KRANJSKA GORA - TRBIŽ -PODKLOŠTER - Za nekaj ur so mejni kamni med Jugoslavijo v Ratečah, Italijo in Avstrijo izginili, saj se je v prvem množičnem teku Treh dežel v treh obmejnih občinah za najhitrejšega potegovalo nad 1700 tekačev iz Slovenije, Avstrije in Italije. Na cilju v Selčahpri Podkloštru so bili tudi koroški deželni glavar Leopold Wagner, predsednik deželne vlade Furlanije Julijske Krajine Coloni in član slovenskega izvršnega sveta Franc Razdevšek. Med temi so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja vseh treh občin. (H) — Foto: F. Perdan
Uto XXXIII. Številka 17
}«ttoritelji: občinska konferenca SZDL *mnu, Kranj, Radovljica, Skorja Loka J Trtt - Izdaja Časopisno podjetje <m Inoj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni   urednik   Andrej Žalar
LASILO   S O C I A
Kranj, torek, 3. 4. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Zadovoljen človek je dober
delavec
r
hedsedruk Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Ijak je v petek obiskal tovarno obutve Peko
v Tržiču
Trtt - V petek dopoldne je *tAo tovarno obutve Peko obiskal tednik Zveze sindikatov Jugo-^nijeMika Špiljak. Potem, ko si je
Sporočilo zdravniškega konzilija
LJUBLJANA - Zdravniški fcr*mlij. ki bedi nad zdravjem Predsednika republike in Zveze b>fj)un»tov Jugoslavije Josipa Hr/M-Tita, v zadnjih sporočilih touvija. da je prišlo do po-tihfanja splošnega zdravstvenemu »tanja predsednika. Prišlo je V «Ja bi t ve srca, zato se je kon-tiBj odločil za nujne ukrepe in-tntftvnega zdravljenja.
*<Y- predsednbik dobiva še Uprej *tevilne brzojavke z želja-tu po ozdravitvi. Najuglednejši m državniki še naprej od-lajo na februarsko posla-wr> predsednika Tita in pod-»dvdnika predsedstva SFRJ barja Koliševskega. Tito in Mfevrici sta v poslanici opozoril na zapleten in zaostren med-urorfni položaj ter na nujnost nja napetosti. Na poslali« Tita in Koliševskega sta med že odgovorila ameriški ik Carter in sovjetski in partijski voditelj id Brežnjev. _jk
ogledal proizvodnjo, se je z vodilnimi delavci, s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v tovarni pogovarjal o gospodarjenju ter o skrbi za osebni in družbeni standard zaposlenih.
Direktor tovarne Janez Berlina je gosta najprej seznanil z organiziranostjo 4000-članske delovne organizacije, ki ima svoje poslovne prostore tudi v manj razvitih krajih
zunaj tržiške občine. Zatem je v grobem orisal poslovanje v minulem letu. Delavci Peka so lani ustvarili za dobrih 30 odstotkov več dohodka kot leto prej, kar pomeni polovico celotnega družbenega proizvoda v občini, zelo uspešni pa so bili tudi v izvozu.
Predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije je posebno zanimalo nagrajevanje delavcev. Medtem ko je 43 odstotkov zaposlenih v Peku nagrajevano po delu, to so delavci v proizvodnji, so drugi več ali manj odvisni od skupinske stimulacije oziroma osebne ocene. Mika Spiljak je
Nadaljevanje na 2. str.
Zgled iz Iskre
Investiranje za izvoz
Prava mera investiranja je tudi eno ključnih vprašanj stabilizacije, saj je pretirana in neusklajena investicijska poraba dodala dober kos k zunanjetrgovinskemu primanjkljaju in rasti inflacije. V preteklih letih smo namreč veliko gradili in si pri tem na veliko pomagali z domačimi in tujimi krediti. Razen tega je združeno delo pogosto celo obratna sredstva prelivalo v osnovna in je poslovalo takorekoč »na kredo«. Temu so svoje dodale še nepremišljene lokacije, dalečod potrebnih energetskih in surovinskih virov in gradnje novih zmogljivosti ne glede na dogovorjene družbene usmeritve.
Le tako je moč razumeti, da smo v zadnjih nekaj letih v Jugoslaviji in Sloveniji zgradili lepo število tovarn, katerih proizvodnja je vezana izključno na tuje surovine in reprodukcijski material. V tem je tudi vzrok za skokovit porast uvoza lani in izreden porast zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Kot po pravilu namreč te tovarne prodajajo doma in to po cenah, ki na tujih trgih ne bi prenesle konkurence
Rešitev je lahko le večji izvoz, tako velik, da bomo lahko uvažali potebne surovine in nadomeščanje uvoženih z domačimi surovinami. Za izvoz pa se ni dovolj le odločiti, posebno še ob ugotovitvi ki ni nova ne prvič izrečena, da je najboljša naložba uvoz in da izvoznik še nikdar ni odebelil Zato je v tem trenutku najbolj nujno, da se čimprej dogovorimo za primerne izvozne stimulacije in za dosledno uveljavljanje načela da devize pripadajo tistemu, ki jih ustvarja. To je nujno, ker so izvozne naloge Slovenije težke.Letos naj bi pokrili 70 odstotkov uvoza z izvozom kar je za 10 odstotkov več kot lani, ob tem, da kar polovico povečanja jugoslovanskega izvoza letos predstavlja povečanje izvoza iz
naše republike. . 1*1
Za uvoz pa je v Sloveniji na voljo polovico manj denarja kot lani. Kaj torej uvažati? Najprej prav gotovo surovine in reprodukcijski material, da tovarne ne bodo obstale. Sele potem bi lahko prišla
oprema. ,     „'      .      „ .   , ,
To so predvsem kratkoročni ukrepi. Dolgoročno pa je treba pospeševati in razvijati proizvodnjo, ki bo namenjena za prodajo na tuje, namesto da prek meje usmerjamo le tržne viške. Dosega tega cilja bo zahtevala predvsem dobro premišljeno investiranje, ne tovarn ampak razvoja izvoznih programov. Spodbuden primer in zgled je na tem področju dala SOZD Iskra, ki je v teh dneh sprejela samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije in so ga podpisale vse temeljne organizacije. Z njim bodo dosegli uresničevanje investicijskih programov, ki bodo prek izvoza, zagotavljali dolgoročen razvoj sestavljene in vseh temeljnih organizacij Iskre
L. Bogataj
Mika Spij/ak si je z zanimanjem ogledal proizvodnjo v tržiški tovarni obuti* Peko. — roto: h. Perdan
Kurnikove nagrade podeljene
V Podljubelju so v petek podelili Kurnikove nagrade, občinska priznanja najbolj zaslužnim delavcem na področju amaterske kulture v preteklem letu - Prejeli so jih foto klub Tržič, Jože Meglic, Ljubica Nadišar, Francka Poklukar, Slavko   Primožič,   prof   Milko   Škoberne in
Jožica Zrim
Kgmkuve nagrade za   uspešno delit na področju amaterske kulture v Wrm letu so prejeli foto klub Tržič, Jože Meglic, Ljubica Nadišar, Franc S?<klukar, Slavko Primožič, prof. Milko Škoberne in Jožica Zrim. - Foto: ' perdan
'-----------
Tržič — V petek zvečer so v domu družbenih organizacij v Podljubelju že sedmič zapored podelili Kurnikove nagrade, naajvišja občinska priznanja, ki jih žirija — izvršni odbor občinske kulturne skupnosti namenja najbolj zaslužnim delavcem na področju amaterske kulture v preteklem letu.
O štirih predlogih za skupinsko nagrado in kar o štirinajstih za posameznike je morala letos razpravljati žirija. Vsi kandidati so izpolnjevali   pogoje,   zato   je bila
odločitev namreč v majhnosti kulturnih priznanje
toliko   težja.   Veliko je tržiški občini kljub njeni prizadevnih amaterskih delavcev, ki bi zaslužili imenovano   po pesniku Vojtehu Kurniku. ,
Skupinsko nagrado je prejel foto klub Tržič. Ustanovljen je bil pred štiridesetimi leti, delo njegovih članov pa temelji na umetniškem ustvarjanju. S fotografijami sodelujejo na razstavah doma, na Gorenjskem in v jugoslovanskem merilu, razstavljali pa so tudi že v tujini.
Tako so svoje osnovno poslanstvo — s tečaji in predavanji prenašat: znanje fotografske tehnike na druge — razširili in dvignili na umetniško raven, o čemer pričajo številna priznanja. Prav minulo leto je bilo za foto klub najuspešnejše v 40-letni zgodovini, saj so člani razen drugih nagrad in priznanj osvojili prehodni Puharjev pokal gorenjske zveze za tehnično kulturo kot najuspešnejši klub na peti gorenjski razstavi barvnih diapozitivov. Priznanje so dosegli tudi na razstavi
Nadaljevanje na 13. str.
NA SLOV:
Z <
-
t
8EJE ZBOROV skupščine občine tržič
V ponedeljek, 10. marca, se bodo ob 17. uri sestali delegati družbenopolitičnega zbora, v sredo, 12. marca, pa delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Obravnavali bodo predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine v letu 1980, predlog odloka o proračunu, poročilo o izvršitvi programov skladov skupščine občine za minulo leto ter predlog za letos, osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike, predlog programa dela zborov skupščine za prvo polletje in nekatera druga < »sanja. Skrčeno gradivo objavljamo v današnjem Glasu.
DOGOVORIMO SE
zasedanje vseh treh zborov
Škofjeloške občinske skupščine
Na 4. strani objavljamo povzetke gradiva za zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Skofja Loka. Med drugim, je na dnevnem redu poročilo pravosodnih organov in organov pregona ter družbenega pravobranilca samoupravljanja, osnutek družbenega dogovora n uresničevanju kadrovske politike v občini in spremembe resolucije.
<
G LAS 2.STRAN
r-
TOREK, 4. MNKftj
Več materinščine
Družbeni dogovor, ki naj bi ga sprejeli še ta mesec, bo omogočil ustreznejšo vzgojo in izobraževanje otrok Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v tujini. Predvsem obeta več materinščine v osnovnih šolah, boljše kadre za poučevanje v jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti v šolah na tujem in ustreznejše rešitve pri financiranju izobraževanja naših zdomcev. Novosti, ki jih prinaša, bodo tudi omogočile, da bodo otroci, ki se bodo šolali v tujini, po povratku lažje nadaljevali šolanje doma, oziroma vključitev v združeno delo.
Letos več premoga
Letos bodo Titovi rudniki v Tuzli nakopali 800.000 ton premoga več kot lani. To bodo dosegli zaradi novega površinskega kopa Luka-vačka Rijeka, poglobitve jame Dobrnja Jug in novega obrata za 300.000 ton premoga v Kaknju. Dve tretjini skupnih sredstev, ki jih bodo dobili zaradi višjih cen premoga, bodo rudarji Titovih premogovnikov v Tuzli porabili za razširjeno reprodukcijo.
Lani manj stanovanj
Lani so stavbarji dokončali v Sloveniji 16 odstotkov manj stanovanj, kot so jih dokončali leta 1978. To pomeni, da so lani dokončali v Sloveniji eno družbeno stanovanje na 252 prebivalcev, v ožji Srbiji pa na 321, v Črni gori na 366, v Vojvodini na 336, v Hrvatski na 495, v Makedoniji na 539, v Bosni in Hercegovini na 541 in na Ko-sovem šele na 1183 prebivalcev eno novo stanovanje.
Brezplačen dopust
Organizacije združenega dela v niški regiji bodo vložile letos prek samoupravne interesne skupnosti več kot 11 milijonov dinarjev za oddih in rekreacijo ter s tem omogočile brezplačni letni dopust približno 6.500 delavcem. Letni oddih bo organiziran na južnem Jadranu, na Hvaru, opatijski rivieri ter v več toplicah in zdraviliščih v Srbiji. Letos bodo tudi začeli obnavljati in opremljati objekte za oddih in rekreacijo delavcev niškega gospodarstva. V ta namen so že prispevali 100 milijonov dinarjev.
Največja luka na Donavi
V Prahovu so dogradili največjo luko na Donavi, ki je hkrati največje rečno pristanišče v Jugoslaviji. V njem bodo lahko pretovorili okrog 3 milijone ton blaga letno in bodo tam lahko pristajale tudi morske ladje do pet tisoč bruto registrskih ton nosilnosti. Nova luka je pomembna pridobitev še zlasti za Bor, ker bo omogočila cenejši transport surovin in proizvodov. Obnova in razširitev luke je veljala 110 milijonov dinarjev, za 160 metrov dolg privez, s stroji za pretovarjanje rečno-morskih ladij pa so porabili še dodatnih 300 milijonov dinarjev. Oprema je takšna, da bodo lahko tudi največje ladje razložili v nekaj urah.
Izpolnjen cestni program
Gradnja cest v BIH poteka po programu in bo v tem srednjeročnem obdobju zgra jenih 400 kilometrov so dobnih cest. Prednost imajo glavne komunikacijske smeri, odpravljanje ozkih grl in magistralne povezave mj ' mesti.
JESENICE
Jutri, 5. marca, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet občinske skupščine. Udeleženci seje bodo razpravljali o zakona o usmerjenem izobraževanju in pregledali osnutek spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem proračunu občine. Med drugim bodo obravnavali tudi problematiko p mesom, pobudo za združitev zunanjetrgovinske dejavnosti » renjskem ter dogovor o združevanju dela in sredstev za <k»* službe, ki skrbi za pregled in vzdrževanje molznih strojev. (S)
Jutri, 5. marca, se bo ob 15. uri sestal delavski 3vet je8«ufe4 zarne. Na seji bodo delegati obravnavali sklepni račun žeWn.'»l 1979. leto in razpravljali o popravi letošnjega načrta delov« A nizacije. Med drugim bodo tudi pregledali predlog programa odM* uresničevanje zakona o združenem delu, sprejeli več ugotovita-' od njih se nanaša na razpis referenduma in volitve v samotaflf organe sestavljene organizacije Slovenske železarne in intenasl — ter opravili imenovanja. (S)
KRANJ
Mika Špiljakje delavcem Peka posredoval vrsto koristnih izkušenj, ki si jih je pridobil pri svojem dolgoletnem političnem delu. - Foto: F. Perdan
Zadovoljen človek je dober
delavec
Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov Tržič so sprejeli program dela za letos, iz katerega je razvidno, da sindikat čakajo zahtevne naloge  na   vseh področjih  dela   in življenja
delavcev
(Nadaljevanje »1. strani)
Na sredini seji izvršnega sveta kranjske občinske skupščine* pravljali o lanskem delu in letošnjih delovnih program* k4 izvršnega sveta. Razpravljali so o preteklem in prihodnjem dehif sije za kadrovanje in zaposlovanje, komisije za reševanje probm vračanja delavcev na tujem, komisije za malo gospodarstva bil za delovanje krajevnih skupnosti, komisije za organizacijo in de« javne uprave, komisije za družbeno planiranje, komisije za pratff planiranje in urbanizem, komisije za varstvo okolja in koa#f pospeševanje kmetijstva, razen tega pa sveta za samouprav resne skupnosti in sveta za preventivo in vzgojo v cestnem
RADOVLJICA
opozoril, da to ni dovolj, posebno ne za strokovnjake v razvoju ali mo-delarnici ali kje drugje, od katerih je poslovni uspeh delovne organizacije precej odvisen. Imamo dobre strokovnjake, vendar z neprimernim nagrajevanjem ne spodbujamo njihove ustvarjalnosti. Ne znamo jih izkoristiti. Predlagal je tudi, naj delavcev ne bi le »kontrolirali«, ampak jim ponudili možnost, da sami razmišljajo, kako bi bolje delali in več delali.
V Peku je bila odsotnost z dela v minulem letu dokaj velika, posebno v tistih enotah, kjer so zaposlene v glavnem ženske. Najhuje pa je v trgovski mreži, kjer na naraščajočo odsotnost iz delovne organizacije kljub različnim poskusom ne morejo vplivati. Odstotek se je v Tržiču nekoliko zmanjšal, odkar imajo lastnega zdravnika in odkar posvečajo več skrbi preventivi.
V industrijski coni, kamor nameravajo prenesti del proizvodnje, bodo delovni pogoji še boljši. Ukinili bodo tekoče trakove, ki na delavce slabo vplivajo. S tem bodo dosegli večjo kvaliteto izdelkov, kar je ob popolnejši ponudbi njihova srednjeročna usmeritev.
Hkrati z novimi obrati pa nameravajo zgraditi tudi zobno ambulanto in otroški vrtec, saj se zavedajo, da osebni dohodki delavcem ne pomenijo dovolj, če nimajo rešenih socialnih vprašanj. Le zadovoljen človek je dober delavec. Mika Spiljak je ob tem razložil primer tovarne l.maj v Pirotu, kjer je družbeni standard zaposlenih veliko bolje razvit kot osebni. »Tovarna v cvetju«, ki ima v svojem sklopu tudi vrsto družbenih objektov, po anketi 95 odstotkom delavcev pomeni več kot osebni dohodki. Primer bi lahko posnemale tudi druge delovne organizacije.
V tržiški tovarni obutve namenjajo veliko denarja za reševanje stano- v vanjskih vprašanj. Letos bodo za    C laf   I Alf A nakup stanovanj in dodelitev kredi      |JlY» LfUAA tov porabili kar 39 milijonov dinarjev.  Veliko  pozornosti  pa posvečajo tudi počutju delavcev, rekreaciji in letovanju. V tem času. ko povsod primanjkuje delavcev, je to zelo pomembno. Po drugi strani pa se želijo izogniti nadaljnji rasti števila invalidov, davku, ki ga gospodarstvo   danes   plačuje   za hiter razvoj v preteklosti.
Pogovor s predsednikom Zveze sindikatov Jugoslavije v Peku je bil ploden. Ni šlo le za seznanitev gosta z uspehi in težavami delovne organizacije, ampak za sproščeno izmenjavo izkušenj, ki jin bosta obe strani gotovo znali koristno uporabiti.
H. Jelovčan
-3.
V torek, 4. marca, bo redna seja komiteja občinske l<0% ZKS Radovljica, na kateri bodo ocenili naloge lanskega polletja ter se domenili o programu nalog za letošnje leto. (*♦ | bodo spregovorili tudi o programski konferenci ter o nekateriJ#
vprašanjih.
Za ponedeljek, 3. marca, je sklicana redna seja izvršne« skupščine občine Radovljica, na kateri naj bi obravnavah' pnrf samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom a4 predlog odloka o določitvi obveznega prispevka za fina** vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav Šm porabe za leto 1980, osnutek odloka o potokih in jarkih na afcf Radovljice ter nekatera druga vprašanja.
Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Skon*J med   drugim   obravnavajo   predlog  samoupravnega sporan* osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka »t skupnosti občinskega sodnika za prekrške, analizo kršiteljev za leto 1979, program politike cen za leto 1980 in predlog ceneea^ ga dne za leto 1980 v centru slepih.
Danes ob 13. uri bo seja koordinacijskega odbora za vlak m enotnosti pri OK SZDL. Obravnavali bodo priprave na orp**| vlaka bratstva in enotnosti in program bivanja gostov.
Jutri, 5. marca, ob 16. uri bo v osnovni šoli Peter KivtitJB zasedanje obeh zborov občinske komunalne skupnosti. Ohn«V bodo letošnji finančni načrt in program pridobivanja. uiejaV oddajanja stavbnih zemljišč.
V  četrtek, 6   marca, ob  16. uri bo seja komiteja konference ZKS Skofja Loka. Sekretar Lovro Gajger pred* dnevni red obravnavo osnutka družbenega dogovora o politiki v občini, predlog mreže usmerjenega izobraževanja in spremembe resolucije o uresničevanju družbenega plana občiw$ Loka za letos. ^
r
Pojasnilo
V Glasu smo pretekli torek pisali o sprejemu odloka občinske skupščine Skofja Loka. ki govori o prenehanju lastninske in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za izgradnjo objektov skladiščno predelovalne cone na Godešiču. Pred sprejemom je bilo delegatom pojasnjeno, da .se investitorji zavezujejo, da bodo kljub odloku enako zavzeto kot prej reševali zemljiško-pravne zadeve. ker jih k temu zavezujejo tudi sklepi z decembrske seje občinske skupščine, ki je zahtevala, da morajo biti vse odškodnine pravično izplačane. Odlok pa je bil sprejet ne glede na stališče delegata go-dešanske    krajevne skupnosti.
Po premisleku odločil
Zasedanja zborov jeseniške občinske skupščine
Pregled dela upravnih organov
Jeaenice — Pretekli teden so zasedali vsi zbori jeseniške občinske skupščine. Delegati so na sejah obravnavali delo upravnih organov Skupščine občine; razpravljali so o poročilih oddelka za gospodarstvo, plan in finance, oddelka za urbanizem, gradbene in geodetske zadeve, oddelka za splošne zadeve, oddelka za notranje zadeve, oddelka za ljudsko obrambo in davčne uprave, v katerih so predstavili svoje delo v lanskem letu. Zatem so obravnavali predlog dogovora o družbenih svetih v jeseniški občini ter predlog odloka o kategorizaciji lokalnih in nekategoriziranih javnih cest v občini, opravili pa so tudi volitve in imenovanja.
V razpravi o delu upravnih organov so delegati menili, da so njihovi delavci opravili precej dela, vendar pa so ocenili, da bi morala biti poročila jasnejši prikaz celotnega položaja na posameznem področju dela upravnih organov. Potrdili so obravnavana poročila in sklenili, da bo y   treba   razpravo   «»  delu upravnih
organov nadaljevati še naprej; posebno v sedanjem času, ko v jeseniški občini pripravljajo reorganizacijo teh organov, je uresničevanje te naloge nadvse pomembno.
Nato so delegati podprli usmeritve predloga dogovora o družbenih svetih. Ta predlog so sprejeli brez pomembnejših pripomb. Obširneje so razpravljali o osnutku odloka o javnih občinskih cestah. S tem odlokom v  občini Jesenice določajo način upravljanja in gospodarjenja z javnimi  cestami,  kategorizacijo cest, opustitev plačevanja pristojbin za specialna   vozila   za komunalno vzdrževanje cest, postopek za odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil, način urejanja prometa v naseljih glede prepovedi prometa, omejitev hitrosti in predpisovanja ukrepov pri raznih cestnin delih ter urejanje zimske službe. Osnutek tega odloka so delegati v celoti sprejeli, posamezne pripombe pa bo predlagatelj obravnaval in upošteval pri sestavi predloga odloka.
S. Saje
Kranj — Med dokumenti, ki so sedaj v razpravi v kranjski občini, organih njene skupščine in izvršnega sveta ter v družbenopolitičnih organizacijah, ima pomembno mesto analiza razvoja delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti družbenega in gospodarskega pomena. Komite občinske konference ZKS Kranj je v svojih stališčih in ugotovitvah zapisal, da je vloga samoupravnih interesnih skupnosti predvsem v organiziranju samoupravnega delegatskega odločanja o razporejanju dohodka za delovanje dejavnosti, ki so organizirane v interesnih skupnostih, in v usklajevanju interesov med uporabniki ter izvajalci posameznih storitev. Skupščine in drugi organi SIS organizirajo odločanje, ki pa mora biti strokovno ter družbenopolitično utemeljeno, pogoje zanj pa morajo ustvarjati predvsem strokovne službe interesnih skupnosti. Nova zakonodaja vključno z zakonom o svobodni menjavi dela in zakonom o združenem delu pojasnjuje položaj samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako za usklajevanje porabe med interesnimi skupnostmi ni zadolžen le izvršni svet skupščine, ampak mora biti usklajenost dosežena v strokovnih službah interesnih skupnosti.
Na delovnih skupnostih oziroma zaposlenih v interesnih skupnostih leži torej velika odgovornost tako do vsake interesne skupnosti posebej kot do celovitega področja skupne porabe. Komite občinske konference se je v svojih stališčih zavzel, da ne bi smelo biti večjih ovir za združitev strokovnih služb interesnih skupnosti za področja družbenih dejavnosti in gospodarstva. Nekaj poslov s tega področja bo prenesenih tudi na načrtovani komite za družbene dejavnosti, ki ga predvideva zakon o prihodnji organiziranosti občinske uprave. Prav tako je mogoče združiti in racionalizirati nekaj nalog in opravil tehnične narave.
To so bistvena stališča komiteja ZKS, ki jih je upošteval tudi izvršni svet kranjske skupščine na sredini seji. Soglašal je z njimi. Menil pa je, da se s kakršnokoli odločitvijo o prihodnji organiziranosti strokovnih služb SIS ne kaže prenagliti. Pre-
veriti je treba vse zakonakt sti združevanja strokovna prav tako pa tudi kadrog" bleme, ki bi jih nova ocfn* prinesla. Pred odločitvijo to |m na temeljita analiza, zatoM^m vsako ceno vztrajati, da bi *w, biti reorganizacija nared k 'I nija.
Kakšen naj K \
8. marec
Tržič - Svet za socilano in družbeni standard pri svetu   zveze  sindikatov v priporoča osnovnim o naj bo letošnji 8. marec lep, obogaten s šopki in prireditvami. Se posebej mi šotna pozornost ženski.
Nikakor ne bi smeli dovohft ta dan spremeni v potroAni& festacije, ki jemljejo dc človeku  in  niso niti v stališči varčevanja in u stabilizacije. Z vsemi sila« treba   upreti   ravnanjem ' pomenila   moralno raz delovnih naporov žena.
