Pillished and distributed wider permit Re. 208 a etherized hy the Act ef Oct. 6,1 SI 7,
tot Office ef Chicage, III. By erder ef thepreeidnt, A. S. Burleson, Pestaaster Seeerai.
J
Ifajvečji slovenski tednik v Združenih državah
liha j a vsako sredo. Naročnina:
Za člane, na leto.. .$0.96
Za nečlane.........$1.50
Za inozemstvo.....$2.00
NASLOV uredniitva in nprav-ništva:
1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
TaUfon: Canal 2487
I
_r
S
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Cla«« Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chietco, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Iitied every Wad»e*4a j
Subscription price: For members,yearly.$0.96 For dob members.. .$1.50 Foreign Countries..$2.00
OFFICE OP PUBLICATION:
1981 W. 22nd Chicago, I1L
Telephone! Canal 1487
r1
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACTOF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON
JUNE 22, 1918.
No. 6.—Štev. 6.
Chicago, 111., 12. februarja (February) 1919.
LetoV. Volume V.
Ameriške vesti.
J OGOSLA VIJ A PRIPOZN AN A.
Od .Jugoslav I »urea u Committee on Puhli«- lu formation. New ^ ork, X. V. smo prejeli due 10. t., m. sledeče zanimivo uradno naznanilo :
Državni tajnik Lansing je izdal danes 17. februarja) službeno izjavo. iz katere je razvidno, da Združene države pozdravljajo u-.jedinjenje »Jugoslovanov s Srbijo.
Tozadevna izjava se glasi:
Dne 29. ma j.t 1918 r je vlada Združenih drž;,\ izjavila svoje simpatije za n.Hodne aspiraeije jugoslovanskega naroda in dne ->s junija MM8. je izjavila, da morajo biti popolnoma osvobojeni vsi deli jugo^.lovanstva. Zatem, ko so dosegli -»vojo svobodo izpod tujčevega jarma, so Jugoslovani iz bivše Avstro Ogrske monarhije na razne najine izrazili svoje težnje za ujedinjeuje s srbsko kraljevino.
Srbska
iz Rusije. Dosli se zadnje leto preko Pacifika v državo Washington, kjer so nameravali po ruskem izgledu vprizoriti veliko revolucijo.
Na podlagi novega naseljniške-ga zakona z dne 16. okt. 1917 bodo vsi ti nezaželejeni priseljenci deportirani, ali poslani nazaj Rusijo. Deportacijo je odredila vlada Združenih držav.
Zvezni detektivi so spravili vse glavne agitatorje boljševizma iz Seattle. Wash, »'a tako premeteni način, da tamošnja javnost sploh o tem ni ničesar vedela. Vlak. s katerem so se vozili ti deportiiran-<-i. iz Seattle. Wash, je bil poln dobro oboroženih detektivov, ki imajo v oskrbi prevoz deportiran-eev do New Torka. S katerim par-nikom bodo označeni potovali preko morja v "blaženo" Rusijo, je* javnosti neznano.
Draginja v Trstu.
Dne 8. febr. t. 1. je prejel pokojni rojak Jakob Janež v Chicagu troje pisem od svojega brata,
dom kongresa v Ameriški živečih eeho-slovaških trgovcev.
Namen te zbornice ;bo pospeševati trgovino med Združenimi državami in Čeho-Slovakijo glede u-voza in izvoza.
V odbor je bilo izvoljenih ^21 ravnateljev iz raznih držav in mest. Glavni sedež bo v Chicagu. Predsednikom to važne trgovske zbornice je bil izvoljen. John A. Cervenka iz Chicaga; prvim podpredsednikom Albert Mamatej iz Pittsburgh a. Pa.; drugim podpredsednikom Vaclav Bureš. iz Omaha. Neb.; tajnikom John A. Sokol iz Chicaga; finaenim tajnikom Andrej S us tek iz Chicaga;'
gorioznačenih 13 držav isti nasprotovalo s splošnim ljudskim glasovanjem. Poleg tčga delajo večje delavske organizacije v New Jersey, X. V. itd. že sedaj veliko propagando proti splošni suši. Iste grozijo ,-e'o uprizoriti prvi dan splošne suše velikansko stavko pod geslom: "No beer, work."
no
Chicaga.
Trupla amer. padlih junakov bodo prepeljana domov.
Washington, D. C., 10. feb. — Trupla ameriških častnikov in vojakov, ki ležijo začasjio v tuji zemlji, bodo tekom prihodnjih mesecev prepeljana semkaj. Vse
mokra tak i stranki 91, poljska \ nasprotoval italijanski ministrski Kmečka stranka ima 51 zastopni-1 predsednik Orhndo kov; kmečka zveza 19. socialisti V odboru za sestavo Lige sve-14. delavska unija 7, židovska toriiih narodov je sedaj 19 zastop-stranka 8 združeni poljski kmet- nikov: deset je bilo imenovanih je b. nemški kolonisti 2.	od velesil. 9 pa od manj*ih naro-
dno, izmed važnih vprašanj na I do v. tem kongresu bo razdelitev zem-
ljišča. Tako na primer ne bo smel nihče lastovati več kot 1000 akrov zemlje; razna "eleposestva bivših poljskih plemenitašev se bo raz-
Pri zadnji seji so bili navzoči delegatje sledečih manjših narodov: grški ministrski predsednik Venizelos. čehoslovaški nrinistr. predsednik Kramarz; M. Dmow-
delilo več strankam, -za kar bodo ski. zastopnik Poljske in Bratiano dobili hi vsi lastniki primerno od-1 zastopnik Rumn.ivke.
skodnino.	j Predsednik Wilson je trdno nre-
JSkl naT.1" ««« * priča,, da bo delo »lede ZZ-
liSeljeiiiKko postavo, vit ve Lige svetovnih narod«,- do-
blagajnik«,., Jakob F. Stepina k|,0 delo bo hnel v oskrbi mornaric-
živečega v Trstu. Pisma so bila vlada je s. svoje st rani; oddana dne 24. novembra 1918, javno in slnžbenp p rogi asi l« !u je- dne 26. decembra 1918 in dne 5. dinjenje Srbov. 'Hrvatov in Slo- januarja 1919.
Sifbo
vencev. Vlada Združenih držav torej pozdravlja o ujedinjenje ter pripoznava da mora biti končna rešitev teritorijalnih mej prepuščena odločbi mirovne konference na podlagi želj n»roda, kojil^se to tiče."
prvem pismu omenja pokojnikov brat med drugim sledeče: "Ali bi smel upati, na tvojo pomoč za malo obleke in obuvala, ker jaz sem skoraj nag in kupiti dane.s kakšno stvar ni mo-goče. [ker je vse tako drago. Par nogavic velja od 20 do 25 kron, sraj-Diplomatska zveza s Čeho Slova- ca pa celo £0 do 100 kron; zaslu-kijo in Poljsko.	žim pa ravno toliko, da je za pre-
Washington, D. C., 8. febr. _|žitek-Vsled prošnje predsednika \Yil- 1 V pismu z dne 26. decembra sona se je daj>el ukrenilo določbo; je čitati sledeče: "V mojem \ diplomatsken' in konzularnem pismu od 24j. novembra sem te proračunu senafskega pododseka, | prosil, da bi mi naznanil, ako bi da naj se dovoli tudi gotovo svo- 'smel upati na tvojo pomoč za malo za ameriškega ministra za 110-[to obleke. Moram ti poveda'ti. da vo čehoslovaško in poljsko repub- jaz nisem že tri leta ničesar ku-
Itko.
Državni tajnik Lansing je obvestil potoni kablja tozadevni
pil, ker cene so bile in so še previsoke. Saj ti je morda znano, da velja tukaj ena obleka od 400 do
pod odsek, da naj se vpošteva ni- 500 kron; en par nogavic od 15— <li izdatke za ministre gorioznače- 20 kron, .Moj zaslužek je danes 12 nih novih držav. .!	kron dnevno; ali kaj ti to ipoma--t- I • ; ga. ko bi se jih za samo »brano potrebovalo 20. Enkrat je veljalo kosilo z vinom od 50 do 70 vinarjev. danes pa stane od % do 8 kron. Pričakovali smo konca voj-
Demobilizacija.
Washington, D. C., 8. feb. —
(Jeneral March se je izrazil danes, da gre demobilizaeija voja-št v a v Združenih državah v lepem |ter "P»h; da se ho s ^m polotim dalje. Do 7. t. m. je šlo na ka-'	ah vresmcilo se stalen dopust «7,038 častnikov in dose<laj še niso naše zelje. Res je. 1.033.312 vojakov, Skupno števi- (,a se (1(,1)1 danps tukaJ ve(" kru" lo tu odpuščenih vojakov bo zna- i1,3 in <ln,*ih živil; a,i *lavno k°: šalo v kratkem 1,442.000. irist ima-i° Pn tenl oderuhi. Ti
ljudje kupujejo stvari po 1 kro-
Državna železnica v Alaski. I Pa *a Podajajo po pet kron."
Washington, D. C, 8 feb. — Dostavek uredništva: To naj bo Tajnik Lane je naprosil kongres i ffoappdom pri "P." v pojasnilo za dovoljenje $43,800.000 kredita
za zgradbo novi! železniških prog v Alaski. Z delom, koje bo vodila posebna železniška komisija se bo takoj pričelo ter bo trajala grad-ba cela tri leta.
in dokaz, v kako bednem položaju se nahaja sedaj naše ljudstvo v starem kraju, in da bi mu bile "srajce" in nogavice v resnici dobrodošle. Koliko parov nogavic in srajc bi se lahko kupilo j za en
Izgube ameriških vojakov v Ar-hangelskem. Washington, D. C., 8. feb. — Skupne izgube ameriških vojakov arhangelskem okraju na Ruskem so znašale do 31. januarja 1919 stoosemdeset umrlih in 229 ranjenih. Izmed prvega števila jih je umrlo toliko v boju. vsled ran ali bolezni. Skupno število a-nieriške posadke v Arhangelskem znaša sedaj 492G mož.
Prevoz ranjencev iz Sibirije.
Washington, D. C. 10. feb. — Za prevoz zavezniških ranjenih vojakov (z Sibirije bo potreba p^t parnikov: to poročilo tie došlo dt>
nes državnemu departmentu iz Pekina. •
Angleški parni k "Madras" bo odplul v kratkem iz Vladivostok!! proti Italiji, čez Ifonkong in sueški prekop. Xa tem parniku bo ukrcanih 500 čeških in 250 angleških ranjenih vojakov.
Oskrbo pri prevozu teh ranjen cev bo imel Ameriški Rdeči Križ.
m department. v
Pred vsem se bo ustreglo željam sorodnikov umrlih vojakov. V slučaju, da bi /.elel kak sorodnik dobiti svojega pokojnika na dom, v s vrh o privatnega pokopa — mu bo to vstreženo. ali se bo pa truplo padlih junakov pokopalo na narodnem Arlington pokopališču.
Vojni department bo skušal prepeljati trupla vseh padlih a-Iheriških junakov iz Francije; le na izrecno željo njihovih sorodnikov bodo dotični pokopani na posebnih ameriških francoskih pokopališčih." ^
V svrho" p »kritja pogrebnih stroškov bo vlad J iz državne blagajne plačala sorodnikom $100.00 za vsaki slučaj. Istotako bo tudi država oskrbela ra'kev in brezplačni prevoz.
Sorodniki padlih ameriških na kov naj pišejo takoj v tej devi na Bureau of Medicine Surgery, Washington. D. C.
dalje now na podlagi, katere bo prepovedano delavcem in kmetom seliti se j v Ameriko. Žaeno se bo izdalo oklic
vrseno ze v par dneh. ali še pred-no se bo Wilsor vrnil domov. Dan
predsednikovega novratk« i p Ha hh ameriške Poljake, da naj se loftn na ,5 feb^rja vrnejo domov.	J '
Premirje med Poljaki in čehoslo-Nes'>oraium ^ed mirovnimi dele-
vaki.	I
Pariz, 10. febr. - Ker so pričeli
Basely Švica,
poljskimi in .Vb^lo'alkHoi M^ffi tSlT*^
: padati mirovno delegaeijo vsled
vsled raznih diplomatskih nesporazumov. je nabrala vsled tegi med zastopniki mirovnega kongresa občna ogorčenost. .
• , •	. .. . .. \ ('e,a" ; padati mirovno
mi. Ki so se borile zadnji čas 11.1
šleski meji. je bilo dne 3. t. m. premirje sklenjen«, in podpisano za dobro enega tedna. V slučaju, da bi ena. ali druga stranka ne bila zadovoljna s podaljšanjem premirja. bo isto čez 7 dni preklicano; v nasprotnem slučaju pa ne.
Vse čete osta iejo na onih pozicijah. kakor sne so imele dne 22. januarja t. !. diplomatskim zastopnikom obeh Jtrank je'dovoljeno neovirano potovati po železnici iz enega kraja v drugega.
Jii-za an<
Borba zoper 'prohibicijo.
Washington, D. C., (>. feb. — Sirom Združenih držav se je pričela zadnje dni živahna kampanja proti uvedbi splošne prohibicije.
Pretežna večina ljudstva je prepričana, da ne bo1 obveljala nedavno izdana proklamaeija po-mož. državnega tajnika za uvedbo splošne suše in sicer ne radi tega. ker tega ustavnega amendmenta ne <bo potrdilo vrhovno zvezno sodišče.
Theodore A. Bell, zastopnik državne vinarske zadruge v Kaliforniji se je glede te zadeve izrazil. da je 'bila zadnja prohibicijska proklamaeija ničevna in brez pomena. Sedaj š^le se bo pričel v Ameriki pravcati ^boj za dosego 0-sebne svobodne pravice.
Izmed celokupnega števila držav naše Unije ima najmanj K5 držav svoje postave za referendum, ali splošno glasovanje. Med tem je tudi država California. Konstkueijonelna postava, 'te države določa, da >e mora tekom 90
Smrtna kosa.
Minulo nedeljo, dne 9. februarja ob 3. uri zjutraj je umrl v
a Ukrajinci v spopadu z boljševiki. Curih, Švica, 10. febr. — Ukrajinci so si zop« t prisvojili Kijev, (glavno mesto ruske Ukrajine ter
1 pregnali iz teg« mesta vse boljše-
viške čete.
Slična poročila prihajajo tudi iz Kovna, da so boljševiki evakuira-l)qlnišnici sv. Antona roja'k .Jakob ]j Vilno vsled pritiska Litviucev. Janež star 51 let. rodom iz Tol"! Fincev in Estoncev.
mina na Primorskem, večletni j	________
član društva sv. Štefana št. 1 K. i S. K. J. Chicago. 111.
\* Ameriko je prišel pred 15 leti; tukaj v Chicagu je živel zad-l varsava> njih enajst let. Podlegel je za srČ-|Ruske P«h«jajo beguni vseh na-110 boleznijo, ki ga je mučila že! rodnost^ ki zatrjujejo, da je sedi je časa	1 boljševizem 11a Rus'kem na
najbolj kritičnem stališču.
Boljševizem pojema. Trotzky bodoči car?
Varšava, 10. iebr. — Semkaj iz
Prekoatlantski polet. Washington, D. C., 8. teb. — Vešča ki mornariškega zrakoplov-
milijotTdolarjev!	dni odobriti ali zavreči kako odo-
--britev ustavne prementbe potom
splošnega glasovanja. Vsled tega bo sklican v Californiji velik pro-
Delo v premogovnikih počiva.
Terre Haute, Ind., 10. feb. — 21 . . ,	. .
nega oddelka izdelujejo načrte za »raznih premogovnikov je danes ^11 \ ZVeZ" . vino,reJ('ev- kl polet preko Atlantika, ki se bol sirom drŽave Indiana prenehalo j J? !leva!a. M>tosno glasovanje, najbrže izvršil tekom letošnjega I poslovati za nedoločeni čas; osta-( allforn,-'11 ?°.sk(>ro1^1 V.T+01 poletja. Vse podrobnosti in načrte li premogovniki pa oliratujejo sa-1 !lasRr(>tm	P«>^ieiji, to ima sedaj v rokah poveljnik John mo po 4 dni na teden. Posledica ^^ da ,b° Z8" II. Towers. ! tega je. da je brez dela .več tisoč - j premoga rje v.
Deportirani boljševiki.	Razne premogarske družbe so
Vlada Združenih držav je zad- Pričakovale s 1. februarjem več-nji čas strogo nastopila napram I iih oaročil premoga; kojih pa ni agitatorjem L W. W. in boljševi- j '»to i'1 vsled T>omanjkanja narokom.	,v'i] so Prenehale te družbe začas-Na zapadu. kjer so nameravali:00 poslovati.
ti agitatorji vprizoriti splošno re-	"	Iino4on	j,,	« i' .......->;»><«»»' -- Ameriška
ranih :»4 kolovodij, katere so dne«	zbornica.	Michigan in Maine.
9. t. 111. peljali skozi Chicago proti, Minuli teden je bila ustanov-
konodajni amendment ovržen
Zakonodaje tudi raznih drugih držav niso imele popolne pravice kar na svojo roko sprejeti prohi-bicijski zakon.
Za uvedbo splošnega glasovanja izoper nameravano prohibicijo so se izrazile še sledeče države: Colorado. Idaho, Oregon, Wasli-
Xew Yorku. T/ned teh aretiran- \ Ijena v Chicagu "Ameriška Čelio-
V obče se sodi. da v Združenih državah ne bo prišlo nikdar do
cev je bila pretežna večina doma I slovaška trgov^kn zbornica "povo- i splošne prohibicije. ker bode že
Tukaj v Chicagu zapušča dve samski hčeri, Zoro in Marijo Janež; v starem kraju ima tudi še dve nedorasli iič"»ri in dva brata.
Pogreb se je vršil včeraj dopoldne iz slovensko cerkve na Resurrection pokopališče na Summit, 111.
Pokojni sobrat Jakob Janež je bil v naši chikaški slovenski naselbini zelo priljubljen in dobro poznan. Bil je vnet katoličan pa tudi vrl narodnjak.
Ravno en dan pred smrtjo je dobil tri pisma iz starega kraja od svojih bratov in hčerk; dva izmed teli pisem je še z zanimanjem prečkal, (tretjega pa ni več mogel, ker se mu je bližala že zadnja ura .Bodi mu ohranjen blag spomin! Naj v miru počiva!
Včeraj je priobčil francoski ministrski predsednik Clemenceau v nekem listu javen oklic na Veliko Britanijo, da naj leta pomaga Franciji v sedanjem kritičnem času. ko se odlocnje usodo raznih držav in narodov. Ta oklic je hi! naperjen proti Ameriki, ker s« noče povsem zavzemati za ekonomske koristi Francije.
Delegatje mirovnega kongresa so prišli zadnji čas do zaključka, da bi bilo najboljše premestiti zborovanje iz Pariza v kako nevtralno državo, a'i mesto --
Spletke glede Nemčije.
London »Anglija. 10. febr. —Angleško časopisje priobčuje dolge članke, v kater:h navaja pretečo nevarnost od > >ani Nemčije.
Na ustavnem kongresu nove nemške vlade, vršečem se v. Wei-ma rju. se je nemški kancler Hbent izjavil, da Nemčija ne more nikakor sprejeti ii. izpeljati vse mirovne pogoje, katere so ji zavezniki predpisali. T01 se tiče glede demobilizacije, vojne odškodnine in teritorijalnega vprašaaja.
[Ebert je omenil v -nemftkem državnem svetu sledeče :1'Naši s<»-
Inozemske vesti.
Ignac Paderewski bo predsednik Poljske.
Varšava, 10 .teb. — Včeraj je bilo otvorjeno nrvo zasedanje poljskega naromiega sveta, koje-ga prvega naloga bo odobriti novo ustavo in sestaviti novo mini-sterstvo. V obče je sodba, da bo predsednikom poljske republik? izvoljen Ignac Jan Paderewski: generalu Josipu Pilsudtfkemu je obljubljeno važno mesto pri novi vladi.
Skupno število narodnih zastopnikov ali poslancev znaša 200; izmed teh jih spada k narodni de-
Poli-
tični položaj Rusije se bo izpreme-nil ali v imperializem, ali pa nihi-j lizem. Trotzky bo morda zasedel ruski prestol kot bivši car.
Xeki boljševiški vojak je rekel, j vražniki se še vedno borijo zoper da je ta stranka že naveličana kla- militarizem; -istega pa ni več, ker
11 ja in mori t ve; vsled tega zapu- smo ga strmoglavili s prestola. Z ščajo vojaki kar trunioma svoje j božjo pomočjo smo odstranili vse čete. Trotzkv bi postal rad ruski j prince in aristokrate. Nemčija car, ker je prepričan, da se bo 11a-1 vendar ne sme in ne more biti črt boljševikov izjalovil. Trotzkv vsled tega za prihodnjih 30—50 se nosi zadnji ča* vse drugače, let kot sužnja drugim narodom.' Svojo običajno civilno obleko in — Kbert je v zbornici tudi strogo rdeče ovratnice je zamenjal z uni- protestiral, ker morajo v*led pri-formo. Tako se tudi sedaj vozi z | tiska francoske vlade sedaj vsi
dvornim vlakom bivšega ruskega carja in dvornim avtomobilom.
Z mirovnega kongTesa.
Pariz, 7. febr. — Mirovni zastopniki zavezniških držav lvodo i-meli danes popoldne glavno posvetovanje v zadevi novih mirovnih pogojev stavljenih Nemčiji, tako tudi glede vojne odškodnine, katere bo morala Nemčija plačati.
Povodom ustanovitve Lige svetovnih narodov nastaja tukaj splošno razočaranje in nezadovolj
Xemški prebivalci bežati iz Alza-cije kot izgnan- i.
Londonski lis" "Daily News" o-pozarja javnost na pretečo zopet-110 nevarnost od strani Nemcev. Nemci imajo baje na zapadnem obmejnem ozemlju že 18 divizij vojaštva pod vodstvom Ilinden-burga. Nemčija s*> navzlic demobilizacije tiho pripravlja na zopetni napad ker ima na razpolago še o-krog tri milijone mož močno armado, dosti vojnega materijala in provijanta."
Tudi francoski maršal Poch se
nost. ker zahtevajo ameriški mirovni delegatje odločno, da se 1110- j je izrazil te dni 11a seji vrhovnega ra vse tajne pogodbe za časa voj- vojnega sveta, da Nemčija še dane razveljaviti in preklicati.	nes noče priznati svojega poraza.
Komisija za ustanovitev Lige!Vsled tega j«> treba nastopili svetovnih narodov je imela zopet Istroge ponovne korake, da se včeraj važno sejo pod vodstvom Nemčijo s silo privede do splošne predsednika Wilsona. Dosedaj je demobilizacije; pred vsem pa 1110-Wlo sprejetih in odobrenih že 11 ra Nemčija zaveznikom izročiti še glavnih točk za ustanovitev te li-lveč vojnega materijala. kakor je
ge: točko o prisilni vojaški službi
so črtali iz določb ;temu je osobito pogodbi.
bilo prvotno sklenjeno v mirovni
t


-	"-'-'V
X.S. K.
NAZNANILO
članom društva Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111.
Ker »o bili za tekoče leto izvoljeni večinoma novi odborniki, se je sklenilo na seji dne 1. decembra 1. 1., da se naj društvene knjige, predno se oddajo novim odbornikom, poleg nadzornikov, še po dveh drugih dobrih članih pregledajo in zračimajo. Za to sta bila izvoljena br. Dr. R. Kompare in John Golob.
Na seji dne 2. februarja t. 1. je br. Dr. R. Kompare poročal, da so knjige v najlepšem redu, ter je predlagal, da društvo izreče staremu tajniku bratn Jak .Smrekarju, za njegovo večletno zvesto poslovanje hajfepšo zahvalo. Nafto mn je društvo izreklo najlepšo pohvalo, in mu iaklicalo trikrat Slava!
Za Jcdnoto in društvo. .. .
Za bal.................
Za pogrebe ............
Za certifikate ..........
Za pristop.............
Za obresti .............
