Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
¡¡CM
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverlenlštvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnino za list Za oglase in r«-klamne notice vseh vrat ja plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197.
Naroinlke za 5. številko Zvonžka nam Javite zanesljivo do 20. t. m. Učiteljstvo bodočnosti in Javnost.
Tovariš Mrovlje in jaz razpravljava zadnji čas o učiteljski izobrazbi.
Treba ie. da pokažemo zanimanje za ta problem, želeč. da se tudi ostala javnost oglasi s svojimi nazori. Toda za šolska vprašanja in vprašanja glede naše izobrazbe javnost nima nasvetov, ker ima za to premalo zanimanja.
Ona smatra učitelja za človeka, ki zna postopati z abecednikom, računalom in z nagačenimi živalmi. Jasno ie, da ie vsled tega povečini proti akademiziranju učiteljstva in želi. da učitelj ostane ona vrla. socialno trpeča in nekoliko smešna figura, kakor je bil do sedaj. Le tu in tam se zavzame v naš prilog eden ali drugi, toda to vse ie le pesek v oči.
Česa nam je treba?
Oglašati se moramo in javnost informirati. da nas bo razumela. V skladu z javnostjo se moramo boriti, boriti pa se moramo, da skrbimo s tem za svoje naslednike, kakor so naši predniki skrbeli za nas.
Ako bomo dvignili naš stan. bomo kulturno dvigali tudi narod. Nasprotniki trdijo, da učitelju za poučevanje vaških paglavcev in nemirnežev industrijskega proletariata ni treba višje akademske izobrazbe.
Ti ljudie ne morejo razumeti, da bo perspektiva delovanja novega učitelja veliko večja kot je do sedaj. Njemu spa-.da bodoči narod vsai v temeljni stopnji osnovne šole. Kako veliko nalogo iirr*. da utrdi ta fundament naroda. Preosno-va naroda mora intelektualno, nravno, glede svetovnega naziranja prodreti in narod dvigniti v višje človečansfrvo.
Zato je treba učitelju, da se zaveda vezi s skupnim kulturnim razvojem, treba ie da ima prost polet duha. znanstveno ostrost presojevanj, notranjo gibčnost in voljo ustvarjati.
Bodoči učitelj, katerega izobrazba se bo odigravala na višji ravnini duha. bo prinašal s seboj znanstvo, spoznanja in impuls. kar ga bo usposabljalo ustvarit, novo samoniklo osebnost izobraže-vatelja, ki bo morebiti manj popularen, a bolj z duhom prežet.
Z novim učiteljstvom se bo osnovno šolstvo oprostilo vseh zadržujočih spon. ki sedai delo učiteljstva ovirajo.
V duhu gleda človek v bodočnost, vidi novega učitelja, njegovo izvenšol-sko delovanje, vidi preobrazbo naroda in novo zarjo, ki obžareva preljubljeni naš narod.	Leo P.
Državljanske pravice učiteljstva in politika.
Prosvetni minister g. Si. Kadič je objavil t „Doma" sledeči članek:
»Še danes je mnogo gospode, zlasti po vaseh, prepričano, da mora imeti se-Ijački narod v vsaki vasi nekoga, ki ga vodi. Pred svetovno vojno so bili žali-bože tega mnenja tudi nekateri kmetje. In vsi vemo, da ie bilo ravno to mišljenje glavna zapreka za razširjenje seljaškega gibanja. Po svetovni vojni — hvala Bogu — tega mišljenja ni več med kmet-skim narodom, ie pa še vedno razširjeno med gospodo. Tako so se med drugimi postavili po vaseh za »voditelje« tudi mnogi učitelji. Eni,so to delali, da se prikupijo predpostavljenim, drugi iz prepričanja. da je narod'čreda, kateri ie v vsaki vasi potreben pastir. Bilo pa ie tudi takih, ki so to delali iz političnega prepričanja in iz želje za delom. O prvih in drugih ne bomo govorili, ker tih ie narod že pogazil.
Oni učitelji in profesorji na, ki iz prepričanja aktivno sodelujejo v političnih organizacijah v uverenju. da s tem koristijo kmetskemu narodu, nai se samo spomnijo, koliko ima učitelj na vasi — če ie mož na svojem mestu — prilike za delo v izvenšolskem času Tu so se-ljačke sloge (hrvatsko kmetsko prosvetno društvo), hrvatska seljačka prosvetna in dobrodelna društva, pa pevski in tam-buraški zbori in sokolski odseki: nadalje analfabetski in naobraževalni tečaji; vzorna gospodarstva, predavanja o gospodarstvu in higieni itd. In mi vsi vemo, kako je kmetsko ljudstvo veselo, če ima v svoji sredi učitelja, ki se hoče baviti s temi stvarmi.
Zato naj se vsi učitelji in profesorji v prvi vrsti bavijo s tem prosvetnim delom in nai ne vstopajo v odbore politič-
LISTEK.
Za otroka...
»Začnite z boljšim opazovanjem in proučavanjem vaših gojencev, kajti gotovo jih sploh ne poznate.« 163 let je preteklo. odkar je poslal Rousseau s temi besedami Emila v svet, da zlomi staro nasilje nad otrokom ter pripravi tla za novo pojmovanje vzgoje. Šele v zadnjih dece-nijih zavzemajo valovi preorijentacije pri drugih narodih vedno večje kroge. Pri nas teče mirno vse po izglajenih 'starih tirih naprej, kakor da ne bi bilo nikdar Rousseauja. kakor da mu ne'bi sledili Pestalozzi. Tolstoj in brezštevilo modernih reformatorjev, ki sejejo seme za vzgojo bodočnosti.
V Švici. Rusiji. Nemčiji, Angliji, Belgiji, Češki. Nizozemski, Italiji, celo v Španiji in Bulgariji imamo moderne pedagoške struje. ki bude smisel za otroka, ki se borijo za novo vzgojo. Mi se prepiramo za urnike, učno snov in učne načrte; rokotvorni poduk nam ie višek modrosti Manjka nam temelja za široko potezno reformo vsega vzgojstva. tal, na katerih stoje moderni reformatorji vzgoje.
Ta temeli tvori poznanje otroka in njegovega razvoja, poznanje zakonov, Po katerih se razvije. in miljeja, v katerem raste. Pri drugih narodih je tozadev-
nih strank. Samo po sebi se razume, da morejo učitelji kakor v vsaki drugi stvari. tako tudi v politiki podati svoje nasvete m mišljenje, če od njih ljudje to zahtevajo. Toda za sodelovanje v odborih političnih strank ne morejo imeti učitelji, ako se z vso vnemo posvete šoli in pro-sveti, niti časa in — hvala Bogu — to pri nas Hrvatih ni niti potrebno.
To priporočam vsem učiteljem in tudi onemu, ki pripada HSS. ko tudi onim. ki pripadajo drugim političnim strankam. Če ne bi pomagal ta prijateljski nasvet, bom izdal naredbo, s katero se bo prepovedalo učiteljem in profesorjem. da so kakršnikoli funkcionarji v političnih organizacijah.
Stjepan Radič, predsednik HSS in minister orosvete.«
Ta članek ie našel mnogo odmeva v naši javnosti:
»Narodni Dnevnik« piše o
tem:
Mislimo, da ustrezamo vsem učiteljem, če v informacijo objavimo ta Radi-čev članek, ki ga oa v vsem ne odobravamo. In to zlasti z ozirom na slovensko učiteljstvo: Ni treba posebej naglašati, da med slovenskimi učitelji ni nikdar vladal nazor, da je kmet čreda. Ni bilo sicer vedno vse v redu, toda do takega nazora se slovensko učiteljstvo ni nikoli izpozabilo. Najsijajnejša priča ie v tem oziru zlasti starejše učiteljstvo. ki je bilo kmetu vedno zvest in dober učitelj. Podružnice Kmetijske družbe, čebelarska društva in sploh prosvetno delo na deželi pričajo o vsem tem knjige.
Glavna naloga učitelja ie brez dvoma prosvetno delo v šoli in izven nje. In učitelj, ki to delo vrši. ie javen delavec, zato Pa tudi interesiran na javnih dogodkih. Že vsled tega in brez ozira na njegove ustavno zajamčene državljanske pravice, ima učiteli pravico, da se udej-stvuie tudi v političnem življenju. Seveda se mora to udejstvovanje vršiti tako. da ne trpi šola in njen ugled. Toda. če se to upošteva, potem tudi ni vzroka, da se prosvetni delavec ne bi smel udej-stvovati v političnem življenju. Nasprotno smo prepričani, da bi naše .iavno življenje samo pridobilo, če bi se v njem uveljavili tudi zaslužni in spošobni prosvetni delavci. Saj je strankarstvo naše
politično življenje vrglo na tako nizko stoonjo. da bo le skupno delo vseh kulturnih delavcev potegnilo naše javno življenje iz sedanje nizike stopnje.