Svet tudi predlaga, kakfce bil 8. marec v delovnih To naj bi bila proslava s k
f>rogramom, srečanje a avk, svečano zasedanje nih organov in podobno, bi spregovorili o pomenu nega dneva žena, o rese šanj otroškega varstva vanju otrok, družbeni prehran nem delu žena, izobraževat* delu in iz dela, vključevanju I delegatski   sistem. Priznan* prizadevnejšim   delavkam S jetno pomenilo več kot daritaifcj.
Seveda pa imajo pri tem. bo letošnji 8. marec. veHkofc^ prav ženske. To je dan njihov« ge, enakopravnosti, ki so jo v desetletjih bojev. Zato H resnično izkoristijo za <fop** nadaljnjem delu. za reševan* perečih vprašanj drulbene * cialne narave, ki jim Se vetkv prečujejo osvobajanje. 8. mar* ne bo »praznik«, ko bi s* kot minula leta. porajala kaj bomo dobile, kam grem* ni zmaga!
3.STRAN G LAS
Plačujejo za stare grehe
Hotel Creina v Kranju je zaključil leto z do-sedaj najvišjim ostankom čistega dohodka — Celotna amortizacija za dolgove — Nujna adaptacija hotela — V smernicah nakazali zanimiv program razvoja
V-
Db%Pl padajp) rje kranjski hotel
Cam p.....lim Ž po s*op jpradnjI
ada! z Bzgdhfe. Okarajpa izpiba pri aaiaiiajftarip trzaja tiri »tiri let«, pri je torajjaBa sest let. Šesto BJPL Ikrtat B9T^ je bila »ji jje znašala le raoda še leto ■» kaor Mini eetrt stave Letto Wn jje leie pokazat oftaaek dohodka. Leto kasneje jim pa jr ni sla «W»J»«0t dhau. lani pa so Deta z l_4n%£55 dinarji <AnfaM&a. Toda Se i aentlaballnosti..
Eitiiaiji,.nii aaanrttiizarija j> bila tati t Irtn wmc»lhnmi in znaša
LJHnuMft đbaaurjjev:: *sa za odpla-Xm.ii—ji aWi|piwr«rfT«iifa itn kratkoročnih kodno* ter dkaesri. Zaradi nega ijja »«» <6» let najemali Investicijski pro-g^naaajjo tte$a Baoteia, ugo-BnH» gVfmrii ni bil dovolj hal jje »garati dnpolnjenjam med «nw gradnjo. Taka jr pnr3k» dto> šalimo dragr fCTad aha nnporabljeni ma-
Bttris Sverko, sedanji direktor hittela CREINA: »Za boljše počutje gostov moramo najprej preurediti hotel«
iva
dokumentov
Na seji izvršnega sveta jeseniške občinske skup-itme minuli teden so največ pozornosti posvetili zasnove dogovora o temeljih družbe -plana za novo srednjeročno obdobje — Prvi planski dokument občine so ob vrsti pripomb
sprejeli.
— Zamtura družbenega daanam o Onmeljjiai družbenega plana atnv Jeaaaan- za obdobje 1981 da tnSt mm paapii anal na osnovi od tdaapijajnaiii afcažSkeaean plana obrtne za nraaaaojr srednjeročno in njimamiji«. „ man ran razvoja «ar v letih imi do 1985. ttinmriljpani nosilrev pla ohrani ter arapaaah zdru-la na aamaaezne elemente V nji nBi mu ki je zasnova aaadoa daaaaaanittov ohf ane, so po-mna tninc naimedkari v variantah, atkaara vBBa$anjja pa le niso zajeta v ajam ILrr jjaiaa razprava temeljna aalnv ataanraajja ai končana, daatatb v gpaafnun Bundi nwso kolirin-
Zaaanta naajj......■ a„ ki je razde! je
as na «fca dkdav v ajahi^TT'*' usme-atiah aa pauimnii minili podiof jih dobra aainar za razvoj samoupravnih aaaaav,, jplaia* Ijjadhiiia1 obrambe in gospodarstva, varstva okolja, in kulturnih dejavnosti in V zasnovi so nanaVr naloa*. roki po so raz-
Sestavljalci zasnove so imeli največ problemov, ker niti na ravni republike niti pokrajine še ni izdelana metodologija za sestavo dogovora. Odločili so se za obdelavo nalog enkrat po planskih področjih, drugič po teritorialnem načelu, to je krajevnih skupnostih. Prav temu vprašanju so poleg obravnave vsebine zasnove dogovora v razpravi med sejo izvršnega sveta posvetili največ pozornosti.
Po razpravi, med katero so nanizali vrsto pripomb in predlogov za spremembo oblike in vsebine gradiva, so zasnovo dogovora sprejeli. Ob tem so sklenili, da bo treba v njej oh-delati naloge le po področjih, v prilogi kot sestavnem delu dogovora pa določiti konkretne naloge za uresničevanje po krajevnih skupnostih.
Z zasnovo dogovora so sestavljalci opredelili predvsem posamezne cilje na določenih področjih. Oo izdelave osnutka dogovora bodo morali posamezne cilje še ovrednotiti. Tako bo odsek za plan pri jeseniški občinski skupščini že po analizi sklepnih računov za lansko leto sredi marca izdelel bilanco delitve družbenega proizvoda za vse oblike porabe.
S. Saje
teriali niso bili vedno najboljši. Danes se kaže kup pomanjkljivosti nesolidne gradnje, ki pa je poleg tega še hudo nefunkcionalna: dolge poti zahtevajo večje število zaposlenih, elementi zgradbe so težavni za vzdrževanje, ambient pa hladen in notranja ureditev neprivlačna.
Prav v preteklem letu opažajo manjšo zasedenost hotela, s katero so se še leto poprej pohvalili. Prenočitev so v letu 1979 imeli 42.694 torej skoraj 1000 manj kot prejšnje leto. Zasedenost stalnih ležišč je bila za blizu 2 odstotka slabša od leta 1978. Prenočitve tujih gostov so se zmanjšale za 10 odstotkov, za 25 odstotkov pa je tudi krajši bivalni čas tujih gostov v hotelu. Za toliko slabše rezultate so delno krive adaptacije v hotelu, s katerimi so že začeli, delno pa manjše število gostov iz Sovjetske zveze, ki jih je bilo leto poprej zelo veliko. Sicer pa je v hotelu od tujih gostov največ Avstrijcev. Nemcev. Italijanov in Holand-cev.
Nujna je obnovitev hotela, da bo spet privlačen za domačega in tujega gosta. V ta namen so lani iz občinskih rezerv že dobili 1,5 milijona dinarjev, letos pa so zaprosili za štiri nove milijone. Delavci se zavedajo, da bo le kvalitetna ponudba lahko dala v prihodnje boljše rezultate. Zato so se odločili tudi za i kvalitetnejšo ponudbo. V smernice za srednjeročni program 1981 — 1985 so zapisali, da bodo v tem času dokončno adaptirali hotel, v starem mestnem jedru pridobili dva specializirana gostinska lokala, lokala na novi avtobusni postaji, pripravili dokumentacijo za gradnjo depandanse, povečali bivalne prostore za goste hotela in v sedanji prodajalni Tek-stilindusa uredili točilnico. Povečali pa bodo tudi spodnjo restavracijo. Večje število prodajnih mest in kvalitetne storitve, hitrejše obračanje sredstev in večja produktivnost dela — poprečna letna rast bo :i do 5 odstotkov - povečano število gostov in nočitev, bo moralo dati tudi boljše rezultate. Če bi nosilci gostinskih zmogljivosti na Krvavcu, za kar so bile izražene želje, bi obnovili hotel na Krvavcu, zgradili samopostrežno restavracijo in zgradili večje prenočitvene zmogljivosti v Cerkljah. Za take programe pa bo seveda potrebna širša družbena pomoč in združevanje sredstev.
Tudi program stabilizacijskih ukrepov so sprejeli delavci hotela. Najbolj bi se morali ti videti v povečanju obsega poslovanja, pri racionalneje izkoriščenem delovnem času — za to je že izdelan program. Varčevati morajo pri energiji, zmanjšati drobni inventar in zaloge.
Z osebnimi dohodki so na repu kranjskih delovnih organizacij. 8.023 dinarjev je bil njihov lanski poprečni osebni dohodek na zaposlenega. Zato je prisotna tudi močna fluktuacija, kar še slabša položaj v hotelu. Vendar upajo na bolje. V kratkem bodo dodelali sistem nagrajevanja s posebnim poudarkom na delavčevem prispevku in kvaliteti dela.
Ze prve adaptacije dajejo boljše rezultate. Prenovljen, kvalitetnejši v ponudbi, bo vsekakor bolj privlačen tako za domačega kot tujega gosta, kateremu moramo prav v tem času posvetiti še večjo pozornost. Vsekakor pa bo ob razmerah, s kakršnimi se danes bori gostinstvo, nujno potrebna tudi družbena pomoč.
D. Dolenc
ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Gorenjski osnovnošolci in začetki usmerjenega izobraževanja (2)
V preir*nD|P*mi) sestavku smo pretresli ključne spre Banane, s- katerinnn se ho moralo spoprijeti poklicno amtfrjjanjjr v auaniijanem izobraževanju in pregledati aaneat- htt«tri*aijje grmrratfTijie osnovnošolcev. Zaradi tega ' primerjava med letošnjimi in lanaaaVHhaaar naranrami Poudariti moramo, da pri — rjr ~ *p~<.   !''..-.•     .>;ji     i ive. ker imamo opravka / nMhum-.       vrtom   linmrc p*>  zaposlitvi   /lasti pa annlfaifi imCi učence*  Toda to so dejstva, ki jih na |aadno rut «soirem*> spreminjan / nobenim >iah-ri< aa* !jm»*£t»pRs.vTB'. aiapnfc jih moramo enostavno spre-
a>*j
a* ,iwni# mia4»p.| j
kemije in nekovin, farmacije ter gostinstva in turizma. Večina premikov je torej pozitivnih, saj podpirajo bodočo kadrovsko osnovo v panogah, ki so tega dokaj potrebne. Zmanjšano zanimanje pa se sorazmerno izraža v okviru agroživifstva (kar ni spodbudno), tiska in papirja ter naravoslovno - matematične m družboslovne usmeritve. Dodati moramo, da učenci ob pisanju svojih namer še niso docela poznali zasnovo teh dveh usmeritev, zato so te opredelitve še dvomljive. Pričakujemo, da se bodo pri dokončni razjasnitvi tega vprašanja pomembno spremenila tudi stališča osmošolcev in da bodo že v prijavah rezultati ustrezno drugačni, se bolj pa verjetno pri vpisu.
Zanemarimo razlike v številčnosti generacij in zlasti v deležu neodločenih ali tistih, ki se nameravajo zaposliti: primerjajo samo absolutne številke v namerah prejšnje in sedanje generacije. S tega gledišča so prirastki v namerah zelo številni in večji del tudi razveseljivi. Odražajo se v okviru kovisnko predelovalne industrije, blagovnega in denarnega prometa, zdravstva, elektro stroke, kemije, prometa in /vez itd.
Marca bo tudi na Gorenjskem spletena mreža usmerjenega izobraževanja: to bo zaključek napornega in odgovornega dela, saj bo morala izvirati i/ korenite spremembe izobraževanja. Uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju f sedaj i»i Še \ obliki predloga) >i' Kedaj prinaša *koraj dnevno kopico predlogov, sprememb in dogovorov. Namere osmo-talcev so ol. tem le ena od silnic, ki iih moramo upoštevati pri reševanju. Za platno in ^k.u je t i ku v glavnem že popriieii Uporabniki kadrov oziroma izobraževanja. Pri usklajevan m by> mihov delež nepigreš-
, i| . .. Faah,č Belčič'
p C .»
Končno tudi v Kranju delavnica pod posebnimi pogoji
Varstvo in delo
Zadnja stopnja oddelka za delovno usposabljanje mladostnikov, motenih v duševnem in telesnem razvoju, pri OŠ Helene Puhar je s priznanjem pravnega statusa postala delavnica pod posebnimi pogoji - Trenutno ima 20 varovancev, ki imajo tudi možnost proizvodnega dela, v naslednjih petih letih pa naj bi se njihovo število potrojilo
Kranj — Skupščina skupnosti socialnega skrbstva je na svoji zadnji seji sprejela sklep o organiziranju delavnic pod posebnimi pogoji. S tem je končno dobil oddelek delovnega usposabljanja pri osnovni šoli Helene Puharjeve v Kranju tudi pravno priznan status oddelka za varstvo in delo telesno in duševno motenih oseb. Čeprav že vrsto let v oddelkih za delovno usposabljanje pri tej osnovni šoli teče program dela za telesno in duševno motene mladostnike, ki ne morejo obiskovati niti šole s prilagojenim programom, pa je vendarle zadnji stopnji delovnega usposabljanja, ki je vključevalo tudi del proizvodnega dela, manjkalo le še pravno priznanje in s tem tudi priznanje statusa invalidnosti mladostnikom in osebam v tem oddelku.
Delo v delavnicah pod posebnimi pogoji, kar pove tudi že ime, vsekakor ni podobno kakemu proizvodnemu delu, niti ni osnovni namen pridobivanje dohodka s proizvodnim delom. Potem ko se otroci moteni v telesnem in duševnem razvoju v oddelkih delovnega usposabljanja v nekaj letih potrpežljivega utrjevanja in razvijanja najosnovnejših sposobnosti in navad potrebnih za kolikor toliko samostojnejše življenje, se pač ne morejo zaposliti nikjer, saj so njihove sposobnosti manjše od vseh meril, ki se sicer zahtevajo za sprejem v katerokoli redno zaposlitev. Da pa vendarle v primerno organiziranem okolju zmorejo določena opravila, ki tako njim samim kot tudi njihovim staršem oziroma skrbnikom potrjujejo vendarle še njihove sposobnosti, da so koristni in uspešni, so potrdile izkušnje še v vseh dosedanjih delavnicah tudi v drugih občinah, kjer so jim že priznali tudi pravni status ali pa še ne. S takšnim načinom varstva in zaposlitve teh mladostnikov je njihovim staršem in skrbnikom v veliki meri olajšana velika skrb, kaj bo z njihovim mladostnikom kasneje.
Trenutno je v delavnici pod posebnimi pogoji pn osnovni šoli Helene Puharjeve 20 varovancev, ki so oziroma bodo tudi še naprej deležni dnevnega varstva, le-to pa vključuje tudi nekaj proizvodnega dela. ki ga sicer organizirajo že vrsto let z velikim razumevanjem nekaterih kranjskih delovnih organizacij. Na ta način se namreč lahko ohranjajo temeljne socialne in delovne navade, mladostniki pa tudi niso ločen od družin in staršev, kar je prav tako izredno pomembno za njihovo počutje in zadovoljstvo. Do konca tega leta naj bi število oseb v delavnicah pod posebnimi pogoji naraslo na 30, v naslednjih letih pa računajo da bi lahko to redno dejavnost v okviru šole Helene Puharjeve tako razširili, da bi v delavnice za mladostnike oziroma osebe starejše od 17 let zajeli do 60 varovancev. V te delavnice se bodo lahko vključevali poleg varovancev iz oddelkov za delovno usposabljanje tudi absolventi šole s prilagojenim programom, ki se zaradi telesne prizadetosti ne morejo redno zaposliti in tudi invalidi, ki jih je komisija prve stopnje za rehabilitacijo in usposabljanje spoznala za nesposobne za redno zaposlitev ali usposabjanje. Za sedaj so na voljo za to dejavnost triie prostori v Stritarjevi ulici, kjer so že vsa leta oddelki delovnega usposabljanja. Skupnost socialnega skrbstva je za redno dejavnost delavnice pod posebnimi pogoji letos namenila 1.12 milijona novih
din.
L. M.
Gradbeništvo vse manj zanimivo
V SGP Tržič povzroča pomanjkanje delavcev vedno več skrbi — Pozornost boljšim delovnim pogojem in sodobnejši tehnologiji
Tržič — Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki združuje okrog 250 delavcev v gradbeni, obrtni in projektivni dejavnosti, je minulo poslovno leto sklenilo dokaj uspešno. To potrjuje tudi zaključni račun, o katerem je osnovna organizacija zveze sindikatov pripravila več razprav in so dejansko zajele vse delavce. Tudi kvalitetne so bile kot še
"'^Delavci so se namreč začeli zavedati, da delitev osebnih dohodkov ni vedno najpomembnejša stvar. Čeprav se še pojavljajo težnje po »uravnilovki«, je večina že spoznala, da je edina pravilna in pravična pot nagrajevanje po delu. Sistem seveda še ni popoln; razlike so očitne predvsem med projektanti in operativnimi delavci znotraj in še bolj zunaj delovne organizacije. , .
Hkrati z razpravo o gospodarjenju v minulem letu m delitvi dohodka, posebno breme jim predstavljajo zakonske in pogodbene obveznosti, so delavci spregovorili tudi o načrtih za letos. Dogovorili so se da bodo čim bolj izpopolnili organizacijo dela s tem, da bodo racionalno izkoriščali proizvodne zmogljivosti, skrčili materialne stroške in izostanke dela, da bodo število zaposlenih povečali največ za dva odstotka, in to samo v proizvodnji, da bodo zaostrili osebno odgovornost za uresničevanje nalog in podobno.
Največja težava, s katero se že več let srečujejo, podobno je v vsej panogi, je zaposlovanje. V SGP Tržič imajo okrog 60 odstotkov delavcev iz Bosne. Domačinov gradbeništvo na zanima. Lani so na primer dobili samo dva učenca za izučitev poklica. Vendar pa v zadnjem času, ko se tudi Bosna gospodarsko hitro razvija, na priliv iz te republike ne morejo več dosti računati. Pogoji dela v drugih panogah so namreč ugodnejši.
Prav to je po mnenju predstavnikov republiškega sveta zveze sindikatov in odbora delavcev v gradbeništvu, ki so v sredo skupaj s predsednikoma medobčinskega in občinskega sveta zveze sindikatov obiskali SGP Tržič, eden od glavnih vzrokov za pomanjkanje delavcev. Gradbeništvo se je v zadnjih letih zelo hitro razvijalo na račun zaposlovanja in nesodobne tehnologije. Na boljše delovne in življenjske pogoje delavcev pa ob tem ni nihče dovolj mislil. Zato niti ni čudno, da je stopnja fluktuacije zelo visoka in da delovna disciplina peša. Izostanki z dela so bili lani v SGP Tržič zelo pogosti. Menijo, da bi moralo samoupravno pravo, ki običajno zagovarja delavca, četudi je slab, nediscipliniran in len. v večji meri ščititi družbeni interes.
Čeprav je izbira pri zaposlovanju delavcev v gradbeništvu skoraj nemogoča. I»i vseeno kazalo bolje razmisliti o odpiranju novih delovnih mest. Ob boljših pogojih in sodobnejši tehnologiji bi verjetno tudi ta panoga lahko postala privlačnejša £al dogovori o sovlaganjih za nakup -rroiev med gorenj km,i organizacijami doslej še niso dali posebnih uspehov. Tako kot ne izmenjava vseh vrst informacij Podobne) je tudi v stavljenj oic:>.m/'<< 'i 1'mos. katere član je SGP Trfrtč
Pri povezovanju gradbenikov m iskanju skupnih rešitev bi mora-« več napraviti Splošno /druženje gradbeništva pri Gospodarski zbor-r.i Slovenije, ki ima okrog dvajset strokovnjakov, a se je izrodilo v nek&K-jšerj birojmijski^aparat,, ^pfrebna bo spodbuda v>d zgoraj«. -Njihova V^Vh •'i/'H'e- a^bni) g9$|pd(jAla zdaj, ko se pripravljajo sre^aje-očni tfpftfni,ra/v/iw,pn^iit^taja mora biti čim grejjasna, še_zlast» zakadi * teženj po ustalitvi gospodarstva ili omejevanja investicij.    H. Jelovfan
O LAS4.STRAN
TOREK. 4. MARCA 1!
23) SK. LOKA
13. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, ki bo v ponedeljek, 10. marca, ob 13.30 v mali sejni dvorani občinske skupščine
17. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki bo v sredo, 12. marca, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki
DOGOVORILI SMO SE
Poročila pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja
Ugodna ocena dela
r
r
Dnevni red
SKJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
— ugotovitev sklepčnosti
— delegatska vprašanja
— potrditev zapisnika 12. seje družbenopolitičnega zbora z dne 20. 2. 1980 ter poročila o uresničevanju sklepov
— poročilo pravosodnih organov in organov pregona ter druftbenega pravobranilca samoupravljanja
— osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka
— predlog spremembe resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 197» — do 1980 v letu 1980
— predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem
— osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah urbanističlnega nacrta mesta Skofja Loka — načrt prometnega omrežja
— poročilo komisije za odnose z verskimi skupnostmi o problematiki v zvezi z delovanjem verskih skupnosti v občini
SKUPNO ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
— izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti
— delegatska vprašanja
— potrditev zapisnika 16. skupnega zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 20. 2. 1980 ter poročila o izvršitvi sMepov
— poročilo pravosodnih organov in orunov pregona ter družbenega pravobranilca samoupravljanja
— osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Skofja Loka
— predlog spremembe resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka
— predlog družbenega dogovora o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in sofinanciranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem
— osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah urbanističnega načrta mesta Skofja Loka — načrt prometnega omrežja
— osnutek odloka o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini skofja Loka
I/, obsežnih poročil pravosodnih organov, organov pregona in družbenega pravobranilca samoupravljanja je razvidno, da delo poteka zadovoljivo. K temu je pripomogla tudi reorganizacija sodstva. V nadaljnjem delovanju pa bo treba posvetiti pozornost tudi samoupravnemu organiziranju in delovanju delovnih skupnosti omenjenih organov.
Poročila je na eni zadnjih sej obravnaval izvršni svet občinske skupščine in meni, da bi v bodoče kazalo v poročilih izpostaviti stalno ponavljajoče se probleme. Sicer pa predlaga, da se tudi ti organi vključijo v nastajanje planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje zato. da bodo lahko celoviteje načrtovali potrebna finančna sredstva za potrebe omenjenih služb.
Nadalje izvršni svet meni. da naj bi ob obravnavi poročil na seji občinske skupščine, predstavniki posameznih organov nakazali, kateremu področju delovanja bodo skladno s programom dela v letu 1980 posvetili posebno skrb zato. da bi dosegli še boljše  rezultate pri
obvladovanju problematike na področjih, za katere odgovarjajo.
Pobude, omenjene v poročilih, ki kažejo na razhajanje sodne prakse z zakonodajo, naj predstavniki organov uskladijo in kot predloge posredujejo občinski skupščini, ki jih bo predlagala zakonodajalcu v obravnavo in uskladitev.
Iz poročil je tudi razvidno, da imajo sistematiziranih premalo delovnih mest oziroma so ta nezasedena. Izvršni svet predlaga, da se sistematizacija uskladi skladno s planom del.
Prve rezultate že kaže delo poravnalnih svetov, zato bi bilo treba poravnalne svete povsod aktivirati.
Sodišče združenega dela ugotavlja, da nekatere delovne organizacije združenega dela z njim slabo sodelujejo. Trditev kaže konkretizirati. Prav tako naj bi Javno pravobranilstvo Gorenjske pojasnilo, če velja tudi za Skofjo Loko, da se nadomestilo, ki ga dobi kmet za odvzeto kmetijsko zemljišče in za zmanjšano možnost pridobivanja hrane, ne uporabi na kmetijsko proizvodnjo.
Osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike
Natančnejša merila
Enotno o prireditvah
Izvršni svet daje delegatom v razpravo in sprejem družbeni dogovor o skupnih obveznostih pri načrtovanju, organiziranju in financiranju prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem. Gre za prireditve širšega družbenega pomena. Ker so občine pri njihovi organizaciji in financiranju že dosedaj sodelovale, se je skupščina gorenjskih občin odločila, da sodelovanje utrdi s posebnim družbenim dogovorom.
Izvršni svet škofjeloške občinske skupščine je osnutek večkrat obravnaval in imel precej pripomb, ki pa so v predlogu upoštevane. Zato predlaga delegatom vseh treh zborov, da družbeni dogovor sprejmejo.
Veljavni družbeni dogovor o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Skofja Loka je bil sprejet in podpisan marca 1975. Sedaj je deloma že zastarel: ni usklajen z zakonom o združenem delu. zakonom o delovnih razmerjih in še drugimi zakoni oziroma dokumenti, ki so bili sprejeti kasneje in ki opredeljujejo posamezne sestavine kadrovske politike.
Skupna komisija za spremljanje uresničevanja dogovora je iz navedenih razlogov že konec leta 1977 začela postopek za spremembe in dopolnitve, ki naj bi bile sprejete po dvofaznem postopku. Uresničevana je bila prva faza in skupna komisija je prvi osnutek sprememb in dopolnitev dogovora že usklajevala s prejetimi    pripombami    in predlogi: postopek pa je bil leta 1978 ustavljen, ker je bilo pričakovati še nekatere  nove   republiške   predpise — zakon  o volitvah  organov upravljanja  in  imenovanju poslovodnih organov v OZD in novi družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ki je bil sprejet maja 1979. Oba navedena predpisa   sta   prinesla   nadaljnje nove bistvene    sestavine    na področju kadrovske politike, s katerimi je bilo občinski dogovor potrebno uskladiti.