Poseben asesm. za društvo
R^ČUN ZA L. 1918.
DOHODKI.
Tajnik nabral
$4,315.49 116.00
92.50 3.00 5.00 38.76 203.25
Na teji se nabralo
1 $ 875.35 36.00 38.50
Skupaj...............\ $4,774.00
IZDATKI.
Za assesment ...........$4,060.32
Plača odbornikov........ 189.50
Potpora bolezni ......... 331.00
$ 949.85
Skupaj
$5,190.84 152.00 131.00 3.00 [ 5.00 38.76 203.25
$5,723.85
Potpora pri pogrebih.
Za rože ............
Razni stroški .......
Rent od dvorane.....
Razna darila ........
255.00 36.00 66.12 18.00 45.00
Dohodki............$5,723.85
Izdatki............. 5,000.94
$
Celoletni preostanek
Blagajna leta 1917.....
Blagajna 31. decem. 1918.
722.91 $2,582.32 3,305.23
Skupaj ..........$5,000.94
Opomin članom. — Zavoljo veliko smrtnih slučajev vsled influence je bila Jednota primorana povišati posmrtninske prispevke in sicer na vsakih $100 tOe na mesec in to z mesecem februarjem naprej tako dolgo, da se pokrije vsled epidemije nastali primanjkljaj v blagajni. — Iz tega vzroka se opominja vse člane društva, da naj svoje mesečne prispevke volj redno plačujejo kakor doslej.
Za naprej se ne bode nobenega čakalo čez dva meseca, ako kateri ne bi mogel plačati v tem času, naj se opraviči na društveni seji.
Pozdrav na vse člane društva.
Martin Golobic, predsednik.	- Frank Raušl, tajnik.
ZAHVALA,
Nižje podpisani izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so nam količkaj pomagali in izkazali so-žalje za časa bolezni in smrti našega ljubega očeta
ANDREJ NOVAK,
katerega je nemila smrt ugrabi-bila dne 9. decembra 1918 po dolgotrajni bolezni.
Pokojnik je bil član dr. sv. Roka št. 15 K. 8. K. J. celih 17 let in dva meseca.
Lepa hvala tudi društvu sv. Roka št. 15. K. S. K. J. za darovani venec; tako se tudi lepo zahvaljujemo cenj. K. S. K. J. za hitro izplačilo pokojnikove posmrtnine.
Žalujoči ostali: Julija Novak, soproga. Andrej, Josip, »inova. Julija, Gizela, hčere. Pittsburgh, Pa. dne 30. jan. 1919.
NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Jožefa št. 58 v Irwin, Pa.
Naznanjam članom, da je naš sobrat Frank Matjan dne 18. januarja t. L umrl za Špansko in-fluenco in pljučnieo.
Pri tej priliki se naše društvo lepo zahvaljuje vsem onim sorodnikom, ki so mu stregli v njegovi dolgotrajni bolezni kakor sobra-tu Simon Vodniku in sorodnikom John Čadež, Blaž Likar, posebno pa Mariji Novak, ki mu je stregla tekom njegove dolgotrajne bolezni. Bog Vam plačaj to vaše dobro delo.
Pokojnega sobrata priporočam v blag spomin. N. v. m. p.
Sob rat ski pozdrav
Thos Oblak, tajnik.
Ski podpor kot« smo iste izplačali zadnjih par mesecev ?€e se ne boste držali reda, tega ne bomo mogli več plačevati.
Glavni tajnik razpiše asesment sleherni mesec na vse člane, kolikor jih je pri društvu torej za o-ne, ki so ases. plačali in ki ga niso. Ako se ne pošlje na glavni urad Jednote celega razpisanega ases men t a, mora društveni odl>or poslati suspend, in izločilni list na Jednoto, za vsakega onega člana. ki ni asesment a plačal. Torej si bo vsak tako prizadeti član sam kriv, ako se ne drži pravil.
Ob enem se opominja tudi vse one člane, ki pošiljajo navadno a-j sesmente po svojih otrocih, da se zanaprej ne bo več jemalo denarja, od otrok. Vsakdo naj pride ! sam na sejo in naj plača, keri je
i dolžnost vsakega člana, da se red-
i no udeleži vsake mesečne seje, ali
!zborovanja.
To naj služi v opomin vsem o-jnitn,, kateriih se stvar tiče!
S pozdravom do vseh članov našega druitšva in K. S. K. J.
ODBOR.
Iz urada društva sv. Rozalije št. 140, Springfield, 111.
Na*letni seji meseca decembra je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1919:
Predsednica, Štefanija Zaubi; podpredsednica Mary Kužnik; tajnica Mary Barborič; 11. tajnica Katy Grmovšek; blagajničarka Antonija Brešan; zastopnica Katy Grmovšek; zapisnikarioa Ana Li-brič; nadzornice: Frančiška Potnik. Mary Klopčič.
Ob enem prosim drage članice, da se polnoštevilno udeležite pri-rodnje seje dne 16. februarja.
Kakor je vsem že večinoma znano, je s tem mesecem naložena posebna naklada, zaradi te nesrečne Kolezni (influence), ki je toliko svojih žrtev v tako kratkem času ugrabila. In pri tem je bilfc tudi naša K. S. K. J. primorana naložiti posebni asesment.
Torej prosim, da naj pride vsaka članica sama na sejo, da bo vedela, koliko ima za plačatttn čemu.
S sosestrskim pozdravom Marija Barborič, tajnica.
1504 So. 15th St.
Iz urada društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. v Willard ,Wis.
Iz urada dr, sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. Rankin, Pa.
Ker so zadnji čas člani imenovanega društva začeli večinoma izostajati od društvenih sej in s plačevanjem asesmentov, ise je društveni odbor namenil opomniti vas potom društvenega (Jednotinega) Glasila, da začnete bolj redno dohajati k društvenim sejam in bolj točno plačevati društ. prispevke (asesmente).
Vsak član, ki je dolžan za en, a-li več mesecev, naj asesment poravna na prvi seji; nič več se ne bo članov čakalo več mesecev, kot je bila to dosedaj navada. S člani, ki ne bodo hodili redno k sejam, in ki ne bodo točno vsaki mesec plačevali ases. se bo postopalo po društvenih, in Jednotinih pravilih.
Dragi mi sobrat! Pcniisli malo, kako zamore društvo redno pošiljati asesmente na Jcdnoto in poleg tega izplačevati tolfko bolni-
se tem potom naznanja, da je bilo sklenjenp na zadnji društveni seji, da# se s tem opomni člane, ki že več časa dolgujejo za društv. prispevke in Jednotin asesment, da iste poravnajo ali pa saj tajniku zglasijo prihodnjo sejo.
Ob enem je, bilo tudi sklenjeno, da društvo n0 bo več čakalo dva meseca za asesmente, ampak prvi ihesec čaka in drugi mesec ako se c]lan ne zglasi pri seji ali pa pri društvenem tajniku se ga enostavno suspendira, kajti časi so resni sedaj v tem času ko je naklada v Jednotin smrtninski sklad. S tem se naznanja tudi bolj oddaljenim članom da naj plačujejo redno naprej vsak mesec kot zahtevajo društvena in Jednoti-na pravila; toliko v prijazno naznanilo vsem članom in članicam.
Cjenjehi mi sobratje in sosestre. zavedajmo se, d*a ravno v tem nesrečnem letu bo morala Jednota -;ako ogromno svoto izplačati, ko obhaja Jednota petindvajset letnico; razna društva bodo gotovo tekmovala to leto za pridobivanje novih kandidatov, da bodo na ta način počastile Jednoto; pri nas na kmetih je pa v ten) oziru skoraj nemogoče; da se bo pa tudi naše društvo nekoliko spomni-
lo na jubilej petindvajsetlefnice, plačujmo naklade brez godrnanja toliko časa, da bo Jednota na ravno istem stališču kot je bila poprej.
Pozdrav vsem člano.m in Članicam K. S. K. J.
Joseph Ule, tajnik.
Cenjenim sobratom in sestram K. S. K. J. osobito članstvu dr. sv. Jeronima št. 153 v blagohoten pomislek.
Canonsburg, Pa.
Kakor že znano, je vsled španske influence naše društvo sklenilo, da se plača dva meseca po 50e v bolniško blagajno. Res je, da i-marno v blagajni še precej lepo premoženje ,pač pa ni umestno čakati toiliko časa, da bi namesto te lepe svote prepredel pajek svoje mreže v naši blagajni. Zato ravna \>ak previdni gospodar pametno s tem, da napravi pravočasno svojo bilanco. — Če ne bo denarja, ne bo podpore.
To pomisli dragi mi sobrat in draga mi so-sestra. Ne godrnaj torej vsled po&ebnih prispevkov, ali celo z odstopom. Morda boš ravno ti prvi, ali pa 'tvoji dediči, ki se bodo s solznimi očmi ozirali na društvo in našo podporno mater K. S. K. J. za pomoč.
Morda bo kedo rekel: "Že zopet so nam glavni odborniki naložili posebni asesment! — Jaz ga ne bom plačeval Mar bi vlagal raje ta denar na banl^!" itd.
Dragi mi sobrat! Postoj malo in pomisli tole-' Prvič, kaj meniš, da je bilo glavnim uradnikom prijetno, razpisati posebni asesment. Ali bi jim ne bilo v nasprotnem slučaju v veliko veselje naznaniti članstvu n. prj: Od sedaj naprej bo asesment za toliko in toliko znižan.	>
Li morda mislite, da imajo gla vni uradniki kak dobiček od te-' ga? Saj morajo oni tudi sami pla čevati posebne naklade ravno »tako. kot mi. Glavni ui-adniki so u-videli potrebo zvišanja asesmente tffliko časa, dokler se ne pokrije svote posmrtnine, 'katero je nam povzročila kužna morilka španska influenza, ozir. dokler ne pride Jednota do solventnosti na podlagi državnih zakonov.
Ti praviš, da bi bilo boljše nosi ti ta asesment na banko!? Le vze-nii svinčnik v roko in računaj. Na primer ti plačaš za 16. letno starost J pristopa k Jednoti po 82c mesečno. Če bi živel ti 101 leto bi bili 'tvoje prispevki $993.84. Ali veš, koliko časa -boš sploh živel? Vidiš! K. S. K. J. pa plača že prvi dan po pristopu posmrtnino tvojim dedičem. Za 82c ti ne bo dala nobena banka tisočaka! . To dobro pomislimo, potem bomo delovali vsi kot bratje in se stre; vsi za enega, eden za vse!
S sobratskim pozdravom
J. Pelhan, tajuik.
FEBRUARJA 1919.

dvanski
porni sklad.
' v \ J ■' i f AMERICAN JUGOSLAV )
NAZNANILO.
S tem prosim članice dr. "Marije »omagaj" št. 164 K. S. K. J. v Eveleth, Minn., da se polnošte-vilno udeležijo prihodnje seje dne 16. februarja, da se domenimo glede veselice, katero namerava društvo prirediti dne 4. marca t. 1. to je na pustni večer.
Zatorej pridite vse na sejo; izvzete so le bolne članice, ki ne morejo iz hiše. Mislim, da imate ob nedeljah vse druge priliko in čas priti na to važno sejo, kjer se bomo vse potrebno pomenile glede veselice in priprave za isto.
Naj na to sejo pripelje vsaka članica po eno novo kandidatinjo, da bomo dobile čez pol leta zopet razpisano nagrado.
Dal Bog, da bi bile v tem zopet tako srečne!
Na svidenje torej na prihodnji seji.
Marija Anzelc, tajnica.
JUGOSLOVANI!
Kampanja za "Narodni davek" se je pričela. Krik in stok umirajočih bratov in sester v svobodni Jugoslaviji ne sme najti zaprtih ušes in zakrknjenih src pri amerikanskih Jugoslovanih. Na krov, Slovenci, Hrvati in Srbi, na krov vsi do zadnjega za Narodni davek!
JUGOSLOVANI!
So trenutki v zgodovini narodov, ko mora molčati vsako sebično m strankarsko čustvo, a iz-pregovoriti samo velikodušno, plemenito srce. Tak trenutek je prišel za naš narod, narod jugoslovanski, ki po štirih letih strašne borbe, razbit, izkrvavljen, izstradan, a zmagovit, ponosen in mogočen' v svesti svojega krvavo kupljenega edinstva in sloge, stoji s krepko neomajeno vero v bodočnost na svobodni rodni grudi. Tak trenutek je prišel tudi za ainerikanske Jugoslovane. Pokažimo složno svojo globoko hvaležnost in toplo ibratsko sočutje junakom in mučenikom v domovini. Velika in plemenita ljudo-vlada, v kateri živimo, želi pomagati našim trpečim bratom. Naj li mi, ponosni sinovi in hčere Jugoslavije, zaostanemo?
SLOVENCI, HRVATI IN SRBI!
. Na Vaša srca, bratje in sestre, apeliramo! Kar je plemenitega, kar je lepega, dobrega in nežnega v jugoslovanskem srcu, sedaj mora pri vre ti vse na dan — za skrajni napor za "Narodni davek." JugosL&vija upira svoje oči v Vas, amerikanski Jugoslovani, ne odrečite mili materi svoje, pomoči !
BRATJE IN SESTRE!
Zveza Jugoslovanskih žen in deklet, v trdnem zaupanju na dejansko podporo vseh 'zavednih Jugoslovanov, proglašuje? da je kampanja za "Narodni davek" za Cleveland in okolico odprta. Na noge, Cleveland. Colinwood, Newburgh, Lorain! Na delo, za srečno bodočnost našega naro-dagf-
v	Zveza Jugosl. žen in
deklet.
Neža Zalokar, predsednica.
' Francas Hudovernik, tajnica.
NARODNI DAVEK. Za pomoč bednim v Jugoslaviji;
Narodni davek je namenjen izključeno in edino za podporo bednim v starem kraju. Strahovite posledice krvave štiriletne vojne so padle z vso težo na naš narod. Kpidemične bolezni, lakota in zima, zveste spremljevalke vseh vojn, našle so naš narod brez vsake pomoči. Brez kruha in oblek£ brez zdravil, brez strehe ,naš narod mora propasti. Izgube v vojni. vsled lakote in bolezni štejejo že na miljone. Zlasti nedolžni otroci W izloženi umiranju, in a-ko bo šlo tako dalje, naš narod ne bo imel naraščaja ; domovina, tako krasna in polna prirodnega bogastva, ostane pusta, ker ne bo ljudi, ki bi črpali iz nje to bogastvo. Kdo more dvomiti o naši dolžnosti, da priskočimo z vsem, kar imamo, našim bratom na pomoč ? "
Trpljenje in muke naših 'bratov niso ostale neopažene tudi plemenitemu amerikanskemu narodu. Osnoval se je centralni odbor "American Jugoslav Relief-a'' v New Yorku z najodličnejšimi a-merikanskimi gospemi na čelu. Predsednica glavnega odbora je Mrs. E. II. Harriman, sedemdesetletna starka, ki svoje ogromno premoženje uporablja samo za to. da osuši solze bedninrf in trpečim. "Amerikam Jugoslav Relief" ima nalogo, da zbira denar, s katerim nakupuje preko amerikan-skega Rdečega Križa vse potrebno in pošilja v Jugoslavijo.
Neumorna delavnost "American Jugoslav Relief-a" nam je porok, da bo Amerika žrtvovala kar največ mogoče za naše brate. Naj li mi stojimo in gledamo s prekrižanimi rokami?
Vsak Jugoslovan in Jugoslo-vanka mora dati svoj prispevek v fond za ta Narodni davek. Denar se pošilja brez vsakega odbitka za stroške direktno v New-York na "American Jugoslav Relief" preko banke Guaranty Trust Company, Fifth Ave. 43th
bi ptrtrdilo za dtfiHf, ki ga je prispeval, imena darovalcev se bodo priobčila v časopisih, ravno tako tudi potrdila bknke Guaranty Trust Company o prejetem denarju.
Nabiralci in nabiralke imajo potrebne pole s podpisom predsednice in tajnice Zveze Jugoslovanskih Žen in Deklet, odnosno Narodne Zveze, ter podpisom poverjenike rpole so opremljene z društvenim pečatom. Te pole ^ fco dalo po končani kampanji zVezati v knjigo, ki se ho poslala i nI shranila v muzeju našega O-svobojenja v glavnem mestu Jugoslavije v večen dokaz požrtvovalnosti amerikanskih Jugoslovanov.
Vse informacije, kakor tudi vse tiskovine se doibe pri Zvezi Jugoslovanskih Žen in deklet 1052, East, 62nd Street, Cleveland, O., katera jih daje vsaki jugoslovanski koloniji brezplačno na razpo-
, * • '
Zveza jugoslovanskih Zen in
Deklet.
American Jugoslav Relief, je organizacija Amerikanccv, prijateljev Jugoslovanov, ki imajo namen po celi Ameriki zbirati darove in jih potom Ameriškega Rdečega križa takoj sedaj pošiljati v Jugoslavijo.
American Jugoslav Relief je samo del Ameriškega Rdečega križa.
Rojaki, organizirajte se takoj, ako vaša naselbina še ni organizirana, začnite to hvaležno delo za zbiranje darov v pomoč stradajo-čim Jugoslovanom.
Za vse informacije se obrnite na tajnika Slov. Narodne Zveze, Mr. Frank Hudovernik, 1052 E. 62. St., Clevland, O.
Vse denarne darove in zbrane svote pošiljajte na tajnika S. N. Z. da more to objaviti v listih, ali pa na American Jugoslav Relief, — Guarantee Trust Co. — 43 St. and Fifth Ave., New York, N. Y.
Sedež American Jugoslav Relief ie v prostorih Ameriškega Rdečega križa, 661 Fifth Ave., New York, N. Y.
JUGOSLAV RELIEF. .
Vsi listi so prinesli govor Fathra Jagra, katerega je imel v Chieagu ob piliki zedinjenja vseh slov. podpornih organizacij za skupno delo v pomoč Jugoslovanom doma. Katero srce ostane trdo, ko čita te plemenite inNnavdušene besede! Katero oko ostane suho, ko čita strašno sliko bede in gorja, ^ kateri ječi prav kar naš Jugoslovanski narod in strašno trpljenje, skozi katero je moral iti za čas vojske.
Kdo bi torej mogel prečuti ob upeti klic po pomoči, katerega prinaša Father Jager v imenu trpe eega naroda doma. Lačni, sestradani, raztrgani bratje in sestn naši doma stegujejo svoje sestra dane roke ^ solzami v očeh prot Ameriki in nam kličejo: — "Bra ~je, usmilite se nas! Dajte nan kruha! La!:ote ginemo!"
O strašna beseda lakota!
O strašna smrt za lakoto!
Kamen bi se omehčal in bi po stal kruh, da bi nasitil takega tr pina, ko bi bilo mogoče. In ti rojak, ti brat, pa se ne boš usmilil svojega trpečega brata ? Ne boš segel v žep in dal in sicer dal velik del tega kar sam imaš, da olajšaš bedo trpečemu? \
Zate se je osnoval Jugoslav Relief, da zbira mile darove in ^ih bode poslal kakor hitro mogoče čez morje v Jugoslavijo, da olajša bedo in gorje.
In kako lepo poživlja k složnemu nastopu Father Jager, ki je sam na lastne oči videl to grozoto opustošenja, ki je sam videl bedo. čiil obupne klice po pomoči, čul jok tisočev lačnih in trpečih. "Pozabimo na vse! Dajmo na stran vse, vse, kar bi nas ločilo. Pustimo na stran za sedaj pri tem delu svoje politično ali versko prepričanje ! Bodimo, kar hočemo, ali so-eijalisti ali demokratje ali republikanci — bodimo samo — Jugoslovani.
Vsi, vsi na delo! Vse naselbine na delo, na marljivo delo. Vsako društvo zase! Vsaka naselbina zase- Vsi tekmujmo! Kdor več, ta več!
V "Glasilu K. S. K. Jednote" otvarjamo tudi poseben oddelek "American Jugoslav Relief", kjer bomo posvetili posebno skrb temu plemenitemu delu, da vzbudimo zanimanje po vseh naselbinah.
Prosimo od oseb, podružnic in vseh naselbin sporočila. Ena naselbina naj skuša prekositi drugo. To pa bode zlasti, ako homo pridno poročali v liste, ako bodo druge naselbine čitale, kaj in kako delu
požaru ena hiša užiga od druge,
tako naj se po Ameriki sedaj uži-gajo v ognju gorečnosti za pomoč domovini ena od druge.
Zlasti prosimo tajnika Zveze,
naj posveti velik del svoje pokornosti publicistiki. Dajmo! Dajmo! Vsi za "Jugoslav Relief" — za
pomoč stradajoči in trpeči domovini!	K-
Indianapolis, Ind.
Na skupni seji odbornikov tu-kajšnih slovenskih društev sc je sklenilo prirediti kampanjo za Jugoslovanski dobrodelni sklad, v podporo našemu narodu v starej domovini. V ta namen se priredi veselica v soboto dne 15. febr. ob pol 8. zvečer v Jos. Gačnikovi dvorani.
Rojaki! Sedaj je čas, da pokaže vsakdo, koliko nam je še narod pri srcu in koliko ga v resnici še ljubimo v tem najbolj kritičnem času. Če te kdo nagovarja za prispevek v ta fond, ne odlašaj, ampak podari narodu v podporo, od katerega si ti prišel. Kdor se brani, ni vreden da se z njim občuje,> ker ni Slovenec in ne potomec slovenskih očetov. Upamo da nikdo ne izostane, ampak da bo vsakdo to stvar podpiral še s posebnim prispevkom.
Predsedniki vseh <tukajšnih slovenskih društev sprejemajo prostovoljne prispevke in .vodijo to kampanjo.
' Upajoč na velik uspeh in edin-»tvo ostajam z narodnim pozdravom
John Matelič, poročevalec.
S. N. Z.
St. New York, N. Y. Vsakdo do-.;je ta ali ta naselbina. Kakor se ob
NAZNANILO.
Tem potom uljudno naznanjam vsem članom (ieant) podružnice "'Woodrow Wilson", št. 7, S. N. Z. v Chieagu, 111., da se bodo v tekočem letu vršile redne mesečne seje kakor do sedaj, t. j. vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani, 22nd Place in/So. Lincoln St.
Cenjeni rojaki! Slovenska Narodna Zvez-i je edina politična organizacija, ki je delovala ves čas na podlagi s a mood 1 oče vai i j a naroda v starem kraju. Bila je prva, ko so nje člani stopili v vrste narodnih bojevnikov v boju proti kruti Avstriji, niso se strašili avstrijskih pušk, posmehovali so se av -strijiskim vislicam, s katerimi so sira.vli gotovi avstrijski mandarini celo po Ameriki. Danes Avstrije :ii več; nje moč je strta za vedno, in na razvalinah te mogočne države je zrastla kar čez noč mlada Jugoslavija.
V zvezi z našimi voditelji Jugo-slov. Odbora v Londonu je S. N. Z dosegla in izvršila velikansko delo, delo, katero bode z zlalimi črkami zapisano v zgodovini naše Jugoslavije. Slov. Nar. Zveza je zaupala Jugoslov. Odboru, možem, katere je narod poslal preko oceana, da nas tu pripravijo na vesele dogodke, ki se imajo vršiti v bližnji bodočnosti. S. N. Z. s svojimi člani vred se ni varala, ko je zaupala možem, kateri so znali pridobiti zaupanje vs< h zaveznikov in seznaniti nas s celim svetom.
M ožje Londonskega Odbora so si znal' pridobiti prosto pot iz ene države v drugo in povsod so bili prijazno sprejeti. Vladna vrata so jim bila povsod odprta, in porabili so vsako priložnost za dasego naše svobode.
Ti odposlanci ljudstva so svoje delo tu časi no izvršili, nekateri se že vračajo v novo domovino Jugoslavijo, in ljudstvo jih z veseljem srejema in pozdravlja. Kako zna ljudstvo v Jugoslaviji ceniti delo teh mož je dokaz, da je izvolilo in poslalo na mirovno konferenco v Pariz predsednika Jugoslovanskega Odbora g. Trumbiča.