Končno pa ni tudi pozabiti, da daje tudi vsaka izvršena dolžnost do javnosti pravico do soodločevanja v javnih stvareh. Nikakor pa ni v skladu z demokratičnimi načeli, če bi se od enega zahtevalo, da sicer v iavnosti dela z vso požrtvovalnostjo. da pa v odločilnem trenutku nima nobene besede.
Tega tudi ni v interesu seljačke demokracije. ki hoče doseči veliko skupnost vsega podeželja in na podlagi te skupnosti uresničiti svoj kulturni program. ki more in mora preroditi narod.
Da ne bo nejasnosti, smatramo za potrebno, da z ozirom na Radičev članek o razmerju učiteljstva do politike, povemo tudi svoje mnenje.«
»Kmetijski list« piše v 56. številki lanskega leta pod naslovom: »Kako si pridobi učitelj ugled med kmet-skim ljudstvom?« o istem vprašanju sledeče :
»Mi podeželski ljudje smo trpini in zato ni čuda, če smo materialisti. Večna skrb in boi za obstanek nam ie ustvarila kritičnost, ki io imenujejo tudi neopravičeno nezaupljivost. Ni čuda. če se kmetje ne ogrejemo takoj za vsako novo iznajdbo. če se ne navdušujemo takoj ob lepih besedah in se ne moremo takoj ogreti tudi za osebe, ki se pojavijo med nami. Učitelji so dobrotniki ljudstva in imajo vzvišeno nalogo. Kako io izvršujejo in razumejo, je pa zelo različno. V pretežni večini moramo povedati, da so bili stari učitelji bolj obrajtani med ljudstvom. to pa zato, ker so razumeli svojo halogo drugače, kakor današnji sv£t. Pisanje. čitanje in računstvo so bili glavni predmeti stare šole. Tega so se naučili učenci prav dobro, kar vemo zlasti starejši ljudje. Poleg šolskih predmetoiv so gojili učitelji v prvi vrsti sadjarstvo in tu so imeli najlepše uspehe. Naštejte nam pa danes vzorne šolske vrtove! Zelo malo jih je. Navadno nam nudijo šolski vrtovi zelo žalostno sliko, ker so zanemarjeni do skrajnosti. Očitki oadajo na krajne šolske svete, da se ne brigajo za oskrbo vrtov. Mogoče ie to deloma res, vendar pa smo prepričani, da bodo skrbeli krajni šolski sveti za vrtove povsod,
na literatura bolj ali manj bogata. Mi pa še nimamo študije o našem otroku, ki bi lahko služila za izhodišče nadaljnjih raziskovanj, ki bi bila temelj globoke preorijentacije z ozirom na otroka, vzgo-rarod in šolo.
Zato je Pedagoško-didaktiški krožek v Mariboru započel skrbno zasnovano akcijo, ki bi naj donesla vsaj nekaj gradiva za prve početke proučavanja našega otroka V prvi vrsti sicer zanima vsakogar duševni razvoi otroka, njegove sposobnosti in potrebe na vsakokratni stopnji. To poznanje je pogoj za pravilno vzgojo, zato potrebno vsakemu učitelju. Vendar pa se moramo vsai za začetek nasloniti na hipotezo, da ie naš otrok tak. kakor je otrok drugih evropskih narodov, in da bistvenih diferenc ni. Zato lahko zaenkrat prenesemo njihove rezultate raziskovanj na naše razmere ter poskušamo določiti le korak za korakom razlike, ki so med njima.
Tega načela se ie oprijel tudi krožek! Tako smatram za najpotrebnejše, da začnemo proučevati čimprei milje, v katerem se otrok razvija, nadalje ovire, na katere trči normalni razvoi pri različnih socialnih plasteh, in višino, do katere se povzpne naš otrok pod gotovimi pogoji. Da pa dobimo potrebno gradivo za študij, je krožek izdal posebno »Po-pisnico o razvojnem stanju otroka«, ki obsega tri glavne dele: a) socialne raz-
mere; b) telesno-; c) duševno razvojno stanje otrokovo.
To popisnico razpošlje krožek za začetek približno štiridesetim šolam, in sicer: a) vsem osnovnim in meščanskim šolam v Mariboru in neposredni okolici; b) vsem šolam v Trbovljah; c) štirim šolam na Murskem polju (Sv. Križ. Ver-žej. Cven in Cezanjevci); d) štirim šolam v Halozah (Sv. Barbara. Sv. Andraž. Sv. Trojica in Sv. Duh); e) šolam: Sv. Kunigundi na Pohorju. Ribnici na Pohorju in v Remšniku pri Marenbergu. Namenoma smo izbrali tipične kraje, da lahko proučujemo vzporedno meščanskega. proletarskega. kmečkega in vini-čarskega otroka. Rezultati proučevanja bodo za vsakogar interesantni ¡n jasno se bo pokazal vpliv razmer na telesno in duševno rast otroka.
Anketa ni omejena samo na to število šol. Gotovo bo mnogo šol in učiteljev. ki jih krožek ni pritegnil k delu in ki bi z lastnega nagiba ter v interesu boljšega poznavanja otroka radi sodelovali. Vse te prosimo da se nai z dopisnico zglasijo na naslov Pedagoško-didaktiški krožek. Cankarjeva ul. 5. Maribor. Posebno dobrodošli bi nam bili podatki tipičnih šol in krajev, n. pr. kjer razsaja alkoholizem, kjer ljudje težko in veliko delajo itd.
Ker ie anketa resna in važna, apel' nuno na vse učiteljstvo. da jo tudi resno
vzame, na prei omenjene šole pa še posebno. da vse rubrike vestno in hitro izpolnijo. Podatki, ki jih dobimo na ta način od več kakor 10.000 otrok, bo stalno gradivo, iz katerega bomo črpali pri proučevanju otoka dalje časa. Za enkrat bom iaz sam uporabil podatke za široko začrtano študijo o otroku v šolski dobi, na kateri že delam. K^- ie v interesu vsega učiteljstva. da se to proučevanje tudi Dri nas že enkrat začne, pričakujem odziva.
Za eksaktno proučevanje so največ-ie važnosti točni in resnični podatki, brez olepšavama pa tudi brez fantazije. Zato še enkrat prosim sam in prosi krožek. da vse šole. ki popisnice prejmejo, iste natančno in hitro izpolnijo. Prosvetna oblast akcijo z vso vnemo podpira in bo ukrenila svoje, da bo uspela. Začnejo pa naj z delom takoj, da ga dovrše vsaj v štirinajstih dnevih. Imena vseh. ki bodo pri anketi resno sodelovali, pa bo krožek posebei objavil.
V rokah učiteljstva je. kake uspehe bo rodila anketa. Upajmo, da najboljše in da bo njej sledila tudi pri nas počasna preorijentacija z ozirom na otroka in na naloge vzgoje. Čim bolj se bomo poglobili v otroka, tem bolj se bomo bližali novi vzgoji in ž njo novemu življenju.
Maribor, dne 1. iari. 1926.
Dr. Žgeč Franjo.
Učitelji-knjižničarji! Skrbite, da bodo knjižnice nabavljale knjige iz založbe Učiteljske tiskarne!
kjer kaže učitelj zanimanje za vrtnarstvo in ga bodo tudi podpirali.
Krajni šolski sveti nimajo danes ¡pri namestitvi učiteljev nobene besede več, kar v mnogih slučajih ni prav Zato se dostikrat zgodi, da dobi učitelj na vrtu popolnoma nevrednega naslednika in da propade vsled nedelavnosti v Dar letih vrt popolnoma. Zato naj bi kraini šolski sveti v/lic temu. da nimajo pravice pri odloče^auiu učiteljskih služb, zahtevali od v,Sia šolske oblasti, da nastavi ta v krajih, kjer deluje dober šolski sadjar in vrtnar, pa kraj zapusti, drugega, ki se bode v istem smislu udejstvoval v gospodarsko korist kraja in dkolice. Ponekod so se vršili prav lepi gospodarski in gospodinjski tečaji, ki so iih brez stroškov za občine priredili naši vrli učitelji. Ali se ne bi mogli vršiti taki tečaji povsod? V zimskem času. ko ni dela zunaj — so dolgi večeri, bi se vaška mladina prav lahko zbirala Okoli šolske peči. kjer bi učitelj razlagal gospodarske stvari. Take vrste večerna šola je za .vse fante koristna in si učitelj pridobi s tem mnogo ugleda. Danes se prirejajo ipo šolah iskorai povsod igre ali predstave. To je sicer nekaj lepega in zabavnega, vendar se nam zdi. da ni to neobhodno potrebno. Zabava jn počitek pride šele po dovršenem delu. Zato se tiam zdi. da je mnogo boljše oprijeti se na deželi gospodarskega dela. kakor na zabave. Dela ie dovolj na kmetih Kmetijske podružnice, občine, zadruge itd. potrebujejo tajnikov in te posle prav lahko opravljajo učitelji. Precej jih deluje v tem smislu in uživajo tudi splošen ugled. Taka mesta so navadno združena tudi s kakšnimi nagra-
dami v denarju, če pa tega ni. Se pa kmetje iprav radi oddolžijo z domačimi pridelki, kar tudi prav pride.