Priloženi osnutek dopoljnjenega dogovora je usklajen z vsemi temi dokumenti. Osnutek je pripravljen tako, da ne urejuje oziroma ponav-
lja tistih zadev, katere so konkretno urejene že z zakonom. Zaradi obsežnih vsebinskih sprememb ni možna primerjava posameznega člena seda) veljavnega dogovora z novim osnt kom
java posameznega člena seda.) lega dogovora z novim osnut-
om. .
Osnutek je razdeljen na poglavja,
ar sedanji dogovor ni bil. Poglavij
.>. določalo
je devet: obveznosti
med   drugim določaj« OZD   in   skupnosti za splošnega
"o-
izdelavo samoupravnega splošne akta. ki naj bo podlaga za načrt vanje kadrov in izobraževanje, prerazporeditve, napredovanje kadrov itd. Se naprej je določena zgornja meja možnih zahtevanih delovnih izkušenj — 5 let za vse. tudi najbolj odgovorne naloge in dela: na razpisana dela in naloge se lahko sprejema le ustrezne kandidate.
Načrtovanje kadrov in izobraževanje je poglavje, ki obširneje in konkretneje opredeljuje naloge organizacij združenega dela. da bodo izpeljale samoupravno planiranje družbenoekonomskega razvoja v celoti, vključno s kadrovskimi načrti. Dogovor govori tudi o poklicnem usmerjanju, kadrovanju in izbiri kadrov, načelih in merilih kadrovanja na najodgovornejše funkcije in naloge, organizaciji kadrovskih služb in uresničevanju dogovora.
Osnutek je obravnaval izvršni svet, ki delegatom vseh treh zborov predlaga, da ga sprejmejo in dajo v javno razpravo.
Spremembe občinske resplucije
Največ
dopolnitev pri zaposlovanju
Ker je bila občinska resolucija o uresničevanju družbenega plana v letu 1980 sprejeta in objavljena pred republiško in zvezno, jo je potrebno uskladiti z določbami zvezne in republiške resolucije na vseh področjih, kjer prihaja do neskladja. To je predvsem splošna in skupna poraba, zaposlovanje ter razporejanje dohodka in osebnega dohodka.
Spremembe so pri planiranju splošne in skupne porabe, ki ne sme biti večja v primerjavi z lani več kot za 16 odstotkov. Ker pa bodo v VVZ Skofja Loka letos povečane zmogljivosti so lahko stopnja rasti zaposlovanja in masa osebnih dohodkov ustrezno večja. Tudi proračunska poraba se bo morala v racionalizacijo dela in varčevalnimi ukrepi pri materialnih stroških prilagoditi dohodkom v okviru predvidenih sredstev. Sredstva za osebne dohodke v organih družbenopolitičnih skupnostih tako ne bodo porasla več kot za 16 odstotkov.
Največja   sprememba   je   na področju    zaposlovanja.    Po novem predlogu naj bi gospodarstvu za po-slilo leteti M 1,9 odstotka več <lel;i\ cev. negospodarstvo pa M
Poročilo o uresničevanju sklepov
12. seja družbenopolitičnega zbora in 16. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dat
20/2-1980
1. Izvleček sklepov iz zapisnika 12. seje družbenopolitičnega zbori in 16. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 20/2-1980 je bil posredovan članom predsedstva m izvršnega sveta občinske skupščine ter občinskim upravnim organom k
drugim v vednost in neposredno izvajanje.
2. Predpisi:
— odlok o proračunu občine Skofja Loka za leto 1980,
— odlok o določitvi prispevnih stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Skofja Loka za leto 1980,
— odlok o dopolnitvi odloka o novelaciji urbanističnega program« občine Skofja Loka in
— odlok o občinskih blagovnih rezervah
so objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 3/80 z dne I
26/2-1980.
3. Sklep, da se dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1971, uporablja tudi v letu 1980 je bil izdan in poslan Republiškemu sekretariatu za finance. Odboru za usklajevanje dogovora.
4. Program dela zborov občinske skupščine v letu 1980 bo v naslednjih dneh posredovan pristojnim organom in skupnostim v vednost in neposredno izvajanje, objavljen pa bo tudi v Biltenu INDOK centn u širšo javnost.
5. Dokument o sprejetem sistemu dela delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije je bil v obliki izvlečka iz zapisnika seje družbenopolitičnega zbora posredovan članom skupin in drugim, ki * vključujejo v delo skupin delegatov.
Dokument bo objavljen tudi v Biltenu INDOK centra.
6. Predpisi:
— odlok o ureditvi nekaterih zadev s področja zasebne obrti v občini Skofja Loka
— odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Skofja Loka,
— odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije, graditve in spremembe kulture zemljišča in obvezni izdelavi zazidalnega načrta Frankovo naselje - zahodni del,
— odlok o prenehanju lastninske pravice na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Dašntki II in
— odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic ni zemljiščih, namenjenih za gradnjo objektov v skladiščno predelovalni živilski coni Godešič.
so bili hkrati s predpisi iz točke 2 tega poročila poslani Uradnemu vestniku Gorenjske za objavo v uradnem glasilu. Zaradi nujnosti objave predpisov nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti gorenjskih občin, so imeli prednost objave ti predpisi. Še neobjavljeni predpš tukajšnje skupščine iz te točke poročila bodo objavljeni v torek 4/3-1980.
7. Sklep o določitvi delegatov za zbore republiške skupščine j slučaju izrednih razmer je bil izdan in posredovan pristojnim organom
8. Sklep o imenovanju novega in o razrešitvi dosedanjega odborj za izseljeniški piknik je bil izdan.
9. Delegatsko vprašanje delegacije Krajevne skupnosti Škofii Loka glede dovoljenja za posek gozdnih površin na Sorskem polju k bilo posredovano izvršnemu svetu, da zadevo prouči in delegaciji posreduje pismeni odgovor.
Razpolaganje s stavbnim zemljiščem
Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem predpisuje, da občinska skupščina določi, kateri objekti se štejejo za pomožne objekte ter merila po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta. Na podlagi navedene zakonske odločbe, je občinska skupščina že leta 1972 sprejela ustrezen odlok. Pri praktičnem uresničevanju odloka pa so se pokazale nekatere pomanjkljivosti glede opredelitve pomožnih objektov kakor tudi konkretnih meril pri določanju zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta.
Da bi odpravili pomanjkljivosti, je pripravljen osnutek odloka, ki na-'števa pomožne objekte. Predvideva tudi, da se površina zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že
zgrajenega objekta, določa na močjih. kjer je izdelan zaudi* načrt, skladno z načrtom parcel zacije. v ostalih območjih, kjer te* ni, pa na površini 200 do 500 k» dratnih metrov, pri čemer upošte** še dodatna merila kot: tlon* površino, gostoto pozidave. oonV terena itd.
Pri določanju zemljišča v $kkf» kmetije pa bo potrebno najpie pridobiti mnenje občinske kmetiid« inšpekcije. Velikost zemljišči, ar menjenega za normalno uporabo 1» zgrajenega objekta, bo določal a urbanizem pristojen občinski ^ ravni organ, ki bo določila odtoki smiselno uporabljal tudi pri dok-čanju funkcionalnega zemljišča tiradi odmere odškodnine za JP* membo namembnosti kmetijske^ zemljišča.
r
je za odstotek manj kot v prvotnem predlogu, precej manj pa bo zaposlovalo negospodarstvo, gospodarstvo pa za odstotek več. Večja rast zaposlenosti se v .gospodarstvu predvideva na področjih, kjer je čutiti pomanjkanje delavcev, tam kjer se predvideva aktiviranjt- investicij, oziroma tam. kjer se opravljajo ozka grla v proizvodnem procesu. V sta-novanjsko-komunalni dejavnosti se ho število na račun nove samoupravne organiziranosti čuvajskih služb v delovni organizaciji Varnost na celotnem področju občine povečalo.
Negospodarstvu pa se bo število zaposlenih povečalo na račun nujnega obveznega programa v šolah in zdravstvu. Povečanje števila zaposlenih v družbenopolitičnih skupnostih gre izključno na račun povečanja zaposlenih v oddelku Za ljudsko obrambo. inšpekcijskih služb in oddelka za notranje zadeve.
Osnova za kakršnokoli novo /a poslovanje mora biti izdelana in usklajena kadrovska bilanca med temeljnimi nosilci planiranja in strokovno službo /a zaposlovati je ob predpostavki,  da  je  treba najpre
_______j„  * 'a:'      .1 ' • t ' T.
^,<-ffWv   ,            '       ' ((>v' negospodarstvo pa /a 3.3 od- predpostavki,  da   je  treba najprej
t rh^dn:fona!bip<niuat,prc,/vsy,,f stoHn.   »ktfpn* «ba   .Va* "bi 'število' zaposliti domačine'., ki , prihajalo . il
s>pr,«tuhtif*<xtth<: — Foto! F Petrloh zaptteletiib aa rti slo ^»'2TorWrptKii' TA RofcS      i . *
1 v 1 ■!■ ./>.'.,    . t i o 1 r  ..'   i -b'i. • j< j, d J i Lii * ( 1 »•'
Spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta mesta Skofja Loka — načrta cestno-prometne ureditve
Kje loška obvoznica?
Urbanistični zavod — Projektivni atelje Ljubljana je isdelal osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta mesta Skofja Loka-načrt cesto-prometnega omrežja v sodelovanja » Slovenija cesta Ljubljana in Investicijskim birojem Trbovlje. Elaborat predstavlja osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega načrta za mesto Skofja Loka ter ima namen podati predlog rešitve cestno-prometnega sistema mesta Škofje Loke za planirano obdobje do leta 2000.
Iz elaborata je razvidno, da reševanje cestne problematike \ Skofji Loki temelji predvsem na izbiri najboljše cestne povezav« v smeri Ljubljana — Poljanska dolina. V ta namen so bile obdelane 3 različice z dvema pod različic ama, ki so v elaborat« ovrednotene po vrednostnih merilih in tako omogočajo lažje odločanje.
Osnutek je obravnavala komisija za koordinacijo, spremljanje in izvajanje zazidalnih načrtov v razširjenem sestavu in ni imela pripomb. Izvršni svet občinske skupščine pa ga je obravnaval 26. 2. in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Občinski skupščini pa predlaga, da sprejme osnutek odloka in ga da v javno razpravo. Ta naj bi trajala 30 dni. Nosilec javne razprave bo izvršni svet.
Kot pripomoček za javno razpravo bo izdana posebna številka Biltena. Strokovno gradivo bo razgrnjeno v sejni dvtv rani občinske skupščine in v prostorih krajevne skupnosti Skofja Loka, javne razprave pa bodo organizirane v vseh krajevnih skupnostih in bo zagotovljena strokovna razlaga gradiva.  < > • • • i    .    - ,    i    . .
_r '1 f>' i J
—. _ _ — — m m mm m ■ m
n n »l *i >
5*14 MARCA 1980
5.STRAN O LAS
© TRŽIČ
: »eja DRIŽBENO-
poutičnega zbora
«Kjp*čine občine Tržič, :.nedeljek. 10. marca, 4 17. uri v mali sejni -kupščine občine
' Kja ZBORA združenega dela <kup4cine občine Tržič, •'wia. 12. marca,
!7. uri v veliki sejni •Hi skupščine občine
ieja ZBORA KRA-fVMH SKl PNOSTI • jpsčinc občine Tržič, •reda. 12. marca, ^ 37. uri v mali sejni m skupščine občine
Dnevni red
, r» izvolitvi komisij za verifikacijo i NMaatil delegatov in ugotovitvi ♦itstsoati bodo delegati potrdili za-N«jk« zadnjih sej in razpravljali o *t*ai«evaaja •prejetih sklepov, zatem » koto okravnavali:
- predlog resolucije o izvajanju StatatC« plana občine Tržič za leto *L
- tredlof odloka o proračunu ob-VlrtUzaleto 1980
- poročilo o izvršitvi programov *iaatrv in skladov skupščine občine
» srediog programov sredstev in *W»v tknpščine občine Tržič za leto %
- predlog programa dela zborov *mtoae občine Tržič za prvo polletje '**
j Mavtek družbenega dogovora o Nsitevasju kadrovske politike v ob-^iTrtie
» sklep II. seje odbora podpisnikov SaVatga dogovora o načinu uporabe * spravljanja s sredstvi solidarnosti *> ispravljanje posledic naravnih ne-
- spremembe v sestavu skupine de-*%\un, ki delegira delegata v zbor 'Vis »kapicine 8R Slovenije
* ia»eoovanje komisije za pregled 4»eaega zaključnega računa in za-rWs*ga računa za starostno zavaro-**jje kmetov
- naju»ni i na delegatska vprašanja predlogi in vprašanja delegatov
Delegati družbenopolitičnega zbora v*< razen tega obravnavali se:
- oceno delovanja družbenopolitičen zbora skupščine občine Tržič
- etastek statuta stalne konference 'Via ta atest Jugoslavije
Dgevai red za zbor združenega dela '» zbor krajevnih skupnosti pa je SoJajen z naslednjima točkama:
- predi log odloka o poprečni gradcu, eeai stanovanj in poprečnih stro-
j komunalnega urejanja zemljišč na Soej« občine Tržič
- predlog odloka o sprejemu zazi-t^tega načrta Kovor »3 SA«
Višje cene
^>r*n ivet skupščine občine predlaga ^»eaediio odloka o poprečni gradbeni ^Kaaovaaj in poprečnih stroških ko-JShMga urejanja zemljišč na območju ^tTrtie.
aaj bi bila poprečna gradbena cena ^tsratai meter stanovanjske površine, JNtfama za poprečne stroške komunal-> arejaaja zemljišča,   7606 dinarjev.
stroški komunalnega urejanja %ria zemljišč za tretjo stopnjo oprem-JNsi ia foetoto naseljenosti 150 do 200 JValeev as hektar pa naj bi bili: za ^Sšsalae komunalne naprave $17 di-7*v ■ za kolektivne komunalne napra-(•kradratai meter koristne stanovanj-Tkrrrsiae 440 dinarjev.
JJjsva za izračun prometne vrednosti J*Wf» zemljišča je enoletna stroškov-,<taaarisa, ki v tržiški občini znaša 3,5 [N** od poprečne gradbene cene ^Jmsb objekta, ter vrednost stavbnega rS**» glede na položaj zemljišča, ki je ?MsMrm sekundarni center občine, j> Trtic ia soseski Bistrica ter »sveča za 0,8 odstotka, za ob moć-r%bask«eaega načrta mesta Tržič za * \4atotka ter za ostalo območje urba-^«Mga programa občine  za 0,14 od-
Statut
stalne konference mest in občin Jugoslavije
jutdsedštvo stalne konference ,N in občin Jugoslavije je posrečilo osnutek statuta stalne kon-Nce, da ga obravnava in posre-mnj »voje pripombe tudi skup-občine Tržič kot članica kon-
Vernem be in dopolnitve statuta S zigotovijo v konferenci čimbolj *^Wno uresničevanje pobude to-Sii Tita o pospeševanju kolektiv-\ dela, odločanja in odgovorno-boljše delovanje delegatskega Vni in enakopravnost članov Nferaice ter nadaljnjo krepitev \>kritizma v tej organizaciji, kar %> omogoči tesnejše sodelovanje ! »»fovirianje občin in mest v J^ra konference ter njihovo večjo Vnfmrno medsebojno povezavo.
DOGOVORIMO SE
Osnova je dana
Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič daje osnovo za kvalitetnejše načrtovanje    izobraževanja    in usposabljanja
delavcev
Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič je pripravila osnutek novega družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike, v katerem so že upoštevane nekatere pripombe izvršnega sveta, ki je o njem razpravljal, medtem ko stališč družbenopolitičnih organizacij in družbenega pravobranilca samoupravljanja komisija še ni prejela.
Vsem zborom skupščine občine predlaga, da ga čim bolj zavzeto obravnavajo ter nato posredujejo v enomesečno javno razpravo.
Osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič je usklajen z vsemi zveznimi in republiškimi zakoni in drugimi dokumenti. V temeljnih določbah navaja naloge, ki jih morajo udeleženci dogovora uresničevati. Poudarjena je enotnost kadrovske politike ter obveznost glede evidentiranja in usposabljanja kadrov za družbene funkcije.
V poglavju razvidi del in nalog določa obveznosti delovnih organizacij pri izdelavi tega samoupravnega splošnega akta. ki mora biti osno-
va za načrtovanje kadrov in izobraževanje, za napredovanje, premeščanje in podobno. Opredeliti morajo tudi dela in naloge, ki se lahko opravljajo po pogodbi o delu, določiti dela in naloge za invalide ter poenotiti meje glede delovnih izkušenj.
Načrtovanje kadrov in izobraževanje mora biti usklajeno z dolgoročnimi, srednjeročnimi in kratkoročnimi plani gospodarskega razvoja posamezne organizacije združenega dela. Navedene so oblike in vrste izobraževanja in usposabljanja ter naloge udeležencev dogovora v zvezi s poklicnim usmerjanjem.
Osnutek dogovora daje veliko pozornost tudi kadrovanju in izbiri kadrov, načelom in merilom kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, kadrovanju na področju mednarodnih odnosov ter organizaciji kadrovske funkcije, ki je zdaj v večini tržiških delovnih organizacij dokaj zanemarjena. V zadnjih poglavjih osnutek dogovora govori o spremljanju uresničevanja družbenega dogovora in o odgovornosti udeležencev za uresničevanje dogovora.
Več v naložbe krajevnih skupnosti
Iz samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti je lani dom upokojencev zahteval prek 23 milijona dinarjev, okrog 17J milijona dinarjev pa bo še potrebnih - Zbor krajevnih skupnosti bo usklajeval naložbe v krajevnih skupnostih za katere je letos predvidenih 4,5 milijona dinarjev
r____«_j ____t  . l i.ni.'ini' občine Tr*ič i<> \/ ..1.1_ j __ ,
Izvršni svet skupščine občine Tržič je pred dnevi obravnaval poročilo o izvršitvi programov skladov skupščine v lanskem letu in ugotovil, da je bila večina nalog uresničenih.
Glavna vira sredstev za financiranje negospodarskih investicij sta bila prispevek temeljnih organizacij po samoupravnem sporazumu ter prenos sredstev iz sklada za komunalno ureditev zemljišč, ki pa bodo v celoti prenesena šele letos. Kljub vsemu se je namesto 6,9 milijona dinarjev v skladu nabralo okroglo 8 milijonov dinarjev. Največ, kar 4,4 milijona dinarjev, so uporabili za vračilo kreditov za cesto vpadnico, milijon za dela na vpadnici, 1,4 milijona dinarjev pa je skupščina odobrila kot kratkoročno posojilo za dom upokojencev. V nasprotju s predvidevanji niso bile uresničene naslednje naloge: program oblikovanja blagovnih rezerv, ker bo potrebno najprej zgraditi skladišče, sofinanciranje izgradnje kanalizacije v krajevni skupnosti Kovor, republiška skupnost za ceste ni nakazala 1.3 milijona dinarjev za cesto vpadnico.
Zazidalni načrt za del Kovorja
Območje, ki ga zajema zazidalni načrt »3 8A«. leži na zahodnem delu vasi Kovor med cesto Kovor—Hudo in novim naseljem, po urbanističnem programu pa je opredeljeno kot zazidljivo. Zemljišče je poraslo s slabšim gozdom, ki 14? v upravljanju Gozdnega gospodarstva, zato sprememba namembnosti ne bo predstavljala težav.
Javna razgrnitev zazidalnega načrta »3 SA« je bila decembra lani v krajevni skupnosti in v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občini Tržič. Pripombe so bile le tehnične narave in jih bo mogoče reševati hkrati z izdelavo načrta komunalne ureditve.
V zazidalnem načrtu zajeto zemljišče obsega 1,6 hektarja, neto zazidalna površina pa meri 1,28 hektarja, kar za predvidenih 17 objektov predstavlja poprečno po 755 kvadratnih metrov veliko parcelo.
Program dela zborov
Predsedstvo skupščine občine Tržič je pri izdelavi predloga programa dela zborov skupščine občine v prvem polletju letos upoštevalo večino pripomb, ki jih je prinesla javna razprava o osnutku.
Iz programa je umaknilo zadeve, ki so jih zbori obravnavali na prvih dveh letošnjih seiah ter vključilo nekatere točke, ki jih je v tem času v svoj program dela vnesel tudi izvršni svet. Program je dopolnjen še z nekaterimi predlogi družbenopolitičnih organizacij in z zadevami iz programa republiške skupščine. Načelne pripombe k osnutku programa dela zborov skupščine občine Tržič, ki jih je posredovalo predsedstvo občinske konference SZDL, pa bo moč upoštevati pri izdelavi naslednjih programov dela zborov.
V sklad za pripravo in komunalno ureditev zemljišč se je lani nateklo skoraj 6,3 milijona dinarjev. Največ tega denarja je Slo za cesto vpadnico, ostalo pa za pripravo zazidalnih načrtov in odkup zemljišč. Ostalo je 2,2 milijona dinarjev, in to predvsem zato. ker so ureditev križišča Zlit-industrijska cona zaradi pomanjkanja denarja prenesli v letošnje leto.
Iz samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti se je skupaj nabralo za 12 odstotkov več kot so načrtovali; skoraj 27 milijonov dinarjev. 23,3 milijona so uporabili za dom upokojencev, 3,4 milijona dinarjev pa za naložbe v krajevnih skupnostih.
V drugih skladih skupščine občine Tržič se pojavljajo manjši zneski. Sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča so skoraj v celoti, 345.898,75 dinarjev, namenili za asfaltiranje in popravilo parkirišča za skupščinsko stavbo, sredstva za vzdrževanje vojaških objektov pa so ostala domala neizkoriščena.
KAKŠNI PA SO LRTOSNJI PROGRAMI? V nekaterih skladih so v sistemu financiranja nastale bistvene spremembe. Tako se bo v sklad negospodarskih investicij letos nateklo predvidoma 6.7 milijona dinarjev. Novost je samoupravni sporazum o financiranju investicij v krajevnih skupnostih, ki bo prinesel okrog 2,8 milijona dinarjev. Pomembnejši znesek predstavlja Se vračilo kratkoročnga kredita za dom upokojencev ter nakazilo republiške skupnosti za ceste v višini 1,3 milijona dinarjev za vpadnico. Največ denarja, 2,6 milijona, bodo zahtevale iz prejšnjega leta prenesene obveznosti: oblikovanje blagovnih rezerv, investicije v krajevni skupnosti Kovor, gospodarski posegi, prostorski plan in planinski domovi. Krajevne skupnosti naj bi za investicije dobile 1,4 milijona dinarjev, na osnovi samoupravnega sporazuma o financiranju investicij v krajevnih skupnostih pa še okrog 1,5 milijona dinarjev. Za ta znesek mora izdelati razdelilnik zbor krajevnih skupnosti, medtem ko je razdelilnik za 1,4 milijona že predložen. Iz tega sklada naj bi financirali tudi nakup oddajnika za Radio Tržič, gospodarske posege, zaključna dela na vpadnici ter delno kritje odplačila kredita za vrtec v Bistrici.
V skladu za pripravo in komunalno ureditev zemljišč se bo letos nateklo približno 11,5 milijona dinarjev, največ iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča in iz odškodnine za prodana stavbna zemljišča. Samoupravna komunalna skupnost bo od tega dobila 6,4 milijona za gradnjo križišča Zlit-Industrijska cona in za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, 2 milijona sta predvidena za odkup zemljišč, 1,1 milijona za vračilo kredita za vpadnico.
Od skupaj 20,3 milijona dinarjev, kolikor naj bi dal samoprispevek za gradnjo družbenih objektov, bo največ, okrog 17,7 milijona dinarjev, zahteval dom upokojencev (vračilo posojil in razlika do pogodbene vrednosti). Za investicije v krajevnih skupnostih bo mogoče razporediti skoraj 1,6 milijona dinarjev.
Sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča naj bi letos uporabili za poravnavo odškodnine za odkupljeno zemljišče T-5 in njegovo ureditev, sredstva za vzdrževanje vojaških objektov v Križah pa za ta namen in za oblikovanje blagovnih rezerv.
Izvršni svet skupščine občine Tržič je programe skladov podprl in meni, da je potrebno programe investicij v krajevnih skupnostih uskladiti v okviru možnih sredstev, o čemer naj naknadno razpravlja zbor krajevnih skupnosti.
Razvoj tržiške občine letos
V občini načrtujejo za 10 odstotkov večji izvoz — Z omejevanjem vseh oblik porabe bodo spodbujali boljše delo in s tem ustvarjanje večjega dohodka kot osnove za hitrejši družbenoekonomski razvoj — Družbeni proizvod letos večji za pet odstotkov
Leto 1980 bo minevalo oziroma že mineva v znamenju reševanja osnovnih vprašanj družbenoekonomskega razvoja, to je v zniževanju primanjkljaja v zunanjetrgovinski menjavi, usklajevanju želja po uvozu opreme, reprodukcijskega materiala in surovin, reševanju neskladij med cenami in usklajevanju vseh oblik porabe.