Cenjeni rojaki, častno je biti član S. N. Z., katera se veseli lepih uspehov naših voditeljev. Dosegli smo vse kar smo želeli, le Italijan dela še malo zapreko, toda rojaki v str.rem kraju si bodo tudi znali pomagati, ako ne bo vse pravično rešeno na mirovnih pogajanjih v Parizu.
Konečno uljudno prosim, da sc udeležijo vsi člani in članice naše podružnice S. N. Z. prihodnje redne seje v soboto dne 15. februarja, posebno pa oni, kateri želijo obno- ' viti članarino za tekoče leto, in tisti, ki so podpisali izjave za Narodni davek. Pripeljite tudi dobrih zanesljivih članov s seboj, imeti mora vsak, kateri želi pristopiti v našo Zvezo, vsaj prvi državljanski papir.
Upam, da bodo dosedanji člani podružnice št. 7. S. N. Z., obnovili
članarino še za tekoče leto, da s tem pokažejo svoj značaj, da so v resnici do zadnjega ostali zvesti člani S. N. Z., kar naj bo vedno vsakemu v ponos.
pelo od naše strani naše S. N. Z še ni končano. Rojaki v starem kraju prosijo pomoči; beda in pomanjkanje je veliko, zato je treba hitre pomoči. In ravno S. N. Z. si je pod kontrolo Jugoslov. dobrodelnega odbora (Amer. Jugoslav Relief) nadela nalogo, da nabira prostovoljne prispevke za bedne rojake v stari domovini.
Z narodnim pozdravom
Ivan Kušar, tajnik.
jPapež, pribežališče jetnikov.,
(Drugi del.) Rev J. Plaznik.
Papež pribežališče jetnikov...
Kakor smo že omenili v zadnji številki, je Belgija hitela vstreči papeževi želji in zamenjati civilne jetnike. Vlada je ustmeno izročila •svoj odgovor kardinalu tajniku por baronu d'Erp, dne 5. februarja, 1915 in pismeno drugi dan. V odgovoru je bilo povdarjeno, da je Belgija takoj v začetku vojne dala popolno prostost avstrijskim m nemškim državljanom, dja se \Ualiko jvrnejib v domovino. Belgijski minister je povedal, da so dvojni belgijski civilni vjetniki na Nemškem: prvi so oni Belgijci, ki so bili še na Nemškeni, ko je že vojska pričela; \ kolikor se teh tiče, je bila Belgija pripravljena vstreči papeževi želji; v drugi razred pa spadajo oni Belgijci, katere so s silo odpeljali kljub členu .55 j hagškega zbora v Aetu 1907. Kar se tega razreda tiče. je Belgija poslala Nemčiji protest 2. oktobra 1914 po ministru Združenih držav v Brusiu, pozneje .tudi španskem poslaniku; bila bi hvaležna svetemu očetu, če bi opomnil nemško vlado, da je prelomila narodno postavo in ravnala zoper določbe hagškega zbora.
Da je Nemčija sprejela splošne predloge, katere je nasve^o-vala sveta stolica. je sporočila v Vatikan dne 18. februarja 1915. Temu poročilu je sledilo drugo belgijski vladi, katero je Nemčija poslala po Španiji, dne 25. februarja 1915, da se >bodo vrnili pregnani Belgijci, ki niso osamljeni. ali obsojeni. Na to sporočilo se je sklicevala Belgija, ko je dne 30. marca 1915 poslala protest proti odpel javi nedolžnih civilistov in je navedla 28 imen .ta-kih-Belgijcev, ki so že umrli v ječi.
Za tem protestom so poslali še enega, 17. julija istega leta po Juliju Von den Ileuvel, kateri je sledil baronu de Erp kot belgijski poslanik za Vatikan.
Bel«
ij.sk i
minister je povedal, da se je vsled pogodbe z dne 'J8. februarja 1915 vrnilo do 1. julija 8,000 Rel-
pa
še 4000 nemškem nazna-Bruslu. bili na
gijeev domu; da je belgijskih civilistov v ujetništvu, kakor je 'bilo njeno Rdečemu Križu v Nekateri izmed teh 'so Nemškem, ko se je vojska, pričela. Ti bi .se bili morali vrniti po pogodbi z Nemčijo. Večina izmed teh 4,000 Belgijcev, da je bila odpeljana. Belgijska vlada je ponovno protestovala proti tej kri^ vie i; obelfem je oprostila 8 nemških civilistov^, kateri so bili zadržani na Belgijskem; vsi drugi so bili poslani domu že ob pričet-ku vojske. Protest se končuje s sledečimi besedami: "Številna in nepretrgana vrsta dokazov, s katerimi je sveti oče dokazal' skrb za vse, kateri trpe vsled vojske, daje pogum belgijski vladi,, da ztfpet prosi za njegovo pomoč."
Ko je sveta stolica sprejela to sporočilo, se je takoj obrnila na nemško vlado, 24. julija 1915. je kardinal tajnik poslal pruskemu ministru M. Van Heuvelow sporočilo in rekel, da bi bilo sveti stolici, zelo ustreženo, če bi se stvari uredile. Na to sporočilo ni bilo odgovora. 2. septembra 1915. jc kardinal tajnik poslal pismo Dr. Otto von Muehlbergu, pruskemu ministru v Vatikanu in mu priporočil, da bi rešili vprašanje v človeškem smislu. Odgovof na to pismo ni prišel v Vatikan do 26. novembra 1915.
Nemčija je izjavila, da so bili vsi izgnani Belgijci, ki so Se nahajali »a Nemškem ob pričetku vojne, osvobojeni; samo tisti sO bili^zvzeti, katere so imeli na sumu. Nota, katero je poslala Nemčija Belgiji 28. februarja 1915 ni bila pogodba, ampak samo poro-
čilo o zadevah; gotovo število Belgijcev ej bilo prepeljano na Nemško iz vojaških ozirov, ker ni bilo primerno, da bi bili ostali na Belgijskem ali na zavzeti francoski zemlji; večina izmed teh se je vrnila pozneje v Belgijo.
Predno je Vatikan to sporočil Belgiji, je ta dne 3. decembra 1915 po svojem ministru v Vatikanu sporočilo kardinalu tajniku, da hoče Španija (posredovati fv Berlinu v prid (belgijskih civilistov; sveto stolico prosi, da bi se pridružila Španiji. M. Von dne Heuvel je dodal, da se vidi iz poročila, izdanega 19. novembra 1915, da je bilo odpeljanilh najmanj 13,000 belgijskih civilistov in samo 3,000 izmed teh oproščenih/10,000 jih niso nikoli preis-. kali in sploh ni bilo povoda za e-Obsodbo. 168 i^nied njih jih jcu-mrlo v pregnanstvu.
Ko je belgijska vlada prijela nemško noto po Vatikanu dne 26. novembra a 1915, je poslala papežu drugo sporočilo 11. decembra, 1915, v katerem pravi ,da Nemčija pripoznava, da je večje štev-vilo Belgijcev še interniranih na Nemškem; da so ločeni v dve skupini; povedano je bilo tudi. da ni bila nota, katero je Berlin poslal Belgiji 28. februarja 1915, pogodba, na katero bi se mogli sklicevati v prid belgijskih jetnikov. Nota pa je le govorila, da bo dovoljeno vrniti se vsem belgijskim vjetni-kom, vštevsi one, ki so bili odpeljani. 1 Belgijska vlada zanikuje dejstvo, da bi bili vojaški razlogi zadosten vzrok, da bi vse skupaj kaznovali, kar je zoper haaško pogodbo, posebno, ker večina otlpe-ljanih ni bila postavljena pred sodbo niti na Belgijskem, niti na Nemškem. Kar se tiče poročila, da se je večina vrnila domov, se vidi iz nemškega seznama, da se jih je vrnilo samo 3,000 izmed 13,000. Belgijsko poročilo se končuje s prošnjo, da bi papež posredoval v prid teh jetnikov.
To je tudi papež storil drugi dan, ko je bil naslovil pismo na kardinala von Hartmanna, kolin-skega nadškofa, v katerem ga. je prosil, naj predloži nemški vladi želje belgijske vlade, naj ji pove, kako bi s tem vstregla svetemji očetu. Posledica kardinalovega je bilo dolgo pismo iz'Brusla dne 31. januarja 1916 kardinalu tajniku; pismo je pisal baron, von Bis-sing, nemški govcrner na Belgijskem.
Pričel je z razlago, da je podlaga, na kateri sloni papežev predlog napačna, v kolikor se tiče števila belgijskih civilistov^ in vzroka, zakaj so bili odpeljani. Dva vzroka sta bila za odpeljavo: veliko š-tevilo belgijskih civilistov se je udeležilo boja in so bili odpeljani kot vojni vjetniki: drugi da so bili oclvedeni iz Belgije zavoljo njihove osebne varnosti, katero jim niso mogli jamčiti v kraju, kjer je divjala vojska. Nadalje pravi gover-ner, da ni bilo mogoče dognati za vsako posamezno osebo, zakaj je biln odpeljana; to je bilo treba določiti, predno se da dovoljenje "civilnim vjetnikom, da se vrnejo.
Potem razlaga, da je belgijska vlada v zmoti radi števila v jetnikov po taboriščih. 1. novembra, leta 1915, je bik) v 31. taboriščih 2,770 belgijskih civilnih vjetni -kov; 700 izmed teh je bilo 15. januarja 1916 oproščenih, druge pa so pridržali, ker so imeli svoje domove tam, kjer se je vršila vojska. Belgijska vlada -se moti, če misli, da so ostali 8000, kateri so v uradnem nemškem seznamu, Civilni vjetniki. četudi nosijo civilno obleko,-Nekateri so bili v belgijski armadi, katero so zapustili in se vrnili na svoje domove v civilni obleki; 6026 takih vojakov se je predstavilo nemškemu governerju 12.. oktobra 1915. Več drugih so prijeli, ko so skušali prekoračiti mejo, da »e pridružijo sovražni armadi. Obe ti skupini nosite civilno obleko, četudi so vojni vjetniki.
Baron von Bissing končno pravi, da ni bil noben belgijski civilni vjetnik krivično pridržan v nemškem taborišču; vse civilne v jet* nike, katere je bilo mogoče oprostiti so oprostili po navadni preiskavi. in to, tako hitro, kakor je bilo mogoče; previdno zahteva, da ostanejo oni belgijski vjetniki, kateri so bili res v taborišču, tam do konca vojske.	<•
Papeževo posredovanje med Bel gijo in Nemčijo je imelo popolnoma zadosten uspeh. Če pregledamo poročila barona von Bissinga, moramo reči, da je bil papežev uspeh popoln. Četudi teh poročil ne verjamemo vseh, vidimo, da je papež storil prav vse, da olajša življenje interniranim in odpeljanim Belgij-
cem. Na vsak način se jih je na
tisoče vrnilo k svojim družinam. Sedaj, ko je vojska končana, ni samo Belgija, ampak ves svet dolžan hvalo papežu za njegovo ju naško delo v prid trpečega človeštva. !
VESTI IZ STARE DOMOVINE.
Jug. Slov. Urad. Washington, D. C.
('Slov. Narod", 28. sept. 1918.) 400,000 K za slovenske dijake.
Poslancu Verstovšeku je naučili minister Madeyski na njegovo intervencijo izjavil, da je zadeva glede ustanove Ferk ugodno rešena. Po triletnem (boju se je torej posrečilo zadevo končati v prilog Ulboigim slovenskim dijakom, katerim nenišikonacijonalni kurs pri vladi ni privoščil kruha. Obenem je ta zadeva dokaz, na kak podel način je hotel nemško-nacijonalni sistem ugrabiti slovenskim dijakom lepo svoto 40,-000 kron. Namestništvo v Gradcu je na zahtevo-naučnega ministrstva vprašalo mestni urad v Mariboru za svet in ta je odgovoril, da naj se ustanova dovoli samo, če je bodo deležni tudi Nemci. Sedaj je te zarote proti slovenskim dijakom konec.
Promet Zidanmost-Zagreb. V današnji seji 'poslanske zbornice je odgovoril železniški minister ,na vprašanje poslanca dr. Benko-viča glede prometa na <progi Zidanmost-Zagreb, da pomanjkanje lokomotiv, premoga in osob-ja ne pripušča poninožitev vlakovna tej progi. Potoni južne železnice je »bila na '{ feldtransportlei-tung" v Ljubijajni vložena prošnja za izprememibo voznega reda, ld je obljubila npv vozni red, kateri bi se oziral ha civilni promet.
Iz Maribora 5. oktobra. V Mariboru obstoji cela vrsta slovenskih kurzov, ki So vsi dobro obiskani. Tudi najbolj 'zagrizeni Nemci, pošiljajo! svoje otroke k pouku slovenščine. Med t*mi je na primer ' urednik "Marburger Zeitung", prosluli Jahn, ki jc svojo hčerko, ki obiskuje meščansko šolo, vpisal za pouk slovenščine. Morda tudi že ta mož sluti. da >bi njegovi iiiiuki utegnili postati iz nemških Jahnov slovenski Jani, kakor so postali nje-
govi dedje iz slovenskih Janov nemški Jahni. Svet se obrača, ča-se izpreminjajo in ž njimi tudi ljudje.
Gospod Matej Obran, posestnik in trgovec v Mariboru je daroval za gladno jugoslovansko deoo 5000 kron. Da bi imel mnogo posnemovalcev! . *
Tatvine na železnici se vedno bolj ninože. Eno glavnih tatinskih središč je pač mariborski glavni kolodvor. Gotovo ni dneva da se ne bi zgodila kaka tatvina. Minolo nedeljo je bil neki gospej, ko je izstopila iz voza, ukradena košara živil, ki jih je muko pritihotapila iz Zagreba. Podobne stvari se pojavljajo vsak dan.
Umrl je v Novem mestu frančiškan P. Solan ,Cim*rman. Pogreb se je 6. t. m. vršil pod vodstvom prošta ob izredno veliki u-deležbi 21 duhovnikov iz mesta in okolice. Pokojni je bil rojen leta 1890 v Dolenji vasi pri Riibni-ci, kot klerik je .bil v raznih samostanih v Ljubljani, Kamniku, Gorici, zadnji, dve leti je bil ka-tehet in organist v Novem mestu.
Španska hripa divja v Ljubljani in po deželi. Zahtevala je veliko žrtev v mestu in na deželi/Ce-
le družine so bolne. Posamezne trgovino in gostilne so zaprli, ker je vse osObje obolelo. Za šole ni niti misliti, da bi mogle poslovati, ker je bolezen nalezljiva in bi bilo resnično brezsrčno, če bi se na ta način izpostavljali nevarnostim.
Vpokojni učitelji na Kranjskem še do danes, 7. oktoibra, niso še do danes prejeli vojnodra-ginjske doklade za to leto, dasi-ravno jim je bila obljubljena že za 2. t. m. in so jo vsi aktivni u-čitclji prejeli že 2. t. m. In vendar so učitelji-vpokojenci še bolj potrebni od aktivnih učiteljev, ker imajo manj dohodkov in podpor, a več potreb od še službujočih tovarišev, ker so Ibolehni in v starosti potrebujejo skrbnejšega ravnanja in boljše hrane.
Narodni davek.—Tvrdka Ivan Veselič in drug v Ormožu je poslala kot narodni davek Narodnemu Svetu svoto 2000 kron. Da bi imela ta velezaslužna in požrtvovalna tvrdka še mnogo posnemal cev. >
Čudak v Dubrovniku. V Dubrovniku je/'te dni zgorela hiša nekega Balka, na Prijekem. Našli so sežganega tudi lastnika. Nesrečnež je lb|l čudak. Okoli 40 let je živel v Ameriki. Kq se je povrnil v Dubrovnik, je živel življenje samotarja. Sam je vodil gospodinjstvo, kuhal itd. Nobena ženska ni prestopila praga njegove hiše. Imel je dve kokoši, s katerima se je razgovarjal po angleško. Tudi te dve kokoši sta skupno ž njim zgoreli. 1 Našli so nepokvarjeno precejšnjo zalogo hrane.
Nekateri ljudje, ki delajo revežem posneto mleko mislijo, da jim bo Bog to dobro delo tako poplačal, kakor bi^ dajali smetano. •
Kdor se ukvarja s problemi, kako bi prišel do dosti denarja brez dela, tak človek že s -tem izgublja dosti denarja.
•
Kuharice igrajo večkrat glavno vlogo v domačih dramah.
Najbolj občutljiva mučnost.
Spanje je način počitka, ki je neobhodno potreben za človeško telo. Bolj občutljive mučnosti ni kakor je ravno slabo spanje. Najhujša vrsta mučenja je (bila svo-ječasno za onega, kateremu ni bilo dovoljeno spati in počivati. Želodčne neprilike večkrat povzročajo slabo spanje; V vseh takih slučajih je Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino najboljši odpomoček. To zdravilo iz-čišča želodec in odpravlja vzroke želodčnih bolezni. Dobiva se
v vseh lekarnah. Cena $1.10 — Revmatizem, nevralgija, . lirbto-bol, izpah ki, okorele mišice zahtevajo -tako zdravilo, ki gre bolečini do živega. Trine rje v Liniment se je v vseh takih slučajih izkazal za najboljše zdravilo. Tu je en slučaj izmed tisočerih: " Way m a rt, Pa. 10. dec. 1918. Pošljite mi steklenico Trinerjevega Linimenta, ker mi isti veliko pomaga. Jessie Scubits." —- Dobite ga v lekarnah po 35 in 65c. po pošti 45 in75 c. — Joseph Tri-ner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave Chicago, 111. (Advert is.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt ugrabila ljubo hčer, nepozabno ženo, drago mamico in sestro
Frančiško Kekich, roj. Ahčin.
Dne 25. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer je po mučni bolezni, pljuč-uiei mirno v Gospodu zaspala pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil dne 28. jan. ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti v cerkev sv. Janeza, kjer se je brala za pokojnieo sv. maša zaduš-nica; k večnemu počitku smo jo položili na pokopališče sv. Janeza v Hammond, Ind.
Pokojnica je prišla v Ameriko pred 6 leti; rojer.a je bila pri sv. Duhu pri Skofji Loki na Kranjskem. Tukaj v Ameriki zapušča mater, soprega. hčerko in eno sestro; v starem kraju pa dve Pestri in dva brata.
Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki ste nain pomagali ob času bolezni, ter ste nas tolažili ob času smrti.. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnieo spremili k zadnjemu počitku. Posebno hvalo izrekamo rodbinam : Kekich, Benedik. Sehifrer, Arc, Lang, dalje rojakinji T. Tiringer in Zvezi Jugosl. Žen in deklet v Chicagu za darovane vence. Še enkrat najlepša hvala vsem in Bog vam stotero povrni.
Tebe pa ljuba hči. oziroma nepozabna soproga, draga mamica in .sestra naj te krije rahla ameriška gruda. Spavaj v miru!
Žalujoči ostali: Nick Kekich, soprog; Mary Ke-irich, hčerka; Lovrenc Verbek, očem; Mary Verbek, mati; Angela Verbek, sestra.
Whilting, Ind., 5. febr. 1919.
Zakaj je Laxearin življenska potrebščina za vse, ki bolehajo vsled slabe prebave, za gripo, prehlad, influeneo, nervoznostno oslabelost in za splošno oslabelo stanje?

LAXCARIN je življenska potrebščina vsem onim, ki bolehajo,, ker je narejen in sestavljen tako, da s pomočjo matere narave i'/:vržuje svoje zdravilno delo, zčisti vse prebavne organe, strupene pline in s tem prepreči zastrupljen je krvi.
Vi sploh ne morete ^iveti, to se pravi živeti dolgo, ako vaša čreva ne vrše svoje naravne dolžnosti. Ena najhujših zaprek pri človeštvu je za-prtnica. Brez izjeme ali je ta za-prtnica nastala vsled nemarnosti v otroških letih ali je bila podedovana, mora se odpraviti in čim hitreje tem bolje. Stran mora pod vsako ceno.
Srečen je človek, ki ga niso nikoli nadlegovale bolečine črevesja. On ne ve kaj se pravi zbuditi se v jutro z ravnotako utrujenostjo kot ste šli spat. Glavobol rano v jutro ga ne vznemirja. Ne ve kaj se pravi imeti slaba usta n jezik. Njegova slast do jedi je kot bi hotel pojesti celega teleta takoj zjutrej. Njegove misli so proste in on se lahko odloči
za <delom. On je vesel, energičen in si želi dolgo življenje.
Kaj pa s žensko ali možkim kateri ima zaprtnico ali svojo želodčno ne-rednost. Njih življenje jim niti ni vredno centa od časa do časa in tako se vleče naprej in naprej vsak dan. Počutijo se kot bi jim težak kamen visel na hrbtu, ki ga morijo prenašati dnevno. Od ranoga jutra do poznega večera sama želja, da bil bi skoro konec te muke.
Vzemite za primero človeka, ki trpi vsled slabe prebave ali nerednega delovanja črev, on ne skoči iz postelje tako veselo kot pa zdrav človek, on se čuti utrujen takoj v jutro, navadno ima tudi glavobol. Njegov jezik ni čist in slab okus se nahaja v njegovih ustih. Nima nobenega veselja prijeti se svojega dnevnega dela. Malo ali skoro nič je pri zajutre-ku, delo ni delo za njega temveč nesrečna muka. Nobene razlika kakšno delo opi-avlja, nobene energije in ne veselja nima za svojo bodočnost.
LAXCARIN SE PRODAJA PRI
Čemu trpite? Ali je vredno trpljenja? LAXCARIN ^ROpUCTS CO. je dala ven na trg zdravilo katero jamči da vam pomaga, da vača čreva delujejo. Zakaj na poskusite. Tudi če ste že preje poskusili recimo ako vas Jjoli hrbet, bolna glava, omotica, nerednost želodca in črev, potem iščite si pomoči katera vas oprosti in da več zadovoljstva. Zdravilo ki je kar se piše da je.
Pričnite še danes. Bodite druga oseba jutri, vaše zdravje naj bode vaša prva glavna stvar, denar ni nič. Pošiljite nam en dolar iin sprejeli bodete z naobratno pošto škatljo LAXCARINA. Potem povejte vašim prijateljem razliko ki bode nastala pri vašem zdravju.
LAXCARIN je čisti sestav, ne more škodovati niti malemu otroku. Za-more se vživati brez vsega strahu od vseh ljudi. Zelo dobro zdravilo ljudem srednje starosti. O tem se bodete prepričali.
F*'**

LAXCARIN PRODUCTS CO.,
[ . , p
J * PENA JE—$1.00 za ikatuljo; 6 ikatelj, $5.00.	i
Money order, gotov denar v registriranem pismu nam pošljite.
»
Mi pošljemo tudi na C. O. D. na v«e kraje.
DEPARTMENT Z. 1.
PITTSBURGH, PA.
"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjiko-SlovenskeKatoliške Jednota ▼ Združenih državah
ameriških.
1961 Wast 22nd Place
Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487.
Chicago, EL
Za člane, na leto.......
Za nečlane.......«...
Za inozemstvo........
Naročnina:
• .•»..•••*.•*.... . ,.•....«•• 2.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United
States of America.
1961 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription price:
For Members, per year........................................$0.96
For Nonmembers............................................ 1.50
For Foreign Countries........................................ 2.00
81
Abraham Lincoln.
=
Dnc 12. februarja 1S09, torej ravno danes pred 110 leti, je bil rojen v revni koči farmarja Tomaža Iiineolna v Hardin County v državi Kentucky 16. predsednik Združenih držav Abraham Lincoln. Dasiravno rojen v borni, leseni koči, se je povspel s svojo neutrudno energij« in s j svojo neumorno pridnostjo do najvišje časti, katero more komu podeliti suvereno ameriško ljudstvo. ,
Mladostna leta Abrahama Lincoln.0. so bila težka in brez veselja. Resnost življenja je bila njega stalni spremljevalec. Pomanjkanje in težko delo v mladosti so zapustili neizbrisne sledove na njegovem obrafcu in vsem njegovem nastopi:.	'
Kot devetnajst leten mladenič se je podal Abraham Lincoln s splavom, ki je bil nabožen z različnimi j'armarskimi produkti, v New Orleans. . Tu je prišel prvič bližje v stik z neznosnimi razmerami sužnjev: utisi, katere je dobil tu, ga niso nikoli več zapustili. Neprestano we je moral baviti z njimi in oni so bili tudi odločujoči faktor za njegovo poznejše delovanje.