Učiteljev'politikov, kakor tudi du-hovnikov-politikov pa ljudstvo ne mara. kar tu odkrito povemo. Zaupanja nimamo tudi do takih, kj ne pridejo nikoli med nas. in ialiaio samo trste stare šolske paragrafe, ki nam delajo včasih (preglavice. dasi bi se dalo temu izogniti.
Učitelje, ki delajo v kmečkem smislu na gospodarskem polju, pa spoštujemo globoko v svojem srcu. če tudi tega kot preprosti kmetje ne moremo ,na zunaj vedno pokazati. Učitelji, delujte za gospodarski napredek našega podeželja, pa boste imeli vedno ugled in vso našo zaščito!«
»S 1 o v e 11 e c« pripominja k članku prosvetnega ministra sledeče:
»Ne tajimo, da jedro Radičevega nasveta ne bi bilo dobro. Učitelj spada v prvi vrsti v šolo in naj opravlja vestno svoje uradne dolžnosti. Pozablja pa Radič, da je učitelj tudi državljan, ki ima v ustavi zajamčeno pravico do svobodnega (političnega udejstvovanja in ki se ne da ukiniti z nobeno naredbo Da bi hotel ali mogel Radič odvzeti vse državljanske pravice učiteljem ali vsemu urad-ništvu sploh in jih tozadevno izenačiti n pr. s častniki, ki tudi nitnaio (pravice vtikati se v poliiko. ni prav verjetno, verjetno Da ie. da hoče preprečiti razne zlorabe, ki so se doslej dogajale ravno na šolskem polju glede politike. Ako namerava to. bo žel zahvalo, ako pa poide predaleč, bo trpel nosledice sam.«
Kot kronisti beležimo te vesti.
Javnosti, vsem šolam humanim in kulturnim društvom predvsem pa antialkoholnim
organizacijam!
Široka javnost vsaj v besedah obsoja grozno narodovo pijančevanje ter spremlja vsako antialkoholno akcijo s precejšnjo naklonjenostjo. Antialkoholni pokret pri nas ni nov, temveč bo kmalu star že 25 let. Kljub temu ni treznost nič napredovala — nasprotno je Slovenija vsak dan bolj zapita in krvava. Prizadeva se mnogostransko. da se alkoholizem omejj in popolnoma odpravi.
šola poizkuša storiti svojo dolžnost, človekoljubna društva žele celiti rane mnogim alkoholovim žrtvam. Kultuima. predvsem pa telovadna in športna društva stremijo obvarovati naš narod pred telesnim in duševnim propadanjem ter si prizadevajo dokazati javnosti, kako je njih delo usmerjeno proti alkoholizmu. I antialkoholne organizacije žele rešiti pri nas alkoholno vprašanje.
Napori so torej tu. uspehov pa ni — vsaj toliko ne. kolikor bi to odgovarjalo naporom.
Zakaj ni žeLienih uspehov?
Zdravniki, posebno oni, ki delujejo na polju narodovega zdravja, se dobro zavedajo velikega pomena protialkohol-nega delovanja. Prepričani >so tudi, da je vzrok vsem neuspehom v boju proti alkoholizmu nepopolnost in nekorenitost protialkoholnega boja.
Ali zamore javnost, ki z besedami pobija alkoholizem, sama pa pije, uspešno delovati proti alkoholni bolezni celega naroda?
Ali zamore šola. ki nima sistematično 'sestavljenega programa antialkohol-nega pouka uspešno vršiti svojo nalogo za streznjenje naroda?
Ali zamore abstinentno 'učiteljsko, ki nima svoje lastne abstinentske organizacije s polnim uspehom vršiti . svoj poklic?
Ali zamore človekoljubno in kulturno društvo, predvsem pa telovadno in športno društvo z uspehom vplivati na svojo okolico v smislu svojih idej. če si pridobiva denar za svoje društveno delovanje z alkoholnimi veselicami?
V borbi proti alkoholizmu nujno potrebujemo enotnega sistema, enotnih načel. Glavni predpogoj boja proti alkoholizmu je popolna abstinenca. Samo popolna abstinenca bo iztrgala slovenski narod bolezni, trpljenju in revščini, ki so le premnogokrat posledica pijančevanja. Zalibog starejši po večini ne razumevajo utemeljenosti te zahteve, zato pa se je treba obrniti predvsem k mladini. Da je treba mladino protialkoholno vzgajati, to zahtevajo vsi resni vzgojitelji brez debate.
Kai naj stori šola?
Na imenovanih načelih dosledne abstinence priporočajo podpisani abstinent-ni zdravniki šoli sledeči sistem protial-koholne vzgoje. V šolah naj se snujejo šolske abstinenčne organizacije, bilo pod imenom »Mladi Junaki« ali pa »Kol Sa-veza Trezvene Mladeži«. Te organiza-
cije naj vodijo po možnosti abstinentu! učitelji. Mladina, ki je že sama po sebi radikalna, naj se vzgaja v smislu rad i-k a 1 n e popolne abstinence po imenovanih načelih in z iasnimi cilji brezalkoholnega gospodarstva. Voditelj te organizacije naj ne pripusti šoli doraščajoče mladine sami sebi. temveč naj ustanovi tej mladini lastna abonentska društva za odrasle. Ta društva pa naj ne bodo samo torišče borbe proti alkoholizmu, marveč naj bodo podlaga za splošno zdravstveno propagando prosvete. S tem bo postala šola potom požrtvovalnega učiteljstva. ki bo delalo roko v roki z absti-nentnim zdravništvom — naša rešitev.
Pozivamo vsa športna in telovadna društva, čijih nameri ie pravzaprav po-
speševati in ohraniti zdravje članstvu, katerim ie res ležeče na dobrobiti dru-štvenikov. da uvedejo v društva, med naraščaj kakor tudi med odraslo članstvo' čimpreje obvezno popolno abstinenco.
Ravno tako ie potrebno, da vse ostale organizacije, na katere se v naslovu obračamo, sodelujejo pri imenovanem vzgojnem delu ter v interesu mladine odpravijo neštete nedoslednosti.
To smatrajo podpisani abstinentih zdravniki potrebnim, povedati našemu narodu za novo leto
Ljubljana, dne 31. dec. 1925.
Dr. Justin, dr. Meršol, dr. Mikič. dr. Pire. dr. Rak, dr. Šarič.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
Iz Čehosiovaške.
ERNEST ŠUŠTERŠIČ:
—čh Apel češkoslovaškega uči.eij-
stva na vlado Ob priliki, ko ie predsednik vlade A. Švehla proglasil, da bo treba posvetiti vse sile glavno notranjemu delu v državi, se ie priglasilo češkoslovaško učiteljstvo tudi k temu gigantskemu delu. Pošteno hoče sodelovati pri notranji zgradbi svoje države z vestnim delom v šoli in med ljudstvom v nade.ii, da bodo sedanja vladna večina, njeni re-prezentanti ter odgovorni činitelii prav cenili to delovanje in da bo nastalo tako med učiteljstvom ter odgovornimi či-nitelji soglasje, vzajemno zaupanje in podpora.
Ker je predsednik vlade izjavil, da prevzema nova vladna večina vse obveze od prejšnje večine in ker vsebujejo te tudi obljubo, katero ie dal Švehla v vprašanju plače, zato se učiteljstvo sedaj sklicuje na dane obljube ter opominja vlado, da jih izpolni, predvsem, da bi se dosegla pariteta učiteljstva z državnim uradništvom. ki ima enakovredno izobrazbo.
Novi minister šolstva in narodne prosvete dr. Otakar Srdinko ie profesor na Karlovi univerzi in predstojnik histološko-embriološkega zavoda zdravniške fakultete. Kot pristaš republikanske stranke je bil v narodni skupščini predsednik kulturnega odbora poslanske zbornice ¡11 generalni referent za državni proračun v splošnem ter posebej za prosvetni. Še za Avstrije se ie pečal s političnimi vprašanji češkega šolstva.
—čh .1. Turna končuje v »Češkem Učitelju« važno razpravo »Masarykov vpliv na češkega učitelja in češko šolo . Iz tega povzemamo: Masaryk je priporočal učiteljstvu, da se stanovsko ne organizira samo radi materialnih vprašanj, ampak glavno za reformo šolstva, češ, da šolski zakoni .¡e rode sadov v šolstvu. ako ostanejo le na papirju, ker tu odločuje duh. ki vlada med učiteljstvom.
