerega topilo ni voda, npr. alkoholni, nitro premazi, premazi na acetons­ki bazi itd. Prim. Lak. Topilo Splošna definicija: snov, v katerem lahko raztopimo topljenec, da dobimo raztopino. Delimo jih na anorganska -organska, nepolarna -polar­na, vodna -nitrocelulozna ipd. 
V licarstvu so topila tekocine, ki raztopijo veziva (nitrocelulozo, akrilne smole itd.) in druge nehlap­ne sestavine, ne da bi jih kemicno spremenila. Pravimo jim tudi osnova pri barvah in lakih. Najstarejše uporabljano topilo je terpentin. V HS lakih je kolicina topil 20-30%, v MS lakih pa okoli 40%. Najpogosteje uporabljana topila: 
• 
mocno hlapna: etilacetat, metiletil keton 

• 
srednje hlapna: butilacetat, metilizobutil keton 

• 
pocasi hlapna: etillaktat Glavne karakteristike za ocenjevanje stopnje požarne in eksplozivne nevarnosti predvsem or­


ganskih topil so: plamenišce, vrelišce, temperatu­ra vžiga in eksplozijsko obmocje. 

Ferdinand Humski 
Razredcila pa ne morejo raztopiti nitroceluloze in akrilne smole, so cenejša od topil. V vecini primerov imata besedi topilo in razredcilo enak pomen. Toplarna Obrat, ki oskrbuje porabnike s paro in s toplo vodo, zlasti za ogrevanje. Topljenec Snov, ki se raztopi v topilu, dispergi­rana faza. Toplo varjenje s stiskanjem Postopek je analo­gen hladnemu varjenju s stiskanjem, potrebne so le manjše sile za isto stopnjo preoblikovanja. Specificni pritiski znašajo: 
• 
za AI od 1 do 70 N/mm2 , 

• 
za Cu od 15 do 170 N/mm2 in 

• 
za jeklo okrog 35 N/mm2 . Po nacinu ogrevanja locimo plamensko varjenje s stiskanjem, alumotermicno, induktivno, kovaško varjenje s stiskanjem itd. Za odstranjevanje oksi­dov lahko uporabljamo talila. Toplota Energija, ki jo brez opravljanja dela med seboj izmenjujejo telesa. Vedno se prenaša iz te­lesa z višjo temperaturo na telo z nižjo tempera­turo. Med seboj jo izmenjujejo soležna telesa. Je prehodna velicina, ni velicina stanja.Oznacujemo 


jo s crko Q. 
Stran 64 

zniža tlak in temperaturo, nazaj v uparjalnik. Za­radi nizke temp. krožeci medij sedaj sprejema toploto in proces se ponovi. Nekoliko podrobneje o TOPLOTNIH VIRIH: 
a) Voda: podtalnica, vodnjaki, tekoca voda, jeze­ra, odpadne vode. Potopna crpalka crpa vodo iz izvorne vrtine in jo vraca v ponorno vrtino. 
b)Zemlja: 
vertilkalni zemeljski ko lektor ali geosonda se vloži do globine 120 m horizontalni zemeljski kolektor se vloži na globino 1,0 do 1,8 m, površina kolektorja je~ dvakrat ogrevana površina prostorov 
c) Zrak: obstaja možnost locene ali kom pakt iz­vedbe toplotne crpalke. Pri loceni izvedbi se zunaj postavi samo uparjalnik, pri kompakt iz­vedbi pa je zunaj celotna toplotna crpalka. 
Grelni medij je voda za ogrevanje prostorov ali sanitarna voda. Pridobljena energija iz toplotnih virov je 3 do 4 krat vecja od energije, potrebne za pogon kompresorja (primerjaj geslo: Grelno števi­lo). VENDAR POZOR, zaradi tega izkoristek to­plotne crpalke ni vecji od 1: 
izhodna moc QIzkoristek= = .------­
. odvedena 
_ 

nje neposredno po kaljenju v oljni ali solni kopeli). POVRŠINSKO UTRJEVANJE je postopek, pri ka­terem spreminjamo le lastnosti površinskega sloja materiala: lokalno kaljenje, cementiranje, nitri­ranje, karbonitriranje. boriranje, difuzijsko kromi­ranje, siliciranje in površ. utrjevanje z deformacijo. Toplotna obremenitev Glej Obremenitev. Toplotna obstojnost Obstojnost proti visokim 
temperaturam. Vecina jekel se pri žarjenju nad 600 ° C na površini obda z oksidno plastjo (škajo). Toplotna prestopnost Glej Prestop toplote. Toplotna prevodnost Sposobnost gradiva, da prevaja toploto. Je snovna konstanta. Oznacuje­mo jo z grško crko '},,, enota je W/mK. 
Nizke vrednosti toplotnih prevodnosti imajo izola­tQrii, npr. siporeks O, 14 W/mK, stiropor 0,042 W/mK. Za primerjavo še nekaj podatkov o ostalih snoveh: beton 1,1 W/mK, opecni zid 0,75 W/mK, jeklo ~ 50 W/mK, steklo ~ 0,76 W/mK. 
Prim. Prevod toplote, Gradiva. Toplotna razteznost Glej Temperaturna razteznost. Toplotni diagram Tako kot smo delo predstavili z delovnim diagramom, poskušamo predstaviti tu­di toploto. 
Enota za merjenje toplote je joule [J], tudi kilovat­Na ordinato vnašamo temperaturo T, na absciso 
pa entropijo S [J/K]: na ura [kWh = 3.600 kJ], stara enota: kilokalorija [kcal = 4.186,8 J]. Razi. toplotni tok, temperatura. 
Kadar ni opravljenega dela, se prenesena toplota 
T 

Pkompr -moc kompresorja [K] 
2 

akumulira v masi in poveca notranjo energijo: Prim. Hladilne naprave, Toplotna crpalka. Q = m·c·(T2 -T1) [J] Toplotna kapaciteta Glej Specificna toplota. 
m -masa snovi [kg] 
c -specificna toplota [J/kgK] 
T -temperatura [K] 
Toplotna obdelava Podvrsta tehnološkega po­T 
stopka pod geslom Spreminjanje lastnosti mate­


riala, je tudi vrsta oplemenitenja. Prim. Specificna toplota, Taljenje, Izparevanje. 
Vrste izmenjave toplote so: 
Postopek, pri katerem s spreminjanjem tempera­ture materiala spreminjamo tudi njegove lastnosti. .s. 
S [J/K] 

a) Prevod ali kondukcija toplote. 
Sin. termicno oplemenitenje. LiQ = T·LiS 
b) 
Prestop ali konvekcija toplote. 

c) 
Toplotno sevanje -sevanje infrardecih žarkov. 


Vsi predmeti pri temperaturi nad absolutno niclo 
sevajo te žarke, vroci intenzivneje kakor mrzli. Najpreprostejša je primerjava s kuhanjem jajc: po Toplotni izmenjevalnik Naprava, ki se uporab­
spremembi temperature (kuhanju) beljak zakrkne, lja za prenos toplote med dvema fluidoma. 
rumenjak otrdi. Jajce ostane takšno tudi po nak­VROC HLADNEJŠI 
nadnem ohlajanju. S kuhanjem smo torej jajce VSTOP IZSTOP Prehod toplote je skupno ime za a) in b), prenos 
toplote pa je skupno ime za a) in b) in c). toplotno obdelali. 

Toplona obdelava omogoca, da namesto dragih Prim. Prehodne velicine, Toplotni tok, Prenos / materialov uporabljamo cenejše, ki jim s toplotno Prehod / Prevod / Prestop toplote, Specificna obdelavo izboljšamo kvaliteto. 
S segrevanjem in hlajenjem spremenimo struk­
toplota. Toplotna crpalka Naprava, s katero crpamo 
toploto iz toplotnega vira z nižjo temperaturo in jo z mehansko energijo vodimo na medij z višjo tem­peraturo. Deluje na enak nacin kot kompresorsko hlajenje (prim. Hladilne naprave), le da: 
•pri 
hladilniku uporabljamo uparjalnik, 

•pri 
topi. crpalki ogrevamo stanovanje ali sanitar­no vodo (uporabljamo kondenzator). 


= V 
v.z= ========:z;i i.6.R E...JE 
ALI SANITARIJE 
t QODVECENA 
-
IZSTOPA IZ HTV 
KONDENZATOR 
= 
ODDAJA TOPLOTO HTV 
(HRANILNIKU TOPL E VOD E) 
HLADNA VODA 

1'.z:21=== ===11=t:J VSTOPA V HTV 
= == 
DUŠILNI VENTIL KOMPR ESOR 
UPARJALNIK 
SPR EJEMA TOPLOTO IZ ZEMLJE, VOD E, ZRAKA 
-
t QDOVECENA 

DELOVANJE: naprava je sestavljena iz zaprtega krožnega sistema, v katerem kroži lahko uparljiva tekocina kot nosilka toplote. Obicajno upor. iste tekocine kot pri hladilnih strojih, npr. spojine fluora (diklordifluormetan ali monoklordifluormetan, ki ju poznamo kot freon ali frigen) ali amoniak. Toplota prehaja s topi. vira prek topi. izmenjalnika (uparjalnik) na krožeci medij. Uparjeni medij vodi­mo v kompresor, kjer ga z mehansko energijo stis­nemo, pri tem se mu poviša temperatura. V kon­denzatorju pa uparjeni in stisnjeni medij kondenzi­ra in odda koristno toploto grelnemu mediju. Kon­denzat nato vodimo prek reducirnega ventila, ki turo materiala, posledica cesar je sprememba 
mehanskih lastnosti, predvsem trdote. Najvažnejši postopki toplotne obdelave: žarje­.oi.§., kaljenje, poboljšanje in površinsko utrjevanje. 
Ce predmete segrevamo v kemicnih sredstvih, imenujemo postopek toplotno kemicna obdela­va: cementiranje. nitriranje, karbonitriranje, difuzij­sko kromiranje, boriranje, siliciranjeitd. 
Pri toplotni obdelavi sta odlocilnega pomena HITROST spreminjanja temperatur in TRAJANJE sprememb temperatur. 
Kratek opis postopkov toplotne obdelave: žARJENJE je segrevanje + zadrževanje pri dolo­ceni temperaturi + pocasno ohlajanje: 
• 
difuzijsko žarjenje izenacuje kemicno sestavo kristalov (izceje itd), uporaba: pred kovanjem, valjanjem 

• 
normalizacijsko žarjenje: spreminjanje v perlit­no strukturo; uporaba: po valjanju, kovanju, litju, varjenju 

• 
žarjenje na mehko spreminja lamelami perlit v zrnatega, uporaba: pred odrezavanjem, preob­likovanjem, pred kaljenjem obcutljivih jekel 

• 
rekristalizacijsko žarjenje povzroca rast novih, nedeformiranih kristalnih zrn, zato se material zmehca; uporaba: po hladnem preoblikovanju 

• 
žarjenje za odpravo notranjih napetosti je po­trebno, kadar notranje napetosti krivijo material: po varjenju, grobem odrezavanju in prehitrem ohlajanju 

• 
tempranje je dolgotrajno žarjenje ulitkov KALJENJE je segrevanje + zadrževanje pri dolo­ceni temperaturi + hitro ohlajanje.Posebna oblika kaljenja je patentiranje. POBOLJŠANJE: kaljenje + popušcanje (segreva-


Toplotni krožni proces Glej Levi krožni proces. Toplotni stroji Naprave, ki pretvarjajo toploto v mehansko delo. To so npr. motorji z notranjim zgorevanjem, motorji z zunanjim zgorevanjem (parni stroji) ipd. 