Vsebinsko se resolucija o izvajanju družbenega plana občine Tržič za leto 1980, ki tokrat prihaja na zbore v obliki predloga, veže na analize iz dosedanjega obdobja, upošteva osnovne usmeritve, ki jih nakazujeta zveza in republiška resolucija ter dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Poglavje, ki govori o nadaljnji poglobitvi in razširitvi razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, je dopolnjeno s predlogom, ki se je izoblikoval v javni razpravi o osnutku resolucije; da je delovne skupnosti skupnih služb potrebno očistiti tistih dejavnosti, ki vanje ne sodijo. Pobudo za oblikovanje temeljne organizacije, kjer po oceni pogoji obstojajo, bo dala komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu.
Za leto 1980 predvidevata tako zvezna kot republiška resolucija umirjeno gospodarsko rast, razen večjega izvoza. Občinska resolucija pravi, da se bo letos družbeni proizvod vrednostno povečal do 22 odstotkov glede na lanskega, realno pa bo porasel do pet odstotkov. Znašal bo 1661 milijona dinarjev. Za skupno porabo bodo namenili 149,5 milijona dinarjev, za splošno porabo 31,1 milijona, medtem ko naj bi za akumulacijo ostalo 222,5 milijona dinarjev. Izvoz načrtujejo v vrednosti 389,3 milijona dinarjev, stopnja rasti zaposlovanja pa naj bi ne presegla 1,5 odstotka.
Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrijska proizvodnja. Ta se količinsko bistveno ne bo spremenila, zato bo razvoj usmerjen v kvaliteto. Ta usmeritev velja tudi za gostinstvo in turizem. Resolucija nadalje povzema določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, usmeritve na področju politike cen in ekonomskih odnosov s tujino. Ugotavljajo, da bodo letos težko naredili bistvene premike na področju povečanja izvoza, saj so bili že doslej rezultati zunanjetrgovinske menjave za tržiško občino zelo ugodni. Izvoz bodo predvidoma povečali za deset odstotkov, medtem ko bodo temeljne organizacije skušale kar se da nadomeščati tuje surovine in reprodukcijski material z domačimi.
Investicijska dejavnost ima prednost v porabi zaradi dosedanjega občutnega zaostajanja. Zato se mora povečati odgovornost investitorjev pri investicijah ter skrajšati čas od ideje do elaborata. Pri novih investicijah, ki zahtevajo povečanje zaposlovanja, je treba zagotoviti tudi denar za izpolnjevanje minimalnih standardov pri zaposlovanju novih delavcev.
Delež evidentiranih investicij v tržiSki občini letos predstavlja kar 40 odstotkov družbenega proizvoda. Glede na možnosti bo zato marsikatera naložba prenesena v prihodnje srednjeročno obdobje. V okviru evidentiranih investicij resolucija daje prednost Kompasu na Ljubelju, naložbam ««mouPr%™e komunalne skupnosti Tržič in PTT Kranj za gradnjo telefonskega omrežja v Bistrici, načelno podporo pa tudi tovarni
°bUNa področju kmetijstva si bodo v občini prizadevali povečati proizvodnjo hrane, zato bodo letos zagotovili nov sistem financiranja pospeševalnih ukrepov za naslednje srednjeročno obdobje Več pozornosti bodo namenili tudi gostinstvu in turizmu kjer sta nosilca razvoja Kompas in Zelenica v okviru kranjskega Centrala. Za postopno obnovo žičnic na Zelenici in planinskih domov bodo preučili možnosti vključitve celotnega gospodarstva. Malo gospodarstvo nameravajo hitreje razvijati predvsem s primernejšo davčno in kreditno politiko ter z zagotovitvijo prostorskih možnosti.
Skupna poraba bo letos zahtevala 149,5 milijona dinarjev. Zaradi omejitve ne bo mogoče uresničiti vseh nalog v dogovorjenem obsegu. Skupna poprečna prispevna stopnja iz bruto osebnih dohodkov bo znašala 27,06 odstotka. Kljub stabilizacijskemu obnašanju v vseh interesnih skupnostih pa bo za vrtec v Bistrici potrebno združevati denar v višini 500.000 dinarjev zunai skupne porabe.
Na področju stanovanjske dejavnosti bo letos treba uresničiti nekatere zastarele naloge iz prejšnjih let ter rešiti vprašanje tfradnie samskega doma. Do 31. marca mora biti znano,kdobo oristoDil k gradnji objekta in kakšne bodo njegove zmogljivosti, do konca leta pa bo rešeno vprašanje lokacije in projektov.
Predlog resolucije predvideva, da bodo letos dokončali telefonsko povezavo severnih predelov občine ter začeli z gradnjo telefonske napeljave v krajevni skupnosti Bistrica in industrijski coni. V Bistrici bodo pridobili prostore za pošto.
Precejšen zaostanek je opazen tudi na področju komunalnega gospodarstva. Doseči bo potrebno dogovor o gradnji vodovoda Crni gozd, zgraditi kanalizacijo v krajevni skupnosti Kovor posodobiti križišče Zlit-industrijska cona, cesto Z i ganja vas —Križe s križiščem pri Jaku, most na Peračici v Leftah, podhod in cesto po Kovtrnici ter asfaltirati Koroško cesto na Cegeljšah. Za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav so namenili 4,7 milijona dinarjev.
Razrešiti nedelavne delegate
Na problemski konferenci občinske konference SZDL Tržič ki je bila posvečena delovanju delegatskega sistema v občini, so obravnavali tudi problematiko dela delegatskih skupin za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine.
Med drugim so ugotovili, da je ovirano delo skupin delegatov, ker so nekateri delegati neaktivni in se sej ne udeležujejo. Na osnovi tega je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL izdelal predlog za zmanjšanje števila delegatskih skupin. Predlog je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference in predlaga zmanjšanje števila delegatske skupine za zbor občin od 15 na 12 delegatov. Razrešili naj bi Antona Bahuna, Vlada Kastigerja, Zdenko Truden in Andreja Robiča.
na novo pa naj bi v skupino delegatov izvolili Jožeta Eržena, ki je delegat v komisiji za družbeni nadzor pri republiški skupščini.
Podobno naj bi se zmanjšalo tudi število delegatske skupine za zbor združenega dela, in sicer od 13 na 10. Predsedstvo predlaga, da se razrešijo delegati Janez Gašperlin, Dragan Njegovan in Viktor Sedaj.
Imenovanja
Pravilnik o knjiženju davkov občanov določa, da se mora vsako krta sestaviti davčni letni zaključni račun in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov. Zaključnu računa mora pregledati in i/delati poročilo komisija, ki jo imenuje skupščina občine.
V komisijo za pregled davčnega zaključnega računa in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov naj bi delegati imenovali Janka AhačičH iz Podljuhelja. Marico AljamV in Olgo Mesič. obe iz Bistrice pri Tržiču.
O LAS 6.STRAN
Nekam srečno se je vse skupaj izteklo po črnem sprejemu prvega dne v ISTANBULU.
Večer na odeji pred Šotorom v mraku. Ure sploh ni na nobeni roki in čas vsaj do jutra ni več toliko važen.
Skleda »pomfrija« na robu, plastični kozarci, polni anatolskega vina, oljnega kot kri, skuše iz konzerve, češnje, namočene v vodi aluminijaste menažke. Noge bose, umite, pogledi zamaknjeni, ustnice cigaretne smotkeSAMSUN.
Spokojni večer v Prešernovem stilu: Samota, post, »potovanje«, brevir nazaj ti spet dali bodo mir al' al* ne znebiš se srčnih ran, nazaj spet pridi čez let' in dan. Bomo prišli nazaj, kadar bo res tako hudo — Spet zmanjkuje besed, ki so zmeraj kot čebele: enkrat boleče pikajo, drugič prinašajo med.
Oči se ti vlažno nasmihajo nad kozarci anatolskega vina, nekam sijoči in mehkobno nežni smo vsi skupaj, kot otroci s svojimi kupčki peska v neskončnem pes-kovniku. ZBIRAŠ kamenčke med kamni in kamenčki v tej pohojeni travi sredi LONDRE, med prsti jih trkljaš, dolgo, nežnorobato, preizkušaš njihovo barvo, trdnost, vonj, obliko ... in primerjaš. Do onemoglosti.
Med kapljami vina in besed se vse počasi nalaga, nalaga, in vse skupaj ostane v besedah, v privatnem krogu, ker bi drugače vsem zavistnežem smrdelo. Temno je že.
Vse naokrog nekam umirjeno hrope. Zobje meljejo debele češnje. Dvigamo plastične korazce.
Vsi plotovi so še pred nami, vsi: vse ovce in vsi volkovi.
nbem7nr.mJe P"Td *' "° ""k'J" "'<"■ "afin peki
Včerajšnje ITALIJE ne bo nikoli več, tudi TURČIJE ne, vse se ti nekam odplavlja . . . dokler se dokončno ne potopi v odrešilni spanec.
ISTANBULSKO SLOVO
Mačeh v grlu zjutraj okrog petih. Odpnem zadrgo na spalni vreči. Spet se nekaj zatika.
Včerajšnji kar malce opiti večer se je razpredel v jutranji svetlobi. Na srečo ob dobrem vinu glava ne boli.
Kamiličen čaj je malce masten, diši po včerajšnjem pbmfriju, nekakšen prastari duh topov, sabelj, lafet, praporov, grbov, helebard, svinčenih oklepov iz TOP-KAPI-SARAJA se meša med vse to.
Podiramo šotor
Kuhamo kavo. Pravo. Turško.
Spaček se je v treh dneh dodobra spočil, olje — nad normalo (ko pa ga Brane stalno doliva), vse je pospravljeno in vrženo v spodobno neurejen prtljažnik, kartonsko škatlo s hrano zbašemo na zadnji sedež, nekaj pospravljamo — riž! — ker se je iz nje vse stresalo.
Silovito speljeta Sonček in Brane, sam že četrt ure žalostno čepim v vrsti na bencinski črpalki, spet bo spaček kuhal, kihal in astmatično prdel, ker se lepen-kasti pano z napisom: SUPER — JOK kar ni mogel umakniti.
Spredaj se s plastičnimi kantami tolčejo po glavi, prerivajo se, kričijo in štejejo, koliko ur že stojijo in čakajo na »normalen« bencin.
Tiho sem kot miška. Verjetno tam spredaj že kri teče, tako se obdelujejo. ,
Na srečo imamo tujci prednost — brž ko se pripeljeta Brane in Sonček, že razburkani delavci napolnijo prazen rezervoar, plačamo in: se čez ZLATI ROG in viseči most čez BOSPORJEM odvalimo v:
(V) AZIJO . . po avtocesti čez USKUDAR in KADIKOY v
K AR T A L, na trajekt za YALOVO.
Čakamo v kilometrski vrsti. Uro, dve na razpoče-nem soncu, da nosovi na mah pordečijo.
Vročina. Morje plivka.
Trajekt za trajektom odhaja, pa se zavita vrsta avtomobilske pločevine nikamor ne premakne.
Brane pije kupljeno kavo in se z rokami, zgleda da kar uspešno, pogovarja z osivelim tavajočim natakarjem.
»Nikoli ne veš, koliko časa smo čakali!« se razburja potem, ko zapelje spačka čez jekleni mostiček v trebuh trajekta. Zaklene ga. Po stopnicah stopamo v višje nadstropje, na klopi za ljudi.
Hladimo se s kozarci istanbulskega plzenskega piva. Leden omrzlega.
Nekaj čenčamo v tem hropen ju in hrumenju ladijskih motorjev.
Prijetno pihlja, galebi krožijo v jatah nad nami, vse je modro kot v istanbulski SINJI MOŠEJI, od nekod privlečemo lustik karte in se zagrizemo v »TROJNO VOJNO«.
Vsi Turki okrog zaspano zehajo, vojaki z očmi (in še s čim) požirajo dekle pšeničnih las in z malce preveč izrezanim dekoltejem.
V kotu sloni nekdo nad šopom papirjev in se kar naprej praska, čehlja se po ličnicah, kot da ne bi mogel naprej, dokler nas ne zagleda, se dvigne in se pririne k naši klopi.
Ponudi cigarete SAMSUN.
Govori angleško.
Sploh se čudno gledamo. Brblja nekaj o nesrečni ljubezni, pa o čepi Svedinji in o težavah, ki sta jih imela na osamljeni, odljudeni plaži v USKUDARJU. pod platano na sipki mivki ob zelenju oleandrov.
Zdaj ji piše pismo. V angleščini. Da ne bo mislila, kakšen nesposobnež da je.
Prosi nas, če mu lahko popravimo slovnične napake, ker se on nikdar ni učil pisati po angleško ampak samo govoriti, ko je dve leti študiral agronomijo nekje
Malce narodno nam je. Človek poveša oči. Nikdar še nisem pomislil na to. da bi neznancu dajal v roke v popravilo opravičilo, ki naj bi bilo ljubezensko pismo.
Kako naj gledamo na vse to? Zafrkljivo? Resno, ko že mladi Turek (Mustafa naj bi mu bilo ime), tako
pervei vsega navajene.
Mi teh izrazov niti izgovarjati na znamo Zadušimo nespodobne misli. Sonček vzame pismo in svinčnik, nekaj prečrtamo, popravimo tui i kakšno nepravilno slovnično obliko (vsebine P«™*™
bi navajali) in že nam uspe, da Mustafino žgoče razočaranje nad mlado Švedinjo. ki je. kot je povedal, že takoj na začetku prešla v samoiniciativni napad na mivki, za silo umirimo.
V življenju napredujemo po ovinkih, je nekje zapisal Nobelovce Andrič. in kakor je videti — pri tem ni toliko važen sam napredek kakor pa način hoje. tisto, kar se pri hoji pove, ali imena, ki jih dajemo pokrajinam, skozi katere hodimo.
Nekje na vzhodu MARMARSKEGA morja se je vsa v belem že svetila YALOVA, ribiško mestece, oddaljeno osemdeset kilometrov od BURSE. stare turške prestolnice z zdravilnimi vrelci.
Vokruv
Praktična darila
za dan žena 8. marec
izberite v blagovnici
»TINA« Kranj
Darila lično zavijamo.
/skrene čestitke za dan žena 8. marec
DO VARNOST Ljubljana _
TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA JLA 16
objavlja prosta dela in naloge
1 REFERENTA TOZD I.
Pogoji: — višja ali 4-letna srednja šola iiiaumnam
ali upravne smeri.
— 1 oziroma 3 leta delovnih ustreznih iidknfeaii.
— znanje strojepisa,
— primerno moralno-politične la^moHtti.
Prednost imajo kandidati s prakso v s stanovanjem v Kranju.
2. VEČ VARNOSTNIKOV
za področja Kranj, Skofja Loka, Triifc, Jesenice
Pogoji: — dokončana osnovna šola.
— primerne moralno-politične lastnosti m inwai 4 j nju je pogoje iz pravilnika o pofAmanijau OZD bi
družbeno premoženje Ur, list SRS2ff?3fi.
— da so mlajši od 50 let.
Pod točko 1. in 2. TOZD ne razpolaga s delo je 90 dni.
Pismene vloge s kratkim življenjepisom am objavi na naslov: DO VARNOST I jnlhljnna, TOZD
premoženja Kranj, Cesta JLA IS.
GOZDNO GOSPODARSTVO
TOZD gozdno gradbeništvo transport in mehanizacijo
Komisija za delovna razmerja objavlja VOZNIKA C KATEGORIJE Pogoj: - opravljena kvalifikacija za šoferje in izpit C katefanjr 2 STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Pogoj: — opravljen izpit za strojnika težke gradbene 1 MIZARJA
Pogoj: — končana šola v gospodarstvu ali pra&oidijeaa
cija
ZIDARJA
Pogoj: — kvalificiran delavec strojne aH sorodne s&nrike 2 MESTI ZA PRIUCITEV ZA STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj: — kvalificiran delavec strojne ali sorodne afnnl
Za razpisano delovno nalogo mizarja je željeno stanm HavaB
ču ali bližnji okolici.
Dela in naloge so vezane na terensko delo. Delovno sklenili za nedoločen čas s pogojem poskusnega dleJla.. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanj« _ naj kandidati pošljejo v 15 dneh po ofcjanriTaaT gospodarstvo Kranj, TOZD GGTM. Staneta
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 jemanju prijav.
«*«a*iJM
3
Jože Vidic
(nadalj. iz prejšnje številke)
Pri tem smo zaplenili puške. .1 pištol in 400 nabojev. Pričeli smo čistiti to organizacijo. Močno prizadeta organizacija OF v Slovenskih goricah je razvila veliko dejavnost. Njeno razbijanje je bilo zelo uspešno. Zaprli smo 102 osebi, med njimi 17 handitov, banditskih agitatorjev in pomagačev, med katerimi je bil tudi neki orožniški st ražmojster.
V brežiškem okrožju se je 0F usmerila predvsem na novačenje vojnih beguncev in vojakov na dopustu za bandite. Njeno organizacijo bomo v kratkem uničili. Več opazovalnih točk, ki so jih banditi vzpostavili v občini Zagorje, smo uničili, druge pa nadzorujemo. Krajevni odbor za področje Zagorja smo razbili.
Pri uničenju neke banditske javke na Sv. Planini, občina Trbovlje, smo na begu ustrelili nekega posestnika. Z dvema terenskima voditeljema smo vzpostavili zvezo Upamo na uspeh . . .«
Vrinjeni vohuni so povzročili veliko nezaupanje med terenskimi delavci OF in vodstvenim kadrom partizanskih enot. Prišlo je do medsebojnih obtoževanj, ki so prizadejala narodnoosvobodilnemu gibanju na Štajerskem precejšnjo škodo Oblastni komite KPS za Štajersko je sumljivo gledal na' funkcionarja
Kranjski plavogardisti in
črnorokci
na vse, ki so po njegovi zvezi prihajali v partizane. Številne novince so obtožili kot plavogardiste. čeprav so bile take obtožbe največkrat delo gestapovskih agentov. V Lackovi četi so ubili partizana, nato pa še komisarja, ki je bil zelo priljubljen. Komisarjevo dekle je pobegnilo iz čete in o tem obvestilo sekretarja oblastnega komiteja Dušana Kve-dra. Izbruhnila je »pohorska afera«, s katero se je ukvarjala posebna komisija pri CK KPS. Več vodilnih funkcionarjev so s Štajerskega poklicali na zagovor v Belo krajino.
So gestapovci vedeli za takšne Ro-sumekove spletke? Ne!
V gestapovskih pisarnah so viseli napisi: Vedeti smeš le tisto, kar sodi v tvojo službo: kar zveš, ohrani zase!
Adolf Hitler je 23. maja 1939. leta svojeročno podpisal naslednji ukaz. ki je bil naslovljen na gestapo in varnostno službo:
1. Nihče se ne sme seznanjati s skrivnostmi, ki se ne nanašajo na njegovo delovno področje.
2. Nihče ne sme vedeti več. kot je nujno potrebno za opravljanje njegove naloge.
3. Nihče ne sme prej. kot je to 'nujno 'potrebno, vedeti, kajkšner delo
->fčraka._ \ ..V"    '---1 -
4. Nihče ne sme podrejenim O nalogah, ki morajo biti izvedene, povedati več, kot je potrebno. Prav tako ne sme tega storiti prej, kot je potrebno.
Kršilec teh predpisov so kaznovali s smrtjo. Milejše kazni sploh niso poznali. Dejavnost gestapa je bila tako zastrta z debelo železno zaveso in kakršnakoli družbena kontrola je bila nemogoča.
Zato lahko verjamemo, da so tudi nekateri gestapovci dvomili o Rosu-meku in njegovih zvezah s partizani. Niso vedeli, na čigavi strani je in kako daleč segajo njegova pooblastila.
1. novembra 1943. leta je Janko Soklič sedel v hotelu Miklič v Ljubljani (danes je to dom JLA). K njegovi mizi je prisedel šef ljubljanske varnostne službe Schluifer.
»Kam?« ga vpraša Schluifer.
»V Kranj. Na mamin grob nesem venec« je odvrnil Soklič.
»Potem imava isto pot. Grem v golniško bolnišnico. V nekem mlinu pri Medvodah so imeli partizani se-" stanek. pa me je v spopadu z njimi oplazila krogla.« je nadaljeval Schluifer. »Lahko greš z menoj.« ■ Nekaj dni. pred temr srečarijenl. je profesor Aii trm" Krose I j-Benko'pripo5-
vedoval hoKiiču o Rosumekovi zvezi s partizani.
Benko se je ustrašil te zveze, ker je domneval, da Rosumek izdaja partizanom nemške agente in so zato vosovci tako natančno poučeni o vseh dogodkih. Seveda se je bal tudi zase.
»Na vsak način moramo prekiniti to zvezo. Obvesti Porstererja na Bledu,« je Benko naročil Sokliču.
Med vožnjo proti Kranju je Soklič Schluiferju pripovedoval o Rosume-kovih zvezah z Olgo Bohinjc in prek nje i raznimi funkcionarji OF. Schluifer je opozoril Sokliča na strogo molčečnost o tem primeru. Tudi on je že slišal šušljati, da je Rosumek naklonjen komunistom. Morda je bil v mladosti član nemške komunistične partije? Schluifer je Sokliča povabil na pogovor v njegovo pisarno v Ljubljani. Tam sta potem še enkrat razčlenila vse obtožbe proti blejskemu gestapovcu.
Začela se je čudna vohunska tekma. Plavogardistična obveščevalna služba je začela Rosu meka zasledovati. Rosumek je to zvedel in se je hotel maščevati nad Marin škom. Se£ gestapovske centrale na Bledu Porstere je Sokliču obljubil, da  bo  zadevo  javil  v  Berlin. Po
pripovedovanju " aiafi vogardastoan auadaa ia m\ mera vala   ■■■iiMJtii Ri gestapo   ni naneiar sovražniku v   1 »»jat vesti je Porsterer nakani j Bled in umu mekei, aaj auta komunretaPme ira^—JiaJa V ljani. da se ne pitaadit.ll zadevo on unedfl. RnunVj jezen   in   jje stcuSal agentov uhihti Janka 5L_ sprožil bajko okrog ajenvl prišlo na uho Maradkat je na to uuuawi *ef Diehtll in se jje zarana 1 ilegalo na K malta Bi očitno ni tetfVIL kaj je v 1 zapletene **dwai>l« jga
Aprila   1SMML leta » pokucali  na   *zafaan« 11 Porsterer je o tem aVtatij in pl avofjanfttsta so it i slavje. Na aplaT«« f se je Rošuiniea aoaja iz Berlina z mil ai_ na položaj |iidk.ijiaip odlikovanjenu ia pa poohla^all-fflUTi. Mesw vrnitvi so v Ljjauljau dosegljive vnduue razne slovenske pal
»Si vatel, kakfar nori stari  hsjak  v Beda Dirhtl SoMfoFm Pari so Porstererja na  fronto, na . postavili Rosaaaeka. b položaju ostaldokaaravi
Janko SokKr. Id1 jr z Rosumekoaa. je p* waj| valnim orfpuatoan «rjn*
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
Na razstavo ročnih del in godljo v Šenčur
*Lr*Alr,.B2n*« bodo ob 18. un K°fa*e čete v Šenčurju robili del. Prireja jo taratirao  društvo, na ■ P° »delovalo 70 lena iz ■ Srednje vasi z okrog 120 ročnimi deli Nekaj iz-
Še več zanimivih predavanj
— V nedeljo dopoldne je Anomoto aiuntiu Cerklje, sekcija ■ krnili jako mehanizacijo, organi Zadiulnem domu v Cer-predavanje na temo: pri deJu s kmetijskimi stro-ripomorki«.   ki   se   ga F okrog 50 kmetov cerkljan-aomorja.  Predaval  je ing. Kmetijskega instituta Slo Zaradi velikega zanimanja m taksna predavanja so se pri AMD Cerklje odločili, da marca ■jo   *e   eno predavanje, lamo s farni, kjer naj bi največ ua pmmtili preprečevanju nesreč pri dem s traktorji, saj vemo, da se je Merilo nesreč pri delu s traktorji v letu močno povečalo
J. Kuhar
delkov umetnega kovaštva in iz lesa bodo primaknili tudi Šenčurjani. Sodelovali pa bodo tudi učenci skupine za ročna dela iz Osnovne šole Stanka in Janka Mlakarja iz Šenčurja.
Razstava bo prirejena v počastitev dneva žena, odprta pa bo vsak dan do 11. marca od 9. do 20. ure.
Zanimiva pa ne bo ta razstava samo po lepih ročnih delih — lani smo dela šenčurskih žena že imeli priliko videti prav ob 8. marcu v gostilni v Srednji vasi — temveč bodo šenčurski turistični delavci ob razstavi pripravili tudi pokuSinjo stare domače Senčurske jedi — godlje. Za 35 dinarjev vam bodo postregli s skodelico dobro zabeljene godlje, krompirjem v oblicah in belo kavo ali mlekom. Pojesti jo boste morali z leseno žlico, ki bo obenem tudi spominska in jo boste lahko odnesli domov.
Drugič torej takšna razstava v Šenčurju. Tokrat že bogatejša in domiselno dopolnjena z domačo ku-linariko. V Šenčurju pa razmišljajo, da bi tovrstna razstava postala v Šenčurju tradicionalna in da bi jo še razširili. Prostora v domu je dovolj in tudi organizacijsko so Seneurjani sposobni, da bi taksno razstavo upali pripraviti za celo Gorenjsko. Najprej pa bodo poskusili z razstavo za vsa kranjska turistična društva.