Boji učiteljstva za svobodo šole in za izboljšanje gmotnih razmer so imeli v Ma saryku vedno hrabrega sobojevnika. Nastopal ie tudi rad na učiteljskih zborovanjih s predavanji, n. pr. »O pomenu šole in izobrazbe«, »O verski svobodi in o svobodi prepričanja«. Bil ie za to. da bi učiteljske plače prevzela država. Jos. Černv piše, da more učitelj-inteligein s spisi Masarykovimi napraviti iz sebe tvoren organ kulture. Najboljši učitelji povdarjajo visoko vzgojno, moralno in reformatorsko ceno teh spisov, s katerimi ie dosegel filozof preobrat v dušah češkega učiteljstva in. ie vzgojil v njih nove ljudi.
Za šolsko delo je Masarvk začrtal premišljene, enotne smernice kakor nik-do pred njim in nikdo za njim. Turna dokazuje. da te 'Smernice niso ostale na papirju, ker ie češko učiteljstvo delovalo in se izobraževalo v njihovem duhu. Nt. koncu pravi pisatelj: »Jasno si spraviti v zavest in premisliti Masarvkov program bi pomenilo priti z današnje pedagoške nejasnosti, razbitosti k enotnosti vsega našega dela.« Zato kliče: »Nazaj k Masaryku!«
—čh Obramba mlajšega uč.eljstva pred očitanji starih. Nfšmo samo mi mladi krivi, ampak tudi vi stari, da ne vlada med nami soglasje in da tičimo že toliko časa na mrtvi točki, kar se tiče vprašanja tega medsebonega odnosa. Stari očitajo: »Ne izpolnjujete organizačnih obvez.« Mladi: »Mnogi izmed vas sede v šolski službi še po odsluženju. Imamo 3000 mladih brez kruha, a vi vztrajate v službi, ker se bojite za stanovanja, kurivo in radi zmanjšanih prejemkov.' Stari: »Ogibate se zborovanj.« Mladi: »Vzeli ste patent na pametne misli, nas pa prezirate na zborovanjih in naše misli tudi. pa naj so še tako dobre. Pri zborovanjih se pečajrno bolj s šolskimi in stanovskimi vprašanji, za kar se vi pre-malo menite.« — Ako se te stvari odpravijo. tedaj se združi naša navdušenost z vašo izkušenostjo v blagor našega šolstva in naroda.«
SploSne vesti.
—	Poročilo in resolucije iz seje Glav-nega odbora UJU prinesemo v prihodnji številki, ker ie to poročilo na dnevnem redu seje širjega sosveta.
—	Nov zakonski načrt za ljudske šole. Listi poročajo; Pod predsedništvom
LISTEK.
Koncert „Grafike".
Malo pozno prihajam s tem poročilom, pa mislim, da ie v prid ne le dobri in lepi kulturni stvari, ampak tudi učiteljstvu, ki goji petje in glasbo, ako čita tudi v našem stanovskem listu o koncertu pevskega odseka »Grafike« v Ljubljani, četudi so naši dnevniki pisali.o tem koncertu že pred tremi tedni.
Nekako sredi ravnokar minulega leta si ie tiskarsko društvo »Grafika« v Ljubljani ustanovilo svoj lasten pevski odsek, ki sodelujejo v njem izključno tiskanji. stavci in nameščenci iz vseh ljubljanskih tiskaren. Ta pevski zbor šteje sedaj le 25 moških grl; skorai vsi pevci so sami novinci, začetniki, le menda 5 je starejših, izkušenih pevcev, ki so že poprej. sodelovali v drugih pevskih zborih. Vsega občudovanja in obenem vsega priznanja ie vreden njihov pevovodia. gosp. G r o b m i n g . profesor glasbe na ljub-
ljanskem učiteljišču, da ie v razmerno kratkem času ustvaril iz teh inteligentnih mož in fantov mlad in čil pevski zbor, ki mu ie zvesto udan in poslušen, zakaj pozorno in disciplinirano sledi vsem umerjenim, premišljenim migljajem njegove vešče roke. To je pokazal prvi koncert dne 21. decembra pr. 1 v Filhar-ntonični dvorani. V lepem redu,sigurno in samozavestno so nastopali pevci na oder.
Program je obsegal moške zbore lažjega sloga, kar ie za začetek vsekakor prav umestno. Pevci so verno zrli v svojega pevovodjo. zato ie bilo njihovo pevsko predavanje naravnost vzorno: glasovi izbrani, točen vpad. razločen in jasen izgovor, pravilen ritem in Skrbno priučena dinamika, ki pa je bila včasih celo malo preostra. To so pač glavni pogoji za dobro, lepo in pravilno petje. Ej. vsak učitelj-pevovodja dobro ve. koliko časa in truda ga stane, preden priuči svoj pevski zbor vseh teh pevskih predpisov!
Pevski odsek »Grafika«, 25 pevcev-junakov je na prvem koncertu nad vse
častno rešilo svojo nalogo. Njhov uspeh je bil v moralnem pogledu popoln. Zato ie pa tudi občinstvo, ki je napolnilo Fil-harmonično dvorano do zadnjega kotička. dalo duška svojim vzradoščeni-m ču-tilom z oduševljenim ploskanjem in z glasnim priznanjem
Po odmoru je nastopila godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom gosp. višjega kapelnika. majorja dr. Čerina, in s priznano točnostjo izvajala Niifolaievo overturo k operi »Vesele žene \vindsorske«. V zadnji točki programa. v Griegovem daljšem moškem zboru z bariton Jsolom in orkestrom »Nova zemlja« se je g. Grobming izkazal kot jako spreten dirigent, ki ie brez partiture na pamet z lahkoto obvladal zbor in orkester.
Pevskemu odseku »Grafike« smo hvaležni za lep glasbeni užitek. Iskreno mu častitamo na prvem tako častnem uspehu ter mu kličemo: Vztrajno kvišku!
dr. Z. Čajkovca. načelnika prosvetnega ministrstva se je ustanovila komisija, ki bo izdelala nov zakonski načrt o ljudskih šolah v duhu St. Radičeve prosvetne politike.
—	»Prosvetni Glasnik«. V prosvetnem ministrstvu se ie vršila konferenca načelnikov, na kateri so obravnavali vprašanja organizacije ministrstva. Pri tej priliki so sklenili, naj izhaja odslej službeno glasilo ministrstva »Prosvetni Glasnik« v rednih rokih in da izide prva številka v januarju. Istočasno preneha izhajati »Osnovna Nastava«.
—	Prosvetno ministrstvo ie imenovalo za izredne člane glavnega prosvetnega sveta od Slovencev sledeče gospode : dr. Drag. Lončarja, dr. Karla O z v a il d a . Vseučiliškega profesorja. Ivana Štruklja, nadučitelja in. ravnatelja Josipa T o m i n š k a iz Maribora.
—	Umrl še nadučitelj v polk. Simon Ješovnik v Št. Rupertu v Slov. goricah v 82. letu svoje starosti dne 30. decembra m. 1. Bil je častni član okrajnega učiteljskega društva za okraj Sv. Lenart v Slovenskih goricah.
—	Poročil se je tov. Drago Zupan čič s tovarišico Martino Sekulovo. Bilo srečno!
—	Prekinurje — Murska Sobota. Na
zadnji opomin v »Tovarišu« se razun 10 ni nobeden odzval. Članstvo je dolžno
Učitelji-Sokoli! Skrbite, da bodo nabavljali člani knjige iz založbe Učiteljske knjigarne!
na članarini za 1925. leto 9674 Din. ra^-ven tega so nekateri zamudniki ¡z 1924. leta. Mislim, da ni treba več pisati o tem. Izvajamo: Kdor do IS. januarja 1926. leta ne poravna članarine, se mu z istim dnevom ustavijo listi, črta iz imenika i« dolžni znesek brezobzirno po^om odvetnika iztirja.
Občni zbor »Svete Vojske« se vrši v nedeljo dne 10. ianuaria 1926 v Ljubljani (»Rokodelski dom«), in sicer ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom- 1 Otvoritev in pozdrav. 2 Poročilo odbora. 3. Samostojni predlogi, ki jih ie treba štiri dni pred občnim zborom prijaviti. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti — Popoldne se vrši v istih /prostorih ob 16. uri brezalkoholna prireditev, h kateri vabimo vse prijatelje treznostnega pdkreta. Vstopnine ni. — Odbor.
—	Občni zbor osrednje zadruge »Brezalkoholna Produkcija« z. z o. z. v Ljubljani se vrši dne 10. januarja 192G ob 14. uri v poslovnih prostorih zadruge na Poljanskem nasipu 10. — Načelstvo.
—	Priporočamo najboljše PFAFF šivalne stroje posebno za šolski poduk. Ugodne cene. Za šolska vodstva poseben popust. Poduk v umetnem vezenju brezplačen. — 1 g n. V o k, Ljubljana, Novo mesto.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
—i Upokojeni po prošnji: Leopold Viher, šolski upravitelj v Sv. Janžu na Vinski goriTomaž Stani, učitelj v Rušah; Gabrijela Fižoli č. učiteljica v Tinjah.