PRENOS MOCI 

Toplotni tok Kolicina toplote, ki preide v casovni enoti z ene snovi na drugo. Enota je watt [W = J/s]. Oznacujemo ga z grško crko <D, vcasih s Q: 
<D = Q = Q/t Q -toplota [J] t -cas [s] 
Topi. tok pri spremembi notranje energije snovi: Q = rn·c·(Tr T1) [\/\/] 
rn -masni pretok snovi [kg/s] c -specificna toplota [J/kgK] T -temperatura [K] Razi. toplota. Toplotno -kemicno odstranjevanje robov Po­sebni postopek odrezavanja, s katerim odstranju­jemo ostre robove in igle. Obdelovance zapremo 
v tlacno komoro in vanjo dovajamo gorljivo me­šanico plinov, npr. vodik in kisik. Mešanico vžge­
mo z elektricno iskro in plini v trenutku zgorijo, v tlacni komori pa se razvije temp. do 2.700° C. Mase ostrih robov in igel so v primerjavi z obdelo­vancem majhne, zato v hipu zgorijo. Tak nacin obdelave je zelo primeren za obdelovance zahtevnih oblik. Prim. Obdelava v bobnih. Toplotno sevanje Oddajanje energije z elektro­magnetnimi valovi dolžine 0,8 ... 300 µm (toplotni -infrardeci žarki). Za izracun uporabljamo Stefan 
-Boltzmanov zakon: 
<D = s·cr·(T/100)4 -A <D -topi. tok, ki pri sevanju izhaja iz sivega telesa s -emisijski koeficient sivega telesa [/] cr -konstanta sevanja absolutno crnega telesa 
cr = 5,67 W/m2K4 T -absolutna temperatura telesa [K] Prim. Prenos toplote. Toplotno število Glej Grelno število. Topnost Najvecja kolicina topljenca, ki se topi v dolocenem topilu pri tocno doloceni temperaturi. Topnost lahko razdelimo na dva nacina: 
1. Glede na stopnjo topnosti: 
a) 
Popolnab)Delna 

c) 
Netopnost 


2. Glede na agregatno stanje: 
a) 
Topnost v tekocem 

b) 
Topnost v trdnem Stopnja topnosti v tekocem je odvisna od koli­cine topila za raztopitev 1 g topljenca: -zelo lahko topen:manj kot 1 ml topila -lahko topen:od 1 do 1 O ml topila 


Stran 65 
lovni vojni. Torni amortizerji se še vedno uporabljajo v stav­bah, npr. pri protipotresni gradnji, za dušenje in omejitev nihanja: 

Torno gonilo Gonilo, pri kateremu prenašamo gibanje in vrtilni moment z gnanega na gonilni del neposredno s trenjem na dotikajocih se kotalnih površinah. Sila trenja je tolikšna, da pride do soje­manja gibajocih se delov. Torx Naziv za vijake s posebno obliko glave, ki jih je razvilo podjetje Camcar Textron in so postali standard. Beseda naj bi izvirala iz ang. Torque -vrtilni moment. Taki vijaki bi naj zagotavljali eno­stavnejše delo: višji prenos navora, manjšo obra­bo, nizke sticne sile in prenos navora brez zdrsa: 

Ferdinand Humski 
Torzijska obremenitev te palice izgleda tako: 


Sili povzrocata tangencialne napetosti, oznaka ,. Torzijski moment lahko izracunamo: T = F · a 
Obremenitev lahko narišemo poenostavljeno: 
T 
lll l l l l l l l l l l l lilll 11111111111111 
Potek torzijskih napetosti po prerezu palice: 
-topen: od 1 O do 30 ml topila -zmerno topen:od 30 do 100 ml topila -težko topen: od 100 do 1.000ml topila 
-zelo težko topen:od 1.000 do 10.000 ml topila 

-skoraj netopen:vec kot 10.000 ml topila Pri kovinah govorimo o topnosti v trdnem samo takrat, kadar kristalna mreža sestoji iz raztopin­skih kristalov(intersticijskih ali substitucijskih). Evtektik in evtektoid torej nista raztopini. Prim. Zmes, Zlitina, Raztopina. Topovski sveder Glej Vrtanje, vrste svedrov. Torij Srebrnosiva, mehka in radioaktivna kovina z gostoto 11,7 kg/dm3, tališce 1.750° C. Simbol Th, lat. Thorium. Uporablja se v mešanici kot jedrsko gorivo, za TIG varjenje itd. Torne zveze Glej Zveze pesta z gredjo, Raz­stavljive zveze. Torni amortizer Mehansko delujoc amortizer, ki pri raztegovanju ali krcenju premaguje silo trenja. 
Torni amortizer je izumil Francoz Truffault še pred letom 1900. To so bili prvi amortizerji za vozila. Najprej so se uporabljali za kolesa, nato pa je pra­vice odkupil American Edward V. Hartford in jih je zacel uporabljati za avtomobile. 
Delovanje takratnih tornih amortizerjev: 
• 
dve roki sta bili medsebojno povezani z vijakom

• 
med plošcami je bilo vloženo naoljeno usnje, navsaki strani pa še konicna vzmet

• 
s privijanjem vijaka se je lahko nastavilo potreb­no trenje, ki je pravilno dušilo nihanje vzmeti 



Prva dokumentirana uporaba hidravlicnih amorti­zerjev za vozila sega v leto 1903. Ker pa v tistem casu še niso znali rešiti problema tesnenja hid­ravlicnega olja, so hidravlicni amortizerji absolut­no izpodrinili torne amortizerje šele po drugi sve-
Leva stran risbe prikazuje vpliv zracnosti na vija­cenje inbus vijakov, desna pa delo s torx vijaki. 
Torus Rotacijsko geometrijsko telo, ki nastane z vrtenjem kroga okoli osi, ki je dovolj oddaljena, da nastane obroc. Premeru kroga pravimo mali pre­mer,dvakratni razdalji od osi do središca kroga pa veliki premer torusa.Sin. Svitek, kolac. 


Toricen -v obliki torusa. V tehniki so tesnila pogosto v obliki torusa. Prim. O-ring, Tesnilo. Torzija Obremenitev, ki poskuša zasukati pred­met okrog njegove vzdolžne osi. Povzroca jo na­vor okrog vzdolžne osi -torzijski moment. To je tangencialna obremenitevin zato torzijski moment oznacujemo s crko T, torzijsko napetost pa z grško crko tau in indekskom t: ,1. Deformacija, ki je posledica torzijske obremenitve, se imenuje kot zasuka. Torzijski moment je posledica delovanja dvojice nasprotno usmerjenih sil F, ki delujeta pravokotno na vzdolžno os predmeta s površino prereza A. Npr. enostransko vpeta palica okroglega prereza: 

A d 

PODROCJE 
.T 
'1 

-;,.,_A, 
PODROCJE 
PLASTICNIH 
DEFORMACIJ 't 
Opazimo, da pri doloceni razdalji od središca na­petosti presežejo mejo plasticnosti. V primeru, da si plasticnih deformacij ne želimo (dopustne napetosti so v podrocju elasticnih de­formacij), velja Hookov zakon za celoten prerez. Torzijska napetost se veca premo sorazmerno z razdaljo od središca (nevtralne osi) palice: 
r1 
= 
1:11:t"-;:-Celoten prerez lahko razdelimo na vec manjših plošcin: M1, M2, M3 ... M. Njihova težišca so 
nod nevtralne osi palice oddaljena za r1, r2 ... r 
n· Pripadajoce torzijske napetosti so: 
F1 F2 Fn 
= = = 
'1 
LiA1 , '2 LiA2 ... 'n LiAn 

Izracunamo lahko tudi sile na vsaki plošcini: F1 = ,1·LiA1, F2 = ,2·LiA2 ... Fn = 'n·LiAn 
in še pripadajoce torzijske momente: T1 = F1·r1, T2 = F2·r2 ... Tn = Fn -rn Skupni torzijski moment je enak vsoti: 
n n n n 
T = Z: T = Z: F · r = Z:,· M· r = L,f .!:i.· M· r 
i i i i i i r i i 
i=1 i=1 i=1 i=1 
Konstante lahko izpostavimo in dobimo: 
n n 
, 
T = ....!.Z:LiA;·r2 ;, izraz LM;·r2 ;je polarni 
r 1 = 1 1 = 1 vztrajnostni moment oz. torzijski vztrajnostni moment 1. Zgornja enacba se poenostavi: 
1 
T = 2!. · 11 , ulomek 2-imenujemo torzijski 
r r 
odpornostni moment W1 in dobimo: T = TfW1 r ..... polmer oboda palice [mm] 
Nato le še izrazimo torzijsko napetost [N/mm2]: 
T 
1 = ,
W1 
. 
ELASTICNIH 
DEFORMACIJ 


T .... torzijski moment [Nmm], T = F·a a/2 ..... rocica [mm], razdalja od F do središca A W1 .. torzijski odpornostni moment prereza A [mm3] 
Prim. Napetost, Obremenitev. Sin. vzvoj. zasuk. Torzijska vzmet Vzmet, ki sprejema in vraca 

Ferdinand Humski Stran 66 
torzijske obremenitve. Delitev: 
• 
Torzijske palicaste vzmeti, glej geslo Vzvojna palica 

• 
Vijacne torzijske vzmeti, glej geslo Vijacne


vzmeti Torzijski odpornostni moment Glej Odpornost­ni moment. Touch screen Glej Zaslon na dotik. Tovarniška cena Glej Proizvodna cena. Tovorno vozilo Vozilo za prevoz tovora. V osnovi jih delimo na tri skupine: 
• 
transporterji 

• 
vecnamenska tovorna vozila 

• 
specialna tovorna vozila TP Kratica za tolerancno polje. TPM Kratica za celovito produktivno vzdrževanje (glej CPV), ang. Total Productive Maintenance. TQM Total quality management -celovito uprav­ljanje kakovosti. Sistematika, ki sta jo uvedla dr. Deming in dr. Juran. Prim. PDCA. Tracna žaga Glej Žaganje. Tracno merilo Merilo z najboljšo natancnostjo 1 mm, ki je namenjeno za merjenje kratkih razdalj. V to skupino meril spada tudi zložljivo merilo (zidarski meter): 


_ 

l.'' '"""'' .. •rJ",''.t.
'---.:::. .•1;·•.1"•••1111.-11 .. -;:r;;' 

Trajna dinamicna trdnost Glej trdnost. Trajne zavorne naprave V to skupino spadajo zavore, ki se ne obrabljajo. Delujejo samo takrat, ko se vozilo premika, uporabljajo pa se predvsem za zaviranje pri vožnji po klancih navzdol. Vrste trajnih zavornih naprav: 
• 
motorna zavora 

• 
zavora na vrtincne tokove (elektricni retarder) 

• 
tokovna zavora (hidrodinamicni retarder) 


Trans­
1. 
Predpona v sestavljankah za izražanje gibanjaskozi, cez, prek, onkraj: transabdominalen, transkondilaren. 