D. Dolenc
Nova šola na Svetju - Prejšnjo soboto so v Medvodah na Svetju na krajši slovesnosti položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. To bo te trinajsti objekt iz II. samoprispevka ljubljanskih občanov na področju občine Šiška ter bo veljal 70 milijonov dinarjev. Novo šolo bodo zgradili delavci koprskega Stavbenika do julija prihodnje leto. Imela bo 14 učilnic, telovadnico ter večnamenski prostor, f-fr)
— Z a/ein/rv" Aferi r hib, kjer je sedaj salon pohištva (bivši Trio), je ,l+*y pridobit 200 kvadratnih metrov prodajnih površin in 250 kvadrat-_Mlt^J»bladišf. Tako ho tedaj na enem mestu potrošnikom poleg bogate pohištva na voljo vodnoinstalaterski material, naprave in pribor za q|ff'bl°y- okovje in vijačno blago, kmetijska in gradbena oprema •nkrrtdfr. pa ptočetina. ceri, profitno železo, barve, tapete, sanitarna kera-">*r ha/. Naročili boste lahko tudi premog, saj so tja preselili pošlo-
Alpinistične novice
V OSTENJU RAVENSKE KOČNE
Tomo Česen. Peter Markic in brata fttremfelj so v nedeljo. 24.2. opravili prvo /imsko ponovitev Pozeruhove smeri (40 Ho 48 stopinj. 50 stopinj; III-IV: WK)ml v Veliki Koroški Babi To je bila obenem verjetno Sele druga ponovitev te smeri nasploh Razmere v steni so bile odlične: sneg trd. skalnat skok pa kopen. Plezali so tri ure in pol. Vsi štirje so c lani AO Kranj.
Istega dne je ftenk Milan (AO Jezersko) preplezal grapo med Veliko Koroško Rabo in I.edinskim vrhom.
Peter Markić. Barbara Perćič in brata Stremfelj so v sredo. 27.2.. opravili drugo zimsko ponovitev Skovirjeve smeri v I.edin-skem vrhu (4tt-4"> stopinj. "(K) m. 2 uri in pot). Razmere v steni so bile dobre.
Franci Marki<\ Barbara Perćic in Žarko Trušnovec so v nedeljo. 24.2.. V dveh urah ponovili Kramarjev Nner » Storfiču. Razmere so bile dobre. Vsi so Plani AO Kranj
ZA POPESTRITEV SREČANJ
Na rednih sestankih AO Kranj, ki so vsak ("etrtek ob 19. uri v prostorih PI) Kranj na Koroški 27. je vedno živahno. Poleg redne tematike so vsak večer na sporedu predavanja starejših alpinistov spremljana z barvnimi diapozitivi V ćetrtek se bo priče' tudi spomladanski del alpinistične šole, ki jo letos vodita Tomo Česen in Peter Marku' Poleg številnih teoretičnih predavanj bo na sporedu tudi nekaj skupnih tur in redne vaje v plezalnem vrtcu A. S.
1. 17+
2. KHT
Kffi
Nujnka!  Črni je v stiski Kralja ana v patu in tako napredovati s kmetom c.
c5 d5 d4
2. ... r defic
4L c7 5. OHD
hg4: 4. fg4:' (Sicer bo crni igral kmeta na g.3!) e4 + 5. Ke2 Lc3 6. Ld8! Lh4 7 R5 Kefi 8. g6! Lc3 9. Lc7 Kf6 (Ali pa 9. f3+ 10. gf3: ef3■ + 11. Kf3: Kf5 12. 1*5:' itn ) 10. Lf4: Kg«: 11. Ld2! in črni ie v zagati.
M*0
Tudi v iibbImIiiji m primeru. ki je razmeroma zapleten, diagram 34. beli zmaga tako. da uveljavlja nujniro. Primer je zannrm zato. ker beli z nuirurami stopnjuj svojo prednost in na koncu odloči izhod borbe.
Namreč, će crni lovec zaputi damgonalo el-a5. bo beli z napredovanjem kmeta b pripravil na liniji a prostega kmeta, po umiku kralja k polja d5 pa beli zasede središče. To je motiv, na katerem beli gradi nujrara.
2. h4
3 ba5: 4. Le7
Po 4.
Lbfi La5: LbtS
Ke6 5. Lc5 KR 15. . Kd5 6. I.f2! gft 7. Ke2 Kc4 8. Lel Lc7 9. a5 Kb5 10. Kd.3 itn.) 6. Lf2! g5 7. Lc5!! g4 8. Lf2!!! g.3 9. Lc5! in crni je nazadnje v nujnici, ki odloči.
5. Lb4
6. a5
Lc7
Na umik lovca po diagonali a7-gl Moči 7. Le7 in nato Ld8 ter Lh«.
		
		
	1	
A *a	A	1
		A
		!
7. ah
8. Lel!
Lb«
Cmi je ponovno v nujnici. Na umik kralja se beli polasti polja e4. Na umik lovca po diagonali gl-a7 sledi 9. La5 in nato Lc7. Na umik lovca po diagonali a5-d8 pa sledi 9. Lf2.
Dmurram M
I LffT
Nujnica' La3
Dobro
LI2
tudi
Na tem mestu se seveda ara   proučiti   motnosti po
«5: 2. Le7! g4 3. hg4:
8. .. .	R4
9 hg4:	hg4:
10. fg4:	
Nujno, sicer igra č>ni g3	
10. ...	e4 +
11. Ke2	Kefi
12. Lf2!	e3
I zsiljeno.	
13. Lh4	Ke5
14. Ld8!	La7
Izsiljeno.	
15. Lc7 +	Ke4
16. Ld6!!	
7 - t S
i
J
Že dve leti ima kamniški Utok na Bledu v hotelu Park svojo proda jalno. Lokal, mimo katerega skoraj ne more noben tujec, pa tudi domačin, kajti mehki, topli, modno krojeni krzneni plašči, usnjeni jopiči in vseh vrst kože vse preveč vabijo. Program dopolnjujejo tudi s pleteninami in modno konfekcijo. Prodajalna je moderno urejena, kot smo vajeni boutikov. vendar, kot so povedali, cene tu niso boutične. Nasprotno: industrijske. Se pa priprav Ijajo, da bi letos lokal malce preuredili. Morda že to pomlad, da bo do poletne sezone nared. — Foto: D. Dolenc
Sestanek v Podnartu
Podna rt - V sredo, 20. februarja, je bila v domu Avtomoto društva Podnart četrta redna seja osnovne organizacije Zveze komunistov, ki deluje v krajevni skupnosti Podnart. Komunisti so pregledali sklepe zadnje seje in ugotovili, da jih uresničujejo. Na seji so sprejeli akcijski program, ki ga je izdelal sekretariat osnovne organizacije. Akcijski program bo predložen tudi drugim družbenopolitičnim organizacijam v krajevni skupnosti. Z osnovno organizacijo ZSMS in mladimi komunisti bodo akcijski program na »kupni seji še enkrat ocenili in ga dopolnili, da bo v prihodnje lahko sodelovanje med komunisti in mladimi še boljše. Sprejet je bil tudi program osnovne orgarjizacijt na področju ljudske obrambe.- •        j .- . C. Rozman
(31. zapis)
Zdaj, ko je prišla že predpomlad v deželo, je prav prijetno stopiti iz precej močvirnate Tuhinjske doline na prisojna okoliška pobočja. To pot na bregove, kjer razvodja meje kamniško od domžalske občine, Tuhinjsko dolino od Črnega grabna.
VRANJA PEC
Spet markantno krajevno ime, prav tako starosvetno kot So-vinja peč, o kateri je že tekla beseda (glej 28. zapis).
Na Vranji peči živi le kakih 45 domačinov Vranjcev (ali Vranjčanov). Le-ti pa se nimajo več za Tuhinjce, pač pa za Kamničane. Saj vasica sodi pod Krajevni urad Kamnik! To povem, da ne bo kake zamere.
Vranja peč je hribovsko naselje, leži namreč kar 662 m Nm, torej 200 m nad tuhinjsko cesto pri Potoku, odkoder je tudi najbolj pripraven pristop. Da govorim »po gorni-ško«. Tem raje, ker imajo Vranjci tudi svoj Turne skalo Stuc, podobno plezalski »igli« na pobočju šmarno-gorske Grmade. Semkaj sodi še opozorilo na prekrasen razgled z Vranje peči: zasavski hribi na doseg roke, Julijski snežniki kot daljna visoka pesem ...
Tudi tu je že kraški svet, četudi pod gozdno rastjo. Dosti je studencev, največji je pač vaški Matijev studenec, ki gasi žejo kremenitih Vranjčanov. Kremenitih pac tudi zaradi bližnjega hriba, zahodno od vasi, ki se mu pravi Kremen (787 m Nm)!
Vasica, resda kar drobceno naselje, ima svojo stirirazredno osnovno šolo, ki pa jo obiskujejo tudi otroci iz bližnjih hribovskih zaselkov, predvsem iz Spodnjih in Zgornjih Palovč. Prvotna, zasilna šola je bila ustanovljena že leta 1896. Iz cerkvene hiše se je leta 1932 preselila v lastno poslopje, ki pa je bilo med zadnjo vojno tako poškodovano, da je moralo biti leta 1946 temeljito obnovljeno.
Vranja peč res ni kar tako: poleg šole ima tudi svojo župnijo. Cerkev sv. Urha je že zelo stara. Kot kapela se v listinah omenja v letu 146.3, kot prava cerkev pa že v letu 1468.
Prvotna cerkev je bila po vsej podobi sodeč še čisto gotska — to se pravi gotsko resna in preprosta. Zdaj pa dela cerkveno poslopje vtis bogate baročne stavbe. Ta podoba ji je bila dana v obnovi leta 174.3. — Le v
Krezbiteriju vzidan sklepnik s kipom ladone z otrokom ohranja spomin na gotsko prvotnost. Podobe K riževega potu so delo kroparskega rojaka, gluhonemega slikarja Janeza Potočnika.
PESNIK FRANCE KREK
Na vranjskem pokopališču je ohranjen grob včasih kar precej znanega slovenskega pesnika Franceta Kreka, ki je na Vranji peči župnikoval v letih od 1896 do smrti v letu 1921. — Mož je bil rojen 9. aprila 1858 v Selcih nad Skofjo Loko, umrl je 2. avgusta 1921 na Vranji peči nad Kamnikom. Poleg teh suhih podatkov je treba podčrtati Krekov delež v slovensko kulturno zakladnico. 2e od leta 1870 se je
Osrednji spomenik revoluciji in osvobodilnemu boju v Kamniku (delo kiparja Draga Tršarja).
pričel oglašati z mladinsko pesmijo. Potem je dozorel tudi za objave v Domu in svetu ter drugih literarnih revijah. Slovstveni zgodovinar France Koblar označuje Kreka kot enega najplodovitejSih mladinskih pesnikov v svoji dobi. Njegova misel je živahna in nežna, ritmika prožna in zvočna; velika pesniška gibčnost in prilagodljivost se kaže ob priložnostnih pesmih. — Koblar meni, da je na Krekovo izjemno jezikovno čistost vplival strogi France Levstik, ki je rad pilil literarne izdelke nadebudnih mladeničev. Prav misel na Levstikov delež pri Krekovem pesniškem ustvarjanju me je vodila za to obsežnejšo omembo starega vranj-skega župnika.
w    KRES NAD VASJO
Cas NOB se je dotaknil tudi Vranje peči. Po napadu na nemško patruljo ob koncu aprila 1942, so partizani proslavili predvečer Prvega maja z velikim kresom na hribu nad vasjo. Dvoje pomenov je imel ta ogenj: svarilo, da je sovražnik v deželi (kot nekoč Turki!); hkrati pa slavje, tu smo, slavimo svoj delavski praznik!
Ranjeni partizanski borci so se zdravili predvsem v Jurčkovi hiši. V zimski ofenzivi je 25. decembra 1944 padlo blizu Vranje peči šest partizanov in en domačin.
Bilo bi prav, če bi se junaškim bor cem za svobodo, ki so tu našli smrt, postavilo primerno spominsko obeležje. Tega Vranja peč Se nima, vsaj zvedel nisem zanj. Morda se motim?
Podobna misel, zakaj ni obeležja NOB, me je prešinila v Zakalu, ko sem se spuščal s Sidraža ob Bistričici na Stahovico. Zločin okupatorjevih hlapcev »raztrgancev« je bil tu tako strahoten, da ga ne smemo pozabiti. Primeren pomnik naj bi govoril: da so podli raztrganci dne 5. januarja v tem kraju pobili tri ranjene partizane (ki so se zdravili pri domačinu Mihu Žagarju) in jih skupaj s štirimi vaščani Zakala sežgali s hišo vred.
Kranjska gora - Delavci jeseniškega Gradisa grade v kranjskogorskem naselju črtenje blok s 44 počitniškimi stanovanji. Stavbo, ki te dni dobiva streho, bodo vselili konec Iti ; vse garsonjere v njej so že razprodane. Do konca leta bodo dogradili poleg te stavbe še en tak blok, kije sedaj zgrajen do kletne plošče, tretji blok z 69 počitniškimi stanovanji, za katerega je nare fen ukoptpa bo nared do jeseni prihodnje, leto. (S) - Foto: F. Perdan
i.      *      « t ,  «   ,,  r, s « ta*.
O Lr A S12.STRAN
TOREK, 4 MARCA 1»
Prvi množični smučarski tek Treh dežel
Dvojni uspeh tekačev Italije,
Djuričič tretji
KRANJSKA GORA - Nad tisočaedemsto smučarskih tekačev in tekačic je nastopilo v petindvajset kilometrov dolgi smučini na prvem množičnem teku Treh dežel. Že na startu v Kranjski gori in nato na cilju v PodkloStru (Avstrija) so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja vseh treh obmejnih občin. Smučina je bila namreč speljana v občinah Jesenice, Trbiž in PodkloSter. Turistično društvo Kranjska gora, turistično društvo Trbiž in obmejno telovadno društvo Podkloster so bili organizatorji tega zanimivega množičnega teka Treh dežel.
Na startu v Kranjski gori seje zbralo več kot tisočaedemsto tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med temi je bilo tudi nekaj znanih imen smučarskega teka. Na startu v Kranjski gori smo v prvi vrati videli olimpijca Toneta Djuričiča, bivšega kombinatorca Janeza Gorjanca, tekačico Mileno Kordež in znanega italijanskega reprezentanta Rupila. Med temi znanimi tekači so na cilju v Podklottru imeli največ uspeha tekači iz Italije. Trbiian Rupil in njegov rojak Gu-betta sta bila dvojna zmagovalca, čast naših tekačev pa je rešil Tone Djuričič iz Mojstrane, ki je bil tretji. Nato od četrtega do devetega mesta dobimo spet same Italijane, deseti pa je Pavel Kobilica iz Gorij.
Smučine so bile izredno pripravljene vse do Bele Peči na italijanski strani. Do tu so zanje poskrbeli organizatorji iz Kranjske gore. od Bele Peči naprej do avstrijske strani so jih slabo pripravili Italijani, avstrijske pa so bile spet take kot pri nas. Kot je te običaj na množičnih startih, je bil tudi v Kranjski gori množičen pobeg.
Jugoslovanski olimpijski reprezen-tant v smučarskem teku Tone Djuričič je bil na prvem množičnem teku Treh dežel tretji. Bil je najbolje uvrščeni med našimi tekači.
Med ženskami, ki so se podale v petindvajsetkilometrsko smučino je bila najhitrejša bivša reprezentanca Milena Kordež ■ Jamnika
Toda kolona je kmalu po ravnem delu ujela ubežnike in nato so vsi tekli složno in dokaj hitro vse do Bele Peči. Tu seje kolona precej raztegnila, saj je bilo veliko tehnično zahtevnih spustov in proga je bila speljana tako, da je bilo treba tudi v hrib dobro delati. Že od Bele Peči naprej se je strnila skupina, ki je računala na končni uspeh. V njem sta bila oba poznejša najboljša Italijana in nas Tone Djuričič. Vendar sta v ozki in ledeni smučini najbolje tekla prav Italijana. Tone Djuričič se je v Trbižu, kjer je bila slovesna razglasitev, pritoževal, da mu je ledena smučina na vzponih pobrala iz smuči vso mažo. Italijani so premazali smuči in prav v spustu so bili veliko hitrejša od večine Slovencev, itupil, Gubetta in Tone Djuričič so se izredno napeto borili za prvo mesto prav v najtežjih delih proge. Kar je Mojstrčan izgubil v spustih, je nadoknadil v vzponih in se vedno enakovredno kosal z obema Italijanoma. Toda ves dober tek Djuričiču ni pomagal, da bi se dokopal do zmage. Ravno pred ciljem v PodkloStru je bil dolg
Hokej
Zmagala Blejska Dobrava
TRŽIČ - S tekmami desetega kola se je končala letošnja medobčinska gorenjska hokejska liga. v kateri je nastopalo A ekip. Zmagala je ekipa Blejske Dobrave, ki je v svojih vrstah imela največ nekdanjih odličnih hokejistov, preseneča pa slaba uvrstitev Tržičanov in pa zadnje mesto lanskega prvaka — Borovelj.
Rezultati 10. kola: Tr*ič:Kokrica 2:2: Naklo:Žabnica 3:3 in Borovlje-.Blejska Dobrava 2:12.
Lestvica:
Olimpijec Ivo Čarman iz kranjske ga Triglava je na državnem prvenstvu v Palah pri Sarajevu osvojil prvo mesto v teku na 30 in 15 km. Bil pa je član tudi zmagovite članske štafete Triglava. — Foto: F. Perdan
XXXV. državno prvenstvo v smučarskih tekih
Dvojni uspeh Iva Čarmana
PALE — Olimpijec Ivo Čarman iz kranjakega Triglava je najuspešnejši tekmovalec petintridesetega državnega pr-v< nstva v amučarakih tekih. Ivo je zmagal n trideset in petnajst kilometrov, bil pa je čl m zmagovite štafete kranjskega Trigla-v pri članih. Nasploh pa so največ uspeha n tem prvenstvu imeli Kranjčani. V štirih d eh ao oavojili Štiri zlate, tri srebrne in ei o bronasto odličje. Drugi najuspešnejši P ao mladi tekači iz Kranjske gore. N hov i tekmovalci so osvojili tri zlate in p- eno srebrno in bronasto kolajno.
Triglavan Ivo Čarman je ponovno dokazal, da je nai najboljši tekač, saj je brez težav dobil oba teka. Bil pa je odličen tudi v zmagoviti štafeti. Nasploh pa so na tem prvenstvu prevladovali tekači iz Kranja, Kamnika, Bohinja, Gorij in Kranjske gore. Vsi ti klubi imajo državne prvake v konkurenci članov, starejiih in mlajših mladincev in mladink. Presenetljivo dobro ao ae izkazali mladi Kranjskogorci, ki so drugi najuspešnejši klub. Pozna se, da v Kranjaki gori dobro delajo z mladimi tekači.
Državni prvaki - člani .30 km -Čarman (Triglav). 15 km - Čarman (Trigl.v). 2. Reberiak (Triglav), 3. Poklu-kar (Gorje), st. mladinci 10 km - Lapajne (Bohinj), 3. Lebar (Kranjska gora), ml. mladinci 5 km - Gregorič (Ihan), 2. Ku-stec (Kranjska gora), st. mladinke 5 km -Smolnikar (Ihan). 3. Korošec (Triglav), ml. mladinke 5 km - Martinovič (Kranj aka gora). 2. Krničar (Triglav);
štafete - člani 3 x 10 km - I.Triglav. 2. Gorje. st. mladinci 3 x 5 km - 1. Kranjska gora, 2. Kamnik. 3. Gorje, ml. mladinci 3x5km - 1. Kranjska gora. 2. Kamnik, ml. mladinke 3 x I km - 1. Triglav.
B. Dobrava 10 8 0 2    65:27 It
N.ak>° 10 5 1 4    50:4« 11
Kokrica 10 5 1 4    36:44 11
I1"*1*. 10    5    i    4    65:42    10 (- 1)
Zabnica 10 4 1 5    41:45 9
Borovlje 10 I 0 9    37:90 |
•I. Kikel
spust in tu sta imela Rupil in Gubetta bolje namazane smuči. Vseeno je tretje mesto Toneta Djuričiča le mednarodni uspeh in tudi Pavle Kobilica ni dosti zaostal za zmagovalcem.
Rezultati - 1. Rupil 1 ;21:31. 2. Gubetta 'oba Italija) 1:24:56, 3. Djuričič (Slovenija) 1;25:04. 4. Mafatana 1;25:14. 5. C ovco 1;25:36, 6. Valbuso 1;26:40, 7. Benedetti 1:27:08, 8. Piller 1:29:53, 9. Favre (vsi Italija) 1;29:58. 10. Kobilica (Slovenija) 1;29:59.
Tone Djuričič — »Proge na italijanski strani so bile slabo pripravljene in težke. Ledene smučine v vzponih so mi pobrale vso mažo. Videl sem. kako so Italijani smuči na njihovi strani premazali. To jim je na koncu prineslo prednost in zaslužen uspeh. Težka proga je bila le za kakih stopetdeset tekmovalcev. Za ostale rekreativne pa pretežka. Bilo je veliko padcev in veliko odrgnjene kože.«
D. Humer Foto: F. Perdan
Kar    devetsto Slovencev udeležilo prvega množičnega Treh dežel. Slovenija je osvojila >hodni pokal Jurija Ku&ja-tista dežela, ki ima največ
pri
ležencei
J* teka tudi Dobi ude
Sankanje
Uspešen nastop
PODLJUBKLJ - V organizaciji san-kaSke sekcije pri TVD Partizanu Tržič so se na sankaSki progi v Podljubelju zbrali vsi naši najboljši sankači in tekmovalci iz sosednje Koroške na tretji mednarodni tekmi za pokal Kozorog. Skupaj je nastopilo 87 enosedov in 11 posadk v dvosedih. Proga je bila odlično pripravljena ter poledenela v vsej dolžini 900 metrov. Največ uspeha so imeli domači sankači, sicer pa so bili razultati naslednji: mladinke:    1. Tolar   (Železniki) 2:18,74
2. Porunik (Sveče) 2:30.69. 3. Žmitek (Bohinj) 3:05,36: članice: l.Perko (Tržič) 2:09,89, 2. Tolar (Železniki) 2:11,66. 3. Mi-klavčič (Idrija) 2:25,02; starejši člani: l.Bahun 2:00,76. 2. Meglic (oba Tržič) 2:05,74. 3. Rozman (Bohinj) 2:06.66; člani:
1. Čeaen   1:50.17.   2.   KaliSnik 1:52.06.
3. Neme (vsi Tržič) 1:54.40; starejši mladinci: l.Lotrič (Železniki) 2:17.12, 2. Mi-klavčič (Idrija) 2:18.71. 3. Kulnig (Sveče) 2:27,16;  mlajši mladinci:  l.Kos 2:09.27,
2. Neme (oba Tržič) 2:11,97. 3. Toff (Beljak) 2:14.43; dvosedi: I. Česen-KaliSnik (Tržič) 1:00,31; 2. Klinar-KraSover (Jesenice) 1:01.30. 3. Lavtižar-Meglič (Jesenice) 1:01.79.
I Kikel
Kolesarstvo
Ropret odličen četrti
TRST - Savčan Bojan Ropret je osvojil četrto mesto na včerajšnji tradicionalni kolesarski dirki za lovoriko Zveze slovenskih športnih druitev v Italiji. Na 130 kilometrov dolgi progi po Tržaškem in Goriškem je vozilo 83 kolesarjev iz Italije. ZRN in Jugoslavije.
Zmagal je domačin (aneva s časom 2:59.00. v času zmagovalca pa je z vodilno skupino, ki se je *e kmalu odcepila od glavnine, pripeljal tudi naj 1^ M van Ropret. Marinkovič je bil M., lanski zmagovalecColig pa 15. .      .„ ... „
V soboto. 8. marca, nase kolesarje čaka nova dirka »otvoritev sezone« od Poreča do Pule in nazaj. ,( ,
Radovljiške športne novice
OBČINSKA LIGA V MALKM NOGOM RTI'
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Radovljica razpisuje občinsko ligo v malem nogometu za leto 1980. V ligi lahko nastopajo ekipe telesnokulturnih organizacij, organizacij sindikata, krajevnih skupnosti, šolskih športnih društev in JLA iz občine Radovljica. Prijave je treba poslati na ZTKO Radovljica do 14. marca 1980. Prijaviti se morajo tudi vse tiste ekipe, ki so te v preteklem letu sodelovale v ligi. Predvidoma se bo liga pričel« 30. marca.
ŠOLSKO PRVENSTVO V VELRSLALOMl'
146 mladih smučarjev iz radovljiških osnovnih Sol je sodelovalo na občinskem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo na Kobli. V odsotnosti učencev blejske sole so največ uspeha imeli Radovljičani. Rezultati - cicibani: 1.Jovan (Rad) 49.91. 2Podlipnik (Boh) 50,85. 3. Treven (Rad) 50.98; cicibanke: 1. Žmitek (Rad) 53.30. 2. Ravnik (Boh) 57.84 3. Hoskin (Rad) 58,52; mlajši pionirji: l.Budič 57,60. 2. Noč 58.98. 3. Ahačič 60,1« (vsi Rad); mlajše pionirke: 1. Kalan (Lip) 52.43. 2. Kreslin (Boh) 54.99. 3. Rajgelj (Lip) 55,19; Starejši pionirji: l.Berčič (Lip) 57.85. 2. Mulej (Kad) 57.69. 3. Kalan (Lip) 60.11; starejše pionirke: 1. Legat (Rad) 61,67. 2. Vergelj (Lesce) 61.88. 3. Pogačnik (Rad) «4.30.