\Ko se je dve leti pozneje preselil njegov oče v držav.o Illinois, je postal Abraham Lincoln klerk v neki mali trgovini v New Salemu, 111. V tej službi je vstrajal dve leti. doklc se ni udeležil kot kapitan čete prostovoljcev neznatnega boja proti upornim Indijancem. Po tem "bojnem pohodu" je nastopil prvikrat politično pot kot kandidat za državno postavodajo, toda izvol jen ni bil. Kmalu zatem je bil imenovan poštarjem in okrajnim zemljemercem. Prost težkega telesnega dela se je mogel sedaj A-braham Lincoln posvetiti svoji izobrazbi. ki je bila zelo pomanjkljiva. Obiskoval je pridno šolo in se vpisal na pravni visoki šoli, katero ;ic tudi dovršil z odliko.
Leta 1832. je bil Abraham Lincoln izvoljen v državno postavodajo ter bil skozi! deset lot nje član, dokler ni konečuo sam odklonil nominacije. Že leia 1836: se je naseli! v glavnem mestu države Illinois. Springfieldu. kot pravnik in glas o njegovi spretnosti se je kma-'<> razširil preko mej države. Posvetil se je •■'•daj popolnoma politiki in bil v decembru 1847. izvoljen v'kongres. Tu je nastopil za razširjenje pravic narodne vlade napram posameznim državam, prav posebno pa se je posvetil gibanju za odpravo suženjstva. V javni debati o vprašanju suženjstva v Springfieldu je sijajno potolkel svojega nasprotnika Stephen A. Douglas«!,, kar mu je prineslo velik slo ves j _
Tako je stopil Abraham Lincoln nenadoma v ospredje javnega zanimanja. Bilo pa ni lahko, pridobiti skromnega moža, ki ni stremel |o častnih mestih, da bi prevzel misijo, katero so mu namenili, 'ako da se je, ko so mu leta 1860.
rod« ii? dežele. Ravno zaradi teh del je Lincoln edini predsednik, kateremu je odkazal narod mesto poleg George Washingtona, "oče-la domovine". In tak bo Abraham Lincoln živel v spominu hvaležnega ameriškega naroda.
Bluffarjem našega naroda.
sporočili novico, da je izvoljen predsednikom silno začudil.
Izvolitev Lincoliia predsednikom Združenih držav je bila za države, v katerih je cvetelo suženjstvo, znamenje, da so se odpovedale \ ni ji. Vnela se je krvava vojna, v kateri so severne države pre-
Angleške besede "bluffer" gotovo niste čuli, ali poznali v starem kraju; o kakem "bluff an ju" ste pa gotovo že slišali tukaj v Ameriki.	'
V raznih angleških besednjakih čitamo na več načinov razlago besede "bluff", "bluffer", "bluff-ness". V obče pomeni ta beseda "osoren" in robat značaj človeka; znači pa tudi tako osebo, ali organizacijo z nejasnimi in neodkritimi mislimi; ono, ki hoče javnosti nekaj dokazati, kar ni res. "Bluf-far" je torej oni človek, ki dela "pod klobukom" in pod krinko laži. samo zato, da bi imel od tega kaj koristi in moči; torej bi ga v ožjem poqiienu besede lahko tudi 'menovali koristolovca.
Zelo primerno razlago besede "bluffer" ie najti na strani 114 Colliers angleškega besednjaka iz leta 1917; ista se glasi sledeče: "bluf-fer, especially any one who tries to intimidate another by pretending to more power than he really has."—	i
"Bluffarje" dobite kot posamezne osebe v vsakdanjem življenju; ti niso v obče javnosti tako nevarni in škodljivi, kakor pa kaka organizacija, ki skuša "bluf-fati" ves.narod.	i	*
Je li imamo mi ameriški Slovenci tudi kaj narodnih ' bi uf farjev'? Da, žalibože celih 93 odstotkov izmed celokupnega našega števila; tako trdijo namreč sami s svojim bluffom v svojih bluffa^skih listih.
Vemo, da bomo s teni član k/m dregnili v sršenovo gnezdo raznih čudnih odborov pri S. R. Z., pa navzlic temu nimamo nikakega strahu pred ostrimi piki iu zbadanji teh bluffarjev našega ameriškega-slovenskega naroda. Kritiko o njih čudnem delovanju, osobito v zadnjem času smo napisali dobri stvari narod* na ljubo. Ve pa mislijo gospodje pri S. K. Z., da je to za njih propagando in reklamo, jim tako reklamo iz srca privoščimo. Govorili bomo iz srca, odkrito in stvarno.
Odkar je zagledalo S. R. Z. luč sveta kot nezakonsko dete prvotne "Slov, Lige", smo culi in čitali od voditeljev tega združenja že toliko bedarij, ali "bluffa", da bi lahko vse obelodanili v obliki knjige.
Načinov in vrst tega "bluffa-nja" je več. Izmed teh bomo našteli tukaj samo važne in glavne.
Prvič: S. R. Z. odločno zatrjuje da rcprezeivtira 93% vsega našega prebivalstva v Ameriki Da spada jo k temu združenju razen ene večje slovenske podporne organizacije vse ostale, ali vse druge?! Gospodje, stopite z dokazi na dan! Ponižno vas - vprašamo, kje; kdaj in kako je pristopila J. S. K. J. in S. D. P. Z. k vašem združenju? Kdaj se je vršilo tozadevno splo |šno glasovanje? Na kateri konvenciji so delegatje po naročilu članov
:nag;ile južne. Lincoln si je s svo- glasovali za pristop k S. R. Z.? Če .jim prizadevanjem za odpravo su- je pristopilo k S. R. Z. samo nekaj ženjstva pridobil močne sovražni-! glavnih odlmrnikov samovoljno, ke, dokler -.<e ni končno našel fa- to št ni ni znamenje, da je pristo-uatik J. Wiikes Booth, ki je 14. pila k Vam vsa Jednota. Čitali aprila 1865. zavratno ustrelil tega smo hinsko leto od strani društev plemenitega predsednika v Ford SDPZ. ostre napade iti proteste na gledališču v Washingtonu.	glavne odbornike, da isti niso ime-
Prerana smrt Lincolna je bila j II pravico umešavati politike v velika nesreča za Ameriko. Ni pa podporno organizacijo, kar so ime-njegov tragični konec, ki ga je na- la društva povsem prav. In če bi pravil narodnim junakom, temveč imelo S. R. Z. v resnici tudi vseh njegova dela v splošno korist na- j2 večjih podpornih organizacij
pod svojim klobukom, bi to še ne tvorilo 93% odstotkov vseh ameriških Slovencev, ker niso vsi organizirani.
Drugič: Vaš milijondolarski sklad je drugi "bluff', s katerim nastopate osobito zadnji čas. Da si pridobite zaupanje med narodom, je treba zopet malo "pobluf-fati" i. t. d. Na eni strani govorite, da boste s tem milijonom kupili jugoslovansko republiko, da bo ta denar vporabljen izključno za politično propagando, da ljudstvo v Jugoslaviji ne potrebuje kruha in "srajc" pač pa svobode; na drugi strani trdite pa zopet na-obratno.
Vaše glasilo "Enakopravnost" št. 22 je z dnp 27. januarja t. 1. priobčilo sledeči oklic: "Darujte kar največ po svojih močeh, zakaj vsak dolar, katerega ste darovali v milijondolarski fond, se bo izdal za naše trpeče rojake, ki nas z dvignjenimi rokami prosijo pomoči."
Ali ni to "bluffanjc" prve vr-rtc in ironija? Pesek v oči narodu? Svetujemo slehernemu članu S. R. Z., da naj prečita resolucijo po -družnicešt. 2, S. N r/ —iobčeno na tej strani današnje izdaje.
S takim "bluffanjem" nastopa 'i Enakopravnost'' v Clevelandu. samo da bi spravila več ptičev na limanice tega združenja.
Pa rie samo vaši listi — tudi vaši kolektorji in kolektoricc hodijo po hišah in tovarnah z zvijačami. Sa mo tu v Chicagu vam navedemo lahko več slučajev, ko so vaši nabi ralci trdili, da je vaš milijondolarski sklad namenjen za trpeče in bedne rojake v starem kraju. Seveda so imeli ti kolektorji na ta način uspeh; dobili šo po $5, $10 in celo več dolarjev. Ko je pa ko-lektor odšel, jc šele izprevidel darovalci, da je kolektor na zvit način spravil iz njega darovano svoto in da ne bodo dobili naši Jugoslovani niti centa podpore od tega milijona.
Te dni se je mudil neki kolektor S. R Z. pri rojakinji M. v Chicagu. Prosil in rotil jo je, da naj kaj daruje za bedne Slovence v starem Kraju. Rekel je celo, da nabira za ono dobrodelno organizacijo, koje predsednik je- major Rev. Francis Jager (Jugoslov. dobrodelni od -bor ("Jugoslav Relief), da bo celo Father Jager ta denar sam nesel
staro domovino. Ker dotična rojakinja dobro pozna Father Jagra'. ker je doma iz ravno istega kraja je dala kolektorju S. R. Z. pet dt larjev. Te svote pa Jugoslav Re lief Father Jager i nista dobi la. ampak romala je v bluffarsk •nilij on dolarski sklad S. R. Z. Do lični rojakinji svetujenio, da na gre k District Attorneyu, pa be kipalu dobila ono svoto nazaj. Ob lasti bodo pa spravile take kolek tor j e pod ključ in ustavile nadalj no "blinffanje" z milijondolar skim skladom S. R. Z. Tmc dotične rojakinje in naslov onega kolek torja imamo dobro zabilježcno.
Gospodje v izvrševalnem, nad zornem in centralnem odboru S. R Z.! Podučite svoje nabiralce, da naj tako ne postopajo. Ali ne ve ste, da je tako beračenje in kolek tanje strogo kaznivo? Kdorkoli iz med naših rojakov sirom Amerike je bil morda na ta način speljan na led, lahko postavnim potom zahteva od S. R. Z. darovano svoto nazaj. Razlika med kolektanjem i
dobrodelno svrho in med kolekta
# %
njem v politično svrho je velika pri S R. Z. pa iste nočejo vpošte vati.
Tretjič: S R. Z. vedno kriči, da je ves nabrani denar v varnih ro kah .Besteplerttaj, ta je pa lepa Ali |e S. R. Z. sploh Tnkorporira-no ? Kje in kedaj ? Kdo je pravda prav predsednik istega? Blagaj-nik? V nadzornem odboru imate pač tri može. Koliko poroštva so pa dali ti trije možje? Koliko poroštva je dal blagajnik? Katera ban ka in kateri možje so odgovorni. l3a bo 1,000,000 nabranih dolarjev na varnem. Mislimo pač, da ne boste z narodnim denarjem igrali! Pri vsakem, še tako majhnem d;n ftvu in organizaciji je običaj in tudi postavna -zahteva, da položijo glavni uradniki predpisano jamče-vino.Kdo izmed vaših gl. odbornikov pa janiči za $1,000.000? TJ morda neki član centralnega odbora, ki sedi že več tednov v chika-škem Bridgewell zaporu in bo presedel še precej tednov predno mine leto. Čestitamo vam, ker imate tako vrle in zaslužne može v centralnem odboru.
Vse drugače je na glede varnosti pri Jugoslovanskem dobrodelnem odboru (Jugoslav Relief). Isti ima chartcr. Za varnost jamči znana in bogata "Guaranty Trust; Company" v New Vorku, in skupina gl.
odbornikov in odbornic (Američanov), ki imajo več sto milijonov dolarjev premoženja.
Četrtič: Vašega programa v resnici ne razumemo. Enkrat pravite^ da bo ta milijon za osVobojenje Jugoslovanov; drugič pa pravite, da je stvar še tajna in da ne smete z isto na plan. Morda nabirate one dolarje po izgledu Lenina, da bi po vojni zanesli boljševizem v staro domovino? Ne umemo vas.
Dalje trdite, da popolnoma odobravate znana načela predsednika Wilsona. V teh točkah jc, kakor znano, tudi povedano, da Wilson odobrava aspiracije Jugoslovanov in da se opir.i na načelo samoodlo-čevanja. Zopet drugič pa trdite, da odobravate ta Wilsonova načela samo začasno, dokler ne pride kdo drugi (Lenin?) s kakim boljšim programom. Kako se zopet ta "bluffarija" vjema?
Petič: Povejte nam vendar enkrat, kako boste osvobodili že o-svobojenc Slovence v starcni kraju? Koliko zastopnikov imate v Parizu na mirovnem kongresu? — Prepozno ste se oglasili, kajti kocka za Jugoslovane bo padla že v par dneh.
Pisali ste že, da se najboljši ? slovenski govornik v Ameriki, E. K., poslavlja povodom svojega odhoda menda v Pariz, ali v staro domovino? Mister E. K. bo pa še -te dni govoril v Mirtnesoti, namesto v Parizu. Prosil jc nedavno vlado v Washing'onu, I). C., potnega dovoljenja, pa ga ni dobil. Čemu ne ? Pa je res čudno, da S. R. /*.. organizacija, ki reprezentira 93% ameriških Slovencev nima Toliko veljave pri ameriški vladi, da bi dobil en sam njen zastopnik potni list za Evropo. »Se celo zadnjič, ko ste uročili pomož. državnemu ta.jnil'u ono ogromno peticijo, je vas moral spremljali in vladi predstaviti Mr. Grgurovič, član Jugosl. Narodnega Vi ječa.
Ta članek smo napisali Vsled tega, da bo ameriška slovenska .javnost izprevidela razliko med Mili-jondolarskim skladom in med Jugoslovanskim dobrodelnim skladom.
Nikomur ne moremo in ne smemo sicer odrekati pravice, da bi naj ne daroval za ta milijonski sklad, ker je vsakdo • svojega denarja. Rečemo k sklonu i
Pokažite, da Vam je narod pri srcu; živež je v jadranski luki in od Vas je odvisno, da se ga takoj razdeli med gladili narod.
V imenu podružnice:
Rev. Josip Skur, Matt F. Intihar, Ch. Rogelj, Joseph Boldin.
Cleveland, Ohio, dne 3. feb. 1919
IVERI.
Dobrodelnost in prijaznost ljudstva je v obče utrujena.
Čim več denarja ima zapravlji-vee, tem bolj naglo koraka proti pokopališču.
Kdor preveč rad govori o samem sebi, povzroča s tem več pritožb kakor pa zavisti.
•
Kdor rad molči, je podoben rudniku modrosti; pripeti se pa, da kak blebetavi kričac <ta rudnik lwe. razstreli.
*
Prevzetnost in nesramnost sta si dvojčici. Čudno je to, da so človeške slabosti bolj nalezljive kakor pa vrline.
Pravijo, da je za vsakim grmom skrit košček kruha, ali da je za vse ljudi na svetu določen krožnik juhe. — Samo ubogi rudarji se morajo globoko pod zemljo truditi za svoj prežitek.
Pred poroko se moški in ženske pričkajo, po poroki pa — kregajo.
•
Bedaka spoznaš že lahko, če
odpre samo parkrat svoja usta. •
Tudi še pred tako laskavim in dobrim mačkom imejte kletko kanarčka vedno zaprto.
Popoln mož je navadno popolna nepopolnost.
Kadar pride med zakonskima do varčevanja centov, bo žena veliko preje prihranila dolar, kakor pa mož desetico.
pNekateri ljudje se ne bojijo ni-česa drugega, kakor samo kake nevarnosti.
•
Nekatere ženske nosijo moderne obleke zaradi prikupijivosti dO svojih mož, pa tudi zaradi zavidanja od strani svojih sosed.
Če bi bili vsi ljudje na svetu
srečni, bi še morda kdo godrnjal
vsled ne vošči jivost i sreče svojega
bližnjega.	i
m
Ne obsojaj kokoši zaradi pokvarjenega jajca i viko jc (kokoš isto znesla .je bilo jajce gotovo še užitno.
Kdor ima slab spomin, se večkrat izogne nep.rili^am.
•
) Kdor ima dosti zlata, bo lahko veselo obhajal svojo srebrno poroko.
Drži se vedno resnice. Tvoj vodnik in ti bosta imela vedno končni uspeh.
Stori to, kar moreš, če ti ni mogoče izvršiti tega, kar bi rad hotel.
•
Kadar si ogrnjen s plaščem slave in ugleda, pazi, da ne 1k>š plašča pokvaril s kakim madežem.
•
. Deni svoje prijatelje na tehtnico blagostanja in uvidel boš, da bi si marsikdo izmed teh rad izposodil denar od tebe.
Preveč mešane ideje so vzrok preveč mešane pijače.
Niti nebesa bi ne zemljanom po volji.
bila
vsem
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Uradni popravek.
V še st mesečnem finančnem poročilu priobčeneni v Glasilu št . 4. le to T čim bolj jim boste dajali in | z dne 29. januarja opazil sem sledeče tiskovne napake pri smrtnin-pošiljali S. R. Z. petake, desetake iskih izplačilih:
in tako dalje, tem bolj vas bodo' Pri izplačilih društva št. 2, je označeno, da se je izplačalo za pok. "bluffali'M	članico 3989 Ano Živec dvakrat po $1,00().0Q0 posmrtnine. Stavec jc
Vsem glasilom S. R. Z. pa dodat-: pomotoma dvakrat eno in isto ime nastavil. Prvo nakazano izplačilo no k temu .»menjamo, tla ne bomo j dr. »L s<* bna glasit i, da je bilo plačano za pok. Članico 5487 Mar-na noben tozadevni napad odgo- jeto Ancel.j, ($1,000.00) in drugo za pok. članico 3989 Ano Živec
'/arjaii. kajii z "bluffarji" se no-:emo spuščati nič več v polemiko.
Resolucija.
sprejeta na seji podružnice "Dr. Anton Korošec" št. 2, S. N. (Z., v I Joliet nedeljo 2. febr. 1919 v Collinwood-Cleveland, 0.
Na seji podružnice "Dr. Anton Korošec" št. 2 dne 2. febr. je po debati g. A. Bokal govoril in se iz lazil, da S. R. Z. nabira milijonsk fond v prid bednim rojakom v sta :*i domovini.
Na podlagi oklica v
($1,000.00).
Pri izplačilih dr. št. 14 je označeno, da se je plačalo za pok. članom Jakobom !ierdajs $850.00. Pravilno se ima glasiti, da jc bil pok. Jakob Berdajs. ccrtif. št. 20359, član dr. 145 in ne društva št. 14.
Prosi se. da se zgoraj omenjene popravke blagovoli vpoštevati. Za gl. urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik.
111.. G. febr. 1919. v
IMiaKO
pravnosti" št. 22, z dne 27. jan. t 1., ki pravi: "Darujte kar največ po svojih močeh, zakaj vsak dola katerega ste darovali v miljondo-!.trski fond, se bo izdal za naše ti peče rojake, ki nas z dvignjenimi rokami prosijo pomoči."
je p ris ki podružnica do sledeče resolucije: — Člani in članice S R. Z., ker so prehiteli S, N. Z. v nabiranju milodarov za umirajoče v domovini so naprošeni. da resno pretresejo sledeči brzojavni poziv
Bulletin No. 2 released, January, 24, 1919.
Shipload of food is now at A-driatie coast Cargo for sale if money can be deposited Guaranty Trust Company New Vork, N. Y to order of American Jugo-Slav Relief. If this is done American Red Crass will wire Commission now in Jugo-Slav Provinces to distribute free to save starving population. Five Hundred Thousand Dollars needed.
Complete load cost over a nni-ion. Wire t'unds and publish this appel widely in your Press throughout United States. Extraordinary chance to relieve situa-ion by immediate action.
Executive Committee American Jugo-Slav Relief 661 Fifth Ave., New Vork."
Če je torej resnica, da je vaš fond namenjen odpomoči gladne-mu narodu, tukaj je prilika, da potrdite kar ste pisali in mi Vam priskočimo na pomoč do zadnjega prispevka, ki smo ga dosed a j nabrali.
UREDNIKU "GLAS NARODA" V ODGOVOR IN SLOVENSKI
JAVNOSTI V NEW YORKU IN OKOLICI NA ZNANJE.
V listu "Glas Naroda" št. 31, z dne 6. febr. 't. 1. sem čital dopis iz New Yorka, N. V. Koncem dopisa je opomba uredništva, ki se glasi: "Preti kratkem smo čitali v Glasilu K. S. K. J., da je prišlo društvo sv. Frančiška št. 46 v nekako "Zlat«) knjigo", češ, da jc pridobilo največ članov. Nam s«' čudno zdi, ker vemo, tla je bilo društvo vsled intrig par posvečenih gospodov suspendirano. (Mani so bili vsled tc krivice silno ogorčeni, poleg tega pa tudi nekoliko podjetni, da so vstanovili novo društvo z imenom Slovensko Delavsko INxlpor-no Društvo. Društva sv. Frančiška, št. 46 torej ni več v New Vorku, in po našem mnenju ne obstoji več, kajti suspendiranega društva ni mogoče obnoviti, če se ne obvesti o zopetnem sprejemu vseli članov in če jim Jednota ne da obenem popolnega zadoščenja za storjeno krivico."
Ker hoče urednik s svojo uredniško opombo slepiti newyorsko •slovensko javnost in trdi, da društva sv. Frančiška ni več v New Vorku, radi tega moram resnici na ljubo konštatin^i, da ni res, kar gospod urednik v svoji opombi trdi. Res je, da je bilo društvo sv. Frančiška Seraf. št. 46 suspendano za nedoločen čas 1. marca 1918 in to na podlagi jednotinih pravil člen 16, točka 126, odstavek B. ki se glasi: Društvo se suspenda: "Ako zanemarja ali se brani ravnati po zakonih, postavah in pravilih Jednote in sklepih Jednotinega odbora."
Ko se je suspendaeija izvršila, se je več članov suspendovanCga društva /glasilo in izjavilo, da so se vedno ravnali po pravilih in vpo-š1 ovali sklepe Jcdnoti-nega odbora in so pripravljeni istotako ravnati se v bodoče, če se jili zopet sprejme nazaj v Jednoto. Vpoštevajoč to dejstvo, se je dr. sv. Frančiška Ser. št. 46, dne 26. aprila 1918 zopet sprejelo v Jednoto in tako dalo priliko pristopa v Jednoto vsem onim suspendiranim članom in članicam, ki so voljni spolnovati Jednotina pravila in sklepe glavnega odbora: Zaradi tega naj bode povedano, da dr. sv. Frančiška Ser. št. 46, K. S. K. Jednote v New Yorku še ob-stoia in lepo napreduje, v kar dokazuje društvu nakazana nagrada v znesku $25.00 za pridobitev največjega števila novih članov in članic v drugi polovici leta 1918.
V lutvtu New Vorku in Brooklynu (Greater New Vorku) ima naša Jednota troje društev in sicer: Dr. sv. Frančiška Ser. št. 46; sv. Jožefa, št. 57 in sv. Ane. šf. 105. Radi tega se nudi Slovencem in Slovenkam v Velikem New Vorku in okolici najboljša prilika pristopiti k c-nennt ali drugemu izmed omenjenih društev. Kar je velike važnosti in koristi za vsakega člana(ieo) omenjenih društev je tudi to, da ima K. S. K. Jednota postavno dovoljenje izdano od državnega zava-ovalninskega oddelka, da sme neovirano poslovati v državi New \ork v smislu državnega zakona imenovane države.
Toliko v pojasnilo g. uredniku "Glas Naroda" in slovenski javnosti v New Vorku in okolici v blagohotno uvaževanje.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik. Joliet, 111., 7. febr. 1919.