2. 
Predpona, ki oznacuje geometrijski izomer -nasprotno lego posebne funkcionalne skupine. Prim. Z, E; NOS, geometrijska izomerija. 


Transaxle Nacin pogona motornega vozila, pri katerem je motor spredaj preko jeklene cevi trdno povezan s sklopko, menjalnikom in kotnim go­nilom z diferencialom, ki so namešceni zadaj: 
1 

1 
¦ MOTOR II SKLOPKA 
0 PRENOS MOCI 
¦ 
TRDNA CEV Z GREDJO 

¦ 
PRENOS NA PREDNJA KOLESA 


1 

1 Pri takšnem pogonu je teža bolj enakomerno porazdeljena na obe osi vozila, kar vpliva na sta­bilnost in nevtralno držanje vozila v ovinku. Tudi vlek se izboljša, kolesa pa manj spodrsavajo. Transaxle je precej primerna izbira za hitra in tek­movalna vozila, uporablja ga npr. Ferrari. Transceiver Kombinacija oddajnika in sprejem­nika v enem ohišju, ang. sestavljanka iz TRANS(mitter) in (re)CEIVER. Transfer Prenos, prevoz, preselitev, prehod. Transferzalen: nepravilen izraz, popacenka iz besede transverzalen. Transformacija Pretvorba, preoblikovanje, pre­obrazba, preslikava, sprememba. Npr. ~ vodne energije v elektricno, ~ elektricne energije: spre­memba el. napetosti v višjo ali obratno. Transformacija austenita Glej pojasnilo pod geslom Austenitizacija. 
Transformator Naprava, ki po principu elektro­magnetne indukcije prenaša elektricno energijo med dvema ali vec krogotoki. Deluje torej le v primeru, ko se pojavi sprememba elektromag­netnega polja. 
Na enosmerno napetost transformator ne deluje, razen ob nastanku ali ob prekinitvi enosmerne napetosti -npr. Vžigalna tuljava pri avtu. 
$m 


Transformator spreminja elektricno energijo viso­ke napetosti v nizko napetost ali obratno, pri isti frekvenci. Simbol za transformator: 


Za idealni transformator brez izgub je magnetni pretok na vhodu enak magnetnemu pretoku na iz­hodu <D1 = <D2. Iz tega pogoja lahko izpeljemo: 
U2 n2 

Lat. transformare: preoblikovati. Transformacija: pretvorba, sprememba. Translacija 
1. 
V mehaniki: premocrtno gibanje teles(~sko gi­banje). Prim. Kineticna energija. 

2. 
Premik, vzporedni premik.Lahko tudi drsenje, prim. Deformacija kovin, Prekristaliacija. 

3. 
Prenos zvokov(govora, glasbe) na daljavopo vodih ali radiu. 

4. 
Prevod,tudi prevod informacije za sintezo


beljakovin (inf. nosi informacijska RNA). Transmitanca Pri prehodu skozi motno telo: razmerje med intenziteto izstopnega in vstopnega žarka. Sin. prepustnost. Transparenten 
1. 
Prosojen, prozoren, ki delno prepušca svetlobo. Npr. transparenten papir: pavspapir, transpa­rentne folije. Prim. Kritnost. 

2. 
Razviden, jasen. Transparent: slika, sporocilo 


ali napis za javno izražanje. Transponder Naprava, ki prevzema signale in jih predaja naprej. Je zloženka iz izrazov trans­miter in responder. Sin. prenosnik. Pasivni transponderji sprejemajo energijo izkljuc­no od oddajnika/ sprejemnika, npr. RFID, pa tudi y_ avtomobilski kljuc je lahko vgrajen transponder: 
PRENOS KODE (IDENTIFIKACIJA) 


Delovanje avtomobilskega kljujca s transponder­jem: pri zasuku kljuca v kljucavnici se najprej pre­ko indukcijske tuljavice prenese energija za napa­janje transponderja. Nato se vkljuci krmilna napra­va zapore proti odvozu in zacne se postopek poizvedovanja: 
• 
transponder prepozna signal za poizvedbo inpreda svojo identifikacijsko kodo 

• oddana identifikacijska koda se primerja s shranjeno kodo 

• 
ce je koda pravilna in veljavna, pošlje krmilna naprava zapore proti odvozu krmilni napravi motorja kodiran digitalni signal in voznik lahko zažene avto 


Sledi spreminjanje kode: generator nakljucnih števil izdela novo kodo in krmilna naprava zapore 
proti odvozu jo pošlje v transponder, stara koda pa ni vec veljavna. Aktivni transponderji imajo z lastno oskrbo z energijo. Lahko imajo vgrajeno baterijo ali pa so prikljuceni na zunanje elektricno omrežje. Primer aktivnega transponderja je identifikacija letal: letalski transponder sprejme kodiran signal iz kon­trolnega mesta in odgovori na v naprej dogovor­jeni frekvenci za nadzor poletov. Transport Prevoz, prevažanje, prenašanje, na­vadno cesa vecjega, težjega. Pri tem uporabljamo transportne naprave, ki jih delimo na: 
1. Dvigala: priprave za dviganje. Del.: vijacna~,~z zobatim drogom, hidravlicna~, škripcevje(na vrv, na verigo), vitli(rocni, motorni, elektrovitli), osebnain tovorna~, paletno, regalno ~ itd. Dvižno (vlecno) silo pri dvigalih povecujemo s: 
prenosom navora (vzvod), z vrtenjem vijacnice (vijacna dvigala), s povecevanjem prestavnega razmerja (dvi­gala z zobatim drogom, vitliitd), s povecevanjem števila gibljivih vrvenic (škripci)in s povecevanjem površine bata (hidravlika). 
Seveda lahko tudi kombiniramo nacine dviga­nja bremena, npr. vzvod in hidravlika itd. 
2. 
Žerjavi: naprave za dvigovanje in prenašanje na vrvi obešenih bremen po zrakuna manjše razdalje.Del.: viseci ~, mostni ~, obstenski vrt­ljivi~, konzolni~, vrtljivi stolpni~, portalni ~, ka­belski oz. žicni~, gradbeni~, prevozna dvigala. 

3. 
Tansporterji: naprave za nepretrganoprenaša­nje oz. prevažanje materiala. T. so lahko nepre­micni, prestavljivi ali prevozni. Izvedbe trans­porterjev: tracni, verižni, viseci krožni(konvejer­ji). polžasti, valjcni, pnevmaticni, t. z nihajocim žlebom, elevatorji. zracna drca. 

4. 
Žicnice: naprave za nadtalni prevozoseb ali tovora, pri katerih se breme pomika po vrvi, napeti med podporami. Glede na število vrvipoznamo: 


• 
enovrvni sistem in 

• 
dvovrvni sistem Glede na izvedbo žicnicelocimo: 

• 
žicnice s krožnim obratovanjem in 

• 
žicnice z nihalnim obratovanjem 


5. Transportna vozila so naprave, ki služijo za transport bremen od enega delovnega mesta do drugega.Znotraj enega podjetja uporablja­mo predvsem transportna vozila za notranji transport materiala do skladišca, v skladišcu, od skladišca do del. mesta: rocni vozicki, vozic­ki z vilicami(dvižni ~), motorni vozicki, vlacilci, vilicarji(celni, bocni) itd. 
Razi. logistika. Prim. Granik. Transporter Naprava za nepretrgano prenaša­nje oziroma prevažanje materiala: tracni, valjcni, verižni, polžasti~,~ z vlecno verigo, s potujocimi mizami, viseci krožni~ (konvejer) itd. 

Tracni transporter 


Stran 67 Ferdinand Humski 

Arhimedova spirala polžastega transporterja 

Viseci krožni transporter -konvejer Transporter -gospodarsko vozilo Motorno vozilo, ki služi za prevoz tovora ali potnikov: 


Transverzalen Precen. Ant. longitudinalen.Transverzalno nihanje: smer nihanja je precna na smer širjenja (raztezanja), npr.: nihanje strune na kitari je precno na smer raztezka strune. Transverzalno valovanje: valovanje, pri katerem je smer nihanja delcev ali smer širjenja energije pravokotna na smer potovanja (razširjanja valo­vanja): valovanje na vrvici, valovanje vodne gla­dine v bani, elektromagnetno (EM) valovanje (svetloba, radijski valovi itd.), v trdni snovi nastopa transverzalno zvocno valovanje. V nasprotju z longitudinalnim valovanjem je pri transverzalnem valovanju možna polarizacija. 
TRANSFERZALNO VALOVANJE 
SMER POTOVANJA i /VALOV 
SMER NIHANJA 
LONGITUDINALNO VALOVANJE 
:SMER POTOVANJA 
: VALOV 
_J/J/ : \ : 
. , SMER .IHANJA 
Transverzala: glavna (oznacena ali prometna) pot cez vecje ozemlje. Tranzistor Tokovni ojacevalnik elektricnegasignala, lahko ga uporabljamo tudi kot stikalo. Deluje tako, da: 
• 
z majhnim vhodnim (krmilnim) tokom 

• 
krmilimo velik izhodni (krmiljeni, delovni) tokPodrobneje glede izrazov glej geslo Krmiljenje. 