—i Premestitve po prošnji. Marija Pegan-Šušteršič iz Zapotolka v Sv. Jurij pri Grosuplju; Helena Fran-k e iz II. deške osnovne šole na I. dekliško osnovno šolo v Ljubljani.
—i Ljubljanska oblast: Stalnost v drž. službi: Franc Berden. učitelj v Novem mestu; Peter Potočnik, učitelj v Dobrovi; Valerija Zurc. učiteljica v Šmi-helu; Josipina Perme. učiteljica v Dol. Nemški vasi; Marija Bizjak, učiteljica pri Sv. Jakobu; Štefanija Podbevšek, učiteljica na Viču; Marija Schrott, učiteljica na Jesenicah; Jožica Brezigar, učiteljica v Št. Vidu; Alojzij Šarabon, učitelj pri Sv. Ani; Valentin Frece. učitelj v Devici Mariji v Polju; Magda Rajsp, učiteljica v Kamniku; Milovan Zidar. učitelj v Starem trgu; Helena Potočnik. učiteljica v Zalogu; Miculinič Rudolf, učitelj na Bledu; Ladislav Fur-lani. učiteli v Igavasi.
—i Ljubljanska oblast: Napredovanja; V 1. grupo II. 'kategorije: Pelan Herma; Samec Franc; Schrott Erna; Orel Iva; Bohinc Josip; Schiffrer Egidij; Trobiš Justina. — V 2. gruipo II. kategorije: Aničič Matilda; Šavnik Olga; Za-vršan Frančiška; Trdina Josipina.
—i Mariborska oblast: Stalnost v 'drž. službi: Kecelj Marija, učiteljica v Sv. Križu; Labernik Ida. učiteljica v Čemšeniku; Kramberger Bogdan, učitelj v Sv. Marjeti Ob Pesnici; Pertl Marica, učiteljica v Negovi; Petrovčič Albina, učiteljica v Dravljah; Del Cott Vida. učiteljica v Dramljah; Valentina Logar, učiteljica v Sladkem vrhu; Vera Bračič, učiteljica pri Sv. Trojici v Slov. goricah: Stuliec Jakob, učitelj pri Sv. Lenartu; Milica Stupan, učiteljica v Dobrovcah; Bitenc Rado. učiteli v Svetinjah; Dolenc Leopoldina, učiteljica pri Sv. Lenartu; Hedvika Zoher. učiteljica pri Sv.Križu. -
—i Ljubljanska oblast: Napredovanja: V 1. grupo II. kategorije: Čer-nc Roža. učiteljica v Rudniku; Marija Marok. učiteljica v Ljubljani: Oabršek Vida. učiteljica v Ljubljani; Odlasek Josip, učiteli v Domžalah; Koželi Ljudevit, učitelj v Novem mestu; Julka Povšnar, učiteljica v Kokri: Mara Bitenc, učiteljica v Ljubljani; Franja Pišek. učiteljica v Kranju; Amalija Kecelj. učiteljica v Ljubljani; Josipina Zakraišek. učiteljica v Blatni Brezovici. — V 2. grupo II. kategorije; Lina Čuček, učiteljica v Mirni peči; Mara Vidic, učiteljica v Ljubljani; Mara Jarec, učiteljica v Hrtušici; Marija Komar, učiteljica pri Sv Joštu; Henrika Vorschitz. učiteljica v Trbovljah-Vode : Josip Jerše. učitelj v Naklem; Roza Se-liškar. učiteljica v Cerkljah; JankoSkuf-ca. učitelj na Drenovem griču; Marija Žirovnik, učiteljica v Kropi; Ana Celnar. učiteljica v Zalogu. — V 3. grupo II. kategorije: Štefan Schein. učitelj v Jezeru; Ivana Prosenc, učiteljica v Št. Vidu;
Matilda Dolenc, učiteljica v Planini; Štefanija Leveč, učiteljica v Blagovici; Marija Kuhelj. učiteljica v Tržiču; Janez Jalen. veroučiteli v Mostah; Cirila Zupane, učiteljica v Kočevju; Viktorija Rant. učiteljica v Šmartnem; Anica Lazar. učiteljica v Poljanah. — V 4. grupo II. kategorije: Terezija Hočevar, učiteljica v Begunjah; Alojzija Debeljak, učiteljica v Ljubljani; Milica Maček, učiteljica v Laškem; Olga Bencina, učiteljica v Cerkljah; Franja Fakin. učiteljica v Mostah; Vera Jarc. učiteljica v Sostrem: Mira Radin. učiteljica v Čemeči vaisi: Ivanka Pucelj. učiteljica v Veliki Dolini: Fran Bitenc, učitelj v Veliki Dolini; Josip Mrak. učitelj v Mengšu.
—i Mariborska oblast: Napredovanja: V 1. grupo II. kategorije: Strigl Anton, učitelj v Keblju: Jelica Kmc-Jug učiteljica v Ločah; Kopriva Lmihja, učiteljica v Spodnji Polskavi; Bibijana Jalkše, učiteljica na Vranskem; Marija Weber učiteljica v Teznu; Janko Krzic, učiteli v Ločah; Ludovik Petrič. učitelj v Mariboru; Ljudmila Skrbinšek. učiteljica v Framu — V 2. grupo II. kategorije: Dušan Šestan, učiteli v Ptuju: Janko Živko, učitelj v Studenicah: Marica Lutman, učiteljica v Račah; Ljudmila Sepe, učiteljica v Celju; Josip Hergouth. učiteli v Mariboru; Franjo Luknar. učitelj v Teznu; Ivan Andrejčič, učitelj v Studencih; Ivanka Straškova. učiteljica na Sladki gori; Josip Jarh. učitelj v Orli vasi; Marija Farčnik, učiteljica v Celju; — V 3. grupo 11. kategorije: Cirila Hočevar, učiteljica v Krogu; Elza Trotha, učiteljica v Zavrču; Alojzija Tominec, učiteljica v Slovenjgradcu; Franja Schmidlechner. učiteljica v Kapeli; Olga Kraševec. učiteljica v Mariboru; /Vna Petelin, učiteljica v Mariboru. — V 4. grupo II. kategorije: Zdravko Sotošek, učiteli pri Sv. Roku; Ivana Hlebec, učiteljica pri Sv. Križu; Ernesta Vaupot, učiteljica v Velenju; Olga Me. učiteljica v Šoštanju; Slava Rautner, učiteljica v Kozjem; Marija Fabjan. učiteljica v Selnici; Jakobina Medved, učiteljica pri Sv. Petru pod Sv. Gorami.
i Napredovanja: v 1. grupo L. kategorije: Fran Karbaš, srez. šol. nadzornik v Ljutomeru, Ludovik Vari, učitelj v Poljčanah, Fran Ferjančč, strokovni učitelj v Mariboru. — V 2. grupo II. kategorije: Robert Ivanuš, učitelj v Kozjem, Viktor Schweiger, učiteli v Mariboru. Antonija Ferjančič, učiteljica v Miethsdorfu, Marija Rozman, strokovna učiteljica v Mariboru, Mihael Plaš. učitelj v Velenju, Josipina Verčko, učiteljica v Kainnici.
—i Napredovanja. Mariborska oblast: v 8. grupo I. kategorije; E,ue-sta Nemanič, profesorica v Mariboru. —
V	3. grupo II. kategorije: Fran Habe/-man. učitelj v Lajtersbergu, Franc Jau-šovec. učitelj pri Sv. Jurju ob Ščavnici, Franja Lubej-Sever, učiteljica v Ljutomeru. Josip Titan, učitelj v Puconcih. —
V	4. grupo II. kategorije: Josip Stanzer, učitelj v Mariboru.
—i Napredovanje: v 4. grupo II. kategorije: Ljudevit Vazzaz, profesor v Ljubljani. — V 1. grupo II. kategorije: Herma Pelan, učiteljica v Ljubljani, Fran Samec, učitelj v Polju pri Ljubljani, Erna Šchott, učiteljica v Šmarju-San, Iva Orel, učiteljica v Šmarju-Sap. Josip Bohinc. učitelj v Brežicah, Egidij Schiffrčr, učitelj v Breznici, Justina Trobiš-Modic. učiteljica v Bučki pri Krškem. — V 2. grupo II. kategorije: Matilda Aničič, učiteljica v Polšniku, Olga Šavnik. učiteljica v Kranju, Franja Završan, učiteljica v Dobličah, Josipina Trdina, strokovna učiteljica v Ljubljani.
—i Napredovanja: Ljubljanska oblast: v 3. grupo II. kategorije: Franja Kalan, učiteljica v Št. Vidu nad Ljubljano, lika Pleskovič-Meško, učiteljica v Trbovlje-Vodah, Marija Sežun-Sekuia, učiteljica v Rudniku, Josipina Istenč učiteljica v Dolih. Valerija Reitz, učiteljica v Boh. Srednji vasi, Viktor Porent3, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, Veko-slav Mlekuž, učitelj v Ljubljani, Franjo Stanič, učitelj v Kastvu, Angela Grego-rič-Mandelj, učiteljica v Zgornji Šiški. —
V	4. grupo II. kategorije: Iva Kune. učiteljica v Dol. Logatcu.