Mojmit Fagauari
Seja
skupščine TKS Tržič
Pozornost
objektom
TRŽIČ - Na 4. redni seji skupščine telesnokulturne skupnosti Tržič so delegati obravnavali srednjeročni plan razvojnih možnosti v slovenski telesni kulturi, kjer je predvsem poudarjena večja vloga selekcioniranju v oanovnih Šolah, boljša vzgoja strokovnih kadrov ter gradnja prepotrebnih športnih objektov. Udeležba delegatov je bila skromna.
Delegati so potrdili zaključni račun trtiske telesnokulturne skupnosti za leto 1979 ter sprejeli finančni program za leto 1980. Tu velja predvsem poudariti, da bodo sredstva, ki so namenjena za dejavnost športnih društev in klubov razdelili na polovico in sicer bodo polovico namenili prioritetnim panogam, torej vrhunakemu sportu (alpsko smučanje, rokomet, smučarski skoki ter nekaterim posameznikom v motokrosu, alpinistom in sankačem), drugo polovico pa bodo dali na razpolago za dejavnost na področju množične telesne kulture in rekreacije.
V razpravi, ki je sledila, so precej časa posvetili tudi invesUcijskim planom ter se zavzeli, da bi v letošnjem letu tudi s strani TKS pomagali pri obnovi tičnic na Zelenici z nekoliko večjim deležem.
Zanimiva pa je bila tudi debata, ki se je sukala okrog srednjeročnega plana za obnovo objektov v občini (gre predvsem za obnovo planinskih domov, tičnic in ogrevanje letnega kopališča), kar pa je seveda ■vezano z večjimi sredstvi, to pa pomeni, da bodo morali o tem prej razpravljati se delavci v združenem delu.
■I Kikel
Pionirski košarkarski festival
ŽIRI — V telovadnici osnovne Sole Padlih prvoborcev v Žireh so bili košarkarski delavci SŠD TABOR organizator prvega turnirja za pionirke, na katerem ao nastopile reprezentance SŠD Simon Jenko iz Kranja, SSD A. T. Linhart iz Radovljice. ŠŠD Jesenice ter domače ekipe SSD Tabor iz Žirov kot nosilke reprezentance Škofje Loke. Sodniki (Bogataj in Kavčič, oba iz Žirov ter Selak iz Gorenje vasi), so svoje delo dobro opravili, Se posebej pa zaslutijo priznanje košarkarski delavci ŠŠD Tabor za dobro organizacijo prvega turnirja. ŠŠD TABOR : ŠŠD A. T. LINHART 121:0
Fkipa domačink ni imela pravega nasprotnika v ekipi iz Radovljice. Le redki so verjeli v to, da pionirkam iz Radovljice v celem srečanju ne bo uspelo dati niti enega zadetka. SŠD Tabor: Seljak 7, Rejc 8, UrSič 2. Ovsenk 9, PoljanSek 2, Kavčič 12, Go-vekar 9. PoljanSek S. 29, Seljak U. 14. K rjaveč 2,Sink 22, Albreht 4.
SSD A. T. LINHART : ŠŠD SIMON JENKO 7:50(4:22)
V drugi tekmi so v prvih minutah srečanja pionirke iz Radovljice Ae nudile odpor, saj je bil v osmi minuti rezultat 4:8, v nadaljevanju pa so popustile in do konca srečanja uspele dati le Se tri točke. ŠŠD A. T. Linhart: Globočnik 5, Hrovat 2. ŠŠD Simon Jenko: Mladenovič 4, Keber 4, Dragosavljevič 28. Rakovec 8, Matjan 2, Hodrtaj 2. Mat ko t.
SŠD TABOR : ŠŠD JESENIC R 70:7(39:3)
Pionirke iz Žirov so s to tekmo dokazale, da v prvenstvu Gorenjske tudi letos ne bodo imele pravega nasprotnika, ki bi jim onemogočil na kraju stopiti na najvišjo stopnico. Lahko te zapiSemo. da imamo te novega prvaka, kljub temu, da se je prvenstvo Sele začelo. SŠD Tabor: Seljak J. 6. Rejc 4. UrSič 4. PoljanSek M. 2, Kavčič 14. Govekar 3. PoljanSek S. 18, Seljak U. 3. Albreht 2. Jereb 4. Podobnik 10. SŠD Jesenice: Kučina 2. MarkeS 2. Kelih 2. Komel 1.
SŠD JESENICE : SŠD SIMON JENKO
35:32(25:16) Jeseničanke so presenetile z dobrim začetkom srečanja, saj so te v sedmi minuti prvega polčasa vodile z desetimi točkami razlike. Kranjčanke niso uspele nadoknaditi izgubljeno in so na koncu klonile. SŠD Jesenice: Kučina 7. MarkeS 6. AliAič 12. Kelih 2, Komel 8; SSD Simon Jenko: Dragosavljevič 10. Sarič 4. Rakovec 8. Matjan 4. Horvat 2. Malic 4.        C. Milan
Prvenstvo Slovenije v krosu
Kladivar ubranil naslov
KOPER — Na izredno tetki progi na terenih Bonifike. prihodnjega Aportno-re-kreacijskega centra Kopra, je bilo v nedeljo prvenstvo Slovenije v krosu za leto 1980. Vetrovno in dokaj mrzlo vreme. Ae bolj pa neravna proga s Številnimi ostrimi zavoji je zahtevala od tekačev maksimalne napore, kljub temu pa so bili boji zelo zanimivi in brez večjih presenečenj. V vseh kategorijah so zmagali tekmovalci, ki so sodili v najožji krog favoritov.
V devetih kategorijah je nastopilo 175 tekačev in tekačic iz 21 klubov, naslov vse-ekipnega zmagovalca pa je zasluženo ponovno osvojil celjski Kladivar pred Mariborom in Olimpijo. Celjani so imeli tudi najuspešnejše posameznike, saj so osvojili kar 10 odličij, od tega 4 zlata. Ekipa starejših mladincev Triglava, ki je nastopil le z 8 tekmovalci, je zasedla v svoji kategoriji 2. mesto, svojo nalogo pa sta dobro opravila tudi Božnik in Krek pri članih. Tekmovanje so dobro pripravili atletski delavci iz Kopra, ki jim je to bila prva večja prireditev na republiški ravni.
REZULTATI - pionirke (1000 m): 1. Rožič (Mb), 2. Ratej, 3. Felicijan (obe KI); ekipno: 1. Maribor 83. 2. Kladivar 80, 3. Posočje 38 točk; pionirji (1500 m): 1. Strle (Cerknica), 2. Kočevar (B. krajina), 3. Sirk (KAK); ekipno: L Maribor 60, 2. Vrhnika 48, 3. Bela Krajina 42 točk; ml. mladinke (1500 m): I. Radet (Lj), 2. Štravs (KI), 3. Rupar (KI), ekipno: 1. Ljubljana 86, 2. Kladivar 67. 3. Maribor 33 točk; ml. mladinci (3000 m): 1. Cmok (KI). 2. Zgonc (Cerknica). 3. Kavka (Ol), 26. Kelbič, 29. Černilec (oba Tr); ekipno: 1. Olimpija 74, 2. Kladi-nar 69, 3. Maribor 41 točk; st. mladinke (2000 m): 1. Pregl, 2. Fras (obe Mb), 3. PoljanSek (Ol), ekipno:  1. KAK Ravne 74.
2. Maribor 71, 3. Kladivar 47 točk; st. mladinci (5000 m): 1. Jutertek (KI), 2. Urh (Ve), 3. F rumen (Ol), 8. Križaj, 14. Berginc. 16. Rozman, 18. Klemenčič (vsi Tr); ekipno:   1.   Kladivar  63,  2.  Triglav 48.
3. Olimpija 43 točk; mlajši člani (7000 m):
1. Rozman (KI). 2. Miklavžina (Ve), 3. ArzenSek  (KI);  ekipno:   1.  Kladivar 85,
2. Maribor 70, 3. Olimpija 50 točk; članice (2600 m): 1. Pergar (Mb), 2. Bunderla (KI), 3. Trobec (Ol). ekipno: 1. Kladivar 82. 2. Maribor 25, 3. Olimpija 23 točk; člani (10000 m): 1. Lisec. 2. Svet (oba KI), 3. Žutek (Nm), 9. Botnik, 13. Krek (oba Tr); ekipno: 1. Olimpija 109, 2. Velenje 90, 3. Kladivar 41,4. Triglav 30 točk; Vaeekipni vrstni red: 1. AD Kladivar 558, 2. AD Maribor 437, 3. AK Olimpija 366. 8. AK Triglav 78 točk. I. Kavčič
Svetovni alpski pokal
Kar trije naši v
petnajsterici
MOUNT ST. ANNE - Z velikan* pehom naSe moike alpske vrst« st jr končala ameriAko-kanadaka turneja n svetovni pokal. V zadnjem velultlsa skem nastopu so Jugoslovani Jan) Franko, Boris Strel. Jože Korak * Janez Zibler dosegli imeniten tanak Franko je bil Sesti, Strel enajsti a Kuralt petnajati, Zibler pa se je t najboljšim zaostankom pridobil tdaV ne FIS točke. Tako so v teta vtJe slalomskem nastopu kar trije jagaaV vanski smučarji med prvo prtnajae rico.
Razplet v prvem naatopu je pokati da v formo prihajajo tiati tekmovalo, ki doslej v svetovnem pokalu to mai niso imeli pravega uapeha. Povede) » Avstrijec Spiess, ki je prehitel Oda Zemana in poznejšega zmagovale« Stenmarka. Pravi podvig pa je aartai Jurij Franko, ki je z enaintrideseti startno Številko zaaedel izvrttao sm mesto. Ostali naši ao vozili nekolik* slabše, a vseeno je bil Kurah triaaac. Strel pa šestnajsti. Dobro uvrstite« a dosegel tudi Janez Zibler. Smolo j* ia*i naA najboljši amučar Bojan Krita Bojanu je že v Lake Placidu pot« zunanja obloga čevlja in to je Ma krivo, da je doaegel slabši čas ia at drugi start nato sploh ni Sel. T* v. razumljivo, saj s poškodovani« torijem ne moreš dobro krmariti.
Jurij Franko bo v pnh*l# sezoni startal   v   prvi jak<vtx
skupini v veleslalomu.
Stenmark je ponovno dokazal, dam je v veleslalomu malokdo kos. Bil »' najhitrejši. Spiesa ni obdržal vodam, saj ata ga prehitela nato Ph. Makra u Se Zeman. V drugem naatopu je bil is« odličen Franko, ki je doaegel rra*' najboljšo veleslalomako uvrstitev Dobri pa so bili tudi Strel. Kurah it Zibler.
Rezultati  -   1. Stenmark (Šveattr
3:14.03, 2. Ph. Mahre (ZDA) 3:1VM.I Zeman (ČSSR) 3:15.28. 4. Spiesa |a> strija) 3:15.79. 5. Luthv (Švica) J:lVft 5. Franko (Jugoslavija) 3:16.JT. I Halsnes (Norveška) 3:10.14. 8. Gaa, (Švica) 3:16,35.9. Žirov (SZ) 3:16.37. Stock (Avstrija) 3:16.65. 11. Strel t* goalavija) 3:16.69. 12. Giorgi (Itaka 3:16.74. 13. .lager (Avatrija) 3:17.*. > Nockler (Italija) 3:17.81. IV Karat 3:17.85. Zibler (oba Jugoalan« 3:19.66.
SVETOVNI POKAL - VFLKSU LOM - 1. Stenmark 100. 2. LflthvTtS Enn 52. 4. Strel 45. 5. Halsnes 41. i Križaj 35, 7. VVenzel 34.
SKUPNA UVRSTITEV - 1. S»n> mark 195, 2. Wenzel 142, 3. Ph. Maka 116, 4. Kritaj 112. 5. Luthv 1*4. t Muller in Steiner po 87. 8. Read nt Enn 70. 10. Plank67.
ZA LAS OB PRVO TOČKO Svoj, zadnji velealalomski nastoa t* tej turneji ao imele tudi tenske. »ae gala je Švicarka Nadigova, medteai 1» je bila Hanni VVenzel tretja. To tata* pa ji je prinealo tudi te iaaaf» ' svetovnem pokalu. NaSe smučarke n bile solidne, saj je bila Jeravaa««« enainStirideseta. Tometova petja** deseta in Zavadlavova devetiaaeiaV seta.
Več uspeha pa so nase sanrara* imele v slalomu. V slalomu je »nafah Pelenova iz Francije pred PaUakojn* iz SZ in Wenzlovo ia Liechteaateaa Odlično pa je vozila Jugoslovsoka Ata Zavadlav, saj je bila Šestnajsta. Zatrt« točko v svetovnem pokalu te peta**** meato Zavadlavova zgrešila ta trideset atotink.
Jugoalovanaka reprezentanca bo nes pripotovala v domovino. Skem   letališču  jih bomo danes ob 8.30.
Jugoslovanski plavalni pokal
Pokal zasluženo v pravih roka*
PTUJ - Plavalci in plavalke kranjakega Triglava ao na dvodnevnem tekmovanju za jugoslovanski pokal tokrat v zimakem plavalnem bazenu v Ptuju dokazali, da ao najboljši plavalni kolektiv v državi. S prednostjo več kot dva tisoč petsto točk ao prehiteli drugouvrSčeni Partizan iz Beograda. Tako ao ponovno dokazali, da lanakoletni uapehi Triglava na državnih prvenatvih v vaeh kategorijah niao bili zgolj trenutni navdih, temveč plod načrtnega dela z vsemi plavalci in plavalkami.
Triglavani ao bili te prejšnja leta v tem tekmovanju vedno med najboljšimi. Le za malenkoat se jim je v teh letih ta lovorika izmuznila iz rok. Letos so uspeli. Za osvojeno prvo meato zaslutijo pohvalo vsi: od tekmovalcev in tekmovalk do trenerjev in vaeh funkcionarjev v klubu.
Vratni most veni red — 1. Triglav (Kranj) 31.004 . 2. Partizan (Beograd) 28.342, 3. Mladoat-OKI (Zagreb) 28.189, 4. Crvena zvezda (Beograd) 27.473, 5. Ljubljana 27,391,6. Rudar (Trbovlje) 26.722.
Rezultati Kranjčanov — pionirji — 100 m kravi - 2. Kadoič 1:00,68, 400 m kravi - 1. Veličkovič 4:24,03, 100 m prano - 1. Jocič 1:16,6«, 194) m hrbtno - 2, Kadoič 1:10.57. 100 M delfin - 2. Jocič 1:09.22.1500
m kravi - 1. Veličkovi« 17:t*,Jl, M' prano - 1. Jocič 2:4 3.6«. IM ta arktt* -2. BeSter 2:33,33, 200 m delfin - tla* čič 2:32,17, 200 m mešano - 1. Kta*' 2:24,48, pionirke - 100 m kravi - 1 tr bolj 1:04.43. 400 m kravi - 1. Rebol*■***, 2,
100 m prano - 1. Cvek 1:10.74. 1M t hrbtno - 2. Jugovic 1:10,12, It* m «Wft« - i. Praprotnik 1:00,42. 900 m kravi - , Rebolj 9:29,59, 200 m prano - I M 2:53,10, 200 metrov hrbtno - 1. JtgtW 2:42,13, 200 m delfin - 1. PrapmaJ 2:30,33, 200 m mcAano - 1. Rebolj 1 *U& člani - 100 m kravi - 3. D. Petri* ta.!} 400 m kravi - 1. D. P etri č 4:02.9«, IM * delfin - 1. B. Petrič 58.23. 1600 na krari , 1. D. Petrič 15:53,20. 200 na prsno - t Car bočnik 2:33,94, 200 m hrbtno - t t Petrič 2:00,08. 200 m delfin - J. D rttnl 2:11,38, 200 m mešano - 1. B. F*W 2:10,60, članice - 400 m kravi - t h* protnik 4:37.73, 100 m prano - 1 keaoV ika 1:21,04, 100 m hrbtno - 3. 1:12,71,   100   m  delfin   - 3
1:09,64 , 4 X 100 m mesa a o . L Tr«aV 4:61.77, 800 m kravi - f. Fi aaibLA 9:23,27, 200 m prano - 3. Dvor*ak feMA
Risana
13.STRAN GLA
"^tednik občinske kulturne skupnosti Franc Kopač podeljuje Kurnikovo *tndn Jožici Zrim. — F<tt<»: F. Perdan
Kurnikove nagrade podeljene
^tdaljevanje * 1. str.
ftaniovanake mladinske fotografije ' tjtofjadu. s čimer se uvrSčajo v jujoalovanske umetniške foto-
inte  Meglic   je   delaven član ^turnoumetniskega društva Pod-Mflj U od vsega začetka. Več let Vodi član izvršnega odbora druš-^ delegat občinske kulturne skup-,v«ti ia predsednik krajevne kon-*Hct ŠZDL.   Njegovo   delo na litarnem področju   je   zelo raz-v%. Bil je član mešanega pev-S» zbora in uspešno sodeluje v y*ti sekciji. V preteklih letih je J sadno nosilec glavnih   vlog. S jovori in recitacijami pa je prispeval  tudi  k uspešnosti *r«Jav in drugih prireditev v kra-^»i skupnosti Podljubelj. Ijobica Nadišar   se   je   že kot %vno*olka vključila  v folklorno %ao Karavanke. Najprej je ple-*i» v pionirski skupini, zaradi iz-'**n«ga talenta pa je kmalu predla v prvo skupino plesalcev in * Ukazala tudi v zahtevnih solistični točkah. 1975. leta je zaključila Nnar za vodje folklornih skupin. *Vevala je mlade,  v odsotnosti ^niAkega vodje pa je vodila tudi % danske skupine.  Z aktivnim biljem,  učenjem   in dopolnje-''■ij^ni znanja iz ljudskih plesov se ^vjrja te danes.
Prancka Poklukar je domala dvaj-*t|et kot hišnica skrbela za tržiški Siej. V zatiSju Grajzerjeve ulice N kajio. kjer so osrednji oddelki Seja. je vzgojila park. Kurnikovo \ pa je spremenila v urejeno, na
Namesto pojasnila
i arado bi morala biti v Kranju 'tat slovenske koiarskarske lige -*«M atcd Triglavom in Beti. Tekme n H*, kar pa nT motilo nekaterih »vae-Neaetr*«. da ne bi začeli siriti govo-V* % aereanoati in nemarnosti znotraj h Tritlav. Take govorice lahko le *t*tt> agledu košarke, vzrok za odloge* tekate pa ie bila administrativna <tjeta pri KK Triglav. Gostje so Satrt« ariali aa tekmo ob 18. uri, Wa» Je takrat telovadnica O. S. WPrešeren zasedena. Domači ko-Srtarji namreč tekme med tednom Oaa> «0 ».JO. Take spremembe pa ni •JsMrra) sekretariat KK Triglav in je kan aaaeeao obvestil o začetku tekat. V aajbajsein primeru bodo Kranj-"ati tekato izgubili za zeleno mizo, v StedMna pa bodo tekmo odigrali. Vetkta nagovor med trenerjema obeh taMrt obstaja. Kakorkoli te, prišlo je S tantke, ki sicer ni v čast delu zno-*$t lista, toda kdor deln. tudi greši, '•akt izpeljanke in izkrivljanja te >anet na so le ulične debate brez W»» in  kar je   se   vazneje. brez
M. ftumi
L
zunaj prijetno okolje, kamor obiskovalci radi prihajajo. Njen delavnik je trajal ves dan. Pomagala je vsem dosedanjim kustosom ne samo pri ohranjevanju muzejskih predmetov, ampak je tudi sama podarila ustanovi predmete, ki pričajo o bogati kulturni preteklosti Tržiča. Muzeju je prinesla tisti tihi delež, ki ga opažajo Sele zdaj, ko je zaradi preselitve odnehala.
Slavko Primožič je kot igralec začel delati v Tržiču 1950. leta pri takratnem kulturnoumetniškem društvu. Sodeloval je pri dveh pre-mierah v sezoni. Bil je med ustanovitelji DPD Svoboda v Tržiču in njen prvi tajnik, kasneje pa je prevzel mesto predsednika. V Tem času so bile organizirane tudi prve tržiške poletne igre. Do leta 1960 se je tako več kot stokrat predstavil občinstvu na domačem in tujih odrih, po daljšem premoru pa je 1971 leta ponovno prijel za delo pri Amaterskem gledališču. Od tedaj je sodeloval v sedmih dramskih delih z 41 uprizoritvami.
Profesor Milko Skoberne je januarja 1977. leta na pobudo tržiških pevcev in ob podpori tovarne obutve Peko prevzel vodstvo komornega zbora Peko. Ze aprila se je zbor prvič predstavil. Naslednje leto je snemal za RTV Ljubljana in nastopal. Januarja lani so pevci posneli več pesmi za radijsko tekmovanje amaterskih zborov in v svoji skupini dosegli tretje mesto. Čeprav zbor nima dolgoletne tradicije in bogatih pevskih izkušenj, se lahko pohvali s pogumom in vztrajnostjo, s katero poskuša uresničiti programske in izvajalske naloge, ki mu jih postavlja njegov neutrudni dirigent. Profesor Milko Skoberne je od 1974. do 1979. leta vodil tudi kvintet bratov Zupan.
Jožica Zrim je članica K UD Jelendol-Dolina že od leta 1969. Do 1977. leta je bila tajnica društva, zdaj pa je predsednica. Jo organizatorica vseh proslav v krajevni skupnosti, pripravlja govore in recitacije, njeno največje veselje pa je igralska dejavnost. Odkar je predsednica društva, je priprava in izbor dramskih del. ki jih uprizarja KUD. v njenih in režiserjevih rokah. Sodeluje tudi v igrah in je največkrat nosilka glavne vloge. Prav v zadnji, ki jo je sekcija pripravila ob lanskem dnevu republike, je pokazala izjemne igralske sposobnosti. Razen dela v KUD pa je Jožica Zrim aktivna tudi na drugih področjih družbenega življenja na vasi.
Na slovesnosti ob podelitvi Kurni-kovih nagrad je sodeloval pionirski zborček KUD iz Podljubelja ter recitatorja kulturne skupine Pobratenje iz Tržiča.
H. Jelovčan
Industrija plastičnih izdelkov na Jesenicah
Bodočnost v žičnih izdelkih
Osnovna dejavnost jeseniške Industrije plastičnih izdelkov, ki ima tri delovne enote, je predelava plastičnih mas in proizvodnja žičnih izdelkov — Direktor te delovne organizacije, Anton Arh, je v pogovoru predstavil dosedanja prizadevanja njihovega kolektiva in usmeritve za bodoče
Povejte nekaj osnovnih podatkov o organiziranosti in delovnih nalogah vaše delovne organizacije!
»Industrija plastičnih izdelkov je enovita delovna organizacija, ki jo sestavljajo tri delovne enote: Plastika na Jesenicah, Cokla na Blejski Dobravi in Tapoplastik na Jesenicah. Deluje od julija 1978. leta. v sestavi ljubljanske sestavljene organizacije Astra pa je od septembra lani.
V delovni enoti Plastike predelujejo plastične mase. Proizvajajo predvsem vodovodne cevi in embalaže, zlasti škatlice za farmacevtske izdelke. Poleg tega plastificirajo žico in jo predeljujejo v pletivo. Delovna enota Cokla proizvaja v glavnem sredstva za zaščito pri delu; omenim naj le varnostni komplet in zaščitne rokavice, ki gredo tudi v izvoz. V tretji delovni enoti opravljajo tapet-niki razne storitve /a delovne organizacije in zasehnike v jeseniški občini. Naš kolektiv ima skupno 54 delavcev.«
Kakšne proizvodne in poslovne rezultate ste dosegli lani?
»Delavci Plastike niso izpolnili načrtovanih količin vseh proizvodov. Pri proizvodnji cevi iz domačega materiala so plan uresničili 87-odstotno. iz uvoznega pa 50-odstotno. Tudi plastificiranih žic so izdelali le 84 odstotkov glede na načrtovano količino. Plan so presegli pri proizvodnji plastične embalaže in polivinilskih izdelkov Delovna enota Cokla je presegla načrtovane kol^ine zaščitnih sredstev, storitve tapetnikov pa so bile v okviru plana.
V začetku lanskega leta smo načrtovali 55.9 milijona dinarjev prihodka, kar je dobrih 47 odstotkov več kot leto poprej. Zaradi proble-
matične oskrbe s surovinami smo prvotni plan drugo polletje spremenili in predvideli 43.4 milijona dinarjev prihodka. Ta plan smo uspeli uresničiti 104-odstotno.«
Katere težave so vas najbolj ovirale pri uresničevanju lanskoletnih delovnih obvez?
