projektiranje oblikovanje digitalni mediji vizualizacija animacija revija novodobnih ustvarjalcev | 88 05 2007 4,59 eur 1100 sit dogodki: razstava georg gedl: živeti svoje sanje | tema številke: je ekološko bivanje mogoče? | zelena arhitektura prihodnosti | trajnostne rešitve mobilnosti | eko ni blagovna znamka | pametni materiali: je lahko tudi les pameten? | strojna oprema: flybook - poslastica za hipermobilne | programi: adobe cs3 | autocad 2008 | revit architecture 2008 | viz 2008 | cinema 4d 10.1 studio | PRO INIMA d.o.o. 1001 LJUILMNi p.p. 2736 ISSN mDfl-TIBtl 9 ' 771408 511110 Poštnina plačana na pošti 1110 Ljubljana tema številke: ekologija 9771408500010 you can Canon IPF500 3 IPF600 IPF700 Omogočite svojim strankam resnično osupljiv izpis - ne glede nato, kako velike so njihove zamisli. Canonovi najnovejši tiskalniki velikega formata zagotavljajo vrhunsko kakovost barv, izjemno natančnost izpisa črt ter izredno hitrost. Velikosti naših tiskalnikov z 12 pigmentnimi črnili segajo od 17 do 60 palcev, tiskalniki s 5 pigmentnimi ali klasičnimi črnili paso na voljo v velikostih od 1 7 do 36 palcev. Ti izdelki so kot ustvarjeni za aplikacije CAD, grafično oblikovanje, fotografijo in izdelavo posterjev ter znakov. Navdušeni boste, hkrati pa boste navduševali. Za več informacij obiščite www.canon.si/lfp. Ponudite svojim strankam velikost, ki navdušuje! '¦ Tiskalniki velikega formata CAD - staro za novo. Z menjavo starega tiskalnika velikega formata za nov Canonov tiskalnik prihranite do 300 evrov (71.892,- SIT)**. \\ Lage PRO G RAF jffl irena hlede uvodnik Odkar je Al Gore temeljito pretresel svet s filmom Neprijetna resnica, že ptiči po drevju čivkajo le še o okolju in ekologiji ter podnebnih spremembah. Tema je modna; tisti, ki o njej govorijo, pa so »in«. Ko se podrobno zamislim nad tem, kaj vemo in kaj resnično delamo, pa me malce zaskrbi, ali imajo vse te besede resnično neko težo ali so le puhlice. Koliko resnično vemo in kaj v resnici naredimo za okolje? Če začnem s primerom: pred kratkim je bila vsa Ljubljana prelepljena s plakati, kjer je bil na rjavi podlagi razgrnjen bananin olupek, poleg pa napis »Ne pogrnite na testu ločenega zbiranja odpadkov«. Pa sploh vemo, kaj je ločeno zbiranje odpadkov? Tistih nekaj poti, ki jih letno opravim po okoliških državah, me vse bolj krepi v prepričanju, da nam to ni prav posebno znano. Sosedje Avstrijci že veliko let ločujejo odpadno steklo na prozorno in temno – pri nas o čem podobnem ne duha ne sluha. Pa imajo verjetno Avstrijci za to ravnanje kakšen vzrok. Ali ko sem bila v Nemčiji, res v okoljih, kjer poudarjeno »gojijo« naravni način življenja in ekologijo na vseh ravneh – tam so zbirali in prali jogurto-ve lončke ter jih potem tako očiščene zložili v ločene vreče. Ponovno sem ostala z odprtimi usti ... Kakšen pomen ima torej lepljenje plakatov z zgoraj omenjenim vprašanjem, če nimamo niti osnovne izobrazbe o ločevanju odpadkov? To ugotavljam že pri sebi, čeprav vem, da mi je bil odnos do ravnanja z odpadki od nekdaj pomemben, da vedno odnašam v posebne zabojnike odpaden papir, steklo in plastično embalažo in da peljem obrabljene gume ali odrabljen stroj na osrednjo deponijo. In se imam za izobraženo in ekološko ozaveščeno! A kako