Glede na nacin delovanja je tranzistor polpre­vodniški element, katerega osnovni pomen je "prenos upornosti", saj izhaja iz besed "transfer resistor". Je torej upor, katerega vrednost se spreminja v odvisnosti od vhodnega signala. 
Povedano natancneje: vrednost upora natancno sledi casovni spremembi vhodnega signala, jepreslikava vhodnega signala. Ang. tansistor. 
Za osnovno razumevanje delovanja tranzistorjev se poslužimo analogije (podobnosti) z vodnim pretokom -tranzistor primerjamo z vodovodno pi­po. Uporabimo izraze izvor (ang. source), vrata (ang. gate) in izliv (odtok, ang. sink): 
IZVOR 
VRATA. 
IZLIV VRATA VRATA 
IZVOR 

IZKLOP \_J VKLOP \J,,,J 
IZLIV IZLIV 

Zaradi obsežnosti je tranzistorska tematika pove­zana z naslednjimi gesli: -Tranzistor -zgradba -Tranzistorji -bipolarni -Tranzistorji -oznacevanje -Tranzistorji -unipolarni Tranzistor -zgradba Glede na zgradbo v osnovilocimo dva osnovna tipa: BIPOLARNE in UNIPO­LARNE tranzistorje. Poglejmo si bistvene razlike v zgradbi obeh tipov tranzistorjev. 
BIPOLARNI tranzistorji so SENDVICI iz treh pla­sti obeh tipov polprevodnikov (N in P): 
IZSTOPNA PLAST 
KRMILNA 
PLAST 

B ,t, 
Uce 
VSTOPNA 
PLAST 
Debele pušcice prikazujejo fizikalno smer elek­tricnega toka, tanke pušcice pa tehnicno smer elektricnega toka. Glavni prikljucki so: emitor E na vstopni plasti (emitter), kolektor C na izstopni plasti (collector) in baza B na krmilni plasti (base). To so NC (normally closed) naprave: ce ni baz­nega (majhnega krmilnega) toka 18, tedaj tudi ko­lektorski (velik, krmiljeni) tok le ne stece. 
Krmiljeni tok tece tako skozi N kot tudi skozi P tip polprevodnikov (od tod beseda: bipolaren). 
Bipolarne tranzistorje krmilimo z elektricnim tokom -FET tranzistorje pa z napetostjo.V primerjavi z unipolarnimi tranzistorji so bipolarni bolj robustni, imajo višje zaporne napetosti, prepušcajo vecje krmiljene tokove in porabijo vec moci (so bolj potratni). 
UNIPOLARNI ali FET so tranzistorji z ucinkom elektricnega polja (Field Effect Transistor): 


VRATA 
N KANAL 
JFET 

Na zgornji risbi je JFET, J pomeni junction gate (vrata z direktnim stikom na polprevodnik). Glavni prikljucki FET tranzistorjev so: vrata G (ga­te), izvor S (source) in ponor D (drain). Povezavo od izvora S do ponora D imenujemo kanal. 
FET tranzistorje krmilimo tako, da z elektricnim poljem vplivamo na eden sam tip polprevodni­ka (N ali P). Od tod tudi beseda: unipolaren. Krmiljeni (veliki) tok tece pri JFET le skozi eden tip polprevodnika (N ali P) in ne precka nobene­ga PN spoja. PN spoj, ki se nahaja na vratih JFET tranzistorja, ima eden sam namen: ustvariti elek­tricno polje (Field), ki povzroci nastanek nepre­vodnega sloja in s tem zapiranje vrat.Tranzistorji unipolarnega tipa so NO (normally opened) naprave: ce ni napetosti na vratih, te­daj tece maksimalni krmiljeni tok. Pri tem je elektricni tok skozi vrata zanemarljiv, edini omem­be vreden elektricni tok tece skozi kanal. FET tranzistorje krmilimo z napetostjo -bipolarne tranzistorje pa z elektricnim tokom. Tranzistorji -bipolarni John Bardeen in Walter 
H. Brattain sta ustvarila prvi bipolarni tranzistorleta 1947. Uporablja se tudi kratica BJT: Bipolar Junction Transistor. DELOVANJE bipolarnega tranzistorja bomo najbolj enostavno pojasnili, ce bomo elektricni tok primerjali z vodnim pretokom: 
C 

E 
VELIKA ZAPORNICA ZAPRTA 
Naš narisan vodni tranzistor ima 3 sestavne de­le: C (kolektor -zbiralnik vode), B (baza) in E (emitor). Slika na levi strani prikazuje stanje, ko na bazi B ni nobenega pretoka vode, mala zapornica je zaprta. Slika na desni strani pa prikazuje, kaj se zgodi,ko se na bazi B pojavi majhen preto vode: pojavi se majhna sila,ki dvigne majhno zapornico in pre­ko vzvoda še veliko zapornico, zato med kolektor­jem C in emitorjem E stece velik pretok vode. Podoben primer ojacanja je krmijenje visokih tla­kov z majhnimi elektromagneti, glej geslo Magnet­ni ventil, posredno delovanje. 
Bipolarni tranzistor deluje po podobnem princi­pu. Ima 3 prikljucke: emitor (E), bazo (B) in kolek­tor (C). Krmiljeni elektricni tok prehaja tako preko N kakor tudi preko P tipa polprevodnika. Nastane z združitvijo treh polprevodnikov. Možni sta dve izvedbi bipolarnega tranzistorja: PNP in NPN. Vedno je: 
• 
KOLEKTORSKI spoj (spoj med bazo in kolek­torjem)prikljucen v zaporno smer 

• 
EMITORSKI spoj (spoj med emitorjem in bazo) prikljucen v prevodni smeri 



·{Q 
Poglejmo, kako locimo tehnicno in fizikalno smer elektricnega toka skozi tranzistor: 

! 
Ferdinand Humski Stran 68 Source in Drain, Sedaj ee tanko podrocje v i kanalu postalo prevodno in krmiljeni tok lahko 
PNP NPN 
stece, 

C 

C 

Simboli MOSFET z rastoco karakteristiko: 
E 
E 

.t•.t•o(. 0 
l! Ti 
_ MAJHEN, .-VELIK, 
KRMILNI TOK KRMILJEN TOK 


ZUNANJI PRIKLJUCEK NOTRANJI PRIKLJUCEK 
NA SUBSTRAT NA SUBSTRAT 
ELEKTRONOV ELEKTRONOV 

Tehnicno smer elektricnega toka prikazuje pušci­
ca med bazo in emitorjem v simbolu tranzistorja, Primerjava med zgradbo MOSFET s padajoco 
z (levo) in rastoco karakteristiko (desno): Fizikalno smer krmilnih in krmiljenih tokov elek­izoliranimi vrati, 

IGBT tranzistorji 
Kratica pomeni lnsulated Gale Bipolar Transistor -bipolarni tranzistor z izoliranimi vrati, Ima veliko vstopno impedanco in zmožnost prevajanja veli­kih bipolarnih (krmiljenih) tokov, Zgradba IGBT tranzistorjev je zahtevnejša, Za po­enostavitev razumevanja si lahko IGBT tranzistor razlagamo kot MOS vstop (input, krmilna nape­tast) in bipolarni izhod (output, krmiljeni tok), 
Prikljucki IGBT tranzistorja: vrataG (gate), emitor E (emitter) in kolektorC (collector), Simbol: 
G.< . 

tronov pa prikazujejo dodatne dolge pušcice, Najpogosteje se uporabljajo MOSFET in IGTB 
NPN bipolarni tranzistor: 
PNP bipolarni tranzistor: 
tranzistorji MOSFET tranzistorji: ang, Metal-Oxide-Semi­conductor, kar pomeni, da MOS tip tranzistorja krmili vrata preko kovine in izolacijske oksidne plasti na polprevodnik, 
Uporabljajo se v milijonih stikal v integriranih vez­
.:v. 

Tranzistorji -oznacevanje Vecina tranzistorjev se oznacuje po standardih JEDEC, JIS ali Pro­Electron, Tranzistorji -unipolarni Za razliko od bipolarnih tranzistorjev uporabljajo unipolarni samo eden tip polprevodnika (N ali P) za prevajanje krmiljenega elektricnega toka, Julius Edgar Lilienfeld je leta 1925 patentiral prvi FET tranzistor, Leta 1959 pa je bil v Bellovih labo­ratorijih izdelan prvi MOSFET 
DELOVANJE JFET 
Spodnja risba prikazuje prikljucitev JFET tranzi­storja v tokokrog, Na desni strani risbe vidimo, kako nastane zaporna plast, 
jih, So lahko zelo majhni, nahajajo se tudi v racu­nalnikih, v rocnih urah itd, Obcutljivi so na prevelike napetosti, Delovne na­petosti znašajo nekje ±20V Staticne razbremenit­ve pa clahko unicijo izolacijo na vratih, Glavne vrste MOSFET so: 
a) MOSFET s padajoco karakteristiko, ang, de­pletion mode MOSFET Nacin delovanja je po­doben kot pri IGFET, le da s in D prikljucimo na degenerirane polprevodnike (n+ ali p+), Razen tega imajo MOSFET tranzistorji tudi podlogo (substrat),ki pomaga nastaviti prave napetosti: 
SILICIJEV DIOKSID 

TOKOKROG 

+ 
+ 
s 


Krmiljeni tok tece po n-kanalu, ki je na ponoru D prikljucen na pozitivno napetost, Elektroni n-ka­nala tecejo v smeri od S proti D, Na straneh sta dodana dva p podrocja, ki sta pri­kljucena na negativno napetost, Zato se okoli p sloja ustvari staticno elektricno polje, ki privlaci nosilce pozitivnih nabojev -ti noslci nabojev pa so tudi staticni, se ne premikajo, Ker se ne premi­kajo, na tem podrocju ne more teci elektricni tok -zato to podrocje imenujemo zaporna plast, Premikajoci elektroni n-kanala morajo iskati svojo pot med obema zapornima slojema, Debelejša kot je zaporna plast, ožja je prosta pot za elek­trone n-kanala in manjši je krmiljeni tok, Z ojacevanjem elektricnega polja na vratih G torej zmanjšujemo krmiljeni tok skozi kanal, z oslabitvi­jo elektricnega polja na vratih pa ga povecujemo, Poglejmo še simbole JFET tranzistorjev: 