Učiteljski pravnik.
—§ Postopek in ureditev penzijskih prejemkov. Miinistarstvo prosvete kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Računovodstvo R. Br. 16.584. 24. avgusta 1925. Beograd. Odeljenju za Osnovnu Nastavu. Generalna Direkcija Državnog Računo-
vodstva aktom svojim D. K. Br. 85.048/25 god. od 12. avg. t. g. dostavila nam je razpis sledeče sa-držine: Generalna Direkcija Državnog Računovodstva donela je 18. marta 1925. god., pod D. R. Br. 30.700/25. razpis, sa kojim objašnjuje, da za izdavanje isplatnih naloga za penzije ne treba sačekati saglasnu odluku Glavne Kontrole — ako je več doneto nadležno rešenje o pravu i količini penzije. Sa istim raspisom preporučuje se i to, da se zahtevi za akontaaiju na penziju stave samo u takvim slučajevima, kada postoji kakva smetnja za donošenje definitivnog rešenja o količini penzije. Sa pismom od 12. maja 1925. god. D. R. Br. 44.160. umolio je Gospodin Ministar Finansija Glavnu Kontrolu. da se ona saglasi sa prednjim raspisom, odnosno objašnjenjem, i da o tome oba-vesti svoje područne ustanove. Na to je Glavna Kontrola sa pismom od 13. jula 1925. god. Br. 31.607. iz opšte sednice svoje od 8. jula 1925. god., donela i Gospodinu Ministru Finansija saopštila sledeču svoju odluku: Glavna Kontrola razmotrila je objašnjenje Gospodina Ministra Finansija od 12. maja 1925. god. D. R. Br. 44.160. pa je našla: da nema šta da primeti ovome objašnjenju, ali če Glavna Kontrola uvek činiti odgovornim na-rcdbodavaca i računopolagača ako se utvrdi, da dotični nije imao pravo na penziju po rešenju resornog Ministra. U vezi našega raspisa od 18. ntarta 1925. god., D. R. Br. 30.700. saopštavamo prednje naslovu znanja radi o tome. da je isto-vremeno umoljena Glavna Kontrola, da u pred-njoj svojoj odluci od 13. jula 1925. god.. Br. 31.607. obavesti sve svoje područne ustanove, radi znanja i ravnanja kod viziranja dotičnih isplatnih naloga. Čast nam je o ovome izvestiti Vas s mol-bom radi znanja ,i upravljanja. — Za Šefa Računovodstva Ministarstva Prosvete P. Knjigo-vodža Jov. M. Radanovič.
—§ Ureditev penzij optantom. Finančni minister je izdal naredbo, da imajo osebe, ki so z opcijo pridobile naše državljanstvo, pravico do penzije. v kolikor so za to dani pogoji, od onega dne, ko so postali naši državljani, to je od dne izdaje dekreta o opciji. Izplačilo penzijskih pristojbin od dneva ustanovitve do dneva izdaje dekreta o opciji ostane in suspenso do ratifikacije, oziroma konvencije. s katero se določi, kateri državi pade v breme to izplačilo.
—§ Važnejše odločbe iz finančnega zakona proračunskih dvanajstin za december 1925, januar, februar in marec 1926. (»Uradni list« št. 113. 23. decembra 1925).
Člen 6. 3. V členu 62. finančnega zakona za leto 1924./25. naj se postavijo v predzadnji in zadnji vrsti namesto besed; »do dne 1. oktobra 1925.« besede: »do dne 1. oktobra 1926«. 4. V členu 63. finančnega zakona za leto 1924./25. naj se postavijo v drugi in peti vrsti namesto besed: »za leto 1924./25.« besede: »za leto 1925.'26.«: istemu členu naj se doda nov odstavek, ki se glasi: »Izdatki po .tem členu se sinejo odobravati tudi tekom veljavnosti računskega 1. 1925.'26.«
Člen 7. 2. V členu 85. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj. junij in julii 1925 se dodaja na koncu nov stavek, ki se glasi; »To se nanaša samo na učitelje osnovnih, ne pa srednjih šol«.
Člen 9. Vse odredbe finančnega zakona za 'proračunsko leto 1924./25., kolikor niso ukinjene s členom 11. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april. maj. junij in julij 1925 ali izpreme--njene z.odredbami tega ali drugih zakonov, veljajo tudi za čas, za katerega se s tem zakonom odobrujejo krediti.
Prav tako veljajo vse odredbe zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj. junij in julij 1925 in zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925 tudi za čas. za katerega se s tem zakonom odobrujejo krediti, kolikor niso ukinjene ali ¡spremenjene z odredbami tega ali drugih zakonov. Ministrstvo za prosveto — pooblastitve.
člen 11. Minister za prosveto se pooblašča, da sme skladno s členom 94. ustave in soglasno s členom 24. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925, z delno izpremembo člena 3. uzakonjene uredbe z dne 17. junija 1920 o ustroju visoke šole za trgovino in promet v Zagrebu, pretvoriti to šolo v ekonomsko komercialno visoko šolo s činom univerzitetne fakultete, io razširiti na štiri (4) leta ter obenem, do poznejše posebne zakonske ureditve za to visoko šolo, na predlog njenega profesorskega zbora in z odobritvijo ministrskega sveta odrediti vse. česar je treba.
člen 12. Minister za prosveto se pooblašča. da sme razširiti za leto 1926. glavni prosvetni svet s tem. da imenuje nove tri redne in predpisano število izrednih članov izmed prosvetnih delavcev vse države.
člen 43. Pri ministrstvu za socialno politiko se ustanavlja fond za zidanje stanovanj državnim uradnikom. V ta fond, ki mora biti plodonosno naložen pri državni hipotekami banki, se vloži iz
teh proračunskih dvanajstin dvanajst milijonov dinarjev (partija 2126. a).
Uporabljanje denarja iz tega fonda se predpiše z uredbo, kj jo izda minister za socialno politiko po predhodni soglasnosti ministrskega sveta.
Člen 48. Civilni državni uslužbenci, ki nimajo dne 1. decembra 1925 dovršenih deset službenih let, zadobe Dravico do osebne pokojnine ko dovrše petnajst let službe, ki se iim prizna za pokojnino, in od pokojninske osnove .Um pripada za petnajst službenih lei 60%. za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1%. ako da dobe čez petintrideset let popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino.
Prav to velja za uslužbence državnih prometnih naprav, samo da iim pripada za 15 službenih let 62.5%. za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1.25% pokojninske osnove *ako da dobe čez trideset let popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino.
Uslužbenci državnih prometnih naprav, ki so navedeni v členu 26. zakona o državnem prometnem osebju in kj s'e jim obračunava pokojnina po členu 126. tega zakona, dobivajo za prvih petnajst let. ki se iim štejejo v pokojnino. 66.6% pokojninske osnove, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1.666%. tako da dobe čez petindvajset službenih let popolno pokojninsko osnovo kot pokojnino.
Začeta polovica leta se šteje za popolno.
Predpis tega člena velja povsem tudi za one uslužbence, ki vstopijo v državno službo kasneje nego dne 1. decembra 1925.
Književnost in umetnost.
Vse lu navedene knjige In publikacije se dobe v učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Frantifkanska ulica SI. 6.
Ocene.
—k Daniel De Foe: »ROBINSON CRUSOE.«
Za slovensko mladino priredil Vladimir Levstik. Z barvno naslovno sliko in 7 celostranskimi ilustracijami po izvirnih risbah Rajka Šubica. Založila Kleinmayr & Bamberg, dr. z o. z. v Ljubljani. Cena broširanemu izvodu 28,— Din, vezani knjigi 32 Din. s pošto 3,— Din več.
Ako je v besedah nemškega pesnika, da je »najboljše baš dovolj dobro za mladino«, le količkaj resnice, potem smemo ceniti slavno zgodbo o Robinsonu nad vse knjige tega sveta. Mladež vesoljne zemeljske oble je oddala zanjo svoj glas in priča zanjo leto za letom, vsak dan iznova. Ni ga kulturnega jezika, na katerega »Robinson Cru-soe« ne bi bil preveden, ni ga pismenega človeka, ki ne bi prišteval te divne knjige med najdražje spomine svojega detinstva. Še odrasli je ne moremo odpreti, ne da bi nas iznova uklenila v svoj čar. Nič čudnega ni tedaj, da je »Robinson Crusoe« od svojega prvega pojavljenja med Slovenci tudi naši mladini in našemu ljudstvu brezprimerno ljub in drag. Od stare Cafove in Parapatove izdaje pa do raznih, bolj ali manj neuspelih priredb iz novejše in najnovejše dobe je romal med narod v mnogih desettisočih izvodili. Izdaja »Robinsona«, ki je prišla te dni na trg, je v tem pogledu prava mojstrovina odličnega pisatelja in prevajalca Vladimira Levstika in mimo tega še ilustrovana z izvirnimi risbami Rajka Šubica. Roditelji, ki hočejo razveseliti svojo /deco z »Robinsonom«, ter šolske in ljudske knjižnice, ki ga žele nabaviti, se zdaj ne bodo mogle več pritoževati, da dobrega slovenskega »Robinsona« ni. Cena je spričo tega pač skrajno nizka. Lepo in vsebinsko dragoceno knjigo priporočamo kar najtopleje.