GLASILO K. S. K. JEDNOTB— 12. FKBI? FARJA 1919.

Jednota
f
NOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, 111.
IMENIK KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. J.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, IU. Imenik krajevnih društev K. S. K. J..
—	Predsednik John Terselich, 2300 So. Iloyne Ave. Tajnik Math. Grill, 2317 So. Kroll St. Zapisnik Anton Gregorich, -112 W. 23. St. Redna seja se vrši vsako j»rvo nedeljo v mesecu v Slovenski cerkveni dvorani.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. — Predsednik John Filak, 1203 Elizabeth St. Tajnik John Vidmar, 611 N. Broad-wav St. Zastopnik John A. Težak, 1012 N. Chicago St. Iiedna seja se vrši vsako prvo nedelio v mesecu v stari išoli.
3.	Društvo Vit. sv. Jurja, Joližt, 111. -Predsednik John Kren st. 605 X. ( hfca-go St. Tajnik Joseph Panian, 1001 N. C-hicasro St. Zastopnik Mart. Konda st. 206 Jackson St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, To-ver, Minn. — Predsednik John Tekavc, bx 770, Soudan, Minn. Ta,j.,Jos. Oblak,
box 1162, Soudan, Minn. Zastopnik Štefan Ahčin, box 734, Soudan, Minn. Redna seja se vrši vsako drugoj nedeljo v mesecu v Tower, Minn, v cefkveni kapeli.
5.	Društvo sv. Družine, La Sille, IU.
—	Predsednik John Tomše, 11S—4th St. Zastopnik Joseph Gende, 70—tfrrd St. — Tajnik John Prašan, 1121 -f t3rd St. Redna seja se Vrši všuko prvo nedeljo v mesecu v slovenski cerkveni dvorani.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo.
—	Predsednik Matt. Jerman. 321 Palm St. Tajnik Peter čulig. 1245 So. Santa Fe Ave. Zastopnik Joseph Russ, 1101 East 10th St. Redna scia se vrši vsako prvo in vsako tfetjo nedeljo v mcsecu dopoldne v lastni društveni dvorani.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, IU. — PrOdsodnik Frank Trlep. 1407 N. Hickory St. Tajnik Mat. Bučar, 706 Bro'adwav St Zastopnik Martin Kambič, 1204 Cora St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v stari šoli,
10.	Društvo sv. Roka, Cimton. Iowa
—	Predsednik John Stefanič, 60S Pearl St., Lyons, Iow;a. Tajnik in zastopnik John Tancfk, <>09 Pearl St., -Lyons, la. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krstnika, Aurora, IU. — Predsednik Josip Pregelj, 610 Jackson Street. Tajnik Joseph Faj-far, 186 North Broadway St. Zastopnik Jernej Verbich, 635 Aurora Ave. Redna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mcsecu v dvorani dr. sv. Jerneja.
12.. Društvo sv. tložefa, Forest City. Fa. — Predsednik Joseph Kamin, box 504 Forest City, Pa. T.ijnik Frank Tel-ban, box 300. Zastopnik John Telban. box 707 Forest City, Pa. Redna seja se vrši vsako drugo aedeljo v mesecu v mestni dvorani popoldne ob 2. urj.
13. Društvo sv. Janeza Krstnika, Bi wabik, MinD. — Predsednik Joseph Ta lirja, box 292. Tajnik Math. R. Tometz, box 81. Zastopnik Jakob Kariah, box
49.	Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. — Predsednik Stephen Ro-gina, 5134 Dresden Way. — Tajnik Joseph L. Bahorich, 5138 Dresden Way.
—	Zastopnik Geo Weselich, 5222 Keystone St. — Redna mesečna seja se trši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu.
50.	Društvo Marije Sedem žalosti, AUegheny, Pa. — Predsednik John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. — Tajnik Fr. Trempash, 5146 Cdrnegie Ave., Pittsburgh. Pa. — Zastopnik Jurij Grcgnraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. — Redna mesečna seja so vrši vsako drugd* nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. — Predsednik Frank Staniša, 500 W. Hughit St. — Tajnik Anton Podgornik, 1004 W. Ludingt St.
—	Zastopnik Alois Berce, 508 E. Smith St. — Redna mesečna seja se
I vrši vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. — Predsednik Anton Sekula, 772 N. Warman Ave. — Tajnik Frank Sa-bofcin, 721 N. Ketchman St. — Zastopnik Jakob Slrgar, 768 N. Warmen St.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, IU. — Predsednik Frank Jcrina. 1411 Sol Sheridan Road., Waukegan, 111. — Tajnik Math. Ivanetich, 1018 Sheridan Rd., N. Chcago, 111. — Zastopnik Frank Opeka, 36 Lenox Ave ' N. Chicago, 111. —\ Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slanovi dvorani.
64. Društvo sv. Srca Jezusovega, ChishoUn, Minn. — Predsednik Gregor Rose, 401 West Poplar St. — Tajnik Anton Repe ž, P. O. Box 635. —■ zastopnik Frank Mihelič, P. O. box j 635. — Redna mesečna seja so vrši vsako tretjo nedeljo tečno ob 10. uri e v John Grahckovi dvorani. Društvo sv. Jožefa, Cre3ted But-to, Colo. —, Predsednik Anton Colo bič box 727. — Tajnik in zastopnik
j ---- Math Zakrajšek, box 727. — Redna
seph Hočevar, RFD. 2, box 31. — Re- mesečna seja se vrši vsako četrto sodna seja se vrši vsako drugo nedc-Jboto v 1'crko dvorani. Ijo v Slovenski dvorani v Boydsville,] 5C. Društvo sv. Jožefa, Leodvilla, Ohio. Pričetek ob 2. uri popoldne. Colo. — Predsednik Frank Mohar, 326
24. Društvo sv. Barbare, BlOckton, VV- Second St. — Tajnik Frank Cer-
1 —Ct Zastopnik Anton
na me-me-
I K, S. K.
t —-? -^r- x
Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD; JOLIET, ILL. r	\	Telefon 1048.
od ustanovitve do 1. jan. 1919 skupna izplačana podpora ,.	$1,596,684.08.
I 7	GLAVNI URADNIKI:
P" Predsednik: Paul Schneller^lS St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. XI. podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: kJosip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, IU. f Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, IU.
Math Kostainšek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. I John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave., Milwaukee, ^Wig.
POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. [3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, IU.
'	PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Borina Ave., N: E., Cleveland, Ohio. _ Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
1	UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE":
[> Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, IU. Telefon Cknad 2487.
vsa pisma m denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav- vi ?, 4 nega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU., dopise, društvene | doJ*W" vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JED-I T
seja se vrsi vsa ko četrto i nedeljo v prostorih sobr. Fr. Kerzic. 'j 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. j
— Predsednik Anton Grdina, 6127 St
57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N.
Y. — Predsednik Anton Burgar, 41 Halleck Ave. — Tajnik G. Tassoti, Zastopnik F. G. Redna mc-soboto
prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Društvo sv. Frančiška Sal., Jo-
58. Društvo sv. Jožefa, Haser. Pa.
— Prrdsednik John Tušar, RFD. 2, .. .	r, , , ., ,, .. . , i box 135, Irwin, Pa. — Tajnik Thomas
ioni ^t-' i o! fp •"m ^art,ln J0Zai'| Oblak, Post Office box 223. Manor, 1201 Hickory St. Tajnik 1 rank Musich,, f>a „ Zastopnik John Bohinc, RFD. 1111 N. Chicago St. — Zastopnik;., Joseph Rozich, 1314 N. Center St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šolski dvorani.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich.
Predsednik Mihael Majerle, 7. Che-
box 133, Irvvin, Pa. — Redna me- j sečna srja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani.
59. Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Anton Fritz, ,112 Grant Avenue. — Tajnik
HCh, 1202 First St. _ Zastopnik Fr. Gergovich, 829 Crossat St. — Redna mesečna seja so vrši vsako tretjo ne-I®lovenski Cerkveni dvorani
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. — Predsednik John Pun-gerchar, R. D. 2. box 36. — Tajnik John OsoTin, box 492. — Zastopnik Ar.ton Bokal, box 552. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani.
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, IU. — Predsednica Matilda Du-ler, 1856 W. 23 St. — Tajnica Mary Bla.j, 1854 W. 21st Pl. — Zastopnica Margareta Petrovčič, 1920 W. 22 St.
—	lie d na mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan. IU. — Predsednik Frank Grom, 1402 Jacksrtn St., Waukegan. — Tajnik John Zalar, 1021 Sheridan Rd., N. Chicago, IU. — Zastopnik Anton Marinčič 1005 Sheridan Rd., N. Chicago, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v M. Slanovi dvorani.
80.	Društvo Marije čist. Spoč„ So. Chicago, 111. Predsednica Uršula Ku-člč, 9111 Ewing Ave, Tajnica Marija J a rvszak, 9859 Ave. "L". Zastopnica Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M. — Redni mesečna seja Be vrši' vsake tretjo nedeljo v Modoševi dvorani.
81.	Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh. Pa. Predsednica Maria Lokiir, 4840 Hatfield St. Tainica .Jo-sephina Fortun, 4S22 Plum Alley. Zastopnica Ana Golobi«", ."(>21 Carnegie St. Pittsburgh, Pa,--Redna meseč. seja se vrši vsako četrto'nedeljo v K. S. Domu.
83.	Dni3tvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. -— Predsednik Josenh Gerant, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik Anton $kubitz, R. R. 2. box <54,' Pittsburg, Kans. Zastopnik Frapk Linz, R. R. 2, Cherokee, Kans. — Redna mesec, seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sha-hart dvorani.
84.	Drtfštvo Marije Sedem žalosti, Painesdale, Mich. - Predsednik Jura j Pintar, box 458, Painesdale, Mich. Taj Louis Pintar, box 304, Painesdale, Mich Zastopnik Anton Kružič, box 77, Painesdale, Mich. Redna mesečna seja še vrši vsako tret jo nedeljo v I. O. O. F. dvorani ob 2 uri popoldne.
85.	Društvo M. čist. Spoč., Lorain, O. — Predsednica A^'n<> Kl>mparo, 1719 E. 291 h St. — Tainica Johana Debevc. 1705 E. 291 h St. — Zastopnica Ivanka Svete, 1782 E. 28th St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v A. Virantovi dvorani.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs. Wyo. — Predsednica Mary Ka.sh'ishnik, 627 N. Front St. — Tajnica Apolonia Mrak, 420 — 6th St. — Zastopnica Frančiška Mrak, box 253.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu.
A11 i s, Wis. — Zastopnik Frank Ban-W:s. — Redna mesečna seja se vrši ko, 5202 National Ave., West AUis, vsako prvo soboto zvečer ob pol 8. ari v eerkv. dvorani v West Allis.
104.	Društvo Mar. čist. Spoč.. Pueblo, Colo. — Predsednica Marg. Luk-setič, 1320 Eiler St. — Tajnica Julija Krašovec, 303 E. Northern Ave. — Zastopnica Paula Prše, 1222 Berwind Av. — Redna meseč. seja se vrši vsakega 15. dne v mesecu v M. LuksetLč dvorani.
105.	Društvo sv. Ane, New York. N.
Y.	Predsodnieo Marija Kompare,
1277 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. — Tajnica Ivana Ovca, 402 E. 83. St., New York. — Zastopnica Neža češark, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. — Redna mesečna seja se vrši vsako dru
134.	Društvo sr. Ane, Indianapolis,
Ind. — Predsednica Lina Stanič, 765 N. Holmes Ave. Tajnica Mary Dugar, 765 N. Holmes Ave. Zastopnica Frančiška Stergar, 768 N. Warman St. — Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedclju u Gačnikovi dvorani.
135.	Društvo sv. Cir. in Met^ Gilbert, Minn. — Predsednik Leo Kukar, box 246. Tajnik Frank Koshar, box 553. Zastopnik Antor Erchul, box 214. — Redna meseč. seja se vrli vsake četrto nedeljo v A. l^dihar dvorani.
136.	Društvo sr. Družine WUlard, Wis. — Predsednik John Rovtar, box 117. Tajnik Josip Ule, box 55. Zastopnik Joseph Pekolj, box 12. — Redna meseč. seja s* vrši vsako prvo nedeljo v prostorih John Rovtarja.
, . , - , 139. Društvo sv. Ane, LaSalle. m.—
go nedeljo v slovenski cerkveni dvo- Pred(Sednka Johana Bl^der>
St. Tajnica Maria 8tušek, 1043—2nd 8t. Zastopnica Maria Pražen, 1121—3rd St.
Redna meseč. seja se vrši vsako drugo nedeljo v šolski dvorani.
140. Društvo sv. Rozalije, Spring«
field, IU. — Preds. Štefanija Zaubi, 1123 So .12 St. Tajnica Mary Barbarich. 1504 So. 15. St. Zastopnici! Katy Ger-movšek, 1212 E. Stuart St. — Redna meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v
rani.
108.	Društvo sv. Genorefe, Joliet, IU.
—	Predsednica Antonija Struna, 204% Bridge St. — Tajnica Mary J. Lavrich 512 Broadwav St. — Zastopnica Mary Zalar, 1131 N. Hickory St. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v stari šoli. ^
109.	Društvo sv. Družine Alliquippa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137. — Tajnik Vencel Habich, L. box ow^e'V' 202. — Zastopnik Johan Jere, L. box "J; 111. - Redna mesečna seja se vrši wi43^®1?^0 F *™" *** vsako drugo nedeljo pri blagajniku.	^T^p ^ k	^
110 Društvo sv. Jožefa, Barberton. |208 >orth Broadway. Tajnik Matthew Ohio. — Predsednik Joseph Podpečnik. j >ertin, 111 Indiana St Z.astopn.k 606 E. Crcedmor Ave. - Tajnik Jo-r Jo81I> Avsie, 1. 205 Stone St Red seph Lekšan, 149 Center St. - Za-; ^	seja se vrši vsako tretjo ne-
stopnik Jernej Gerbe*, i74 Chisnell St. I dc,J° v Slov. stan šoli. Redna meseč. seja se vrši vsako 3. ne- 144. Društvo sr. Cir. ln Met., 8he-deljo v dvorani na 312 E. Tuscaravas boygan, Wis. — Predsednik Peter Ave.	Novšek, 928 Clara, Avenue. — Tajnik
111.	Društvo sv. Srca Marije, Bar- Frank Mikolič, R. R. No. 1. Zastopnik berton, Ohio. — Predsednica Frances Mike Progar, 1621 North 9th Street. Bartoncel, 149 Center St. — Tajnica Redna meseč. seja se vrši vsako prvo Ivana Okoliš, 223 Moore St. — Za- nedeljo v cerkveni dvorani stopnica Ivana Kasermon, 168 Betz St.! 145. Društvo sv. Valentina, Beaver
—	Rodna mesečna seja se vrši vsako Falls, Pa. — Predsednik Franjo Brozi< drugo nedeljo pri sestri Jeri Lekšan. 1527 — 2nd Ave. Tajnik Josip Kemfel
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. ja, 1527 — 2ad Avenue. Zastopnik
—	Predsednik Frank Jerich, box 884. j Alois Cvctnič, box 388, New Brighton, Tajnik John Kovach, box 365. — Za- jPa. Bedna mesečna seja se vrši vsako stopnik Joseph Agnich, boq 266. — Re- drugo nedeljo v Hrv. Slov. cerkveni dna mesečna seja se vrši vsako tretjo dvorani.
deljo v stari cerkvi po prvi sv. maši. j 146 omš^o gy. Jožefa, Cleveland, O.
113.	Društvo sv. Roka, Denver Colo. _ Fre,Is(Hlnik John Lokan. 3514 E. SO
—	Predsednik Josip Lesar, 5119 Clark- Xajnik John petrič, 3568 E. 81 St. son St. — Tajnik Alojz Andolšek,	Zastopnik Joe Lekan, 3568 E. 80 St. Clarkson St. — Za>t«.pnik John lurk, _ Rodna meseca ^ja ^ vr*} Vsako 4927 Pearl St. — Redna mesec, seja se trefcio nedrlj0 v piut0w dvorani, vrši vsakega 13. ob 8. zvwer v Domu ^ Društvo Marije Pom., Rankin, slovensk. društev. _ _ Pa. — Predsednica Frances Jurinak,
114.	Društvo Marije Milost. Polne, ^ F,cet 8t Tajnica Katv Blazina, Steelton, Pa. — Predsednica Marija ^ _ 4fh ^ Zagt(>pilica Mrs Anna Stnrasmich, 764 So. 2 St., Steelton, Ca. Krotct% i.io—4th St. — Redna meseč-
—	Tajnica Mary Butala, <68 So -nd . ge ^ ^ako tretj0 nedelj0 v St., Steelton, Pa. — Zastopnica Mary cerky dvorani.
Lončarich, 622 Hc.uth ^rd St Stee to^	Društv0 BV. Jošefa, Bridgeport,
Pa. Redna mesec, seja sc m. ^ko Conn. _ Predsednik Frank Bohnec^ tretjo nedeljo v dr. Sv. Alojzija dvora	p.nc ^	^ ^ j Qo;
n,'ll5. Društvo sv. Veronike, Kansas J^O P«e Street. Z^toprnk^Bev.
stnut St. Tam. loc. — Tajnik Paul K. Frank Peterlin, P. O. 1>jx 81)2. — Za-Madronich. 18 Walnut St. — Zastoip- ! st0pnik Martin Shukle, 811 Ave "A", nik Paul K. Madronich, 18 Walnut St. i — Redna mesečna seja se vrši vsako — Redna Jcja se vrši vsako drugo ne- i ,lrUgo nedeljo v M. Stipetičevi dvora deljo v cerkveni dvorani po prvi sv. I
njaši.	60. Društvo sv. Janez Krst., Weno-
32. Društvo "Jezus Dobri Pastir", na, IU. — Predsednik Joseph Brence Eniunclaw, Wash. — Predsednik Jo j box 343. Wenona, 111. — Tajnik Frank j J,)»;i Miketich, box 114, M >hawk, Mi-seph Richtar, RFD. 1, Enumciaw, ' Bezoušek/ box 196. — Zastopnik Ka-j	— /^tojcu^ Steve Panian,
Wash. — Tajnik Joseph Malneriitch, I rol Brunski, box 198. — Redna rac-i^ 7/- Cooper City, Mich. — Redna
-------______.	\fQ«.rle 415 M. J. Golob, 450 Pine Street.—Redna
87. Društvo sv. Antona Padov, Jo- City—P red sod n .ca Katy ^^^	seja se vrši vsako tretjo nedeljo
5.' St. 'Stopnica TereSja Novak, 431 * «ikv. dvorani.
Ferry St. _ Redna mesečna seja se 150. Društvo sv. Ane, Cleveland, O.
vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski---Predsednica Marv Sadar, 3529 E.
cerkveni dvorani.	«1 St.. N. E. Tajnica Mary Barle, 3583
Met. IU. — Predsednik Math Judaic h, 11125 Hickory St. — Tajnik Fr. Bum-
bich. 914 N. Broadway. — Zastopnik Math Vidmar. 205 Moran St. — Re-dna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v f t ari šolski dvorani.
88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk Mich. — Predsednik George HrHdjan, box 104, Ahmeek, Mich. — Tajnik
118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, E. 82 St. S. E. Zastopni-a Francses Mcr-
N. Y._Predsednik John Susman, 4. So. var, 3563 S. 82 St. S. E. — Redna
William St. Tajnik Jacob Turshick. 9 Danube St. Zastopnik Frank Gregorka,
9 meseč. seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 38 Douglas St. — Redna mesečna seja 151. Društvo sv. Družine, Indlanapo-
se vrši \sako tretjo nedeljo na 18 Seelev ijSf	— Predsednik Martin Cesnik.
Street.	757 Haugh St. Tajnik Anton Rudman,
119. Društvo Marije Pom., Rock- 737 Holmes ave. Zastopnik Frank Craj
RFD. No. 1, bož 70. — Zastopnik Jo [sečna seja se vrši vsako prvo soboto j |"cse^"uA ^ v™^ vsako prvo nede- dale> (joliet) IU. — Predsednica Ana j,ar 744 Warman Ave. Redna meseč. seja seph Malneritch, RFD. No. 1, box 70. i v mesecu v dvorani društva sv ~ "" "" v 1 "*""'
Petra j n!> Ahmeek, Mich
Redna seja se vrši vsako četrto ne- 11. Z.	89. Dništvo sv. Petra in Pavla, Et-
deljo v društveni dvorani.	61. Dništvo vit. sv. Mihaela, Young- na, Pa. — Predsednik Mato Belavič.
33. Društvo "Marijo Device", Pit- stown, Ohio. — Predsednik Lovrenc 10 Kittaning St. — Tajnik Nick Be-tsburgh, Pa. — Predsednik Peter Bal-|ŽuniČ, P. O. box 241. — Tajiiik Mile j Pel r Ladešič, 17 Freeport S;. — Re kovec, 5216 John Filipč Zastopnik Josip Road, Sharpsburg, se vrši vsako
mu, 57. St.	"	62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bra-
38.	Društvo sv. Petra in Pavla,, Kan- dlcy, IU. — Predsednik Mihael Smole, sas City. Kans. — Predsednik Peter j P. O. box 314. Tajnik Frank Grdesich, Majerle st., 415 N. 5th St. — Taj-I box 317. — Zastopnik. Math Stefa-nik Peter Majerle ml., 415 N. 5tla St. , nich, box 340. — Rodna mesdčnn seja
—	Zastopnik J. Bižal, 416 N. 5th St. se vrši, vsako prvo nedeljo v Wod-
—	Redna mesečna seja se vrši vsako ; mans k i dvorani.
prvo nedeljo v Slovenski dvorani, 515 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio Ave.	Ohio. — Predsednik Anton Globokar,
39.	Društvo sv. Jožefa, Rlggs, Iowa. 3612 E. 82nd St. — Tajnik Anton
—	Predsednik Anton Fir, RD. No. 2, Kordan, 3727 E. 7 St. S. E. — Zastop-Charlotte, Iowa. — Tajnik Joseph Lu-1 nik Jakob Jančar, 3600 E. 81st St. S.
Marentich, 703 Stillvel Ave. Tajnica 8e VT$j vsako prvo nedeljo v Gačnikovi
\gncs Piškur, 111 Central ave. Za- dvoranL
stopnica Marv Erjavec, 704 Bellview j 152 Dmst™ 8y- Mihaela, So. Deer-
Predsednik Jo 33 r d Ave
nedeljo v Mestni dvorani.	1 153. Društvo sv. Jeronima, Canons-
121. Društvo Marije Pom., Little, burg, Pa: — Predsednik Mihael Tomšič,
.kežič, RD. No. 2, Charlotte, Iowa. Zastopnik John Skalla, RD. No. 2. — Delni ar, Iowa. — Redna mesečna seja. se vrši \ salto prvo nedeljo v Ri^gs, Iowa. — Redna mesečna seja .se vrši vsako prvo nedeljo v Rigg^, Iowa.
40. Dništvo sv. Barbare. Hibbing, Minn. — Predsednik Peter Sterk, 404'/j R. R. Street. — Tajnik John Po-vsha, 611 — 3rd Ave. — Zastopnik Anton Kramar, 202 Seller St. -- Re-
E. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v M. Pluth dvorani, 3611 E. 81 st. St.
64. Društvo sv. Jurja, Etna, Pa.
Omaha. Nebraska.
sip Križnianič, 5605 Taj
- Redna me- nedeljo v pr„s,orih rojaka A. Bovca.
se<u zvečer v Hrvatsko-Slovenski cer
a j	rr ~ V^ T „ ~	Falls N Y— Predsednica Jera Susman, *P.rO., Houston, Pa. Tajnik in r.a: t >p.
f3 - 7	t";™' cmavef 0?0	54 ie?Json St 5Snica Jennie Skof, John Pclhan, box 174 Houston Pa. -
')omiiiion	Street. — Redna mesečna -Teffem.n St. Zastopnica Jennie Redna meseč. seja se vr,i vsako prvo
.	.	" U,,<1 »".fwiia	, . ,v	.. . _„ __me- nprlplm v nrostorih roiaka A. Iievca.
kveni dvorani.