D 
p G
s 
s 

Naslednja vrsta so IGFET tranzistorji: 
roe6. 
NASTANEK SUBSTRAT N KANAL 
ZAPORNE PLASTI P TIPA 
Simboli MOSFET s padajoco karakteristiko: 
N kanal P kanal N kanal P kanal 

ZUNANJI PRIKLJUCEK NOTRANJI PRIKLJUCEK NA SUBSTRAT NA SUBSTRAT 
b) MOSFET z rastoco karakteristiko, ang, en­hancement mode MOSFET 

Risba 1 prikazuje stanje, ko ni nobene napetosti na vratih in seveda tudi nobenega krmiljenega toka, N tip polprevodnika na prikljuckih Source in Drain ima proste mobilne elektrone, P tip polprevodnikov (body) pa ima luknje, Na poti od Source do Drain sta v bistvu dva PN spoja (dve diodi), vsaka obrnjena v drugo smer, Vse kaže, kakor da ni možnosti za prevajanje elektricnega toka, Risba 2 prikazuje, kaj se zgodi, ce na Gale 
(vrata) dovedemo negativno napetost, Negativna napetost privlaci luknje v P, kar še poveca upornost, Risba 3 prikazuje, kaj se zgodi, ce na Gale do­vedemo zmerno pozitivno napetost, ki odriva 
luknje v P, Nastale so razmere, ki se upornost med Source in Drain zmanjšuje, 
Ko na Gale dovedemo zadostno pozitivno napetost, dobimo razmere iz risbe 4, V tem primeru pa nismo samo odrinili luknje, temvec je pozitivna napetost tudi pritegnila elektrone iz 
IGBT tranzistorji se uporabljajo za srednje in velike moci, tudi vec 100 A in 6000 V Za poseb­ne namene obstajajo tudi veliki IGTB moduli ,,, Prednosti IGBT tranzistorjev so: majhna velikost, nizka cena, majhne krmilne moci, enostavno krmi­ljenje visokih napetosti in tokov, V primerjavi z BJT ima boljšo prevodnost za krmiljene tokove in odlic­ne zaporne/ prevodne karakteristike, Po drugi strani pa je hitrost vklopa in izklopa slab­ša od MOS in boljša od JBT 
UPORABA TRANZISTORJEV: 
• 
kot ojacevalnik 

• 
kot stikalo v digitalni tehniki 

• 
za pretvorbe izmenicnih signalov MOSFET tranzistorji se lahko povežejo tudi v CMOS logicna vezja, ki se uporablja kot dodatni spomin BIOS-a, Traverza Nosilni element, navadno jekleni profil, Lat, transversus: precen, Nem, die Traverse: precnik, precno namešcen tram, Trda litina Belo strjeno lito železo, ki se v celoti ali delno strdi po metastabilnem sistemu Fe-Fe3C 


diagrama (ogljik je izlocen v obliki cementita), Trdo litino dobimo s pretaljevanjem belega grodlja v kupolkah, Je zelo odporna proti obrabi, delež ogljika znaša nad 2% in najvec 3%, Lahko jo le brusimo,obdelujemo pa jo s karbidnimi trdinamL 
Delitev: 
a) 
Litina s trdo skorjo nastane z zelo hitrim hlaje­njem po površini, V površinskem sloju (skorji) vsebuje nad 0,89% železovega karbida Fe3C, 

zato je na površini trda, odporna proti obrabi, obenem pa krhka in neprimerna za obdelavo z odrezavanjem, V jedru ima C izlocen kot grafit Uporaba: valji za valjanje kovin, gume, papirja, za mlinske valje, kolesa pri žerjavih, hidravlicni bati, deli drobilnikov, šobe za brizganje peska itd, 

b) 
Bela litina nastane s hitrim ohlajevanjem in je prisotnega še dovolj Mn, V tem primeru je ves C vezan v obliki Fe3C v vsem prerezu,Prelom­


na ploskev takšnih ulitkov je bela, od tod tudi 
ime. Zaradi velike trdote cementita se takšno 
lito železo zelo slabo obdeluje. Belo litino pred­
vsem brusimo, struženja pa skoraj ne moremo 
uporabiti. Uporaba: krogle za mline, valji za 

valjanje kovin itd. Trdi disk Najbolj razširjena vrsta zunanjega pom­nilnika. Ob izklopu ohrani vsebino (za razliko od RAM-a), je racunalnikov dolgotrajni spomin. Se­stavljajo ga okrogle kovinske plošce (diski), pre­vlecene z magnetno snovjo. Diski se med delovan­jem vrtijo s 4000 -15000 vrt/min. Nad diskom je bralno pisalna glava -navitje, ki lahko bere (ugo­tavlja smer namagnetenosti) ali. na hitro vrteci disk (magneti površino diska). Procesor in trdi disk sta povezana preko krmilnika diska. 
OHIŠJE 
PRIKLOP NA RACUNALNIŠKO 

. VODILO BRALNO. PISALNA 
GLAVA 

Cas dostopa do podatkov na disku je nekaj mili­sekund, torej je nekaj tisockrat pocasnejši od RAM-a. Najhitrejši prenos podatkov 1.6 Gbit/s 
(0,2 GB/s) dosegajo trdi diski z najvecjimi vrtljaji. Podatkovna vodila za HOD so: parallel ATA, seri­al ATA, SCSI, SAS (Serial Attached SCSI) in Fibre Channel. Sin. HOD -Hard Disk Drive. Prim. Hardware, SSD. Trdilec Snov, ki sproža kemicno reakcijo zamre­ženja in s tem utrjevanje laka, kita, predlaka ipd. Trdilci se razlikujejo po hitrosti utrjevalnega proce­sa. Razlikujemo trdilce: 
• 
s kratkim casom utrjevanja 

• 
z normalnim casom utrjevanja 

• 
z dolgim casom utrjevanja 



Podrobnejša navodila glede uporabe trdilcev najdemo pod posebnimi gesli, npr. Temperatura pri avtolicarstvu, Površinski lak -priprava itd. Trdna raztopina Raztopina, ki nastane z ohla­janjem tekoce raztopine pod temperaturo strdišca. V strojništvu so najpomembnejše trdne raztopine kovinskih zlitin, ki jih sestavljajo zmesni kristali. So ena od 3 oblik zlitin. Najpogostejša tipa trdne raztopine sta: 
1. 
Raztopine z nadomestnimi atomi ali substitu­cijske trdne raztopine. 

2. 
Raztopine z vrinjenimi atomi ali intersticijske 


trdne raztopine. Trdnost (lastnost gradiva) Najvecja obremeni­tev, ki jo je material še sposoben prenašati. 
Obremenitve obicajno izražamo z mehanskimi na­petostmi v materialu, zato je strokovna definicija naslednja: Trdnost je najvecja mehanska napetost, ki jo material še vzdrži brez porušitve (npr.: preden se pretrga). Merska enota je [N/mm2]. 
Glede na nacine in vrste obremenitev razlikujemo: NATEZNA trdnost ali zrušilna natezna trdnost je najvecja natezna napetost, ki jo material še vzdrži, tik preden se pretrga, oznaka GM, Rm. Primer: 

2 
a =200 N/mm

m = 2ll.g 
Z indeksom M oznacujemo zrušilno trdnost ne gle­de na nacin obremenitve. Zrušilna STRIŽNA trdnost je najvecja strižna na­petost, ki jo material še vzdrži, tik preden ga pre­režemo (prebijemo), oznaka .M-Za jekla velja: .M. 0,8·Rm TRAJNA DINAMICNA trdnost je povezana z di­namicnimi obremenitvami in je definirana kot n_gj_:: vecja napetost izmenicne obremenitve, pri kateri 
Stran 69 
se material pri kakršnem koli povecanju števila nihajev ne zlomi vec, oznaka Go. 
TRAJNA DINAMICNA UPOGIBNA trdnost Got je najvecja upogibna napetost pri trajni izmenicni ob­remenitvi (obremen. primer III), pri kateri se mate­rial trajno ne zlomi vec. Poznamo tudi tlacno ob-rabno, robno trdnost itd. Prim. Napetost, Natezni preizkus, Trdota, Togost, Deformacijska trdnost. Ang. Strength, nem. die Festigkeit. Trdnost (nauk) Del mehanike, ki proucuje nape­tosti v materialu in deformacije teles,ki nastanejo zaradi vpliva zunanjih sil. Za razumevanje trdnosti je nujno obvladanje predhodnih znanj iz statike. 
Nacini OBREMENITVE Vrste 
Vzrok in posledica 
l 
Zunanje sile, momenti POENOSTAVITVE Nosilci 
Podpore 
l 
IZRACUN 
REAKCIJE (pasivne obremenitve) Razdelitev nosilca na POLJA NOTRANJE SILE, MOMENTI 
NAPETOSTI DEFORMACIJE 
i t i t 
Dopustne Dopustne napetosti deformacije 
Celoten postopek trdnostne kontrole zajema preucevanje OBREMENITEV, oblikovanje POE­NOSTAVITEV in nato izvedba IZRACUNA 
Sistematika trdnostnega izracuna: 
A.lzracun REAKCIJ (pasivnih obremenitev) v podporah in razdelitev nosilca na POLJA. S.Izracun NOTRANJIH SIL in MOMENTOV -po posameznih poljih. 
C.Izracun najbolj neugodnih NAPETOSTI in DE­FORMACIJ. Primerjava z dopustnimi vredn. mi. 
Trdo lotanje Glej Letanje. Trdo lotanje -varnostni ukrepi Glej Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. Trdota Odpornost gradiva proti vdiranju dru­gega predmeta vanj: proti praskanju, strganju, ra­zenju, zarezam, plasticni deformaciji, proti obrabi, abraziji. Npr.: s steklom lahko razimo les, torej je steklo trše od lesa. Ker s kredo ne moremo raziti table, je tabla trša od krede. Trdota je zelo pomembna lastnost pri orodnih jek­lih. Nasprotje: mehkost. Razi.: trdota vode, svincnka (glej posebni gesli). Ang. hardness, nem. die Harte. Razi. trdnost. 

Pri preizkušanju trdote vdiramo v preizkušanec zelo trde predmete (npr. diamantne konice, kalje­ne kroglice itd). Rezultatii se pogosto oznacujejo s crko H (HBW, HV, HRC, HRB), kar je ang. kratica za hardness (trdota). Vrste preizkušanja trdote: 1. Trdoto materialov. ki se elasticno deformirajo (kavcuk, elastomeri, polimeri) merimo po Shoru. Albert F. Shore je ugotovil, da je od trdote elastic­nih materialov odvisno, kako visoko se bo odbila merilna konica, ki jo spustimo na preizkušanec. Njegov skleroskop oz. sklerograf meri odboj h: 
rna r--t-.Yl-----y 
BIJ 
il. 