—k Bon Ton. Knjiga o lepem vedenju,« govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju. 1926. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 280. Broširana velja Din 65.—, vezana v celo platno Din 80.—, po pošti Din 3.50 več.
Slovenci smo imeli že več knjig o lepem vedenju. Pred vsemi temi ima Bon Ton to prednost,-da upošteva najnovejše predpise in običaje, ki so prišli v navado v zasebnem in javnem življenju že v povojnem času. Zlasti se ozira na dolžnosti, ki jih imamo v lastni državi ob različnih prilikah napram kralju in kraljevski rodbini, ministrom, poslanikom, konsulom ob raznih sprejemih. Bon Ton je opisan po lastnih izkušnjah ter na podlagi najnovejših in najodličnejših Bon tonov tujih literatur. Bon ton razpravlja o vedenju ob veselih in žalostnih dogodkih, o obnašanju na ulici, v družbi, pri koncertih in v gledališču ter na plesu, o vedenju v gostilni in kavarni, ali na po-setih in ob obiskih. Posebna poglavja so posvečena stanovanju in njegovi opremi. Druga govorijo o gospodarjih in poslih, družini, taščah, tretja zopet o pravilnem oblačenju itd. Knjiga je spisana v lepi slovenščini ter je izšla v jako elegantni opremi. Zato bo dobrodošla vsaki slovenski družini: izvrstno bo služila doraščajoči mladini, ki se šele uvaja v kraljestvo olike in omake,
ARGUS i9 naž najboljši Informacijski zavod_
ARGUS *lna v vseh mestih svoje poverjenike ARGUS dala Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-indu8trijsklh podjetij In privatnikov Afff!IlS.oy8 Informacije so vglkdar točne Izčrpne
In hitre___
ARGUS 88 nahaja v Vuka Karadžiča ul. II. Beograd ARGUS-ov telefon je 6-26, a brzojavni naslov Argus
Učitelji-pevci! Skrbite, da bodo naročali člani zborov knjige iz založbe Učiteljske tiskarne!

Učitelji-voditelji mladinskih organizacij! Skrbite, da bo mladina segala po knjigah Učiteljske tiskarne!
pa ludi odraslim, ki dostikrat potrebujejo vestnega svetovalca, ko se ne morejo odločiti kako naj se vedejo ali oblečejo.
—k Obrtno računstvo za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo in za železolivstvo. S sodelovanjem veleindustrijalca Avgusta Žab-karja spisal Henrik Podkrajšek, profesor v pokoju. Z odlokom oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani št. 442 z dne 22. januarja 1924 odobrena učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole in druga obrtna učilišča. Cena odobrena z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti O. br. 1599 z dne 16. septembra 1925. — Z 38 slikami in 24 geometrijskimi podobami. Cena Din 45. Ljubljana 1926. Založila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Natisnila tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
—k Računstvo za oblačilne obrte (čevljarstvo, klobučarstvo, krznarstvo, krojaštvo, dežni-karstvo, rokavičarstvo). Spisal Henrik Podkrajšek, profesor v pokoju. Z odlokom oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani št. 825 z dne 9. februarja 1924 odobrena učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole in druga obrtna učilišča. Cena odobrena z odlokom velikega župana ljubljanske oblasti O. br. 2086 z dne 6. novembra 1925. Cena Din 35. Ljubljana 1925. Založila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Natisnila tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Računstvo za oblačilne obrte je sestavljeno tako kakor »Obrtno računstvo«, ki je izšlo leta 1916. pri Graeserju na Dunaju. Nova knjiga bo torej s pridom služila vsem vajencem, ki obiskujejo pripravljalni tečaj obrtnih nadaljevalnih šol. Lepo število nalog za druge nego oblačilne obrte je najti v knjigi »Računske naloge za obrtne) šole«, ki je izšla pri Graeserju na Dunaju in jo sedaj prodaja »Državna zaloga šolskih kniig in učil« v Ljubljani.
—k F. Ks. Svoboda: Popek. Bogatin in smrt. Iz češčine prevel dr. Fr. Bradač. Zbirka gledaliških iger. Oder 13. zvezek. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din 15.—, poštnina Din 1.—.
Trinajsti zvezek »Odra« prinaša dve eno-dejanki, ki bosta podeželskim gledališkim odrom prav dobro služili. Prva Popek, veseloigra s štirimi osebami. Za Anico, hčer bogatega posestnika Grivca, se poteguje sosed Kljun, katerega pa hoče spodriniti njen nečak medicinec Ivan. Ko misli, da je že zmagal, se zaroči Anica s Kljunom. Bogatin in smrt je igra v enem dejanju. V njej nastopa šest oseb. Bogatinu nenadoma zboli žena na smrt. To priliko hoče izrabiti njegova prijateljica, da bi ga po smrti bogatinove žene pridobila za moža svoji hčeri. Bogatin pa na to ne misli. Ker noče preživeti svoje žene, izvrši samomor še predno mu javijo ženino smrt. V štirinajstem snopiču prinese »Oder« Lahovo izvirno igro Pepeluh. Zbirko toplo priporočamo.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih dru&tev v Sloveniji.
Vabila:
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 16. januarja 1926 ob 10. uri v deški šoli v Konjicah. VzDored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi 3. Poročila dru-
štvenih funkcionarjev. 4. »Šola in dom«, predava tov. Lojze Berce. 5. O sej: šir-jega sosveta UJU pov. Ljubljana poroča tovv J. Kržič. 6. Volitev novega odbora.
7.	Članarina v letu 1926. 8. Razgovor: a) o polletnih izveštajih; b) o izboru snovi zemljepisne, bajeslovne in zgodovinske vsebine za posamezne šolske okoliše konjiškega sreza. 9. Iz vprašalne skrinjice. 10. Slučajnosti. Polnoštevilna udeležba je stanovska dolžnost — Odbor "
PEDAGOŠKO - DIDAKTIČNI KROŽEK »KRIŽEVSKI« V PREKMURJU
zboruje dne 14. januarja 1926 v državni osnovni šoli v Fokovcih. Pričetek ob 10. ur Pridite vsi! — Predsednik.
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoi občni zbor dne 14. januarja 1926 ob 10. uri dopoldne na Jesenicah. Dnevni red običajen.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SV. LENART V SLOV. GOR. zboruje v soboto, dne 16. ijanuarja ob 10. uri pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. To zborovanje je redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisni,/ 2. Dopisi. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika in blagajnika. 5. Poročilo načelnika prosvetnega odseka. 6. Določitev članarine. 7. volitev novega odbora.
8.	Predlogi in slučajnosti. Občni zbor je velike važnosti, zato ie dolžnost vsace-ga, da se ga udeleži.
Poročila:
+ MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v četrtek, dne 3. decembra 1925 v Vuhredu. Navzočih je bilo 21 izmed 31.
Tov. predsednik pozdravi navzoče člane, posebej pa še g. ravnatelja Huma-ka. ki se ie radevolje odzval povabilu, oziroma prošnji. Nadalje pozdravi novo-došle člane: Alt Danico in tov. Košutni-ka, Pretečeni mesec so prestali usposobljenostih izpit: Kodrič, Košutnik, Toma-žič Maks, Puhr Drago. Tinca- Selak ifl Olga Biačičeva. katerim tov predsednik čestita. Prav prisrčne čestitke izreka tudi tov. Jurančiču k poroki in tov. Wid-moserju k srebrni poroki. — Spominja se umrlega tov. Štiblerja. ki je služboval 42 let ter pozove navzoče, da vstanejo in zakličejo trikrat »Slava«.
Po prečitanfu dopisov predlaga tov. predsednik, da se zviša članarina za Učit. dom na 100 Din, izvzemši po starem upokojeni, kar se soglasno sprejme. Sklene se tudi. da bi se naj zvišana čla-
narina porabila izključno le za zidanje novega doma.
Po končani debati se sklepa o društveni članarini za prihodnje leto.
Članarina se določi: Za redne člane letnih 250 Din. za z učitelji poročene učiteljice 180 Din. Upokojenci s polno plačo 250 Din in upokojenci p0 starem plačajo letno 100 Din. — Tov. predsednik želi, da bi se članarina redno plačevala.
Predavanje ravnatelja Humeka »Deška ročna dela v osnovni šoli«, je bilo zelo zanimivo in poučno. Za ves trud in vso prijaznost se mu tov. predsednik v imenu navzočih zahvali.