91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. — Predsednik Josip Rudman, box 320 RFD. Wil^insburg, Pa. — Tajnik George Kroteč, 130—4th St. Rankin. Pa. — Zastopnik Frank Habich, 7.'! 12 Bourton St.,-Swissvale, Pa.
sečna seja se vrši vsako drugo nedeljo 154. Društvo Marije Majnlka, Peoria, na 18 Seeley'St.	_ . jr. _ Predsednik Jos. Kocjan, 419
_ — Redna mesečna seja se vrši vsako
Predsednik Josip Jagušič, 10 t.'raft Ave. — Tajnik John Skoff, L5 Gan-ster St. — Zastopnik Frank Skrlin, 2W Bridge St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St.
65^ Dništvo sv. Janeza Ev., Milwau-
dna mesečna seja S3 vrši vsako prvo J kee, Wis. — Predsednik John Ketiš.	• .
nedeljo v E=»ermcr dvorani ob 10. uri 511 Park S{reet."— Tajnik John	M'il;Jale: 1 "
dopoldne.
41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburgh,
Pa. —^sl'redsednik John Jevnikar, 5411 Camel i a St. — Tajnik John Bojane, 207 — ">7fh St. — Zastopnik Josef Lokar, 484U Hatfield St. — Redna mesečna
6*. — Re lv.a seja se vrši vsako prvo ne- ! aeja se vrši vsako drugo nedeljo v K. deljo v mes •« u pri Math Tometz-'u ob j S. Domu.
dveh popoldne. *	1 42. Društvo sv. Alojzija. Steelton,
14.	Društvo sv. Janeza Ejst., Butte, Pa. — Predsednik Anton Matjasich, Mont. — Predsednik John Meglen. 157 Main St. — Tajnik Frank Biba-
2202 Hickory St. East. Tajnik Peter rich, 126 Frodr. St. — Zastopnik An-Gcrgich, 67 Plum St., E. Butte. Za 1 ton Hren, 252 Main St. — Redna me-stopnik Frank Balkovcč, 9t Pir.e St. | sočna seja se vrši vsaki tretji četrtek Redna seja sc vrši vsako 3 in 4 sre- [.v društveni dvorani, do v dvorani cerkve '"'Holy Savior". Zvečer ob 8 .uri.
15.	Društvo sv. Roka, AUegheny. Pa. — Predsednik GeorgV' Flajnik. 4413 Butler St. Taj. John Thomas, 38 - 4« St. Zastopnik Math. Klarič, 882 E Ohio St. N. S. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu..
i6. Dništvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. — Predsednik Math Kostainšek 302 N. 3rd Ave., West. Tajnik John
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda,
Mont. — Predsednik Frank Petelin, 622 E. — 3rd St. — Tajnik Michael J. Kraker, 611 E. 3rd *St. — Zastopnik Michael J. Kraker, 614 E. 3rd St — Redna-mesečna seja se vrši vsaki 1. in 3. torek v S. S. Petra in Pavla dvorani.
44.	Društvo sv. Florjana, S. Chicago, 111. — Predsednik Mart. Golobic, 9631 Ave. L. — Tajnik Frank Raušl,
Sunovič, 115 Chestnut St. Redna seja ' 3134 E. 93rd St. — Zastopnik John To-
se vrši vsako nedeljo v Duluth Brew dvorani.
17. Dništvo Marije Pomočnice, Huntington, Ark. — Predsednik MatijvO gradi, box-89. Tajnik Alojz Krhlikar. box 1. Zastopnik John Valentin, box 178. Vsi v Huntington, Ark. R°dna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu.	,
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood. Mich. — Predsednik Math Rit-nianich P. O. box 242. 'Tajnik in za stopnik Martin Bukovctz, 294 Kennedy »St. Redna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani."
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal. Pa — Predsednik Martin Tavčar, P. O. box 42. Presto. Pa. — Tajnik Frank Primožič, box 18, Presto. Pa. — Zn stopnik Ignac Krek. box 67, P. O. Pre sto, Pa. — Redna seja se vrši vsake drugo nedeljo v slovenski dvorani.
23. Društvo s.v. Barbaro, Bridgeport. Ohio. — Predsednik Andrej Hočevar. RFD. 2, box 78%. — Tajnik Mihael Hočevar, RIT). 2, box 29. — Zastopnik Joseph Hočevar, RFD. 2, box 31. Jo-
mecal, 10812 Torrence Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Medoshevi dvorani na 9485 Ewing Ave.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. — Predsednik Johu Skrehar, l>ox 6. — Tajnik John Kam-by, p. O. box 70. — Zastopnik An t. Su-itersieh, box 183. — Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. in 18. dne. v mesecu v Lozarjevi dvorani.
46.	Dništvo sv. Frančiška Serafin.. New York, N. Y. — Predsednik Luka Pauli, 325 E. 24th St., New York City.
—	Tajnik Joe Merčun, 323 E. 24tli St.. New York City. — Zastopnik Jernej Habjan, 1873 Put man Ave., Brooklyn, N. Y. —r .Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v Cerkveni dvorani 62 St. Marks Place, New York City.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, IU.
—	Predsednik Frank Kozjek, 2021 W. 22nd Place. — Tajnik John Wukshi-nich, 2432 So. Hamlin Ave. — Zastopnik Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani.
čnik, 511 Park St. >— Zastopnik Joe VVindishman.' 483 V a. Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo u dvorani g. M. Rop, 479 National Ave.	•
67. Društvo sv. Nikolaja, Steenlton, Pa. — Predsednik John Kraševec, 211 Main St. — Tajnik' M. Matjasich, 556 So. 3rd St. — Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v društvenej dvorani sv. Alojzija.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls Mont. — Predsednik Geo Starich, 2209 N. 6th Ave. — Tajnik Math Uricli, 3409 N. 5th Ave. — Zastopnik Jakob Stariha, 1711 No. 6 Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bik. Bldg.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik Josip Simo-nich, 2,v.3o Lvon St. — Tajnik J. Mi-' helčič, 2842 So. 7th St. — Zastopnik Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko »St.
—	Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1011 Chauteau Ave.,
71 Društvo sv. Anton Pad., Crab-tree ,Pa. — Predsednik Andy Lovrenc, Gen. Delivery. — Tajnik in zastop nik Andrej Jereb, box 92. — lie.1 na mesečna-seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Jereb prostorih.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. — Predsednik Frank Vcranth. box 154. — Tajnik John Otrin, box 322
—	Zastopnik John Skulj, box 529. — Redna mesec«* seja se vrši vsako drugo neuel.io ^Tr. Virantovi dvorani.
73.	Društvo sv. Jurja, Toluca, IU. — Predsednik Ivan Rački, box 241. — Tajnik Vincent Rački, bož 133. — Zastopnik John Parlich, box 314. — Redna seja: vsako drugo nedeljo v mesecu v prostorih Mike Jolianes.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield. IUinois. — Predsednik Anton Kužnki, 1201 So. 19th St., Springfield, 111. — Tajnik Martin Banich, 1816 9th St. — Zastopnik Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro St. — Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenski šoli.
75.	Društvo Vit. sv. Martina, La Salle, HI. — Predsednik Ignac Jordan, R. F. D. No. 24. — Tajnik Jos. Barbo-
tretjo. ncdelj«j v II rvatskl' Cerkveni dvorani.
92. Dništvo 3v. Earbarc, Pittsburgh,
Pa. j- Predsednica Ljuba Železnjak, 2505 Butler St. - Tajnica Marija Mnn-ee, S6 — 45th St. Zastopnica Maria K os tela c, star., 4937 Hatfield St. — Redna mesečna seja se vrši Vsako dru-
93.	Dništvo Friderik Baraga. Chis-holm, Minn. — Predsednik Math K nans 216 W. Oa-k St. — Ta jnik John Kochevar ,131 W. Poplar St. — Zastopnik Louis Baraga. .'526 W. Poplar St. — Redna mesečna seja se vrši vsa ko drugo nedeljo v L. Kovačevi dvorani.
94.	Društvo Marije Zdravje Bolnikov, Sublet, Wyo. — Predsednik John Krumpjy'nik. box 122. — Tajnik Frank Kramer, box 61. — Zastopnik Konst. Pod lesni k, box 79. — Redna mesečna sejp so vnsi vsakor drugo nedeljo v F. Circj dvorani dopoldne ob 10. uri.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton.
Pa. — Predsednik Frank Morauc, box 237. — Tajnik Anton Ipavec, box 123
—	Zastopnik Jacob Brule, box 197. — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v slovenski dvorani.
97.	Društvo sv. Barbare, Mt. Olive. HI. — Predsednik Frank Vukelič, box 724. — Tajnik Anton Goršič, box 781.
—	Zastopnik John M. KnCs, box 197.. Mt. Olive. 111. — Redna mesečna seja sc vrši vsako prvo nedeljo v K. P. Hali.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev.^Rock-
-J^IO uojuy >(uipaspoJ,{ — 'HI '»I^P star, 126 Cent nil Ave. — Tajnik Frank Gutnik box 1124 Moen Ave. Zastop nik Alojz Mlakar, 203 Stillwell Ave
—	Redna mesečna seja se vrši vsak prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani
100.	Društvo sv. Jurija, Sunny SUe Utah. — Predsednik in tajnik Anton Težak, P. O. Standardville — Latuda. Utah. — Zastopnik Anton Nemanich. box 1-18. — Redna mesečna seja se vrši vsako radnjo nedeljo v predsednikovem stanovanju.
101.	Društvo sv. CirUa in Metoda. Lora<n, Ohio. — Predsednik Josip Si monič, 906 E. 34th St. - Tajnik Henrik Kompare, 1719 E. 29th St. Zastop nik Alois Bala nt, 106 Pearl Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani
103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis — Predsednik Anton KozleVear, 438 _ 52 Ave. W. AUis, Wis. — Tajnik Louis Sekula, 465
uri v Mawnevs Hall, 2206 — 8 S. Adams
Rock Springs, Wyo — Redna meseenn _ ,	______
seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Slo- St (JJ uad8t Imperiai Show.) Bolniški
venskem Domu.	nadzornik Ignac Terlep, 2S5 Eastern Av.
123. Društvo sv. Ane, Bndgeport.	_	— Anm rh
Ohio. - Predsednica Ana Logan .box	Društvo sv. Ane, Chisholm
1">4. Lansing. Ohio. Tajnica Josephine Minn. - Predsednica Mary Pucelj 223 Hočevar. R. F. D. 2. box 29. Bridgeport, j W. Poplar ^ Tajnica Frances Petncb, O. Zastopnica Ivani Hočevar, R. F. D. F. O. Box t,Zastop. Marija Knnus ■>. box 2l>, Bridgeport, Ohio. - Rodna 216 W. Oak St. - Redna mesec, seja se mesečna soja se vrši vsako tretjo ne-1 vrši vsako-prvo nedeljo v Mestni C.tal
deljo v BoydsviUc, Ohio.	nici-
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, 157. Društvo Kraljice Majnlka, 8he-
Kans. _ Predsednik Martin Oberžan, boygan, Wis. — Predsed. Alojzija Bov-
box 72. Tajnik Victor Hace. box 136 han, 1501 So. 8 St. — Tajnica Marv Mineral Kansas. — Zastopnik Victor Prisland, 723 Georgia Ave. Zastopnica Hace. box 136, Mineral. Kans, — Redna Matilda Frančič, 1717 N. 13. St. — mesečna seja so vrši vsako drugo ne- Redua mesoč. seja se'vrii vsako drugo delio v Fr. Spciserjcvi dvorani.	sredo v mesecu v eerkv. dvoraai.
127.	Dništvo sv. Ane. Waukegan, 111. 168. Društvo sr. Antona Padov.
_ Predsednica Mary Turk, 1016 Lenox i Hostetter, Pa. — Predsednik Alojz Ur.
Ave.. N .Chicago, IU. Tajnica Katy bančič, box 141 Hostetter, Pa. Tajnik Mausar. 1013 So. Sheridan Rd., Wauke Martin Gorene, box 103, Hostetter, Pa gan, 111. Zastopnica Jera Opeka, 26 Zastopnik Jakob Povše box 141. Ho-Lenox Ave., N .Chicago, 111. — Redna stetter, Pa. — Redna mesečna seja se mesečna seja se vrši vsako četrto ne- j vrši vsako četrto nedeljo t Slov. Na-deljo v šolski dvorani .	rodnem Domu.
128.	Društvo sv. Barbare ,Etna, Pa. 159 Društvo sv. Itefana, Delagua,
—	Predsednica Ana Novak. 15 Union CoJo_ Predsednik John Fatur, box Street. Tajnica Johana Skoff.	13, Gulnarc, Colo. Tajnik Andrej Mila ster St. Zastopnica Johana Skoff, 13 ycc> box 68 De)aguat Colo. Zastopnlx Ganster St. — Redna mesečna seja soj John RuS8? box 13> Gulnare> Colo. Red-vrši vsako četrto nedeljo na 1;> L "lon ; na .mesečna seja se vrši vsako prvo ne-St.. Etna,. Pa. 0 deljo v kompanijski dvorani.
129.	Društvo Manje Pom., South 16Q Društvo Marije čistega Spoče-Omaha. Neb. - Predsednica Marija	_ predgednica Ostir, 2521 So. 7th St. Tajnica Katarina .z! .. V, o ^	ol Pet rasteh 5441 So. 24. St. Zastopnica ; Terezija Cvitkovič, 518 Dugarro 8t. — Anna Cvetaš, 3603 West St. - Redna i Paf na Derganz 506 Ohio Avenue -mesečna soja so vrši vsako drugo ne- ^stopnica Milka Turk. 426 N. 5th delio na 5441 So. 24. St. v South Omaha. St. - Redna mesečna seja se v r si vsako.
130.	Društvo sv. Pavla, DeKalb. IU. Prvp nedeljo v slovenski cerkveni dvo-
-	Predsednik Paul Koshir, 1403 State j rani.	an^rt St. Taj. Math Kaishcr. 820 E. Garden 161. *>™štvo ^sv. Alojza, OUbert, St. Zastopnik Math Kaisher. 820 K. Mmn. - Predsednik Alojz Ver bič, box Garden St. — Redna mesečna seja se j 622 Tajnik Mike Semeja, box 353, vrši vsako prvo nedeljo na 1403 State Gilbert, Minn. — Zastopnik Josip Ko-St ob 9teh dopold. rošee, box 584. Redna mesečna seja «e
'_ x. ' ..	vrši vsako tretjo nedeljo v prostorih
131.	Društvo Marije Roz. Venca. KnrosPP J
Aurora. Minn. — Pred. Math Koste- JO€	„ _JJ M
lic), box 155. Tajnik John Boblek L. 162. Društvo sv. Marije Magdalene,
>ox 14 .Zastopnik Frank, Miklič, box >7R. — Rodna meseč. seja se vrši vsako -etrto nedeljo v Slov. dr. dvorani.
132. Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans. — Predsednik Anton Oražcm, box 143, Frontenac, Kans. Tajnik Frank Erznožnik b. 410. Zastcrpnik Frank Erznoznik, box 410. — Redna meseč.
Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances
Debevec, 6022 Glass Ave. — Tajnica Marija Mačerol, 1348 E. 80th St. — Zastopnica Katarina Perme, 1133 Norwood Rd. Redna meseč. seja se vrši vsak prvi pondeljek v stari evorini iole ev. Vida.
163. Društvo sv. Mihaela, Pittsburgh,
Pa. — Predsednik Mike Sambol, 134— 45th Stree. — Tajnik Mato Brozanič
seja se vrši vsako drugo nedeljo v Av-,
striiski dvorani.	.	--------_	- „ . .. .
133. Društvo sr. Ime Marije, Iron-; ^6 — 44th Street? Zastcipnik Ignac wood, Mich. — Predsednica Anna Krč- Rudar. 129 Home St. — Redna me-marček, 399 Bonrv St. - Tajnica Katy sečna seja se vrši v«ako drugo ^nedeljo Ruppe, R.F.D. l,'bx 219. Zast. Maria v mesecu v hrvaški cerkveni dvorani Mukavec 207 Bundv St. — Redna me- Beuett. Pa.
seč seja se vrši vsako drugo nedeljo v 164. Društvo "Marije Pomagaj", 'II sfAve./w.'Paula Mukavetz dvorani.	lEveleth, Minn. - Predsednica Lucija
Marij« Anzelc, 808 Adams Ave. —. Zastopnica Marija Shalde, 811 "A" Avenue. — Bedna mefteina seja se vrti vsako tretjo nedeljo ▼ meseca ▼ cerkveni dvorani.
166. Druitvo "Marija Pomoč Kristjanov", West A111», Wis. — Predsednica Terezija Jamnik, R. P. D. 50, Wanwa-toosa, Wis. Tajnica Ana Miller, 5212 Sherman St., West Allis, Wis. Zastopnica Elizabeta Banko, 5202 National Ave., West Allis, Wis. Bedna mesečna seja se vrSi vsako drago sredo v cerkveni dvorani.
166.	Hrv. mor. društvo "Presv. Srce Jezusovo", Sonth Chicago, BL — Predsednik Luka Grahovac, 8957 Burley Av. Tajnik Mile Pleša, 8909 tireenbay Ave. Zastopnik Mile Butorac, 8909 Greenbay Ave.; vsi v South Chicago, Ilk — Bedna mesečna seja se vrti vsako četrto nedeljo v cerkveni dvorani, 2926 E. 96 8t
167.	Društvo 'Kraljica Miru", Thomas, W. Va. — Predsednica Viktorija Jelene, bx 157, Thomas, W.Va. — Tajn John J^ahajner, boa 215, Thomas W Va. Zastopnica Mary Bulič, box Thomas, W. Va. Bedna mesečna seja se vrti vsako četrto nedeljo v M. Bu ličevi dvorani na 2. ulici.
OPOMBA;
Gg. društveni tajniki to naprole-ni, da poročajo takoj vsako premembo naslova in sieer glavnemu tajniku Jed-note, ter upravništvu "Glasila K. 8. K Jednote".
5=
zemlj^. Velikemu petku sledi velika noč, trpljenju in smrti vsta-
jenje in poveličanje!
Nepobitna resnica je, izpričana po, zgodovinskih svetovnih dogodkih zadnjih tednov, da je v tej strašni dobi Gospod bil z nami in je hudo, nam prizadeto, o-
(
28. november 1918 dan zahvale in molitve.
Pri vojaški zahvalni službi božji govoril v baziliki Sv. Marije v Mariboru Jan Ev. Kocipar, ginin. prof. in vojaški kurat.
"Iz velikih nevarnosti po Bogu oteti, mu malino dajemo zahvalo;" te svetopisemske besede, ki so zapisane v II. Mak. 1, 1L, nam kipijo danes iz hvaležnega in veselega srca.
Končan je vesoljni potop. Dež ne lije več z neba, voda upada; Noetova ladja obstoji na neki gori v Armeniji; zemlja se suši. Ko Xoe izpusti vdrugič goloba, se ta vrne zvečer z zeleno oljiki-no vejico v kljunu. Xoe gre iz ladje, postavi Gospodu oltar in daruje Bogu žgavno daritev v zahvalo za čudežno rešitev. Mavrica se prikaže na nebu in Bog blagoslovi Xoeta in njegove sinove. To je bila velika sprava, zlati mir, sklenjen med Bogom in človeštvom po veliki nesreči, ki je zadela človeštvo čakov.
V Gospodu
move, daj rodovitnost naši rodni zemlji!
Zvesti Ti hočemo biti, od roda do roda naj gre izročilo, da si Ti naš Bog, Ti naš Gospod, -zdaj, vselej in vekomaj Amen."*
S™ dom imamo in v tem domu smo mi gospodarji! To je naše vstajenje, nase velika sreča, naš ponos! Ali so še kje mlačneži, ki jih je treba navduševati s pesnikovimi besedami: "Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos"?
Za mračnimi in temnimi dnevi so prisijali solnčni dnevi zmagoslavja, miru in sreče, ki nas oživljajo in bodrijo k novemu delu.
Te Deum laudamus! Tebe, Bog, mi hvalimo: -
V dosego tega pretehtnega, nas osrečujoča namena si je božja previdnost izbrala posebne može, se poslužila posebnih sredstev. Ko je v starem svetu, v Evropi, vladala največja zmeda pojmov prava in oravice, ko so se godile nezaslišane krivice in srce pretreuujoči zločini, ki so vpili v nebo za maščevanje, ko smo mi, ubogi Slovenci, le pritajeno dihali in se morali čutiti srečne, da se smemo gibati v zraku, da še sploh smemo živeti pod zlatim solncem — vsaka dru-l ga, narodu prirojena in potrebna prostost nam je bila pristrižena — se je tam onkraj velikega morja v novem svetu v beli hiši v Wa-shingtonn porodila jutranja zarja nove, lepše dolie. Predsednik Združenih držav v Severni Ameriki. Woodrow Wilson, mož, čigar ime\ bo zgodovina zapisala z neizbrisnimi črkami,'je z mogočno roko odločilno posegel vmes v evropski prepir in krvavi boj in tako po-mogel krvavečemu človeštvu do to-
Novice iz stare domovine.
SLO VENICI! JUGOSLOVANI!
v dobi prvih o-
z bra ni
Vojaki!
Slovenci in Slovenke! Svobodni državljani samostojne Jugoslavije!
Tako smo se tudi mi zbrali danes v tem prelepem svetišču, v baziliki Sv. Marije — Ave Marija! — Tukaj stojimo pred oltarjem vsedobrega Boga, Gospoda gospodov, z vzvišenim namenom, da mu izrazimo dostojno, srčno, toplo, globoko zah\ialo, ker po njegovem brezmejnem usmiljenju je končan novodobni vesoljni potop krvi, nad 51 mesecev trajajoča svetovna vojska, neoporečno najgrozovitejša in najbolj krvava med vsemi,< kar jih pozna povestnica.
Zadnje dni julija leta 1914 je nastopila za nas in sploh za vse človeštvo neizrekljivo (žalostna doba, doba muk in trpljenja, doba nepopisne bede in stradanja, doba velikega umiranja, pravi pravcati vesoljni potop krvi. Kaj smo v tej dobi pretrpeli mi Slovenci, vojaki, možje in mladeniči, ki smo bili na bojišču, tedne, mescee, leta v sovražnem ognju, in kaj ste prestali vi ostali, bratje in sestre, doma v zaledju, tega povedati ne more ne moj ne noben drug jezik. Bila je to doba narodnega mučeništva. Doba je bila, ki o njej govori pesnik Sim. Cregorčič, ko pravi svojemu narodu;
"Ce drugi imajo svetnike, Ti si pa narod svetnik, Preganjan, zatiran od vekov, Največji svet ni k-mučeni k."
Tej dolgi dobi prebridkega trpljenja poklonimo vročo solzo v spomin. Mračni in temni dnevi žrtev, skrbi in težav, krvavečih ran in nasilne smrti sot minili!
Te Deum laudamus! Tebe. Bog mi hvalimo!	j
Mnogi so obupavali v tej izredni poskiišnji. da, celo zanič-ljivo, bogokletno govorili o Bogu, našem vsevednem, neskončnem, pravičnem in zvestem Očetu, češ, da se ne briga za nas. svoje stvari, da noče pomagati svojim trpečim otrokom. A danes «že spoznavamo in priznavamo, da je previdnost božja imele velike namene z nami. Kakor se zlato čisti v ognju, tako je Bog čistil in pripravljal v dolgi, krvavi vojski nas na novo, veliko dobo, nas s tem storil sposobne za delo, katero nam je hotel poveriti, ko se preobrazi obličje
brnil v dobro. O tem ni dvoma! Nam veljajo besede, ki jih beremo v 125. psalmu: "Kateri sejejo s solzami, bodo želi z veseljem. Gredo in jokajo, ko trosijo svoje seme, pridejo pa z radostjo in prinesejo svoje snope."