pravilno zbirati in ločevati odpadke – za to pa si ne bi upala trditi, da vem. Posebno ne po tem, ko se na tujem videla te, drugačne, zglede! Ali ne bi bilo namesto tistih neokusnih banan, ki so kazile kopico panojev in zidov po vsem mestu, bolje natisniti priročnik, kako ravnati z odpadki? Kako jih ločevati in kakšen vpliv imajo neurejene deponije na okolje? Kdo so »strokovnjaki«, ki odločajo o tako nesmiselnih potezah, da se povsod lepijo plakati brez kančka ustrezne informacije, poleg tega pa še estetsko in sporočilno popolnoma prazni? In upam, da tega ne plačujemo davkoplačevalci iz svojih žepov, ker je to popolnoma nesmiselno in brezplodno početje! Ali pa drug primer: vsi govorijo o ekološki gradnji. A kje in kako se dokopati do podatkov, kateri materiali so ekološki, do okolja prijazni, obnovljivi? Je armiran beton ekomaterial? Ko sem pregledovala podatke, ki so bili predstavljeni o nastanku češke ekovasi, katere nastanek je bil predstavljen na posvetu EkoCentri pred kratkim v Ljubljani, sem naletela na vrsto fotografij, na katerih so bile skoraj same armaturne mreže! Halo, tole vendar ni ekološko! Zakaj ne uporabljate tega čudovitega materiala, lesa, dragi prijatelji narave? Tega ali kakšnega drugega, prav tako naravnega. Razmišljanje me je vzpodbudilo k iskanju ekoloških ali obnovljivih gradbenih in drugih materialov na spletnih straneh, a sem našla le kopico popolnoma nerazumljivih strokovnih člankov. Kako se naj nekdo, ki zida hišo ali prenavlja stanovanje, odloči, da jo izvede iz do okolja prijaznih materialov, če ne more dobiti podatka, kateri ti so? Svetovanja o racionalni rabi energije je na pretek, svetovanja o naravnih materialih za gradnjo nisem zasledila ... maj 3 ko l of on kazalo pro anima d.o.o. 3 uvodnik: koliko smo ozaveščeni? odgovorna urednica urednik dr. boštjan bugarič urednik spletnih strani andrej perčič uredniški odbor dr. boštjan bugarič, daniel lovas, aleksandra globokar, tomaž križnar, vesna križnar, roman satošek stalni sodelavci dr. boštjan bugarič, blaž erzetič, domen fras, aleksandra globokar, matic kos, daniel lovas, mag. barbara predan, roman satošek, katja troha, klemen trupej novice, dogodki: 6 živeti svoje sanje _____________ 9 sejmi še niso mrtvi! tema številke: ekologija 12 je ekološko bivanje mogoče? 14 zelena arhitektura prihodnosti 19 trajnostne rešitve mobilnosti celostna grafična podoba andrej troha 22 eko ni blagovna znamka ________ naslovnica 26 skrb za okolje je stvar vseh nas georg gedl 29 dosegli smo cilj: stoodstotno obnovljiv! pametni materiali: les 30 je lahko tudi les pameten? lektoriranje ustvarjalnost digitalne dobe - 6 tomaž petek 32 ingrid houtcieff strojna oprema: tisk 34 flybook - poslastica za hipermobilne medium marketing in naročnine pro anima d.o.o. programi: 36 adobe cs3: velika fuzija _________ faks: 01 52 00 728 38 adobejeva digitalna temnica - lightroom naslov uredništva pro anima d.o.o. proletarska 4, p.p. 2736, 1001 ljubljana e-pošta: info@proanima.si www.klikonline.si, www.proanima.si Revija klik je mesečnik, izhaja 1. v mesecu vsak mesec razen januarja in avgusta. Rokopisov, disket in fotografij ne vračamo, razen če je to urejeno s posebnim dogovorom. Vse pravice so pridržane. Vso gradivo revije je v lasti