Ta mesec je poteklo 125 let, odkar se je rodil prvak slovenskih pesnikov, dr. Fr. Prešeren. Prigodom tega slavja prednaša tov. Kopriva tri njegove pesmi: »Slovo od mladosti«. »Zdravica« in »Od železne ceste«. Za vzorno deklamovanje teh vedno lepih pesmi mu izreka tovariš predsednik zahvalo.
+ ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA POLITIČNI OKRAJ LJUTOMER dne 7. novembra 1925 v Kri-ževcih.
Uvodoma pozdravi tov. predsednik
v društvo novovstopivše članice tov. iz Gor. Radgone ter tov. iz. Cezanjevcev Cvetkovo in Petkovo. Ker je dosedanji tajnik bil sprejet v višjo pedagoško šolo v Zagrebu, prevzame te posle tov Vun-derl.
Odobritev zadnjega zapisnika. Na
predlog tov. nadzornika Karbaša se zapisnik zadnjega zborovanja brez preči-tanja odobri.
Dopisi: Ker ie bil obisk takratnega zborovanja radi skrajno slabega vremena zelo slab, se vsi važnejši dopisi predložijo v pretres občnemu zboru.
Stanovske zadeve. Na predlog tov. Mavrica ter nadzornika Karbaša se enoglasno sklene, da se tov. Zacherla. v po-čaščenje njegovih mnogoletnih zaslug, imenuje častnim članom.
Glede dopisa prosvetnega oddelka sreskega poglavarja, radi združitve obeh okrajnih knjižnic, se sklene, da ostaneta knjižnici za sodna okraja deljeni še nadalje. Tov. Koprive ter tov. Pušenjakova naj prevzameta posle in denar.
Na vprašanje predsednika radi dobave »Narodne prosvete« in »Učitelja«, poroča tov. nadzornik, da prihajata oba lista redno ter da bo na enem prihodnjih zborovanj poročal o važnejših člankih v istih.
Tovarišica blagajničarka poziva vse člane, ki so v zaostanku v plačevanju članarine, da to čimpreje poravnajo, šolski upravitelji pa nai ji nemudoma dopoš-ljejo izkaze o plačani članarini
Predavanje tov. Rusove se preloži na Občni zbor. ki se vrši 23. januarja 1926 v Gornji Radgoni.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO LITIJSKEGA SREZA je zborovalo v Ljubljani dne 7. decembra 1925 na državnem moškem učiteljišču. Izmed 88 članov kljub izrednemu mrazu navzočih 56, t. j. 63%.
Predsednik uvodoma pozdravi tov. sreskega šolskega referenta sr. Iv. Beze-ljaka in ravnatelja g. A. Novaka. Nato se s toplimi besedami spominja preminule tov. gdč. Hermine Breindlove, ki je večino svoje službene dobe prebila v našem srezu. Mesto venca je bil iz društvene blagajne nakazan znesek 200 Din za »Učiteljski k o n v i k t«. Slava njenemu spominu! Zatem nas je opozoril na naš dični mladinski list »Zvonček«, za kojega širjenje naj skrbimo z vso vnemo. Šolskim upraviteljem razdeli dopisnice in položnice, da naroče stare letnike »Zvončka« za šolarske knjižnice. Tovariš ravnateli Lojze Novak nam je podal jasno začrtane smernice o temi: »Risanje in ročno delo p o novem učnem načrtu«. Želimo samo. da njegova tozadevna knjiga čimpreje izide, da imamo pri rokah bogata zbirko za vsa šolska leta in iz vseh mogočih panog te umetnosti."
Iz blagajnikoveea poročila je bilo razvidno, da je letos večina poverjenikov mesečno redno nakazovala članarino. Na zaostankarje apelira, naj se v bodočem letu poboljšajo in pridružijo onim. ki vedno pravočasno izvrše svo^ obveznosti.
Članarina za leto 1926. s prirastkom 100 Din za »Učiteljski konvikt«. se pro-vizorično določi za redne člane mesečno po 20 Din, z učitelj! poročene učiteljice pa po 15 Din. Upokojenci plačajo letno 60 Din. Vsi p. n. poverjeniki naj ta sklep resno upoštevajo ter članarino za januar 1926 potom položnic v navedenem smislu povsem zanesljivo nakažejo.
Popoldne se je večina učiteljstva udeležila pogreba uvodoma omenjene blagopokojne tovarišice. ki ie bila zbog svojega blagega značaja vsestransko upoštevana in priljubljena.
Veliko znižanje cen knjigam Učiteljske tiskarne!
Učiteljska tiskarna je zaradi velike naklade in pomanjkanja prostora v svojih lokalih odredila razprodajo SVOjih knjig
po znatno znižanih cenah.
Mladinske knjige.
Anatole le Braz: Islandska velika noč in druge povesti. Vez. Din 30, znižana cena Din 24.
Dimnik: Kralj Peter I. Vez. Din 20. znižana cena Din 18.
Dimnik: Kralj Aleksander I. Vez. Din 40, znižana cena Din 30.
Erjavec: Afriške narodne pripovedke. Vez. Din 28, znižana cena Din 20.
Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 26, znižana cena Din 20.
Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52, znižana cena Din 40.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28, znižana cena Din 26.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40, znižana cena Din 36.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60, znižana cena Din 46.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 56, znižana cena Din 40.
Erjavec-Flere: Janko Kersnik, Izbrani spisi za mladino. Vez. Din 60, znižana cena Din 46.
Ewald: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32, znižana cena Din 26.
Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12, znižana cena Din 10.
Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
Karafiat: Kresničice. Vez. Din 20, znižana cena Din 18.
Komanova: Narodne pravljice in legende. Vez. Din 18, znižana cena Din 16.
Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16, znižana cena Din 14.
Kosem: Ej prijateljčki! Vez. Din 16, znižana cena Din 14.
Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15, znižana cena Din 12.
Möderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.—.
Tille: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8, znižana cena Din 6.
Waštetova: Mejaši. Vez. Din 25. znižana cena Din 24.—.
Zbašnik: Drobne povesti. Vez. Din 10, znižana cena Din 8.
Leposlovne knjige.
Golar: Kmečke povesti. Vez Din 28, znižana cena Din 26.
Golar: Pastirjeva nevesta. Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Jelene: 1914—1918. Spomini jugoslov. dobro-voljca. V ez. Din 30, znižana cena Din 26.
Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42, znižana cena Din 36.
Matičič: V robstvu. Vez. Din 46, znižana cena Din 40.
Pavlic: Ljubezen in sovraštvo. Vez. Din 92, znižana cena Din 60.
Pugelj: Zakonci. Vez. Din 28, znižana cena Din 24.
Tagore: Gitandžali. Trdo vez. Din 28, v platno vez. Din 32, znižana cena trdo vez. Din 24, v platno vez. Din 28.
Rape: Tisoč in ena noč. I. zvezek. Vez. Din 50, znižana cena Din 46.
Zoreč: Pomenki. Broš. Din 11, znižana cena Din 10.
Dramatika.
Bone 11 i: Okrutna šala. Broš. Din 28. znižana cena Din 24.
Gangl: Sfinga. Vez. Din 16, znižana cena Din 12.
Gangl: Sin: Vez. Din 24, znižana cena Din 22.
Kosem: Morje. Broš. Din 16, znižana cena Din 12.
Maeterlinck: Modra ptica. Broš. Din 16, znižana cena Din 12.
Poučne in znanstvme knjige.
Bradač: Iz starorimske lirike. Broš. Din 12, znižana cena Din 10.
Bele: Sadjarstvo. Vez. Din 85, znižana cena Din 64.
Bezjak-Pribil: Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o dušeslovju. Vez. Din 56, znižana cena Din 48.
Kabaj: Cerkniško jezero in njega okolica. Vez. Din 60, znižana cena Din 50.
Kunaver: Na planine! Vez. Din 30. znižana cena Din 28.
Kunaver. Kraški svet in njegovi pojavi. Vez. Din 46, znižana cena Din 38.
Tejkal: Matematične tabele. Vez. Din 66, znižana cena Din 52.
Veber: Etika. Broš. Din 120, znižana cena Din 100.
Plesničar:-Grum: Zemljepis Jugoslavije I.: Slovensko ozemlje. Vez. Din 28, znižana cena Din 22.
/
Pesmarice in muzikalije
Adamič: Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50, znižana cena Din 40.
Najnovejše knjige.
Dr. Mavricij Rus: Prva pomoč. Broš. Din 32, vez. Din 36.
Rape: Tisoč in ena noč. 'I zv. Vez. Din 50.
H. Podkrajšek: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20.
Fr. Ks. Meško: Našim malim. Vez. Din 15.
Igor Vidic: Ave, Patria. Broš. Din 8.
Naročila sprejema: UČITELJSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
- FRANČIŠKANSKA ULICA ŠT. 6.	:
Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani.	Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovoren Luka Jelene v Ljubljani.
Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.