»Veliko problemov smo imeli z nakupom surovin, predvsem za delovno enoto Plastika. Zaradi naftne krize na svetovnem trgu nismo uspeli zagotoviti načrtovanih količin polietilena z domačega trga, uvoz te surovine pa je bil otežen zaradi zaostrenih uvoznih predpisov. Devize, ki smo jih dobili z izvozom zaščitnih rokavic, niso zadoščale za uvoz potrebnih surovin.
Razen tega nas pesti dvigovanje cen surovin. Domači polietilen so lani kar dvakrat podražili, prav tako pa so naraščale cene uvoznih surovin Cena naših proizvodov je ne glede na velike podražitve surovin ostala nespremenjena.
Podobne probleme smo imeli z nakupom usnja za delovno enoto Cokla. Zaradi pomanjkanja kož so cene usnja skoraj dosegle priznane cene usnjenih izdelkov«
Kolikšno proizvodnjo načrtujete letos?
»V delovni enoti Plastika bodo izdelali predvidoma 610 ton cevi 205 ton plastificirane žice. 280.000 kvadratnih metrov žičnega pletiva. 2.45 milijona kosov plastičnih škatlic in 400.000 tesnil.
Delovna enota Cokla načrtuje proizvodnjo 1000 varnostnih kompletov. 50.000 parov rokavic za domače in 30.000 parov za tuje tržišče. 20.000 plastificiranih vreč in 10.000 kosov raznih drugih izdelkov.
Tapetniki ne načrtujejo obsega storitev,   ampak   določen poslovni
rezultat. Leta je v mejah lanskoletnega.«
Kakšne so usmeritve nadaljnjega razvoja vaše delovne organizacije?
»Ze lani smo vložili veliko naporov v uresničitev naložbe za proizvodnjo novega izdelka. V sodelovanju z jeseniško železarno bomo kupili opremo za izdelavo žičnih vreten, na katera bodo navijali žico za varjenje. Naprave, ki stanejo okrog 12 milijonov dinarjev, nai bi začele delovati konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta.
Zaradi problemov pri nakupu surovin za plastične izdelke bomo bolj kot doslej izkoriščali predvsem proizvodne zmogljivosti naprav za žične izdelke. V bodoče bomo morali razširiti in povečati tudi proizvodni program zaščitnih sredstev. Za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije pa bo prav tako pomembno iskanje skupnih interesov in tesnejše povezovanje v sestavljeni organizaciji Astra.« S. Saje
Plastificiranje žice V delovni enoti Plastika - Foto: S. Saje
To ni stanovanje!
V tržiški občini je še veliko starih družbenih sta-novanj, ki današnjim potrebam ne ustrezajo več - V enem od teh živi tudi Marija Boštar z družino, delavka v BPT, ki pa bo verjetno morala potrpeti še nekaj let - Glavna ovira je skromen kupček za nakup novih stanovanj
Tržič — Primer Marije Boštar gotovo ni osamljen, kajti v tržiški <tbčini. predvsem v starem mestnem jedru, je ogromno stanovanj, podobnih njenemu. Neugleden vhod. strme stopnice, ki se vzpenjajo v nekaj nadstropij, v katerih smrdi po za-tohlosti.
V njeno stanovanje, moraš biti pravi mojster, da se znajdeš, prideš od druge strani, od zunaj. Predsobe ni, takoj si v kuhinji. V dolgem, ozkem in temnem prostoru, ki ga razsvetljuje le okence, vdelano v vhodna vrata. Stropi so visoki. Podobna, le za malenkost širša, je tudi soba. Vsega skupaj okrog 36 kvadratnih metrov vlažnega stanovanja, ki nima niti lastnega stranišča, kaj šele kopalnico.
Občutek, ki ga dobi obiskovalec, navajen sodobnih in lepo urejenih bivališč,  je precej čuden.   Vse je
veleblagovnica
globus
Kranj
KRANJ
kozmetika, ure usnjena galanterija izdelki iz zlata in srebra perilo
lično aranžiranje
lUMMvl
IVMMaJT
■ V/ bvs va x?
IVUUO
Iskrene čestitke za dan žena 8. marec Kokra Globus Kranj
L«.ra»t t
. - t »t
u m a i »
■i p.
lit kii n i ,i m ii ri n n 11 11 ih
M fl' .k i.i it I m o..: - rti.i-.b * 'Mil
a i\ v i -i
1 i j .i
i    II Sil
1»"!"!
J
majhno, natlačeno, neugodno, da ne veš, kam bi stopil. Najraje bi se kar obrnil. Ali pa stanovalcem svetovat, kako bi se stanovanje dalo z malo dobre volje morda tudi nekoliko drugače urediti ..     ...... D
Seveda pa to ne bi bilo lahko. Posebno za Marijo Boštar ne^Sestnaj-sto leto je že zaposlena v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, štirun-štirideset let ji bo letos Zgarana je utrujena, naveličana. Mož je leto dni mlajši. Nikjer nedela^ Le pnhž-nostno da prisluži kak dinar Najraje rezbari v lesu. Po vseh stenah kuhinje je polno pisanih prhtev Nekaj je tudi živih kanarčkov. Z razposajenim petjem preganjajo turobno vzdušje. »tja
Otroka sta na potepu Nada bo letos končala osnovno šolo, filip pa je v petem razredu. Mati pravi, da sta za silo kar pridna učenca, čeprav ni primernega prostora, kjer bi pisala naloge in se učila. Spita v sobi, starša v kuhinji. Nerodno, a kako bi lahko bilo drugače.
Marija bi rada kupila novo opremo, saj v starih omarah ni več prostora za obleke, posodo m druge stvari. Pa bi je bilo škoda zaradi vlage in tudi postaviti je nima kam.
V tkalnici, kjer dela. zasluži okrog 4300 dinarjev. Kaj je to za štiričlansko družino z odraščajoči m a otrokoma, si lahko predstavlja mo Vrta nima, tako da mora prav vse kupiti. Velikokrat se upravičeno sprašuje, kako bo sestavila konec s koncem. Otroka sicer kosita v šoli, vendar sta vedno lačna. Kakšnih dobrot si res ne morejo privoščiti.
Razen tega si je nakopala še bolezen. Dvakrat so ji že rezali glavo, ena operacija pa jo ie čaka.
Najprej so stanovali v Podiju belju Potem, ko je prvi otrok moral V šolo. so se preselili na Koroško 18. To je le začasna rešitev, so takrat menda rekli v tovarni. Pred osmimi leti.
Prvo prošnjo za večje u, boljše stanovanje, je \farija Boštar rljžilo pred hrvmileti. Komisi,/q jg jmilh /?« ogled, točkovala  in  retV/toi i tffti 't'o*
slabo živijo. A stanovanja kljub temu ni. Petindvajseta je na listi prosilcev. Kaj torej lahko pričakuje?
Da bi bila slika celovitejša, smo povprašali tudi v Bombažno predil nico in tkalnico. Referent za družbeni standard Danilo Roblek je takoj vedel, za kaj gre.
Po samoupravnem sporazumu o dodeljevanju stanovanj in kreditev za nakup in gradnjo stanovanj, ki so ga delavci sprejeli 1977. leta in dopolnili 1978. leta, prošnje zbirajo vse leto. Septembra jih dobi komisija, ki si ogleda vsa stanovanja novih prosilcev in tudi starih, če to želijo, ter jih oceni. Merila so zapisana v sporazumu. Komisija nato sestavi tri prednostne liste; listo prosilcev za dodelitev stanovanja, teh je bilo letos 66, prosilcev za zamenjavo stanovanja je bilo 44, upok()ienih prosilcev pa 26.
V Bombažni predilnici in tkalnici namenjajo vsako leto dve tretjini dogovorjene vsote za individualno gradnjo in nakup stanovanj, tretjino pa za nakup družbenih stanovanj. Zadnji kupček je torej precej skromen. Tako so v minulih petih letih uspeli kupiti samo dve novi trisobni stanovanji, obnovili pa so tudi nekaj starih. Za letos predvidevajo krepko popravilo nekdanjega dekliškega doma. Dvigniti ga nameravajo za eno nadstropje in preurediti v eno-sobna družinska stanovanja. Torej novih stanovanj tudi letos ne bo.
Socialne in stanovanjske razmere Marije Boštar v tovarni dobro poznajo. Vendar se sprašujejo, kako bi ji lahko pomagali. Na listi prosilcev je šele petindvajseta. Čakati mora kot drugi.
Kakšen zaključek lahko potegnemo iz tega? Da dom, v katerem živi Marija Boštar in njena družina, ni primeren, je res. V tovarni sicer dajejo kredite za popravilo takih stanovanj, vendar kako bi ga delavka s 4300 dinarji dohodka na mesec lahko vračala. Razumljivo pa je tudi to, da v tovarni mimo samoupravnega sporazuma ne morejo, saj je podobnih prosilcev še več. Krivica pa vsakogar boli.
Morda bi v tem primeru lahko priskočila na pomoč širša družba? Saj denar, ki se združuje za gradnjo solidarnostnih stanovanj, prispeva tudi delavka Marija Boštar. To že, a solidarnostnih stanovanj je v občiniprai: tako premplo
Začaranemu krogu ni koncu. •
•      ' 'HMelbvČ*an■'•«
O L, A S14.STRAN
Modno CeVUARSTVO
ktffj
Kranj
Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj
Maistrov trg (nasproti Delikatese)
Nudimo vsakovrstno kvalitetno žensko in moško usnjeno obutev ročne izdelave po konkurenčnih cenah
Obenem čestitamo ženam za njihov praznik 8. marec.
če želite, da bo vaša pričeska
res lepa in urejena, obiščite novo odprt
Frizerski salon SATLER CILKA
Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodnem stolpt
Nudimo vam:
moderno striženje, barvanje, klasične in moderne pričeske z najkvalitetnejšimi preparati. Postreženi boste hitro in solidno in boste salon zapustili urejeni in zadovoljni Salon je odprt vsak dan od 6 do 19. ure, v sobotah od 6 do 13 ure.
Obiščite nas, ne bo vam žal!
cenjenim
strankam čestitamo za praznik žena 8 marec
KOVINSKO PODJETJE KRANJ
Kranj, Šuceva 27
Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta KOP Kranj razpisuje
razpis za dela oziroma naloge za nedoločen čas s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1 VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA za organiziranje, koordiniranje in vodenje dela v sektorju
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem področju dela
— da ima najmanj srednjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznem področju dela
— da ima organizacijske sposobnosti
— da ima moralno politične vrline
Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja, komuniciranja, dinamičnost in ekspeditivnost pri delu.
Dela oziroma naloge se razpisujejo za dobo štirih let z možnostjo
ponovnega kandidiranja.
Poskusno delo je 3 mesece.
Komisija za delovna razmerja KOP Kranj objavlja oglas za opravljanje del oziroma nalog za nedoločen čas
2. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL - 3 KV delavce
3. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL - več PK delavcev
4 OPRAVLJANJE ENOSTAVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL - več NK delavcev
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati za opravljanje del oziroma nalog se naslednje pogoje: pod 2
— da imajo popolno poklicno šolo ključavničarske smeri in 1 leto delovnih izkušenj
pod 3
— da imajo nepopolno poklicno šolo ustrezne smeri ali dokončano osemletko in 1 leto delovnih izkušenj pri ustreznem delu
pod 4
— da imajo dokončano osemletko ali H razredov osemletke
Za opravljanje del oziroma nalog je predvideno dvo mesečno poskusno delo.
Prijave s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati za opravljanje del oziroma nalog pod št. 1 pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27, kadrovska služba s pripisom — za razpisno komisijo
Kandidati za opravljanje del in nalog pod st. 2., 3., 4. prijave pošljejo na isti naslov in v istem času samo brez pripisa — za razpisno komisijo.
Služba družbenega knjigovodstva Kranj
objavlja prosta dela in naloge za
1. ENEGA SISTEMSKEGA PROGRAMERJA ZA RAČUNALNIK IBM 4331
2. TREH OPERATERJEV ZA RAČUNALNIK IBM 4331
3. ENEGA KONTROLORJA II ZA EKSPOZITURO JESENICE
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1.: — višja strokovna izobrazba ekonomske, elektrotehnične ali prirodoslovnomatematične smeri in 3 leta delovnih izkušen i. Pod 2.: — srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj Pod 3.: — srednja izobrazba (ESS ali gimnazija) in I leto delovnih izkušeni v računovodstvu ali sorodnih opravilih
Za dela imialoge pod 1. in 2. je pogoj uspešno opravi] bodo imeli kandidati z znanjem angleškega jezika.
•n test 1»rednost
ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIKŽIVKO Kranj
Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese)
čestita ženam za praznik 8 marec.
Nudi primerna darila
FRIZERSKI SALON »KUNSTELJ« i PURGAR BOGOMILA
f Ki
t ran j .Prešernova 4
Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo za praznik 8. marec in se priporočamo.
OBVESTILO!
Borce Kokrškega in Gorenjskega odreda, ter ostale aktiviste iz območja občine Kranj vabimo, da se udeležujejo rednih srečanj aktiva Kokrškega odreda, ki je vsako prvo sredo v mesecu ob 18. uri v Domu JLA Kranj, Nazorjeva ul. 3.
Prijave ■ dokazili o izpolnjevanju pogojev posij i:e v 13 dneh po objavi na naslov Služba družbenega knjigovodstva v SRS, po-' -iružnica 51500 Kranj. Trg revolucije 2. kadrovska služba. m
»Cvetličarna«
Francka
Sever
64000 Kranj, Vodopivčeva 12 Telefon: (064)21-760
vam nudi
po najugodnejših cenah
šopke
aranžmaje
vence
ter raznovrstne lončnice
Za praznik žena, 8. marec, iskrene čestitke.
J
r t* n r* Tf n.».it.■* .tt.sus*:
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Dr. Antona Kržišnika Skorja Loka
objavlja na podlagi sklepa komisije m 25. 2. 1980 naslednja prosta dela in naloge:
1  PRIUČENEGA MIZARJA 2. PRIUČENE KUHARICE
Kandidati morajo za opravljanje del in pogojev izpolnjevati ie naslednje peajafsg
Pod 1.: — priučen mizar in 1 mesec delovnih zzfcufteaj Pod 2.: — priučena kuharica in 6 mesecev delovnih
Pod 1. se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s časom, pod 2. pa se sklene delovno razmerje za določen delovnim časom, zaradi nadomeščanja delavke med
pustom.
Kandidati  naj pismene prijave a pogojev   pošljejo   na   naslov Center dr. Antona Krtišnika, Skofja Loka, Stara delovna razmerja.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v
KOMUNALNO PODJETJE
VODOVOD
Kranj
Delavski svet
razpisuje za dobo 4 let prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidat mora poleg izpolnjevanja pogojev po Sli eL
združenem delu izpolnjevati se naslednje p
da ima visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ali srp nizacijske smeri z najmanj 5 let prakse od tega najmanj 3 leta m
vodilnem delovnem mestu.
da ima višjo strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske ah orpaat cijske smeri z najmanj 5 let prakse od tega najmanj 3 leta na vati-
nem delovnem mestu,
da ima moralno politične vrline.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe nju razpisnih pogojev v 15 dneh po objav niči z oznako »za razpisno komisijo« **-J
Kranj.
Delo lahko nastopi takoj.
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE Kranj
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja Dijaškega doma Kranj
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri.
— 5 let vzgojno izobraževalne prakse.
— opravljen strokovni izpit.
Kandidati morajo imeti ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti
mandatna doba je 4 leta.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi
Kandidati naj vložijo prošnjo, priložijo življenjepis, dokazi« bi, strokovnem izpitu ter potrdilo o delovnih izkušnjah na ■ misija za kadrovanje in zaposlovanje pri izvršnem svetu.
občine Kranj, Trg revolucije 1. Kranj.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roka IS dai pa
1» Skup*«
GIP GRADIŠ Ljubljana
TOZD Gradbena enota J«
Prešernova 5
bo po sklepu delavskega sveta z dne C. 2. 11
licitaciji:
RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA IN SICER:
1  dva kom. ročnih računskih strojev, tipa ORI1HENER
2. tri kom. ročnih računskih strojev, tipa TRZ Zagreb
3. štiri kom. ročnih računskih strojev, tipa C ALCOREX
1 dva kom. pisalni stroj, tipa CONTINENTAL in TORPEDO
Izklicna ''"a p<hI točko t . 1. in 3 t«* 2tl> din pod točko-t. pa 5004%
Licitacija bo v petek. !•">. marca I9š*> ,>b rt. uri v prostorih TOZD -Jesenice, Prešernova 5, za družben: sektor, za ueiraJe kupce pa oi«
Biago si interesenti lahko ogleda j.-; ••• «o -»r»j pred licitacijo. Licitirano blago je treba takoj plačat; ;a odpeljati ta Davek plača kupec.
TMfM MARCA 1980
15.STRAN O LAS
MALI	telefon
OGLASI	23-341
IPRODAM
Vsak petek popoldan dobite odliki) KOKOŠJI GNOJ. naložen v vreče. Srednja vas 6 pri Goricah
Prodam GLISER Jadran - Jugo-plastika z MOTORJEM evinrude 35. registriran, cena 35.000 din. Dolenc Edo, Srednja vas 19, Poljane, td.: 60-410 1405
Prodam rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO - 380-litrsko in večjo količino suhih BUTAR za kurjavo. Svoljšak, Zbilje 43 1422
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Zf. Bela 57. Preddvor 1428
Prodam PRAŠIČA za zakol. Polen* 20, Cerklje 1497
Prodam dva PRASiCA, težka po »kg. Poljska 13. Zg. Gorje 1498
Prodam semenski in jedilni KROMPIR cvetnik; in kupim 1 teden starega TELETA. Kozjek. Huje 13. Kranj ' 1499
Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-156 1500
Prodam 4 tedne staro TELIČKO smentalko. Lahovče 47. Cerklje
1501
Prodam SENO. Mišače 14. Kamna gorica 1502
Prodam semenski KROMPIR igor. Jagodic. Breg 19. Komenda
1503
Prodam krmilno PESO in REPO terPUNTE. Pivka 16. Naklo 1504
Ugodno prodam SPALNICO z jo-pji. Troftt Katarina, Sp. Lipnica 1, tel.: 74-820 1505
Prodam dve KRAVI. Meglic Jernej, Lom, Potarje 3, Tržič 1506
Prodam OJAČEVALEC 2 x 60 W z zvočnikoma, cena 6.000 din. Telefon: 28-316 (064) 1507
Prodam kombiniran MIZARSKI STROJ: (žaganje, oblanje. vrtanje). Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Ivanka Resnik. Mlaka 81, Kranj 1508
Prodam domačega RACMANA m RACO. H rastje 51. Kranj 1509
Prodam kombiniran, levo vzidijiv ŠTEDILNIK ter MOPED T-14-S. Štefan Cadež. Virlog 13. Skofja Loka 1510
Prodam TRAKTOR ferguson, 35 KM. » kosilnico M0RTL. Kranj. Circe24 1511
Prodam PUNTE in BANKINE. Vodje 88. Šenčur 1512
Prodam težko TELICO, brejo 8 mesecev. Vopovlje 12, Cerklje 1513
Prodam težko KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Posavec 14, Podnart 1514
Prodam KOBILO. Pivka 15, Naklo Prodam VOLA 480-500 kg ali zamenjam za govedo. Adergas 24. Cerklje
Poceni prodam 4 nova VRATA s podboji, velikost 61 x 198,5 (lip-Bled). Vovk Franc, Bostjanova 4, Lesce, tel.: 74-005 1515
Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Studenčice 3, Lesce 1516
Nujno prodam PRACTICO PLC-2 in TELEOBJEKTIV 4/200. Megloba Ivan, Golnik 108 1517
Prodam dobro ohranjen MEŠALEC za beton. Carman, Podljubelj 15/a, Tržič (Motocross) 1518
Ugodno prodam trofazni CIRKU-LAR za rezanje drv. Šmarca 56, Kamnik 1540
PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC PRAZNIK ŽENA
KUPIM
Kupim MOTOR diesel aran ali torpedo v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1483
VOZILA
Prodam CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, dobro ohranjen. Hočevar Mitja, Smledniška 120, Kranj 1358
Prodam OPEL KADETT. letnik
1966. motor generalno obnovljen. Ogris. Opresnikova 1, Kranj 1544
Ugodno prodam SlMCO 1000 GLS. motor generalno obnovljen, registrirano do 31. 12. 1980. Tel. 23-067
1445
Prodam osebni avto NSU 1200 C. Planina 3, Kranj (Grahovec) 1446
Prodam OPEL KADETT. letnik 1973. in MAGNETOFON. Trboje 9, Kranj 1456
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975, registrirano do novembra 1980. Zg. Senica 36, Medvode 1519
Prodam PRIN.ZA 1200 C. celega ali po delih. Kožar Jože. Zg. Senica 26/a, Medvode 1520
Prodam MOPED TOMOS 15 SLC. letnik 1979. Jugovic, Grajska pot 8, Skofja Loka, tel.: 60-509 1521
Prodam karamboliran FIAT 850 special, celega ali po delih. Prevc Vinko, Selca 73, Selca 1522
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1973. Poljšica 13. Zg. Gorje
1523
Prodam avto ZAPOROŽEC. letnik 1978 - december, tip 968 A. vozen, neregistriran. Kmetijsko posestvo Cerklje 1524
Poceni prodam VVV 1300. letnik
1967. lahko po delih, stroj dober. Sredojevič Branko. Gorenjesavska 13, Kranj 1525
Prodam AMI 8, v dobrem stanju. Ogled možen vsak dan. Primožič — Benedičič. Martinj vrh 43/a, Železniki 1526
Prodam SPAČKA, letnik 1974. Mestni trg 24. Škofia Loka 1527
MERKUR
V VELEBLAGOVNICI
GLOBUS
V KRANJU
Ob nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžirali
OBIŠČITE TUDI PRODAJALNE MERKUR
Ljubljani Škofji Loki Gorenji vasi Naklem
Prodam FIAT 750, letnik 1972. neregistriran, v voznem stanju. Strahinj 63. Naklo 1528
Prodam kiper PRIKOLICO, nosilnost 3.200 kg. Cesnjevek 12, Cerklje 1529
Prodam CITROEN GS. letnik december 1973. Ogled vsak dan po 15. uri. Ribnikar Dare. Breg ob Kokri 9, Preddvor 1530
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. Mlaka 105. Kranj 1531
Prodam VVV 1200, letnik 1964, registriran do januarja 1981, za 15.000 din. Telefon 064-50-040 - dopoldan
1532
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1972, dobro ohranjeno. Bled. Finžgarjeva 29: Ogled v popoldanskih urah. 1533
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, dedka in brata
PETRA ROZMANA
se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste nam v tem žalostnem trenutku pomagali.
Prav posebno zahvalo smo dolžni dr. Slavku Krumpestarju za dolgoletno lajšanje njegovih bolečin in vsem sestram na njegovem oddelku ZD — Kranj.
Zahvaljujemo se sosedovim družinam: Rogljovim, Avsenikovim in Škrjančevim za vsestransko pomoč. Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, iskrena hvala za izrečena sožalja. poklonjene vence in cvetje, ter vsem. ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Enako se zahvaljujemo Planiki Kranj. Alpetouru - TOZD Potniški promet, SDK - Kranj, PG in ZVS — Kranj. Organizaciji borcev za severno mejo. vsem gasilcem ter pevcem za zapete pesmi.
Zahvalo smo dolžni za ganljiva govora ob odprtem grobu tov. Zupanu in tov. Bajželjnu: prav tako
častitemu gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Iskrena zahvala vsem. ki tukaj niso omenjeni, pa so v najtežjih trenutkih in naši bolečini sočustvovali z nami.
Hvaležna žena in hčerke z družinami!
Duplje, Sefcenje, Naklo, 4. marca 1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
VENCLJA ŠILARJA
ae iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, Društvu golobarjev in vsem ostalim; posebno pa dr. Ivanu Bajžlju za njegovo dolgoletno zdravljenje ter vsem, ki so nam izrekli soŽalje, mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija; hči Vida, sin Tone in Vinko z družinami! Zg. Bitnje, 25. februarja 1980
• Radovljici
• Lescah
• na Bledu
• in na Jesenicah
Prodam VVV 1300, letnik 1970. Repovž Božo, Finžgarjeva 11, Lesce
Prodam dobro ohranjen MOTOR za SPAČKA in POLOSOVINE. Ogled vsak dan. Telefon 26-044. Ceg-nar Boris. Kidričeva 17. Kranj 1535
PZ-125. letnik 1973, prodam. Informacije po tel.: 064-23-075 - po 17. uri 1545
EPS
ZAPOSLITVE!
POPRAVEK
Pri objavi zahvale za FRAN-CIŠKO M0H0R1C se pravilno glasi.
»Posebej pa se zahvaljujemo sosedu Markdtu in ne Marku«
Takoj zaposlim NATAKARICO, 7-urni delavnik, vsaka druga sobota in vse nedelje ter prazniki prosto. Plača po dogovoru. Pošljite pismene ponudbe. Bife Loški hram, Jaklič Jože. Blaževa 1, Skofja Loka 1293
Stara 23 let iščem honorarno delo v popoldanskem času v Škofji Loki ali okolici. Naslov dobite po tel.: (064) 69-254 1537
OBVESTILA!