"Gospod je z nami storil velike reči", vzkliknemo danes s psalmistom. O čemur prejšnja leta in tudi tekom vojske nismo u-pali niti sanjati niti misliti, to je danes uresničeno pred našimi očmi, je zgodovinsko dejstvo, to je: Jugoslavija, ujedinjeno je jugoslovansko pleme. Izpolnjena je vroča želja vseh iskrenih rodoljubov. Ves slovanski rod, ki je bil stoletja tlačan, je sedaj prost, na svoji zemlji svoj gospod, do čim je sovražna oholost in nadutost poražena in potlačena, kakor tipamo, za vselej na tla. Uresničeno je danes, kar je že pred leti v proroškem tluhu narodu napovedal goriški slavček:
"Ne bo nas več tujčin teptal, Ne tlačil nas krvavo; Naš rod bo tu gospodoval, Naš jezik, naše pravo!"
Slovenci, Slovenke! skažimo^se. vredne te velike milosti, ki nam jo je izkazal troedini Bog! Gospod nam je dal lastno državo! 3ojmo se torej Gospoda in služimo mu s popolnim in resničnim srcem! Sleherni mož izmed nas naj govori' danes s starozakon-skim Jozuvetom: "Jaz pa in moja hiša bomo služili Gospodu."
Slovenci! Bodimo narod poštenjakov! Skrbimo, da bo, kolikor je v naših močeh, našla država Jugoslavija Bogu všeč, všeč v vsakem oziru, da bo biser med državami na svetu, ki se bo Bog. j nim bitjem na zemlji. Ali bi to bi-; samo uvodnik v petkovi "Tages-
!a zmota, ako danes, v tem resnem pošti", v kateii profesor graške u trenutku, na tem svetem mestu iz Skrbimo, da bomo iskreni rodo-| rečem mnenje,da je Woodrow Wil ljubi, bratje med seboj, edini v son mogočno orodje v rokah vse-| preobilice urudništva nikogar ne ljubezni, zvesti in pokorni svoji I mogočnega Boga, ki vodi in vlada j sprejmejo v dižavuo službo. Nem-! vali
neskončno modro ves svet ?
Te Deum laudamus! Tebe, Bog, mi hvalimo!
Ta veliki mož se pa tudi"zave-da svojega velikega zvanja in odgovornosti. Pred vsem svetom. ki z zaupanjem zre k njemu kak<> odposlanca milostnega neba, Wilson očitno spoznava Boga in pri-
Dnel9. nov. 1918. je padel v Mariboru slovenski dragonec Frane Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost jc, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domovini postavimo dostojen nadgrobm spomenik. 7ato se obrača podpisani NS 114 slovensko javnost s pozivom naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi za našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik prof. dr. Kovačič). — Narodni svet za Štajersko.
Mariborsko sodišče — popolnoma slovensko. — Pod tem naslovom je zadnja "Straža" prinesla tudi imena tistih nemških in nem-škutarskih sodnih uradnikov, ki so se zaobljubili za Nemško Avstrijo, odrekli pokorščino navodilom našega poverjeništva za pravosodje m prostovol jno zapustili službo. Ker jih "Murburger Zeitung" prorlavlja kot mučenike nemške misli, moramo ta seznam izpolniti, da jih poz:iamo. Naknadno so namreč prostovoljno zapustili službo še pisarniški oficiali Erjawetz. Woschitschko (nekdaj Božičko!) in Drusckovitaeh. Višjesodni svetnik dr. Wokan je že prej prosil ;:a vpokojitev.
Pregnali so se. — Sodni uradniki mariborskega okrožnega sodišča, ki so izjavili, da nočejo slovensko uradovati in da raje prostovoljno zapustijo službo, že začenjajo u videvati, da so se prena-
lili. Nemška Avstrija, za katero li zaželjenega miru. Na bojišču je j so se zaobljubili in kamor so jih konečno tehtnica omahnila, preteg že davno vlekle njihove srčne že-so tvorile ameriške čete: zajednojlje, jih ne mara. Kako tudi neki? je isti Wilson proglasil velevažne Večina njih ni nemškega rodu kar pogoje pod katerimi se mora skic- že pričajo njihova imena, in za re-niti svetovni mir, mir, ki bo drl negate se nikdo ne poteguje.- V slehernemu narodu prostost in mu; Nemški Avstriji jih zlasti sedaj ne /ajamčil pravice, ki jih je večni | maVajo. ko imajo toliko lastnih ro- i Stvarnik naklonil svojim razum-j jako\ ki se bi ez kruha. Omenjamo i
vo, če Lavatinska škofija pripade k Jugoslaviji. Odkod neki ta informacija* Deloma je to stališče solnograškega lista umljivo, saj se je od gotove strani skrbno pazilo na to. da je Lavatftiska škofija na zunaj veljala kot nemška, potem jc seveda dv.,m opravičen, če prir pade k Jugoslaviji. Stvar je šc bolj umljiva ker čitamo v zadnjem u-rsdnem "Zaukazniku". izdanem dne 20. nov. t. 1. na strani 215, da nastopa nova doba v naši državi, vsled cesarskega manifesta z dne 18. oktobra J Kako bi izgledala samoodločba nerodov na podlagi tega manifesta, pač n itreba praviti. Iz vsega se pa vidi, da je gotovim krogom polom stare Avstrije in o-sloboditev zasužnjenih narodov sila neljuba stvar. Pa ne bo nie pomagalo. V Lavatinski škofiji živi dobrih 90 procent Slovencev in le okoli 10 procentov Nemcev in od teh je zopet 90 procentov renega-tov. Radi t*h se ne bo žrtvovalo blizu pol miljona Slovencev nemškemu molohii.
Bolgarija se pridruži k Jugoslaviji. — Pa poročilu iz Sofije se sedaj vrši v Bolgariji veliko politično gibanje. Stranka, ki zahteva da postane Bolgarija Ijtidovlada ter da se pridruži Jugoslaviji, dobiva vedno več moči. Ker se je tudi kralj Boris izjavil, da je on načeloma za spremembo vladne oblike ,ni izključeno, da bo kralj Boris odstopil in bo proglašena Bolgarija za ljudovlado ter iskala pridružitev k Jugoslaviji.
Prevozni pogodba med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. — Med Narodno Vlado v Ljubljani in
kolodvoru nadrev .Vaclav Čmigoj, za kontrolorja lokalnih prog rev. Fran Repič.
Mariborska kazilnioa. — Pred
par dnevi jc Nar. vlada SF1S v lju-bljani Drevzela upravo mariborske moške kazilnice. Za ravnatelja je imenovan G. Fišer. Zunanje znamenje pre vzet ja uprave je bila slovenska zastava, ki je vihrala raz kaznilničnega poslopja.
FRANCOZI V ZAGREBU
(Jug. Čas. Ur., Washington, D. C.)
iZagTeb, 25. novembra. — V soboto zyecer je dospel z vlakom v wZagreb francoski divizijski general g. Tranic z desetimi častniki in dvajsetimi mornarji. Kolodvor je bi! svečano okrašen ter je ge-neiala z navdušeno pozdravila množica olčinstva, ki se je tam zbrala, Sokolaši pa so ga na rokah nesli iz vagona. V imenu vojnega oddelka Narodnega Veča so sprejeli generali dr. Mate Drinkovič in podpolkovnik Kvatemik. Gene-lula je prvi pozdravil dr. Drinko-\\C. nato podnačelnik Krešič, na čemur sej je general s prisrčnim govorom zahvalil ter zaklical francoski: Živela Jugoslavija, živelo glavno hrvatsko mesto Zagreb! General se je nato odpeljal z avtomobilom co zbornice Narodnega veča, nato pa se vrnil v hotel Palast Croatia, kjer je odsedel. Po poti ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo, nazdravljalo je Franciji in prepevalo marseljezo.
Ko je general stopil v dvorano Narodnega Veča. je imelo to ravno svojo redno sejo. V imenu pri-Nemsko Avstrijo je bila sklenjenaj motnih članov pozdravil je genera-
./ogodba, ki določa, da Narodna !a Trešič-Pavičič, za njim je pa go-vladc ne zaliranjuje prevoza .bla- vor,i Pttsl-	ki je pozdravi!
ga, nakupljenega na Hrvatskem in Ogrskem za Nemško Avstrijo, ki
gencala v francoščini sledeče: 'Gospod general! Prišli ste v ta
naš večni vladar, z veseljem oziral nanj!
niverze Ilanr.usek protestira proti sklepu, da v Nemški Avstriji vsled
bi sc prevažalo na progi Ljutomer j stari hrvatski parlament ravno v — SpielfekI, in sieer pod pogojem, času, ko Jugoslovani ravno raz-da tudi Nemška Avstrija ne bo za- pravijamoi, da skupno z bratsko branicvaln uvoza blaga, nakuplje- Srbijo stopimo pred mednarodni nega za Jugoslavijo na Češkem, forum kot ena mednarodna držav-t-cljskem in v Ukrajini.
Nemci — Huni. — Iz Pariza po- nam večajo, da l o ententa določila ofi-''ijelen naslov za Nemce — Huni.
celota, daje
gosposki in za vse dobro vneti in navdušeni državljani, ki jim je verska in narodna dolžnost nad vse! Vsak na svojem mestu! Kadar nas kliče dolžnost, nas kliče Bog! Zavedi dolžnosti naj živo kli-je v naših p:*sih, naj osrčuje naša srca in rodi stoteren sad!
Bratje in sestre! Molimo pa tudi za svojo gosposko, ki ima težke dolžnosti, braniti nas v pravi veri, ravnati z nami, kakor veleva yra-vo in pravica, in sploh pospeševati našo srečo, da moremo mirno in zadovoljno živeti v svoji državi!
Vojaki! Vam velja danes posebna zahvala ! Prostovoljno ste se odzvali oklicu in vršite svojo službo in vzorno akrhite za red in mir v tek še nemirnih časih. Požrtvovalno in resno opravljajte svojo služilo i v bodore. vsak na svojem mestu, za domovino, dokler vas ista potrebuje! Narod vam bo zato hvaležen!
28. november je dan zahvale in
molitve za ves svet, tudi za nas!i,	,r , .
v . • • T> , . - i le in molitve. Med drugim pravi: Zato izrazimo Bogu zdaj svojo za-i«.
jo. In teh je največ! Sedaj pa se •jim; hoče vsiliti še toliko uradnikov nemškega pokolenja iz jugoslovanskih krajev, ki ne pomislijo, da je doba nemških volksratov in znava odkrilo, da je konec krva- prdtežiranja nemškutarjev minila.
Odločno pa se moramo tudi mi že
Pri tej naši razpravi največjo moč prepričanje. da bodo velike zapadne demokracije radostno pozdravile našo Ta naslov so si Nemci prislužili, 1 iuj?oslovaiikko državo kot sebi ker so se tako nečloveško vojsko- enakopravno tovarišico. To pri-V resnici pa o Hunih ne čita- čakujemo zaradi tega. ker smo vsi ci si tarejo glave, kam naj spravi- j mo takih grozodejstev, kakor so! brez izjeme napredni nacijonalisti jo* svoje absolvirane juriste. ki soj jih uganjali Nemci, in Huni še ve-Mn iskreni demokrati na tak način, se štiri leta borili za^domovino —! dno ni primerno označenje za ono. nafkakorsen je Francija, ta v res-za nižje uradnike se niti ne briga- karso Nemci vse počenjali. I)o se- ujoi velik in plemenit narod, reke'
.1 se ni Lilo na svetu naroda, ki k*, največji narod v vseh časih je
vili bojev, c^a je mir edino-le dg|o božjih rok. Da, v trenutku, ko je končan novodobni vesoljni potop, ko se vrača k nam golobček z zete-no o*ljikino vejico v kljunu, nam oznanjajoč, da bo v kratkem sklenjen svetovni mir, v trenutku, ko rsi narodi sveta v duhu gledajo,ka ko nad belo hišo v Washingtonu vedno jasneje in jasiieje prikazuje sedmerobarvna mavrica kot poroštvo, da Bog blagoslavlja svoje narode za novo življenje v novi dobi. v tem t r on;Viku je Wilson izdal zgodovinsko pomembno proklama-cijo ali razglas, ki v njem določa, tla naj bo 2h. november dan zahva-
hvalo in ga molimo!
"Večni, sveti, troedni Bog, O. Če, Sin in sv. Duh, neskončni! Stvarnik in Vladar, ki vodiš in j vladaš ves svet, ki nizke novišu-ješ. visoke ponižuješ. Tebi se približamo v. prahu svoje novred-1 nosti, ozri se milostno na nas. svo-i je otroke!
Vemo, da Ti je zalivala všeč, in j da ljubiš hvaležno dušo, zato se Ti iskreno in toplo zahvaljujemo, d?, si nam odvzel dolgotrajno, hudo poskusu jo in nas ,rešil tujih e-kov ter nam podeli svobodo in samostojnost !
Te Deum laudamus! Tebe, P>og. :ni hvalimo r
Bogti je dopadlo. dati nam mir, mir, T>i ni ssfmo konec bojev, ki ni samo ' osvoboditev od napora in napora in vojne žaloigre, marveč fir, ki je veliko zmagoslavje pravice. Neomejuo zaupano v novi dan, ko zavlada med narodi pravica mesto ^ile in ljubosumnih spletk in zvijač. Resnično — Bog jc bil milo,tijiv!"
Krasne besede, vredne velikega moža! Iz njih izžariva vsa plemenitost srca in zavest odgovornosti pred Stvarnikom, Vladarjem sve-la.
Bog je bil milostljiv, tako oznanja svetu Wilson. Ali nismo tem-I bolj mi dolžni, očitno spoznati: Re-
v na p rej izjaviti, da ljudje, ki so nam v najbolj kritičnem času odpovedali s! izbo i in se zaobljubili | tje na celem svetu. Nemški Avstriji, ne smejo biti
bi bil počenjal stvari.Jvakor so jih proglasil prvi svetu nacionalizem počenjali Nemci. BiloJ)i zato veli-! iu demokratizem. Mi se trudimo ko razžaljcnje naroda Hunov, ko|hit| taki nacionalisti, kakoršni so bi se jih hotelo primerjati 7. Nem- j ponosni Angleži in kakoršni so
ci tudi v bodoče nazivljajo s svo- dalekovidni in plemeniti Ameri-jim dosedanjim imenom. Pod ime- kanci. Konečno Vas kot zastopnik
liom Nemec naj se v bodoče razume najbolj zaničevanja vredno bi-
Poveljnik srbske armade o Itali-
sprejeti nazaj v našo službo, tudi janih. — Vrhovni poveljnik srb se vrnejo kot skesani grešniki. skL; čet, vojvoda Mišic, je izjavi
lT , v .	, smeno. Bog nam je bil inilostliiv!? Hvaležnosti in veselja so danesiP_ •• „„ • ,> - • .. , n ___„_v_ _____ Ponižane m tlacane je povišal On,
prešinjena rasa srca.
Blagoslovi nas, vsedobri Oče. da ta naša sveta čustva ne izginejo naglo, kakor zgori slama; da niso le trenotna, ampak naj bodo v našem zasebnem in narodnem življenju spomenik, trd ko jeklo in trajen ko skala!
Blagoslovi nas, vsedobri Oče, in daj nam duha edinosti in ljubezni, da vsi sporam j o, da smo Tvoji u-čenci!
Blagoslovi nas vsedobri Oče, da bomo trdni v veri, zvesti v izpolnjevanju svojih dolžnosti in požrtvovalni v trpljenju!
Gospod Bog! Tvoji smo, Tvoji hočemo biti! Ti bodi kralj naših
ki je pravičen in zvest.
Te Deum laudamus! Tebe Bog, mi hvalimo!
Dosti je v resnici. takih obžalovanja vrednih revežev, ki ne zaslužijo svoje usode.
*
Nekateri ljudje imajo neprili-ke z davki, zopet drugim pa nalaga usoda davke z neprilikami. 1 »
Nehiški kajzer si je mislil prisvojiti ves svet, ali celo zemljo. Kmalu si ga bo pa prisvojila zemlja v ozkem grobu.
Čemu tratiš čas z nepotreb-src, blagoslovi iu ohrani nam mla-i nim pyipovedovanjem stvari, ka-dino in naše vzore, čuvaj naše do-'terih ljudje radi ne poslušajo?
Skrbeti moramo v prvi vrsti za lastne rojake, ki nam ne bodo ob prvi priložnosti odpovedali zvesto-ne, boljšega kruha moramo dati tudi slovenskim invalidom.
Mariborski magistrat slovenski uraduje, ako želi kaj živil iz slovenske okolice. Odvisen je namreč Maribor glede prehrane popolnoma od Slovencev. Vsak grižljaj kruha in mesa je slovenski. V drugih slučajih pa še mariboiski očan-ei ne bi radi znali slovenski- Da, še vedno zabavljajo čez slovenske uloge, celo zavračajo jih ali trgajo. •Tak > jim smrdi slovenščina, te slovenski kruh jih diši. Oeividno se še v Legatovi šoli, ki sicer zdaj s potno paro uči slovenščino in si s tem veliko zasluži, niso dovolj naučili slovenščine. Potreben bo za njih poseben v-lovenski kurz.
Slovenskega kralja hočejo mariborski Nemci in nemčurji. — Pra-^goje vi jo. da jim navsezadnje že nič ni na tem, da bi spadali pod Xemško Avstrijo. V Jugoslaviji pa bi radi imeli vsaj slovenskega kralja, le srbskega regenta ne. To jo zdaj e-dina ovira, da še ne postanejo navdušeni Jugoslovani. Svetujemo jim, naj le malo potrpijo, sčasoma
o italijanski okupaciji naše zemlje sledeče Boga mi! Lah želi, da bi občutil srbsko roko in če želi, pa oomo obračunali ž njim. Mislim pa, da tega ne bo treba, ker bo Lah. pred francoskim in angležkini pri-tkkom odnehal od svojih zahtev.
Ponemčeva lisica v Št. Lenartu v Slov. goricah je neslavno kc.nčja svoje devetletno "vzgojevanje". Polne golide strupenega sovraštva do vsega, kar je slovenskega, je v tem času vbrizgala v nežna'srca izročene mladine .priberačene iz dalmega Dunaja in zasužnjene od podkupljenih okoliških lškarijo> tov. S pruskim barbarstvom jc u-čenec šulferajna z nožem zabodel učenca slovenske šole iz golega na-lodnega sovraštva — s tem činom .je 1a ponemčevalniea začela svoje kulturno delo, končala pa z vidnim sadom toli poveličane nemške vz-z rapisom na šolski tabli "Hail nil d Sig die Bindischen auf die Schtrig", s katerim so se 11
ze
bo vse lahko, če imajo zdaj Slovence radi, bo še šlo počasi naprej. Naglica ni nikdar dobra, je rekel polž.
Kakor da M jih drli na meh, kri-če Nemci o jugoslovanskih nasil-stvih. In vendar uživajo Nemci (ali bolje: nemčurji) v4fcpgoslavi-ii 'toliko svobode, kakor je nismo uživali mi nikdar v Avstriji Ta nemčurski krik naj bi bil naši narodni vladi opomin, da začne postopati s to zalego, kakor zasluži. Kričali bodo tako in tako vedno. Čemu torej obzirnost?
Odkocf pa to? — V solnogra-škem listu "Kirehen Zeitung" z dne 14. novembra t. 1. beremo na
ueoudni mladiči poslovili od pri^ skepa generala. Bodi vzvišena skrb slovenske Sole, da kolikor še mogoče, reši 1o od lastnih roditeljev prodano mladino in privede izgubljeno deeo zopet v varno krilo maj-kt Jugoslavije.
Iz južne železnice. — Za načelnika v Mariboru, glavni kolodvor je imenovan nadrev. Kari Štefin, v Celju nadrev. Josip Mohorko, na Pragerskem rev. Jeras. v Spod. Dravogradu rev. Seničar, v Sini-čivasi nadrev. Blažon, Maribor koroški kolodvor rev. Loize Plantan. v Ptuju nadrev. Turin, v Spielfel-uu rev. Rodeila, v Radgoni ad-junkt Kovačič. Za načelnika delavnic v Mariboru inž. Plesieh. za načelnika kurilnice v Mariboru inž. Šešerko za načelnika materi-jalnega skladišča rev. Jarh. za načelnika za vzdrževanje koroške proge inž. Brabenee. za prometne
vseh. Živela Ju go-
st rani 367 opombo, da je dvomlji- ga kontrolorja 11a mariborskem
kmetskega hrvatskega ljudstva prosim, da sprejmete to slovansko demokratsko državo v veliki krog naprednih za p* d ni h demokracij in da se mi vsi prepričamo na mirovnem kongresu, da jc Vaš veliki Michelet povedal resnico, ko jc zapisal, da je iza vsakega naprednega človeka Francija OSVOBODI-TELJICA NARODOV." (Burno odobravanje*) •
General je 11a to odvrnil: "Iz-vanredno ugodno sem presenečen po tej spontani manifestaciji demokratskih predstavnikov jugoslovanskega naroda, in to tem bolj. ker se je Srbija, ki tvori del jugoslovanskega plemena, skozi štiri leta najzvestejše in najbolj junaško borila kot naš§ zaveznica. Iskreno želim, da bi kronal Vaše zborovanje popoln vspeh in da sc osigura Vašemu narodu njegova narodno in demokratska svoboda. Prepričan sem o najiskrenejših simpatijah svoje domovine Francije do Vas sla vi j a !"
V nedeljo zjutraj so dospele velike množice prebivalstva 11a državni kolodvor, da sprejme francosko vojsko. Deset minut pred poldnem je dospel vlak 11a kolodvor ter je ljudstvo navdušeno pozdravljalo vojsko, med svi-ranjem marseljeze. Od strani Narodnega Veča so sprejeli Francoze dr. Drinkovič, zaupnik za narodno obrambo, pesnik Katilinič-Jeretov in Kresič. V imenu mesta jc pozdravil vojsko župan dr. Srkulj, nakar 11111 je francoski odgovoril polkovnik Depieure, povdarjajoč. da je Francija vedno radostno sledila vsako gibanje naroda za osjvo-bojenje in da je tudi hadalje pri-pravljena. nuditi izdatno pomoč. Poleg ostalih odličnjakov so sprejeli francosko vojsko tudi podpolkovnik Petrovič, major Špolar, od strani načelništva postaje stotnik Kuzmanič in pobočnik Schneller. Ta bataljon je dospel iz Smederc-va v Srbiji.
Včeraj popoldne je odpotoval francoski bataljon, potem ko je dobilo moštvo na postaji kosilo,

častniki pa bili pogoščeni v kolodvorski revstavraciji, ob 5:50 proti Reki. Kakor pa je bilo med tem časom sporočeno iz Bakra; ni mogoče od Bakra dalje potovati, in zaradi tega so zahtevali od italijanskih oblasti na Reki, da dajo vlak za vojsko na razpolago, toda odgovora ni bilo. Francoska vojska bo morala iti torej najbrže od Bakra dalje peš.
Demarkacijska črta.
Med generalom Maistrom in nemškim polkovnikom kot pooblaščencem nemškega Wohlfarts-ausschnssa v Gradcu so se vršila pogajanja ,glede demarkaeijske črte med JugosJavijo in Nemško Avstrijo na Štajerskem in*Koroškem. Dogovorjena je bila sledeča črta: Radgona, Gornja Pur-kla, Brunnsee, St. Vid na Voglu, Ernovž, Zagože, Ivnica na Štajerskem; Št. Pavel, Grebirij, Slov. Šinihelj, Feldkirchen, Beljak, Šmohor ter odtod naravnost južno proti italijanski meji na Koroškem. Na Štajerskem se u-maknejo Nemci do Wildona in ostane torej nevtralno ozemlja z Wagno, Lebringem in Štrasom. Južno od te črte nimajo Nem<U več pravice do rekvizieij.
PRISEGA JUGOSLOVANSKIH VOJAKOV.