40 1 
'\ -, 
:m 
.C 
Ferdinand Humski 
Naprava je narejena tako, da se merilna konica po odboju zatakne, da se lažje izmeri višina odboja 
h. Višji kot je odboj, vecja je trdota merjenca. 
Leta 1920 je Shore razvil še durometer, ki trdoto elasticnih materialov meri na nekoliko drugacen nacin. Merilno konico z doloceno standardno silo potisnemo v preizkušanec, meri pa se globina vtiska, ki je tudi kriterij za trdoto preizkušanca: 
It MERIUl>lA SILA 
MBRIU'il.A KONICA 
\ \ 
IP,REU!KUSJ!f'lEC ODPOR MAIBRll<LA 
Oznaka je HS, vrednost pa brezrazsežno število. Po ISO 868 sta standardizirani metodi Shore A (med 1 O in 90 enot) in Shore D (za trše materiale, uporaba ostrejšega stožca, med 30 in 90 enot). 
Durometer pa izgleda tako:  
SHOREA  SHORE D  
D1.1-1.4mm  D1.1-1.4mm  
1  ­ 1  
'.  ..  
D 0,79 mm  R0,1 mm  

Plašci avtomobilskih pnevmatik imajo trdoto po Shoru med 50A in 70A. Prednost metode: površina se NE POŠKODUJE. 
2. Trdoto lesa. umetnih mas in kovin preizkušamo po BrinelluHBW (s kroglico iz karbidne trdine, SIST EN 6506-1 :2000) ali HB (po starem -s krog­lico iz kaljenega jekla,SIST EN 10003-1 ). Kroglico vtiskujemo s silo F [N] v površino preiz­kušanca in ustvarimo vtisk (krogelni odsek, kalo­ta) s površino S [mm2]. Vrednost HB izracunamo po enacbi HBW = F /S. V praksi samo izmerimo premer vtiska in nato HB preberemo iz tabel. Iz enacbe je [N/mm2] merska enota za HBW, vendar ga pišemo kot brezrazsež­no število. Le pri pri mehkejših materialih vpišemo še enoto -npr. vrednosti za les znašajo 3 -5 N/m2, PE 40-65 HBW, PVC 75-155 HBW, PA 75-1 00HB, AI 20-35 HBW, Cu 40-90 HBW. Trdote jekel nad 650 HB preizkušamo po Vickersu. Za ogljikova jekla lahko približno izracunamo na­tezno trdnost [N/mm2]: Rm . 3,6-HB. 

.2F 
HEl = 
1tQ(O---Jo2-ct2) 
d = 1; 2,5; 5 in 1 O mm 

Ferdinand Humski 

NAVOJ OMOGOCA SILO, KI VTISNE KROGLICO V 
VZOREC 

3. Trdoto mehkejših. trših in zelo trdih materialov (tudi za kaljena. cementirana in nitrirana jekla) preizkušamo po Vickersu HV. V preizkušanec vtiskujemo diamantno konico v obliki piramide. Merimo silo F [N] in površino vtiska S [mm2], za izracun trdote pa uporabimo enacbo HV = F / S. 

Piramidna konica je tako oblikovana, da so rezul­tati pri nižjih trdotah zelo podobni Brinellovim. 
4. Po Rockwellu merimo trdoto tako, da izmerimo globino vtiska pri tocno doloceni sili. Nato le še uporabimo enostavno enacbo. Postopek je hiter in enostaven. Nacini vtiska: 
1. Z diamantnim stožcem (ang.: cone) HRc oz. HRC je metoda uporabna predvsem za merje­nje pred in po toplotni obdelavi (npr. kaljenje, poboljšanje) predmetov iz jekla in raznih zlitin. 
Enacba: 
HRC = 100 -500·hc h0 [mm] ... globina vtiska Tipicne vrednosti po HRC: zelo trda jekla za re­zila nožev HRC 55-66, za osi in gredi HRC 45­55, jeklo za škarje HRC 62-64, za frezala in pile HRC 64-66 itd. Z geometricno dolocenimi rezili (struženje, vrta­n[§_, frezanje itd.) obdelujemo material do 65 HRC. Nad 65 HRC se materiali obdelujejo samo z brušenjem (geometr. nedol. rezila). 

2. Z jekleno kroglico (ang. bali) premera 1 /16" 
Stran 70 

Meritev se izvede kar na predmetu (npr. na stro­ju) samem. preizkušanec pa se pri tem ne po­škoduje (ni nobenega vtisa). Rezultati so sicer manj natancni, ampak so vseeno dragoceni. 
Najpogostejše je merjenje trdote z udarcem: 
-Bohlerjevo kladivo: na preizkušanec nastavi­mo merilno kroglico, nanjo pa nastavimo primer­jalno kocko. Nato s kladivom udarimo na primer­jalno kocko, da merilna kroglica le v primerjalni kocki naredi odtis. Sila udarca je standardizi­rana. Izmerimo odtis in iz tabel le še odcitamo vrednost. 
-Poldijevo kladivo: namesto kocke uporabimo prizmo.Prednost je v tem, da lahko prizmo upo­rabimo veckrat kakor kocko. 
6. Trdoto mineralov oznacujemo s številcnimi vred­nostmi od 1 do 1 O (Mohsova trdotna lestvica): 1 -lojevec, 2 -kamena sol, 3 -kalcit, 4 -fluorit, 5 -apatit, 6 -ortokaz, 7 -kremen, 8 -topaz, 9 -korund, 1 O -diamant. 
Razi. trdota svincnika, vode. Prim. Trdnost, To­gost. Trdota svincnika Uporabniki svincnikov so za potrebe umetniških in tehniških risb zahtevali raz­licne trdote min v svincnikih. Proizvajalci svinc­nikov v Evropi so zato sprejeli poseben standard za izdelavo trdote svincnikov: 
9H 8H7H ... 2H H F HB B 2B 3B ... 7B 8B 9B Najtrši Srednji Najmehkejši Trdota vode Koncentracija zemeljskoalkalijskih kovin (II. skupina periodnega sistema) v vodi. Kovine se v vodi raztapljajo pri pretakanju vode pod zemeljskim površjem, pa tudi pri pretakanju vode po vodovodnih ceveh. Ceprav so kolicine zemeljskoalkalijskih kovin v vo­di relativno majhne (merska enota je mg na liter vode), pomembno vplivajo na lastnosti vode in na delovanje mnogih naprav, predvsem zaradi: 
a) 
Nastajanja vodnega kamna (ki je pretežno apnenec) in kotlovskega kamna.Oba nastajata pri ogrevanju vode in poslabšata prenos toplote,kotlovski kamen pa je še koroziven. Podrobneje: glej geslo Kotlovec. 

b) 
Nastajanja apnenega mila,kadar uporabljamomilo v trdi vodi: reakcija med milom in kovinski­mi ioni v vodi ki je lahko tudi hladna. Apnena mila seveda nimajo pralnega ucinka,zato nastanek apnenih mil pomeni zmanjšanje pralnega ucinka in aktivne kolicine mila. Dodaten poroblem je usedanje apnenega milana notranje površine cevi. V odtokih se tvorijosive usedline,ki jih je težko odstraniti. Ucinek jemožno zmanjšati z dodatkom mehcalcev, kivežejo kalcijeve in magnezijeve ione. V gospo­dinjstvih se uporabljajo tudi cistilna sredstva (površinsko aktivne snovi, t.i. tenzidi), ki vsebu­jejo malo ali nic mila. 


Skupna trdota vode je vsota karbonatne in 
nekarbonatne trdote. Karbonatna trdota (zacasna trdota vode) je kon­centracija karbonatnih ionov CaCO3 (apnenca). 
Karbonatni ioni se v vodi raztapljajo, iz njih pa nastajajo hidrogenkarbonati: CaCO3 + H2O + CO2 . Ca(HCO3b Pri segrevanju se karbonati izlocijo po enacbi: 
Ca(HCO3b . CO2t + H2O + CaCO3t Tako nastaja vodni kamen: kalcijev + magnezijev karbonat. Nekarbonatno trdoto (stalna trdota vode) pred­stavljajo kationi, ki niso vezani na kalcijev in mag­nezijev karbonat in jih zato s segrevanjem ne mo­remo izlocati. Tvorijo kloride, sulfate in nitrate. 
Trdoto vode torej izražamo kot vsoto vseh prisot­
3. 
Trda voda: 14 do 21 °N 

4. 
Zelo trda voda: nad 21 °N 


Druge merske enote: francoske stopinje 0 fH, 1 °dH = 1,78 °fH angleške stopinje 0eH = °Clarc, 1 °dH = 1,253 ° eH ruske stopinje 0rH, 1 °dH = 7,118 °rH 1 mg CaCOiL vode ppm = 0 aH, 1°dH = 17,8 ppm 
mmol/L, 1 °dH = O, 1783 mmol/L 
Trdota vode s tvorbo kotlovca vpliva na cevovode, kotle in druge posode, kjer se zadržuje topla ali hladna voda. Vpliv trdote vode v gospodinjstvu: 
• 
kvaliteta delovanja pomivalnega stroja je v veliki meri odvisna od trdote vode; kolicina soli je od­visna od trdote vode, posledicno pa tudi beli madeži na posodah 

• 
vodni kamen slabša na delovanje bojlerja 

• 
pralni stroj

• 
perlatorji na pipah se zaradi vodnega kamna zadelajo in jih je treba ocistiti 


i Mehka voda je npr. deževnica. Za pitje ni primer­na, potrebujemo od 8 do 15°d. Je pa primerna za zalivanje in umivanje. Cistilna sredstva so v njej bolj ucinkovita, se mocneje penijo, vendar tudi težje odstranijo (npr. pri pranju rok). Trenje Upor, ki zavira gibanje telesa. Deluje v nasprotni smeri gibanja. Sin. frikcija. Del.: 
1. ZUNANJE TRENJE je trenje na kontaktni povr­šini med dvema telesoma. Locimo: 
• 
DRSNO trenje, ko telo drsi po drugem telesu. 

• 
LEPENJE, ki zavira premik iz mirovanja. 