STANOVANJA
GARSONJERO ali STANOVANJE najame pilot; cena ni pomembna. Informacije po tel. 064-27-747
Uslužbenka s šoloobveznim otrokom - deklico, išče SOBO v Škofji Loki, po motnosti a kopalnico. Naslov v oglasnem oddelku. 1538 SOBICO v Škofji Loki - Trati, po možnosti s posebnim vhodom, išče samski fant. Šifra: Do konca leta
1539
Na stanovanje vzamem dve dekleti. Šifra: V Kranju 1541 Fant išče STANOVANJE v Kranju ali okolici, lahko pomaga pri gospodarskih   in   kmetijskih delih, .ifra: Fant 1542
SERVIS! Za čiščenje *tepihovm, tapisoma in itiaona, za zasebni in družbeni sektor. Telefon 22-043 — od 14. do 20. ure 877
Popravljam vse vrste HLADILNIKOV ter SKRINJ. Telefon (064) 60-801 1158
MONTIRAM centralne kurjave. Rutar Andrej, Kranj, Kuratova 54, tel.: 24-728 1536
Isdaja CP Glaa, Kranj. Stavek: TK Gorenjski U.k Kranj, tiak: ZP Ljudsku pravica, Ljubljana. Naaiov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijsdejs 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranja številk« 51&M-403-31tM - Telefoni: n. c. 23-3-41, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-SSS, komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina sa prvo polletje lfO* din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
2G
PODJETJE ZA ELEKTRIFIKACIJO PROG Ljubljana Prešernova 35
razglaša prosta dela in naloge
- 3 K V ELEKTRIK ARJE V
za delo v Nadzornistvu elektronapajalnih postaj Kranj, ki bi po končanem tečaju opravljali dela in naloge sti-kalnicarja ENP.
Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi.
ZAHVALA Ob prerani izgubi očeta in starega očeta
IVANA VEHARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Janez, hčerki Berta in Slavka z družinami!
cesta do Ljubljane
Predvidoma v prvi polovici leta 1982 naj bi zgradili avtocesto Naklo —Ljubljana — Pri financiranju bodo poleg republiške skupnosti za ceste sodelovale mednarodna banka za obnovo in razvoj ter druge banke — Avtocesta bo dolga 29 kilometrov, gradnja pa zaradi ugodnega terena ne bo povzročala težav
NESREČE
Avtocesta Naklo — Ljubljana po investicijskem programu republiške skupnosti za ceste dobiva vse bolj atvarnejšo osnovo. Mednarodna banka za obnovo in razvoj, ki sofinancira tudi izgradnjo avtoceste Bratstva in enotnosti je že namenila del denarja za avtocesto Naklo —Ljubljana, za cesto, ki bo veljala okoli 3,7 milijarde dinarjev. Od tega bomo morali 2,6 milijarde dinarjev zagotoviti sami. Avtocesto naj bi začeli graditi že letos, končali pa v prvi polovici leta 1982.
Avtocesta Naklo—Ljubljana bo nadaljevanje sedanje dvopasovne avtomobilske ceste Črnivec —Pod-tabor—Naklo in se bo navezala na obvozno cesto Celovška —Dolgi most, ki je v gradnji. Avtocesta Naklo-Ljubljana bo del transju-goslovanske ceste Karavanke —Gev-gelija, ceste, ki je hrbtenica cestnega omrežja v Jugoslaviji in katere prvi del so s karavanškim predorom že začeli graditi. Pomembna bo za Ljubljano, za gospodarski razvoj Slovenije, posebno Gorenjske, ki ustvarja tretjino družbenega proizvoda Slovenije. S sodobnejšo cestno povezavo postajajo pomembnejši štirje gorenjski mejni prehodi ter tranzitni promet Slovenije in Jugoslavije. Nova cesta bo približala svetu turistična središča ter tudi brniško letališče.
Gospodarske pridobitve ceste so nesporne, a ne le za Slovenijo in Gorenjsko, temveč za vso Jugoslavijo. Avtocesta bo sprejela veliko turističnega prometa med zahodno in jugovzhodno Evropo in Srednjim vzhodom.
Začetek odseka avtoceste bo na koncu že zgrajenega dela polovične avtoceste na odseku Podvin-Pod-tabor-Bistrica-Naklo. Trasa bodoče ceste bo pri Naklem takoj zapustila sedanjo magistralno cesto in se   preko   nakelskega   polja, med
naseljema Cegelnica in Malo Naklo zasekala z deset metrov globokim usekom v Udinboršt. Nadaljevala se bo proti vzhodu in prečkala občinsko cesto Kokrica —Naklo, potekala preko kranjskega polja in po južnem delu naselja Kokrica. Prvi priključek bo na Polici, nad Kokro bodo zgradili most, na platoju Ovčan bo počivališče. Avtocesta, ki bo zahtevala številne priključke, bo šla skozi šenčurško gmajno, nato. pa v loku zavijala proti jugu, se spustila na vodiško polje ter se nato priključila na Celovško cesto. Savo bo prečkala po mostu pri naselju Brod, ves odsek pa bo dolg 29 kilometrov.
Avtocesta si izbira ugodno traso, speljana je po ravninskem terenu in bo imela večinoma padce. Zaradi geoloških razmer ne bo potrebna posebna gradbena mehanizacija in ne posebni gradbeni ukrepi.
Na avtocesti predvidevajo sedem izvennivojskih priključkov, saj bo presekala veliko občinskih in regionalnih cest. Tako bo treba preložiti magistralno cesto Kranj— Jesenice na staro traso skozi Bistrico, občinsko cesto Naklo —Duplje—Tržič. Naklo —Strahinj in druge. Na vsej trasi bo 22 podvozov in 14 nadvozov, zgradili pa bodo tudi dva mostova: preko Kokre bo dolg 35 metrov in preko Save 190 metrov. Preko doline Rupovščice predvidevajo 240 metrov dolg viadukt
Ker bo več kot polovico trase potekalo skozi gozdove, bodo primerno uredili gozdne robove, ozelenili protihrupne objekte, predvsem skozi stanovanjske predele Naklega. Kokrice in Britofa.
Do začetka gradnje naj bi pridobili še lokacijsko in gradbeno dovoljenje, zemljišče in oddali dela. Gradnja naj bi trajala dve leti, tako. da bi se po novi avtocesti Naklo—Ljubljana vozili že v prvi polovici 1982. leta.
D. Sedej
PRETESNO PREHITEVANJE Železniki — V sredo, 27. februarja, ob 19. uri se je na regionalni cesti v Železnikih na Plavžu pripetila prometna nezgoda. Nika Benedičič (roj. 1960) iz Železnikov je hodila po robu ceste proti Zalemu logu. Za njo je pripeljala voznica osebnega avtomobila Fanika Šturm (roj. 1955) iz Zalega loga, ki je Benedičičevo tako tesno prehitevala, da jo je z avtomobilom zadela v nogo. Benedi-čičeva je padla in se lažje ranila.
NEZGODA V KRIŽIŠČU Kranj — V četrtek. 28. februarja, nekaj po 8. uri se je v križišču Savske ceste in odcepa za Sejmišče pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Ferdinand Šket (roj. 1936) iz Kranja je peljal po neprednostni cesti na Savsko cesto, vendar se v križišču ni dovolj prepričal, če je prosto. Zato je zaprl pot vozniku motornega kolesa Ranku Kalendarju (roj. 1952) iz Kranja, ki je zato trčil v tovornjaka in padel. Ranjenemu so nudili prvo pomoč v zdravstvenem domu, nato pa je bil napoten v domačo oskrbo.
AVTO UNIČEN, VOZNIK CEL Boh. Bistrica — V petek, 29. februarja, ob 23.30 se je na regionalni cesti med Nomnjem in Logom pripetila prometna nezgoda. Franc Cufar (roj. 1954) iz Boh. Bistrice je iz svoje garaže vzel osebni avtomobil last Jožeta Odarja, ki ga je imel tam spravljenega in se odpeljal do Nomnja: tam je obrnil in se odpeljal nazaj. Zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti pa je v ovinku zapeljal na neutrjeno bankino, nekaj časa vozil po njej, nato sunkovito odvil v levo in pri tem zapeljal čez rob ter trčil v železniški nasip, se dvakrat prevrnil in obstal na kolesih. Avtomobil je uničen, vozniku pa se ni nič zgodilo.
4. smučarsko prvenstvo LAO
°°™In» zma8a Kranja
- V Cezsoči pri Bovcu in na Kaninu je bilo od 28. februarja do 3. marca četrto smučarsko prvenstvo pripadnikov ljubljanskega ar-madnega območja. Na prireditvi, ki so jo pripravili v počastitev 35. obletnice osvoboditve naše domovine in 30. obletnice samoupravljanja, je sodelovalo več kot 200 tekmovalcev, z 12 moštvi so prišli iz raznih krajev Slovenije. Moštvo Kranja je bilo tudi na tokratnem tekmovanju, na katerem so ponovno preverili pripravljenost pripadnikov naših obo-roženih sil za vojskovanje v zimskih razmerah, najuspešnejše v vseh panogah in tako kot doslej na Pokljuki, Starem vrhu in Pohorju osvojilo pokal za zmagovalca.
Salisburv - V -lužni Rodeziji so za čeli preštevati Klas«»v«' volivcev * minulih splošnih volitev. Po ocenah bo najbrž 'magala stranka ZANU. ki jo vodi Robert Mtlgahe. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, če bodo rezultate glasovanja sploh potrdili, češ da volitve niso bile poštene. San Salvador — Člani organizacije februarja« so zasedli \ Salvadoni V /a štiridesetih profesor-zahtevajo napadalci
»narodne lige 2K. največjo gimnazijo meno za izpustitev iev in drugih talcev
več voditeliev   svoje organi-
<> približno štirinajstih režima, ki je prevzel 11 adu i< malne brazilske . je največja latinsko-»pel uveljavila večstran-
osvoboditev /.arije.
Brasilia  — I
letih vojaškega oblast  in utišal politične strank« ameriška država karski sistem
Ženeva - Včeraj se je začela konferenc« o uresničevanju mednarodne konvencije o prepovedi bakteriološkega orožja in bojnih strupov, ki je obveljala 197.">. leta. Doslej jo je potrdilo držav, med njimi Sovietska zveza. ZDA in Velika Britanija Ker je slišati, da nekatere države tako orožje upoiabliaio. bo tritedenska konferenca osvetlila učinkovitost in veljav o konvencije.
Hongkong — Reševalne ekipe so našle trupla IHO potnikov, za katere menijo, da so bili na kitajski ladji, ki se je sredi prejšnjega tedna potopila približno HHI kilometrov jugozahodno od Kantona Na ladji je bilo JTII pot nikov Ostale še iščejo
Rim - V jugovzhodnem kraterju Etne opažajo občasne bliske, ki napovedujejo ponoven izbruh vulkana Ktna je zadnjič bruhala septembra lam. ko ie lava usmrtila sedem turistov.
Kranj — Na Krvavcu je okrog MI0cm snega, na Starem vrhu 30. na Soriški planini •_'•_»<>. na 1'okliuki SO. na Zatrnikii 40. na Kobh :lll do Hiti m na Voglu Jini , m Žičnice delalo
Trojka za vlo
Samo v nekaj dneh so trije fantje zakrivili petnajst  tatvin  in  še  nekaj drugih
dejanj
TRIJE RANJENI Skorja  Loka  -   Na ^ionalni Grencu se je v petek, M te nekaj  po 9. uri dopoldne
cesti v bruarja.
■ '1 unij«,
pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Venčeslav Gerkman (roj. 1939) iz Šenčurja je peljal od Kranja proti Škofji Loki. Pri odcepu za betonarno mu je pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Mišo Cerovski (roj. 1952) iz Škofje Loke in zavijal v levo proti betonarni. Voznik Gerkman je zaviral, da bi preprečil trčenje, vendar sta avtomobila kljub temu trčila. V nesreči so bili voznik
Cerovski in spotnika avtomobilu ranjeni
v njegovem
Tekmovanje se je začelo minulo soboto /. biatlonom. Na 10 kilometrov dolgi progi v Cezsoči se je pomerilo 72 tekmovalcev moštev armade iz Ajdovščine. Bohinjske Bele, Bovca. Kranja, Ljubljane. Maribora. Postojne, Škofje Loke. Tolmina in Vrhnike ter moštva tolminske teritorialne obrambe. Med posamezniki je bil najboljši Miklavčič iz Kranja s časom 42:05,65 in 10 zadetki; moštvo Kranja je prvo mesto doseglo s 368 točkami, sledili pa sta moštvi Postojne z 264 in Bovca z 258 točkami.
V soboto je bilo še tekmovanje štafet, ki so tekle 3x5 kilometrov. Moštva so se na najboljših mestih razvrstila takole: 1. Kranj (Mrak. Kordiš, Piber) 1:22,53 - 288 točk.
2. Postojna   1:31.14   -   264 točk.
3. Maribor 1:38.12 - 240 točk.
V nedeljskem patruljnem teku na 10 kilometrov je bilo prvo moštvo Kranja (46:39,26 - 540 točkf. drugo je bilo mariborsko moštvo (52:36,36 495 točk), tretje pa moštvo TO Tolmin (52:53,64 - 450 točk).
Isti dan je bilo na Kaninu tekmovanje alpincev na 900 metrov dolgi veleslalomski progi z 31 vratci. Med tekmovalci, ki so v vojaški opremi prismučali skozi vratca v obeh vožnjah, je bil najuspešnejši Rant iz Kranja s časom 1:53,74 in 48 točkami. Med moštvi je prvo mesto zasedel Kranj (179 točk), drugo Postojna (158) in Maribor (151). Skupni vrstni red: 1. Kranj, 1375. 2. Maribor. 111H. 3. Postojna. 1046 točk.
Škode na vozi
Hh pa je za 40.000 din.
TOVORNJAK ZADEL PEŠCA Skofja Loka
12
V uri
soboto, se je na vasi pri-v kateri je
1. marca, nekaj po regionalni cesti v Dolenji petila prometna nezgoda bila ena oseba huje ranjena. Franc Lavtar (roj. 1897) iz Dolenje vasi je prečkal cesto, prav tedaj pa je iz smeri Železnikov pripeljal voznik tovornjaka Stane Moharič (roj. 1956) z Bukovice. Voznik je zaviral, vendar pa ni mogel pravočasno ustaviti, tako da je tovornjak pešca zadel in zbil po cesti. Huje ranjenega Lavtarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
L. M
S. Saje
Otrok hodil med tiri
Skofja Loka - V četrtek. 28. februarja, nekaj po 17. uri se je na železniški progi pred vstopnim signalom na loško železniško postajo pripetila huda nesreča. Lidija Grohar, stara 3 leta. s Trate je sama brez spremstva hodila po progi od Škofje Loke proti Retečam. Prav tedaj je iz smeri Reteč pripeljal tovorni vlak; strojevodja je opazil otroka med tiri. vlak je zapiska! in zaviral, vendar pa nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Z desno stranjo pluga je odbila lokomotiva otroka s proge na nasip. Hudo ranjeno deklico so z zlomom lobanje in zlomljenima nogama prepeljali v Klinični center.
Sredi avgusta lani Stanko Harc. star 21 let, iz Maribora in Roland Magdič, tudi 21 let, iz Lesc, po prostem izhodu nista zavila nazaj v celjske zapore, kjer sta prestajala kazen, pač pa sta pobegnila proti Gorenjski ter obiskala Draga Ro-tarja na Bledu ter tam bivala vse do 1. septembra lani, ko so trojko prijeli. Med tem časom pa so fantje vlamljali v vikende, bifeje in druge prostore, eno dejanje je bilo drznejše od drugega. Nekatere vlome je zakrivil Harc sam, pri drugih sta mu druga dva pomagala, ob koncu pa so pritegnili še 25-let nega M. S., vendar pa se je ta držal bolj ob strani.
Harc  je  21.  avgusta  lani sam vlomil v bife na Grajskem kopališču Bled in tam našel za 2400 din drobiža, vzel pa je tudi najmanj 30 zavojčkov cigaret. Tri dni kasneje se je skupina z avtomobilom odpeljala na Talež, tu pa so Harc, Kotar in Magdič vdrli v lovsko kočo, tako da so najprej odtrgali polkna in razbili steklo v prvem nadstropju, v pritličju pa so odtrgali rešetko z okna. V  koči so  našli  in  vzeli radijski tranzistor,  daljnogled,   dve šunki, pijačo in cigarete, baterijo, nože in 4400   din   gotovine,   tako   da so napravili vsega skupaj za najmanj 16.500 din škode. Plen so odpeljali z avtomobilom  na   Bled  k Rotarju. Dva dni kasneje jih je M. S. tako kot na Talež peljal v Lesce, kjer sta Harc in Magdič prišla do hiše št. 3 v Šobčevi ulici. Tu je Harc pomagal Magdiču, da se je povzpel do okna shrambe. Medtem ko je Harc pazil, da ju ne bi kdo zasačil, je Magdič domala izpraznil shrambo: odnesla sta posodo z zaseko, 10 kosov suhega mesa, 15 kg medu, 10 kozarcev marmelade in 8 kozarcev kompota. Oba sta  vedela, da je shramba dobro založena, saj sta tu že 18. avgusta skozi okno ukradla dve šunki. Harc in Magdič sta vlomila tudi v soteski Vintgar v bife Turističnega društva, od koder sta odnesla pijače in jedače ter cigaret za okoli 2000 din. Harc pa je sam konec avgusta še enkrat vlomil v bife v Vintgarju in tudi tokrat vzel pijače in jedače in nekaj poštnih   znamk,   vse   v vrednosti
Na silo hotel v lekarno
Na tri mesece zapora je temeljno sodišče v Kranju obsodilo 23-let nega V. Š. iz Tržiča, ker je z vlomom poskusil priti v lekarno v Tržiču. Najprej je razbil dvojno okno v višini 2,5 metra od tal in se skušal splaziti v notranjost, vendar pa mu ni uspelo. Zato je razbil steklo na drugem, nekoliko nižjem oknu. vendar pa se je nato premislil in ni zlezel v notranjost, kjer je sicer prej nameraval dobiti narkotike. Dejanje so opazovali delavci z bližnjega samskega doma. tako da so lahko videli, da V. Š. pri poskusu vloma ni bil moten oziroma prepoden, ampak da si je, čeprav je bil prav tedaj tudi nekoliko vinjen, vendarle sam premislil. Škoda je tako nastala samo zaradi razbitega stekla. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo obtožen-čevo odkrito priznanje in obžalovanje ter družinske razmere. Ker pa je bil že prej obsojen za drugo kaznivo dejanje, je sodišče izreklo enotno kazen petih mesecev zapora.
2370 din. V noči na 1 so se vsi trije še enkrat bilom   pripeljali   v V« pijačo, jestvine in cigarete, so nameravali restavracijo: Magdič sta se trudila z vrati, vendar pa sta zaradi nega šuma v notranjosti zbežala. Vendar pa se niso hoteli vrniti, zato so enkrat pri bifeju Vintgar. prej   posamezno dvakra Tokrat je Magdič razbil notranjosti vzel za 1224 cigaret, jest vin ter plinski jelenko. vendar pa so to posti 18 tam. Vse ostalo pa so spet i tm mobilom odpeljali k Rotarju M dič pa je sam konec avginal garaže v Lescah ukradel moško** vredno 2500 din, novembra lani a I sam vlomil v mladinski klub tM cah in odnesel iz predala 1300 da I Za vsa ta kazniva dejanja »m pred temeljnim sodiščem v Krtf obsojeni: Stanko Harc ob uptf vanju  prejšnje  sodbe teadjjf sodišča v Mariboru na enotno 4 leta in 9 mesecev zapora. Rotar na enotno kazen 2 let a Roland   Magdič   ob u sodbe temeljnega sodišča v ljani na enotno kazen 4 let f mesecev zapora, medtem ko t zadnji obdolženec M. S. obsojs pogojno kazen. Pri odmeri kis sodišče upoštevalo, da gre sktr mlade ljudi, ki imajo pred «eb* vse   možnosti    za normah*) pošteno   življenje,   ni p« moglo tudi mimo tega. d« prvih treh za specialne po ki so jemali vse od kraj«, stvari, ki jih niso potrebovat normalno preživljanje, da *> domala vsak dan od tistih dni, bili skupaj.
HOKEJ
Triglav prvoligaš
Hokejisti kranjakega dveh kvalifikacijskih
Ml 'HI J AN A -Triglava no uspeli
tekmah /a vstop v prvo zvezno^tokejsko ligo. V dveh srečanjih ho premagali prvaka vojvodinske-makedonske hokejske lige. -
Kranjčani no prvo tekmo v Novem sadu dobili n t:S, drugo v Ljubljani pa kar r. 12:1. Tako no Kranjčani po nekaj letnem dobrem nastopanju v* slovcnsko-hrvaški ligi svoje dobre igre kronali z največjim uspehom V tej sezoni, čeprav igrajo tekme v Ljubljani, no svoj največji uspeh kronali
/ vstopom v ONem najboljših Jugoslovan Nkih hokejskih moštev
Med tednom pa se je nadaljevalo tudi tekmovanje v finalni skupini prve zvezne lige. Najbolj zanimivo je bilo na Jesenicah, kjer so domačini gostili ljubljansko Olim-pijo. Jeseničani so Ali v to igro s prednostjo treh točk pred Olimpijo. Že remi. predvsem t pa zmaga, bi Jeseničanom prinesel že devetnajsti državni naslov. Vendar no bili Ljubljančani na Jesenicah boljši nasprotnik. Olimpija je zmagala s 4:1.
O naslovu državnega prvaka ho odločalo srečanje v Ljubljani.
tako
-db
Denar ni bil njegov
Janez Kavaš je bil sicer že razvezan, vendar pa je še vedno v Kranju stanoval skupaj s svojo nekdanjo ženo. Lani februarja je iz ženine torbice vzel hranilno knjižico in njeno osebno izkaznico ter napisal potrdilo za dvig denarja. Na ta način je zavedel bančno uslužbenko, da mu je na podlagi potrdila, na katerem je podpisal ženo. dovolila dvig z ženine hranilne knjižice: najprej je dvignil 1000 din, nato pa še 9000 din. Denar pa je izgubil pri kartah.
Kavaš je že prej zabredel na kriva pota in tudi sedaj se prestaja zaporno kazen. Pred dvema letoma, ko je prišel iz zapora, se je sicer zaposlil, vendar pa se hi ustalil in normalno zaživel, pač pa je spet zašel na kriva pota. Pri odmeri kazni za ponareditev pooblastila in dvig denarja, ki ni hil njegov, je sodišče upoštevalo kot oteževalno okoliščino, da je Kavaš dvignil denar na škodo svoje razvezane žene in otrok, saj si je ta denar oh nizkih dohodkih le težko prihranila. Za prvo dejanje je bil obsojen na 6 mesecev zapora, za drugo pa na en mesec, vendar pa je sodišče moralo upoštevati še dve kazni, na kateri je hil obsojen pred drugimi sodišči. - tako da je izreklo enotno kazen   let zapora!
Vlamljala v vikende
Pred temeljnim sodiščem nju sta bila pred kratkim Ludvik Lesar, ključavničar ii l ljane in Albin Skaza, avtotftj Maribora. Oktobra lani sta ■ oba na Štefan ji gori in na Mo vlomila v vrsto vikendov ten
s sabo tudi vrsto drugih pr___
ki sta jih našla v notranjosti 1>j vzem motornega vozila in j kih tatvin ter štirih tatvin obsojena: Lesar na enotno ka leta in 6 mesecev zapora, Sktfl na 2 leti in 10 mesecev tapon' pa morata tudi povrniti škodo
Tako Lesar kot Skaza nista I stala pred sodiščem, oba stal nekajkrat obsojena zaradi dejanj zoper premoženje, sta se v zaporu, iz katerega prišel lani poleti. V oktobru* srečala v Ljubljani, kjer su časa  z znancem  tudi pobajl okoli,  tudi pili  so skupaj. ,. oktobra sta se odpeljala z vlak Varaždin, kjer sta v noči na 2? i ber  vlomila  v avtomobil škoda in se odpeljala proti ski. V naslednjih dveh noček: Štefan ji gori in na Možjanci v osem vikendov in en vikendih sta poiskala I tega pa sta si prilastila tudi mete. ki sta jih tam našla. n»| daljnogled,    žepno   uro. Ka« tranzistor, brivski aparat in Vse te predmete sta spravila \ in vzela s seboj. Te predmet? njiju kasneje tudi našli, nekat««^ sta že poprej morda odvrgla a)' spravila kje drugje. Res, da sa* čas tudi pila. vendar pa nisiji toliko vinjena, da ne bi vedeU1 počenjata, oh tem pa sta voz«! osebni avtomobil.
Sodišče je pri odmeri kazni i upoštevati, da sta bila ie ol krat obsojena in sta torej povratnika, saj ju vse kazni niso izučile. Oba i poklic in torej vse možnosti pošteno življenje, vlamljala pr brez neke nuje in pri tem napo* celo več škode, kot pa je bila \* nost odnesenih predmetov.
II
Veter razpihi ogenj
V soboto, 1. marca, okoli U i zagorela trava v bližini vas nad Goricami pri Golniku Ko lastnik  vikenda  pograbil tnw dračj«- na  travniku,  je to veter pa je ra/pihal ogenj i travniku med vikendom in Pogorelo je okoli 2 ha travi vrši ne. Ogenj pa so gasili obo* prostovoljni in poklk-ni gasilci