Narodna vlada v Ljubljani je dovolila to besedilo prisege: "Prisegam in se rotim pri Bogu Vsemogočnem in svoji časti, da hočem zvesto in z vso dušo, z vsem srcem, z vso voljo služjti vladi Narodnega sveta Slovencev,* Hrvatov in Srbov kot ljudski in zakoniti oblasti. Prisegam sebi in svojim dragim, svoji deei »n svojim roditeljem, da hočem odredbe Narodnega Sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov brezpogojno, povsod in v vsakem času izvrševati in da hoč,em biti pokoren ukazu predpostavljenih zapo-vfdnikov in vsem narodnim postavam in zakonom za napredek, e-dinstvo, svobodo in moč. Tako hočem in v to mi pomagaj Bog."
KOROŠKI DENAR.
Koroški Nemci so dali tiskati lasi en denar. Imenom Narodne vlade SltS. je komisar Smodej izročil koraškemn Vieniškemu '' Vollzugs-ausRchusRu" Nemške Avstrije v Celovcu pismeno izjavo, da Narodna vlada ne priznava teh "koroških bankovcev" in odklanja vse obveznosti, ki nastanejo iz te finančne organizacije, za vse tiste dele Koroške, ki bodo končno pri-
k. s.
k.


- 12. FEBRUARJA 1919.
"" .....

T
vsi naši senatorji in poslanci. Jaz ne bom nikdar več za vas votal. Dobro vera, da tudi vam diai ječ-menovee; vino in rakija; dobro vem, da imate iste plenti doma v
zalogi;--mi naj pa žlampamo
vodo?! — Jaz bom po leti vam vsem skupaj "fige" pokazal, pa jo bomo mahnili tja v našo vinorodno Dolensko; mislim, da v naši novi Jugoslaviji ne bodo pili same vode ,ampak tudi cvič«*k in starino. Če bi me slučajno prijel kak trebušni krč, ali naj se s prazno viski steklenico drgnem po trebuhu? Poskušajte ta eksperiment vi sami, ko imate polne bakse šampanca doma.
—	Vsi pratikarji in vremenski preroki so se letos imenitno varali. Dasiravno živimo v zimskem času. letos sploh dosti ne čutimo zime; saj tako ne tu v Čik Agi. — Ali je zima na nas pozabila, kvitala, ali pa še pride; tega sam ne vera? Kakšen je pravzaprav sneg in led bomo kmalu že pozabili, ker ga ni več. Če bo tako vreme še naprej, bomo začeli že drugi teden nositi bele črevlje, parazole in slamnike. Ajs Krim biznes obeta zopet kako "eizo", pa jo bomo po Lin Kolen, 22nd, Wood i. t. d. počasi ribali. Če naredim na dan $1 profita, bo boljše kot nič. Biznesa sem pa že navajen iz Naj Jorka.
Dne 14. t. m. sem se peljali v Žu-let. Med potjo sem gledal s trena čudne reči; kako se že trave, konji, ovce in svinje po farmah pasejo; zelene trave in zelišča res niso grizle, pač pa suho listje koruzna stebla rn stare zeljnatih glav.
Vsak po svojem.
—	Se nekaj časa boste čuli o meni, potem pa ne več. — Poslovil se bom od tukaj, ker imam že vse načrte izgotovljene. — Na čik en farmo v Vile springs bom sel. Prvega mladega petelina in čikno bom poslal vam za eksempel. Do tega koraka me je privedla neka čudna novica v angleškem listu "Deli Nus". — Neki farmer v Pen Sloveniji je prišel namreč na novo idejo, kako je mogoče kokoši in peteline z lučjo panati. Dobra kokoš, kakor znano, zleže navadno po eno jajce na dan. Vstane zgodaj, pa gre tudi zgodaj spat. Oni farmer jo je pa pogruntal, da mu skoro vsaka kokoš zleže po dva (2) jajca dnevno. In kako? V či-ken kup. ali kurjo stajo je napeljal elektriko. Sleherno jutro pri-šraiifa oni farmer elektriko že ob
jaz se držim vslcd tega osolrito v januarju prašičev, ker ti pomenijo srečo, ker vedno naprej z rilci ri-jejO. Kokoši n. pr. se pa ne sme
ta mesec jesti, ker brcajo nazaj, to je smola, in slabo znamenje. Mislil sem kupiti £e par funtov svinjskih "repkov", pa so bili že vsi prodani. Repi so gotovo po 314c funt, ker so najbolj zadnji del prašiča; pa so tudi imenitni s kislim zeljem, ali repo. — Res, vse se tu v Chieagu sedaj prodaja samo na vago. Na zadnje bomo še ječmenovec na vago pili, ali pa vino. Morda pride tudi čas, ko se bo obleko in čevlje na vago prodajalo? Jaz bom vsled tega vedno kako veliko vago na svojih ramah s sabo nosil, da me ne bodo goljufali.
— Nekaj bi vam rad glede nove mode omenil, pa se bojim zamere ženskam. Sedaj šele, ko je že vojna minila, so prišle naše Evine hčerke na misel, kako štediti z obleko, da se bo manj blaga vporabi-lo. Zato so začele nositi kratka in zelo ozko krila. Zadnjo nedeljo sem videl na Blu Ajland Ave eno moderno tajprajtarco s tako kik-ljo. Revica je tako na drobno štopicala po e^sti, da sem mislil, da bo padla. Delala je take korake, kakor kaka mlada spring čikn. Revica, sem si mislil,1 če bi bilo treba bežati *pre<l kakim steklim psom, ali napadalcem. Saj bi mu ne mo^la uteči, ker ima tako ozko krilo. Čeprav se dosli pri blagu prihrani, se pa zato tudi več črev-ljev raztrga.
Razne relrod kompanije zatrjujejo, da povzročajo baš dame s kratkimi krili zamudo pri vsakem vlaku, ali naobratno. Vsak vla4< i-raa vsled tega 17 sekund zamude. General trafik manažer Pen Slovenija železnice pravi, da ne bo pustil več žensk s kratkimi krili na vlake. Ko so to stvar zvedle sn-fragetke, so so dvignile takoj per-tožensro, da to ni resnica. Vzrok zamude vlakov so samo firbčni in radovedni moški, ki čakajo pred trenom in gledajo ženske n'ogavice.
Kako bo tožba glede kratkih kril rešena še ne vem, pa se tudi dosti ne brigam, ker ne držim z s takim ženskam.
S pozdravom; vdani Vam
Mike C.
NAZNANILO. Iz urada tajnikar Kranjsko-Slo-venskega Doma 57th 6t Pittsburgh, Pa.
Prosim vse delničarje tega Doma da mi naznanijo svoj naslov. Potrebno je, da odbor Doma zna za naslov'vsakega delničarja v slučaju da ga potrebuje.
Ravno tako se prosi delničarje, kadar se preselijo, da naznanijo takoj svoj novi naslov na odbor Doma. Kakor je iz knjig razvidno, je še polovica delničarjev,, od katerih se ne zna natančnega naslova.
Kakor je znano, da se plačuje obresti od delnic vsako leto od 1, junija naprej, zato je potrebno, da se zna od vsakega delničarja naslov, da se mu zamore izplačati obresti.
♦ S slovenskim pozdravom
Frank Trempus,
tajnik K. S. Doma, 5140 Carnegie
Ave. Pibgh. Pa.
(Advertis.)
Mož okreval; žena srečna.
NEKA ŽENA IZ COLUMBUSA PRA-VI: LAXCARIN BO VSAKEMU TAKO POMAGAL, KAKOR JE POMAGAL NJE-NEMU MOŽU.
IŠČE SE
Anton Chinderie, pred štirimi meseci se je n&ftajal v Park City, Utah. Ker bi rad znal za njegov naslov, radi tega prosim, da mil pi$e i ft naznani kje živi Če kateri j izmed rojakov ve, kje se nahaja ali zna za njegov naslov, prosim,; da mi sporoči.
Jakob Chinderie, brat, 1119 N. Hiekory St. Joliet, 111.
KJE JE?
Rada bi izVedela fca naslov svojega sina John Hočevar. Pred enim letom je odšel fz So. Chicage v Omaha; Neb., in od takrat ne vem nič o njem, kje se nahaja. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti, zato ga prosim, da se mi zglasi, ali pa če za kedo pozna, da mi blagohotno naznani njegov naslov, za kar se mu že vnaprej lepo zahvaljujem.	Alojzija Livk, (prej omožena Hoč6var) 9370 Kreiter AveSo. Cihcago, 111.
"Moj moi je trpel vsled želodčne bolezni, neprebava in zgraja g& je mučila več kot leto dni. Včaaih je bil v tako razburjen in prepla&en, da si nisem upala iti blizu njega. Vsak najmanjši turn ga je spravil po konci; celo hlepetanje otroka; imel je živce popolnoma pretresene." tako zatrjuje Mrs. Arthur Stevens iz Columbusa, žena dobro znanega že!ezniikega sprevodnika.
"O LAXCARINU smo čitali v listih in dssiravno t>mo dali malo važnosti na vrednost njegovega oglaaa. smo se odločili to zdravilo enkrat poskusiti. In sedaj smo Boku hvaležni zato. LAXCARIN je mojemu možu. da je lahko njogov želodec hrano prebavil; to mu je pomagalo, da je popolnoma okieval. LAXCARIN je ustavil pitne, ki so mu povzroče vali zgago in mu pospešili okus. Njegovi živci so zopet normalni in v redu. Sedaj spi zopet mimo kot ob ča<wi. predno je imel želodčne neprillk«*. LAXCARIN je v resnici fino zdravilo, ki bo pomagalo vsakemu tako, kakor je pomagalo mojemu možu."
LAXCARIN se prodaja pri Laxcarin Products Co., Pittsburgh, Pa. Dept Z — 1. Po-iiijamo ga po prejetu enega dolarja ($1.00) v gotovini, poitnih znamkah ali Money order (po&tni nakaznici).
OPOMBA: O načinu izdelovanja Laxcarina ni absolutno nobene skrivnosti. Istega se izdeluje iz čistih zdravilnih rož (rastlin) in je v zdravilskih krogih že aploi-
no znan.
Prodaje se pri LAXCARIN PRODUCTS CO., Dept. Z—1	Pittsburgh, Pa.
Pomnožite svoje znanje v naravoslovja.
Narava nam daje mnogo rastlin, • katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam . v zalogi ter raspoži-ljam raznovrstne suhe rastline, evetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to poučljivo knjigo.
MATH. PE2DER, P. O. Bo* 772, City Hall Sta., Haw York. H. T.
Kila umori 7000 ljudi j na leto.
Sedem tiso« oseb umrje na leto ca— w	.1 *'«Uo namreč mrtvaiki
lUtL Čemu T Ker. «o nesrečniki aami sebe *»n«m«rIH, 11,1 P« niso dosti ozirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled utrganj«, aH kile. Kako je pa a Vami? Al> •« tuj« vi zanemarjate s tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obveza je samo za silo, podobna
SP°J"' prl veliki "t*"4. »* n* PO-n»M. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se prtV , •ti*Tlete * obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obreza drgne tudi
prehrane	' ki ^"bujejo največ
Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdot nosi sedaj kako obvezo, ali pas zu»a kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj u®e , • JoKWn» in uspeina pri domače-ratt zdravljenju kile. Ta način j« še svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar ae Jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne . Ta blazinica j« mehka kot U-met. lahka pri noSnji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, aH počitkom. Nima nič Jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavlja-V, .."fV"1?1 Potom odprtino utrganja (kile) da Vas iato ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov ie danes na naslov: PLAPAO CO.. Block 3207, St. Louis, Mo„ da Vam poiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila.
MIMHIMlMMOMMMtMi
| JAKOB STAUDOHAR
9520 Avenue L, ;j; South Chicago, HL
Telefon: Bo. Chicago 123«. X se priporoča Bloveneem in Hrva-a torn.
o Prodajam in razvaiam premog ? in drva, selim pohištvo in oprav-X lj&m ekepresne posle.
•ji	Svoji k tvojim!
padali Jugoslaviji. Slovene! ne>4ih zvečer |>a od 5 do 9 ure. Tn ta-spreipinajte nemško-koroškega (le-:ko se te nboge kokoši goljufa za
narja!
Chicago, na South vest za j t 28 j.anuarja 1919.
Zmaga suhačev. Lepo vreme. Hajd na farmo! Na Market St. Oj ta moda!
Spoštovani Mister Editor:—
No, kako kaj "filate?" Ali imate še kaj strahu in žalostnih občutkov na bodočo splošno sušo? Ko sera te dni eital v angleških listih da je že 38. država potegnila s suhaei, sem takoj vzkliknil: "Sedaj smo pa izgubljeni!" Baš to me je tako vznemirilo .da sem jo zopet potegnil za en teden. Tako sem bil obupan potrt in žalosten. da sem že mislil delati oporoko.
Ta je pa res lepa! V Ameriki, svobodni državi živimo, pa ga ne bomo smeli več "čakati". Ali je to osebna svoboda? Že radi mene, kot ameriškega eitezna bi ne smela biti naša država I le nojs bone draj suha, ker me večkrat po trebuha kolje. Pozi rek žina, ali Old Taylorja prj Martinu na 22. ul. mi takoj pomaga. Ali naj v takem slučaju pijem vodo, ki še za črevlje ni dobra? Le počakajte
[8 ur na dan. Kokoš misli, da je i 1 dan. pa zleže še eno jajee več. Jaz j bom pa naredil za »kokoš tako šta-1 ■ lo, da bo v nji noč in dan elektrika gorela. A j Bee Jur lajf. da se bo morda kaka puta zmotila, pa bo kar tri jaiea na dan znesla. To bo evenka! To bo veselja! Sedaj sta-! ne tu v Chieagu dneat jaie 60 e. I— Jaz imam pa še "eno" drugo ' "pogruntano", da ne bo treba ko-i koši*"futrati" s koruzo, ali pše-, nico. Vsaki kokoši bom nateknil na klun velike rumene špegle, pa bo mislila, da pobira pšenieo za pesek. Znat se mora !
— Ker me v resnici biznes veseli, sem se mudil minulo soboto "davn tavn" na Market in Ren Dolf Štriti. Čudil sem se, kako hitro se cene spreminjajo in da se vse na vago prodaja. Pri nekem trgovcu sem vzel 2 rdeča jabolka, pa sem mu ponudil nikelj zanje. Seveda sem prvo jabolko že slastno grizel. Ta nebodigatrebawti trgovec mi pa hitro zagrabi jabolko iz ust, ter ga dene z drugim vred na vago. "7c a paund!" — Prašal sem ga tudi za ceno zelgna-1ih glav, solate, krompirja, repe, dometov i.t.d. — Pa tudi za češenj. Ali veste koliko stane danes v Chieagu- en funt pristnega, lepo smrdečega suhega česna v glavi cah? $1.45 en funt. — Adija, pa zdrava ostani (Chicaga) sem si mislil.—Hajd na farme, kjer bomo samo češenj in čebulček predelovali. Če bi ga imel na pnmer danes 2000 funtov, pa bi bil na konju. Torej hajd na čiken in češenj farmo! Jaz bom skušal češenj cepiti s kako drugo -stvarjo, da ne bo tako hudo slišal. Morda.z rožmarinom, meliso, polajem ali ma-.>o rane kom? To J>o še denarja na česnovi farmi! Če ne bo s česnom nič, bom pa začel z žabami in polži. — Vsled lepega vremena so tudi prašiči malo padli. Videl sem pri nekem bučerju minulo soboto sledeče cene: svinjski parki ji 7e funt, svinjski rilci 14c funt, re-berca, prašičja 19c funt; sal (mast) 24e lb, fina svinjska prata pa 27c lb. — Vsled začetka leta, ali meseca ian. i»em kupil 3 funte prašičjih rivcev, katere imam v žulci za fruštek, kosilo in večerjo.
Alikašljate?
Nikar ne zanemarite, da ne bi takoj zdravili kašlja. Kašelj je simptom, ki zahteva takojšnjo pozornost. Potrebujete? zdravilo, ki je dobro in učinkovito, na katero se morete zanesti. Poslušajte naš nasvet: vzemite
S&dercnJ
Halzam za pljuča.
(Several Balsam for Lungs), ki je prijetno zdravilo za kašel j tako pri otrocih kot pri ©draščenilu Uspeh je izvrsten. Ozdravi šege-tanje v grlu, omehča sluz, ter zdravilno in blagodejno vpliva na vnete dele. Berite, kar nam je Mr. Jos. Shranek, BFD. No. 3, Troy, • Mo., pisal 29. decembra 1917:
Severov« tablet« zoper prehlad.
(Severa's Cold and Grip Tablets) se priporočajo za zdravljenje prehlada, hri-pe, mrzlice in influence. Cena 30c.
Jugoslovansko Stavbinsko in Posofilno Društvo v Chieagu.
Posluje po zakonih države Illinois tor je ustanovljeno v svrho gospodarskega prospoha chikaškili Slovencev. Pasi je to društvo pričelo poslovati iele 3. januarja 1919, vendar ima že $o978.6o v gotovini in 8ll delnic prodanih. Delnice oddelka C, katere se prodajajo danes po $75.00, bodo vredne po petih letih $100.00.
Društvu je zagotovljen prospoh in napredejt, zato se vljudno vabi vse chikaške Slovence, da postanejo Člani tega idruštva. Društvo ni politično,'temveč le gospodarsko podporno. Priporočamo se tudi rojakom, da naj se obrnejo na nas, če rab.jo kako posojilo.
Denar se posojujo na 6 proc. obresti na zemljiSča, ali knjige (stock). GLAVNI ODBOR: J. Wukshinich, predsednice J. Steblay, tajnik.. 1840 W. 23rd St. -Tel. Canal 19S4. M. Nemanich, blagajnik^ DIREKTOBIJ: - , J. Wukshinich, Fr. Hren, J. Steblay, M. Nemanich, A. Mišja, A. Ferkull, J. Schwab, J. Stayer, J. Lukezich.

Severovo Godhard-•ko olje
< Severa 's G othard Oil) je izvrstno mazilo, ki se uporablja pri trdih mišicah in sklopih ter pri 'bolečinah v prsih, ki so posledica prehlada in revmtizma. Cena 30 in 60c.
Severov Antisepsol
(Severa's Antisepsol) je izborno gr-Kalno sredstvo za bolni vrat ali pri izgubi glasu vsled prehlada. Pri nosnem prehladu in nahodu se naj rabi kot nosno mazilo. Cena 35 centov.
| ^»-VBW! \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\v\\\\\V%\^
i Telefon: Canal 80
'A	\	S
\
___________________________j
Martin Nemanich
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111.
. Rojaki Slovenci vedno dobro došlil
"Pil sem nekaj mrzle vode in lo mi je udarilo na pl juča, vsled česar sem dobil suh kašelj, ki me je hotel zadaviti, kadarkoli sem pričel kaši jat i. Porabil sem poldrugo steklenico Severovet/a balzama za pljuča in kašelj je skoro popolnoma izginil. To je najboljše zdravilo za kašelj, katero se more dobiti za denar. Brez njega ne morem biti in ga imam vedno v svoji hiši".
Poskusite tudi vi! V kratkem se bodete prepričali, da smo vam prav svetovali. Severov balzam za pljuča se . mora jemati pri zdravljenju kašlja, hripavosti, bronhijalnega kašlja in pri srčnem kašljanju pri influenci.
Cena: 25 in 50 ct.
Severov
želodčni grenčec
(Severa's Stomach Bitters) se priporoča kot tonika za slab želodec, posebno za slabe in stare ljudi. Daje dober tek. Cena 75c in $1.50.
Severovo zdravilo za obisti in jetra
(Severa'9 Kidney and Liver Remedy)
napravi dobro delo pri zdravljenju bolezni v ledicah in mehurju. Vzemite to zdravilo, ki vam odprhvi bolečine v hrbtu. Cena 75c in $1.25.
Severov Krvočistilec
(Severa's Blood Purifier) se mora jemati zgodaj spomladi, da oči3ti in ojači kri. Vstavi mozole in izpuščaje. Cena $1.25.
Zahtevajte ta in druga Severova zdravila v vaši krajevni lekarni. Vsak lekarnar bo vesel, da vam bo mogel postreči ali pa naročiti zdravilo za vas. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vašem kraj u, pošljite naroČilo skupno s potrebnim zneskom naravnost nam.
W. F. SEVERA CO.,	Cedar Rapid«, Iowa
Ne strašite se!
m^t^mmmmrntnmmmmmmmi^i^^m^mm^^mm-mm^mm^i
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na hra-nilnih ulogah
j: 3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako z?pet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljndno postreieni po ■vojem rojak«.
Nasa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari krat 'am sedaj ne svetujemo pošiljati, tndl ne po breziičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo, v najem varnostne skrinjice po $8.00 na leto za staranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nate banka je depontni urad za zvezno poatao hranilnico, mm mesto Joliet, z« okraj Will, z« državo Illinois 2» z* vlado Zdrvuzih držav.
Odprto vsaki dan, razon nedelj in prsznikov, od 0. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,006. Rezervni sklad $360,000.
Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v druzm.ih.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
MARMA SLU"
182f If 2M
Plcaf. IM.^
iskalna in s driJt.
ml* dovoljenje« potrjena BABIOA
vmkia la krviilua u,
* Spominjaj so prijaznih tlcjajg <p-ugih. na taka svoja lastna lajanja pa pozabi.
Če
ni človek že za drugo sposoben, je pa morda sposoben za fine izgovore in opravičevanja.
Junaštvo in zvestoba
TELEFON CANAL 0017
Frank Grill's Dairy
Prva »UvcMko-Mrvaik«
IVI LEKARNA
1818 W. Mad Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvaiam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velesDoitovajem Frank'Grill, slo vensko-hrvaški mlekar
Nadaljevanje.
Tvrfka E. Bachman,iflkorp.
ZASTAVE, &EGALUI IN ELI. zn5 DRUŠTVEN« POTREB. ftČOT.
2107 8. Hamlin Ave., Chicago, ni Telafon: Lawmdala 441.
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujeta nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na
NAK0DN0 TISKARNO, 2141-51 Bine lslaad Ave., Chicago, 01.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljil set glede eene, točnosti in okusnega dela. Osobito vsm priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižiee za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za 'izplačevanje bolniške podpore in drugih irdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
K7- Na zahtevo polijemo vsakemu društvu vzoree gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo E. S. K. Jednote".
TISKOVINE
Posebne cene za slavna društva, cerkvene in iolske upravitelja, trgovce in zasebnike.
500 papirjev..........$2.00
500 kuvert............ 1.76
260 vel. kuvert........ 1-76
600 vstopnic.......... 1-50
Bolnlik« lUt«. nakasnie« !s pobotale*
po lato tako nitki ceni. Pilit« nam za ceno predno naročit« ! pravila in tinkovin« kje dražjo.
AMERIKA NSKI SLOVENEC. 1006 N. Chicago St., Joliat, III.
Bkoro ie 30 let se Trinerjeva sdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravoga vrro-ka. ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati sa potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolorni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi let. so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasao žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« ilaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in <mge delavee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite ji v vseh lekarnah.
T DI Al ED ICU I IIIIIICIIT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti I VlIliCKJtV LINIIHtN I v slufaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-
■ ■■■■•»■■IP"« isimillfcll ■	otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v sadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Triperjev Antiputrin
JOSEPH TRINER CO
Manufacturing Chemists
1333-1343 So. Ashland Ave
CHICAGO, ILLINOIS
Ustaaovlfena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Kašelj v Februaiju
je ta banka varno čuvala in dr/ala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000,00. Preostanek glavnke in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v
r:r T; ? «3. najstarejši in največji banki v jo uetu.
9QL Narasti« obresti si pillatm pripisujejo k glavnici, On/ ® W ali pa Izplaiujaja na hranilna uloge od $1.00 naprej. &/0
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
aJollet,	Illinois.
"ljudska banka".
Several
Balsam for Lmtf s
(Severov Balzam za Pljuča). Dobi se v vseh lekarnah. Kupite ga lahko kadar ga rabite. Dobro je pa da
e imate steklenico vedno v hiši. varovanje je proti kašlju, prehladu, hripavosti in bolečine v grlu. Poskusite ga danes. Cena 25 in 50 centov. .