• 
KOTALNO trenje, ce se telo kotali. 


a) Pri DRSNEM TRENJU je sila trenja F1, soraz­merna z normalno silo, ki pritiska prvo telo
pravokotno na mejno ploskev. Na vodoravnipovršini je normalna sila enaka sili teže: 
FTlr 
= 
9 FN r 

F1, = µ· FN [N] µ -koeficient trenja [/] FN -normalna sila [N] Fp -sila, vzporedna (paralelna) s podlago [N] 
Kadar pa telo drsi po neki strmini, normalna sila vec ni enaka sili teže: 
p 

F 
g 
FN = F ·COSp F= F ·sinp [N] 

p Pri enakomernem gibanju je F= F1" dobimo: 
F1, = FN·tgpp p imenujemo torni kot. Med tornim koeficien­tom µ in tornim kotom p velja povezava: 
µ tg p 
gg
= 

Locimo 4 vrste drsnega trenja: suho (µ>0,3), mejno (µ=0,1-0,3), mešano (µ=0,03-0, 1) in hidrodinamicno ali hidro­staticno(µ< 0,05). Pri vijakih in vretenih zna­ša µ= O, 1 -0,2 (mazanje) in µ= 0,2 (ni maza­nja). Pri zagozdah obicajno vzamemo µ= O, 1 -ce sta gred in pesto iz jekla oz. sive litine. 
b) Pri LEPENJU upoštevamo, da je koef. trenjanekoliko odvisen od hitrosti gibanja. Najvecjije pri hitrosti nic, ko govorimo o koef. lepenja(telo se "lepi" na podlago). Koef. lepenja µiievedno precej višji od koef. drsnega trenja µ1,: nih ionov in jo predstavimo kot vsebnost kalcijeve­
HRb oz. HRB za kovine in zlitine v mehkem ga oksida (CaO). Najbolj pogosto jo izražamo z Par snovi µ1 stanju: nekaljeno jeklo, med, bron. Enacba: nemškimi trdotnimi stopinjami, oznaka 0 N ali jeklo-jeklo O, 15 HRB = 130 -500-hb hb [mm] ... globina vtiska 0dH in dH. Pri tem 1 0,027 
O, 12 

0d, tudi °N pomeni 1 O mg jeklo-led 0,014 Tipicna vrednost: medenina HRB 55 -93 CaO v 1 litru vode. jeklo-les 0,56 0,05 
5. Poznamo 4 obmocja trdote vode: les-les 0,4-0,6 0,2-0,4 Hitri nacini dolocanja trdote na licu mesta so 1. Mehka voda: O do 7 °N 
c) Pri KOTALJENJU se okroglo telo dotika pod­pomembni zato, ker ni treba izdelovati vzorcev. 2. Srednje trda voda: 7 do 14 °N lage v tocki s, okoli katere racunamo navor: 
p 

F 
g Sila Fp povzroca navor MFp·r F9·r·sinp 
= = 
Nasproti temu navoru deluje navor kotalnega trenja Mk µk-FN µk-F·COSp 
= = g
= 
Izenacimo M Mk in dobimo: 
µk =r ·tgp Faktor µk je koeficient kotalnega trenja, ki ima za razliko od µ1 in µ1, dimenzijo dolžine! Izracunajmo še silo kotalnega trenjaFk: 
Fk= M/rµk-FN/r 
= 
Kolikor vecji je polmerkotalnega elementa, toliko manjše je kotalno trenje.Zaradi tega morajo imeti vozila cim vecja kolesa. Koef. kotalnega trenja ni primerljiv s koef. drsnega trenja, ker ni brezdimenzijski. Kljub temu je kotalno trenje pri enakih pogojih mnogo manjše od drsnega trenja. Zato si v tehniki prizadevamo nadomešcati drsenje s kotaljenjem -lep primer je nadomestitev na­vadnega navojnega vretena s kroglicnim. 
2.Notranje trenje je trenje med plastmi tekocin, ki se gibljejo z razlicno hitrostjo. N.t. zavira gi­banje v notranjosti tekocin -viskoznost. Koefi­cient trenja v tekocinah oznacimo z 1c /[]. Prim.Reynoldsovo število, Odpori toka v ceveh. 

Prim. Tribometer. Trevira Trgovsko ime za umetno maso. Nasicen poliester, glej PET. Trgalni preizkus Glej Natezni preizkus. Trgovsko ime Glej Umetne mase -imena. Triac Dvosmerni tiristor, okrajšava za Triode Alternating Current. Sin. triak. 
Simbol: . 
--ľ-

Tribologija Znanost, ki proucuje pojave trenja, obrab in mazanja v razlicnih fizikalnih in tehnicnih strukturah mehanizmov in strojev. Prim. Maziva. Tribometer Naprava, ki meri tribološke velicine, kot npr. koeficient trenja. Trifazna izmenicna napetost Napetost, ki nasta­ne z vrtenjem palicastega magneta med tremi, za 120° premaknjenimi tuljavami. Imamo tri odjem­na mesta, na katerih se inducira izmenicni tok: 
120
1 
\, 
W1 
120· 
Vrtilna hitrost palicastega magneta je konstantna. Trije zacetki in konci tuljav so oznaceni tako: • tuljava U:U1, U2• tuljava V:V1, V2• tuljava W:W1, W2Na vsaki tuljavi se inducira izmenicna napetost enake amplitude in enake frekvence. Napetost jeodvisna od casa (kota zavrtitve magneta). Najvec­ja je tedaj, ko je projekcija površine, ki jo tuljava oklepa na smer magnetnih silnic, najmanjša. Zaradi prostorske razporeditve tuljav pa so nape­tosti v tuljavah U, V in W tudi casovno premak­njene za 120°: 
Stran 71 

TRENUTEK@ TRENUTEK@ 
Tri tuljave imenujemo tri faze,v vsaki fazi se indu­cira fazna napetost. 
Q)-@ @') @ 1RENU1iKI 
U+ 
0 
180' 

Ce zmanjšamo število vodnikov, si prihranimo stroške. Vsakega od dovodnih vodnikov imenuje­mo: L 1, L2 in L3. Med seboj jih lahko nato pove­žemo na dva nacina: zvezdna in trikotna vezava: 
U1 \u U1 L1 
\ . 
. V:..L2 
z;:.•v, 
L3 W1 W1 N ZVEZDNA VEZAVA 
L1 
wJ'u,v w2N 
[_w V 
V U2 .1tf:±u2 
W1 V2 .,v1 L2 V2 V1 L3 
TRIKOTNA VEZAVA 
Za zvezdno vezavo uporabljamo kratico Y, za trikotno vezavo pa kratico Li. Simbol za trifazni generator je podoben simbolu obicajnega generatorja. Lahko ga oštevilcimo, ima pa vsaj tri prikljucke: 


Pri enaki omrežni napetosti se na porabnikih y_ trikotni vezavi troši trikrat vecja moc kot na porabnikih v zvezdni vezavi. Trigonometrija Geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika. Trigonir© -pripomocek iz dveh medsebojno vr­tecih se prozornih plasticnih plošc, ki omogoca lažje razumevanje kotnih funkcij: 
IJ'.,....:F.,;;:_,.: Trigonir 


Trihter Nepravilen izraz, popacenka iz nem. der Trichter, kar pomeni lijak. Trikloretilen Negorljiva, brezbarvna tekocina z vonjem po kloroformu, odlicno topilo za mašcobe, voske, smole itd. -zato je zelo primeren za raz­mašcevanje. Temperatura vrelišca je 87°C. Pri 
Ferdinand Humski 
vdihavanju deluje kot narkotik. Sin. trikloroeten. Trikotna vezava Glej Trifazna izmenicna nape­tost. Trimer Nastavljiv upor. Vrednost upora lahko sami nastavimo s pomocjo drsnika, vijaca ali odcepov, nato pa je ne spreminjamo vec.Ang. trim: urediti, namestiti, spraviti v red. Prim. Potenciometer. 
Simbol: -----P--
Trioda Elektronka s tremi elektrodami. Slika pod geslom elektronka. Prim. Tiratron. Triplastno licenje Glej geslo Nalic. Izraz triplas­tno licenje pogosto zamenjujejo s triplastnim laki­ranjem (glej geslo Površinsko lakiranje). Tristop cilinder Glej Vzmetni akumulator. Tritan kopoliester Glej Kopoliester. Trk paketov Pri packe! radiu si na isti frekvenci lahko podatke izmenjuje vec packe! postaj (racu­nalnikov). Ce dve postaji oddata paket hkrati, pri­de do trka paketov. Posledica: tretja postaja, ki ji je bil paket namenjen, ne more paketa sprejeti. Da bi se trku paketov izognili, je potrebno sproti preverjati ce je kanal prostin šele zatem oddati paket. V ta namen se uporablja algoritem CSMA. Ucinkovitost CSMA pa se zniža, kadar se vse postaje, ki delajo na isti frekvenci, med seboj ne slišijo. Trn Stožcasto orodje ali stožcasta os. Trne po­gosto uporabljamo za vpenjanje orodij, npr. pritrdi­ti brusilni kolut na trn, vpenjalni trn itd. Trofazen Glej Trifazen. Trovaliranje Glej Razsrhovanje, Obdelava v bob­nih. Trustit Od perlita bolj finozrnata evtektoidna struktura jekla, ki nastane pri nekoliko hitrejšem ohlajanju austenita. Trdota~ 44 HRC. Prim. Perlit. TTL Ang. kratica za Transistor-transistor logic. To so digitalni tokokrogi s tranzistorji, s katerimi sestavljamo logicna vezja. Standardni TTL tokokrogi imajo napajanje 5 V. TTT diagram Diagram, ki pojasnjuje nastajanje posameznih struktur jekla (perlit, sorbit, trustit, bainit in martenzit)v odvisnosti od hitrosti ohlaja­n.@, ang. Time-Temperature-Transformation. Sin. Bainov diagram. Prim. Kaljenje, Patentiranje. 
T 
CC) 
800 t-----,---.--.-.----,--. 123 ° avstenit 
c 
500 
400 300 

200 .-==l.::i=:=+ .=-==t-==..5-;j,7'5.-L,-1 

martenzit (66 HRc) 
2 3 4 5 
10 1010 10 10t(s) 
Bainov diagram 
Tuljava 
1. 
Cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja, npr. dimniška, ventilatorska~, tuljava lijaka. 

2. 
Elektricno: žica, zvita v vijacnico; indukcijska, magnetna, vžigalna~, ~ transformatorja. Prim. Dušilka, Navitje. Simboli: 


tuljava _____fYYY\__ 
tuljava z magnetnim jedrom _____fYYY\__ 
.IIC 
transformator 
spremenljiva tuljava . 
nastavljiva tuljava 
tuljava z odcepom 

Tuljava, elektricna Ce tuljavico prikljucimo na ENOSMERNO napetost, lahko podobno kot pri kondenzatorju spremljamo spreminjanje elek­tricnega toka in napetosti po casu. Po Leitzovemu pravilu napetost lastne indukcije nasprotuje izvoru napetosti. Ce tece tok skozi tu­

Ferdinand Humski Stran 72 
ljavico, se v njej shrani energija, podobno kot v kondenzatorju. Ta energija, ki je shranjena v tul­javici, je magnetno polje. 
POLN.ENJE 
ufjvL •1 
-, ... . t 

.
.11 .. ­
L 
POLNJENJE PRAZNJENJE 
1 

PRAZNJENJE U.. i 
x 

t 
L 

,io Ce izklopimo stikalo, se bo elektricni tok ohranil v isti smeri, zaradi samoindukcije pa v tuljavici nas­tane napetost v nasprotni smeri. Se9aj pa poglejmo še, kaj se dogaja pri IZME­NICNI napetosti. Ce bi v elektricnem vezju imeli povsem obicajen upor, bi se elektricni tok in napetost pri izmenic­nem izvoru napetosti spreminjala tako: 
11, i 


Tuljava pa se tudi pri izmenicni napetosti polni po podobnih zakonitostih kot je bilo prikazano pri enosmerni napetosti -zato pride do premika,elek­tricni tok zaostaja za napetostjo za cetrtino peri­ode (n/2): 
UL il 
0-f-------l.-,--
-+----+--.,__....L,. t 

UL 
.. IL 

Tulka Kratki cevi podoben strojni element, puša. Pri odrezavanju (vpenjanje orodij) se pogosto uporablja tako imenovana konusna vpenjalna tulka (reducirna tulka, reducirna puša), da se konus orodja prilagodi konusu pinole. Pri tem se uporabljajo standardni konusi (npr. Morse). Tulke se lahko sestavljajo tudi ena v drugo: 
SVEDER TULKI 
.SESTAVLJENO 
. . ORODJE 
Ce je le možno, uporabimo za vpenjanje orodja le eno tulko, saj tako povecamo natancnost. Reducirne puše nosijo oznako zunanjega in no­tranjega konusa, npr. Morse: MK4-MK3. Prim. Konus -standardizacija Kabelska tulka -glej Votlica. Tungsten Glej Volfram. Turbina Pretocni pogonski stroj, ki spremInJa energijo fluida (pretok zraka, pare ali vode) y_ mehansko delo. Turbina se vedno vrti -povzro­ca krožno gibanje, lat. turbare: vrteti. Naspr. crpalka, kompresor. Prim. Pnevmaticni motor, Hidromotor, Plinska turbina. Pri elektrar­nah: Kaplanova, Francisova, Peltonova turbina. Simbol turbine je trapez. Crta na simetrali trapeza je prenos mehanske energije. Ožja od oeh stranic trapeza je vstop, daljša pa izstop fluida. Pozor: ce zamenjamo vstop in izstop, dobimo kompresor: 

IZPUH 
t 
ELEKlRIKA 
GENERATOR 
KOMPRESOR TURBINA 

VSTOPNI ZRAK 

Še prakticni primer uporabe simbola za turbino: 
IZVOR TOPLOTE 

t 
"'PARAltJ TEKOCINA T -TURBltJA G -GEtff.RATDR 

Turbo-Prvi del zloženk, ki pomeni: nanašajoc se na turbino, na pogon s turbino. Lat. turbo: vrtinec, kolobar, krožno gibanje. Turbokompresor Kompresor, ki ga poganja tur­bina. Tipicna uporaba turbokompreseporjev je pri dizelskih motorjih z notranjim zgorevanjem: 
KOMPRESOR TURBINA 
SESANJE 


==!>-:-:-:-:-:-:-:-:-:-:-·-· 
Sin. turbinski polnilnik. Turbulenten Vrtincast. Npr. ~i tok: gibanje, v ka­terem so vrtinci, plasti fluida se mešajo. Zaradi mešanja se poveca notranje trenje in vecajo se hidravlicni upori -zato se obicajno teh tokov izo­gibamo. Lat. turbulentus: nemiren, viharen, neu­rejen, zmeden. Prim. Reynoldsovo število. 

Turbulentni tok 

Pretok fluida je lahko tudi delno turbulenten in del­no laminaren. V tem primeru si med turbulentnim in laminarnim gibanjem zamislimo mejno plast. Tuš Za risanje in pisanje pripravljena barva na osnovi saj. Tuširana risba ali tuširanka. Tuširati -s tušem prevleci. Razi. tuširati (tehnol. postopek) . Tuširanje Postopek, ki zajema: 
a) Nacin kontrole ravnosti ploskev in b)Odrezavanje izboklin: glajenje oz. strganjePostopka a) in b) ponavljamo tako dolgo, da kon­trolirano površino dovolj poravnamo. 
Pri kontroli ravnosti uporabimo tuširno pasto (barvo), ki jo v tankem sloju (z valjarjem, s copi­cem) namažemo na zelo gladko in ravno plošco (tuširka, lineal). Kontrolirano površino nato podrg­nemo po tuširni plošci. Tanka barva se nanese le na izbokline, pri cemer so najvišje tocke svetle, ker se barva izrine. Prav te najvišje tocke nato fi.: no (tockasto) strgamo. Ce je nanos barve na tu­širko predebel, se nam obarvajo tudi vdolbine. Po­stopek tuširanja in finega strganja ponavljamo, dokler ne dobimo dovolj enakomerno razporeditev svetlih in obarvanih mest. Nepr. strgati. Razi. tuš. Prim. Kontrolna barva. 
TV Glej Televizija. TV komunikator Glej STB. TV vmesnik Glej STB. TVP Kratica za toplotno vplivano podrocje pri var­jenju s taljenjem. Kvaliteten zvar mora biti homo-9.§.D in žilav, znotraj TVP pa ni nezaželenih trdih in krhkih struktur ali celo razpok. Strukturne spre­membe v zvaru si razlagamo s faznim diagra­mom, glej sliko 2 v prilogi. TVP razdelimo na nas­lednje cone: 
0-1: Talilna cona 
Visoke temperature povzrocIJo neenakomerno raztezanje posameznih delov varjencev, defor­macije so vecje predvsem pri tanjših plocevinah. Iz taline nastane strjen zvar. Pri enoslojnem varje­nju so kristali podolgovati (dendritski), usmerjeni v smeri odvoda toplote. Znacilna je groba struktura, žilavost je nekoliko manjša. Cezmerno rast krista­lov lahko preprecimo: -z dodajanjem grafita in aktivnih elementov, -. ultrazvocnimi in mehanicnimi vibracijami.Med ohlajanjem se iz železa izlocajo plini, ki moc­no poslabšajo mehanske lastnosti vara: vodik di­fundira iz vara, dušik se izloca v obliki nitridov, ki­sik pa v obliki oksidov FeO. Zašcita in dezoksida­
. talilne kopeli je torej nujno potrebna. Zveplo in fosfor se pri ohlajanju vara izlocata kot evtektika Fe-FeS in Fe-Fe3P, ki povzrocata krh­
kost zvarov in nagnjenje k pokljivosti. Legiranje vara z manganom (ki veže S) mocno zmanjša obcutljivost za pokljivost v vrocem. 
1-2: Delno taljenje
Med varjenjem so dolocen kratek cas obstajali talina in kristali (tako osnovni kot tudi dodajni material). Opažamo delne necistoce in neure­jenost strukture. 
2-3: Pregreta cona 
Podrocje se zacne tik pod tališcem in sega do 1.100° C. Znacilna je rast kristalov, grobozrnatost, velika trdota in nizka žilavost, torej poslabšanje mehanskih lastnosti. Vrsta izoblikovane struk­ture je odvisna od hitrosti ohlajanja. 
3-4: Cona avstenitizacije Podrocje od 1.100° C do 900° C -cona normali­zacije. Žilavost je relativno visoka. V primeru hitrega ohlajanja pride do kaljenja. 
4-5: Delna prekristalizacija
Temperature od 900 do 723° C. Perlit se je med procesom varjenja že spremenil v austenit. Pri podevtektoidnih jeklih je ferit kot cisto železo ostal v prvotni obliki ali pa se je po crti GOS spremenil v austenit. Pri nadevtektoidnih jeklih se sekundar­ni cementi! po crti SE raztaplja v austenitu. Hitrost ohlajanja je pri varjenju obicajno manjša od hitrosti segrevanja, v tej coni se pricne sekundar­na kristalizacija -povrnitev v približno enako sta­nje kot pred varjenjem. 
Od 5 do sobne temperature: podrocje brez strukturnih sprememb, lahko pa se pojavi rekri­stalizacija (pri predhodno hladno deformiranih jek­lih, v obmocju med 400 in 600° C) in umetno staranje (izlocanje drobnih karbidov, nitridov in drugih delcev po mejah kristalnih zrn v tempera­turnem obmocju od 250 do 300° C). 
1.535 
1.100 
0.89 2,06 


Prim. Zvar, Varivost, Napake v varu, Preiskava zvarov. 
SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 
41. 
STEUERN UND REGELN: Fur Maschinenbau und Mechatronik. 12. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2010. ISBN 978-3-8085-1118-3 

42. 
Zoran Ren, Srecko Glodež Strojni elementi Uvod v gonila, torna, jermenska in verižna gonila. 1. natis. Maribor: Fakulteta za strojništvo, Tiskarna tehniških fakultet, 2004. ISBN 86-435-0612-5 

43. 
Zoran Ren, Srecko Glodež Strojni elementi l.del: univerzitetni ucbenik. 2. natis. Maribor: Tiskarna tehniških fakultet, 2003. ISBN 86-435-0401-7 

44. 
Tabellenbuch Mechatronik. 5. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2007. ISBN 978-3-8085-4505-8 

45. 
Srecko Glodež Tehnicno risanje. 1. natis. Ljubljana: TZS, 2005. ISBN 86-365-0558-5 

46. 
Franjo Rešek Tehnologija gradiv za poklicne kovinarske šole. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1975. Ni podatka o ISBN. 

47. 
Janez Jereb, Tehnologija obdelave, ucbenik za poklicne kovinarske šole, DZS, Ljubljana 1977. Ni podatka o ISBN 

48. 
Darja Cretnik Tehnologija spajanja in preoblikovanja za 4. letnik tehniških strojnih šol. 3. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2003. ISBN 86-365-0315-9 


Avtor Ferdinand Humski 

LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE R -T 
Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski 
Elektronska izdaja, september 2019 
Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj 
Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom 
Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si 
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COB ISS.Sl-I0=301858816 ISBN 978-961-94808-0-9 (pdf)