založnika. reproduciranje revije je dovoljeno le s pisnim soglasjem založnika. Založnik ne odgovarja za nobeno škodo, ki nastane na podlagi nasvetov, tekstov, slik, oglasov ali katerega koli drugega materiala objavljenega v reviji klik. mnenje uredništva se ne ujema vedno z mnenjem avtorjev besedil, objavljenih v reviji. Izdajanje revije sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Naklada 1600 izvodov. issn 1408-7936 40 autocad 2008 44 revit architecture 2008 48 viz 2008 50 cinema 4d 10.1 studio triki in nasveti: 53 archicad tnt: priljubljeni objekti 54 solidworks tnt: visoki tisk na valj v drugo 56 photoshop tnt: digitalno ozadje 58 corel tnt: pajkec ... Srečniki, ki uspejo svoje sanje spremeniti v resničnost, v svoje življenje in delo, so maloštevilni in tudi srečanja z njimi so redkost. Zato je bilo srečanje z industrijskim oblikovalcem Georgom Gedlom, ki je uspel svoje sanje spremeniti v resničnost, toliko bolj zanimivo. V internetni dobi se pogosto slišijo ocene, da se sejmom izteka življenjska doba in da se bodo vse te prireditve počasi preselile na splet. Obisk sejemskega mastodonta, kot je milanski sejem, prepriča prav v nasprotno -vse skupaj v teh dneh vrvi in prekipeva od življenja in dogajanja. Zelena arhitektura je za vsakega ustvarjalca prostora v 21. stoletju skoraj obvezno področje delovanja. Če je zelena arhitektura določena samo z uporabo tehnik trajnostnega oblikovanja, pa arhitekti, kot sta sir Norman Foster in Glen Murcott, presegajo te tehnične meje in prehajajo na področje poetičnosti. Predolgo smo delili naravo in kulturo na dva različna dela. Surova in neobdelana naravna bogastva so za nas postala vredna šele, ko smo jih preoblikovali in požlahtnili. Z zavestnim in s premišljenim ravnanjem obstaja še vedno možnost ponovne vzpostavitve ravnovesja. Adobe je pred nedavnim objavil uradno izdajo prenovljene zbirke svojih programov z oznako CS3. Tako obširne prevetritve programja Adobe ni izvedel v vseh 25 letih obstoja in z njim je nedvomno potrdil status »velesile«. Manj razveseljiv, predvsem za nas, Evropejce, je pogled na razpredelnico s cenami ... Leto je spet naokrog in zunaj je nova različica AutoCAD-a 2008. Mogoče ni toliko udarnih novosti, kolikor smo jih dobili z 2007-ko, kjer se je celotno delo v 3D-ju obrnilo na glavo (v pozitivnem smislu!), a nekaj stvari je zelo zanimivih in težko pričakovanih, delo v 3D-ju pa hitrejše in stabilnejše. Autodesk je ob priložnosti letošnje konference na Bledu, ko je predstavil celoten sistem obnovljenih različic programov, poseben poudarek namenil izjemno zmogljivi seriji izdelkov Revit. Revit Architecture 2008 je namenjen predvsem arhitektom. Prva zadeva, ki jo opazimo, ko odpremo različico 10, je, da je vse skupaj videti bistveno drugače, kot smo bili vajeni do zdaj. Videz aplikacije je popolnoma prenovljen. Preoblikovani uporabniški vmesnik je s svojimi 2D-gumbi in prijetno sivim ozadjem berljivejši in deluje bolj prefinjeno v primerjavi s tistim v prejšnjih različicah programa. Zlati pokrovitelj revije: gorenje založnik 4 maj recenzije boštjan bugarič kako naj se vedemo na javnih trgih in v parkih? recenzije V obdobju spreminjanja in vse večje privatizacije javnih prostorov se odpirajo vprašanja, do kod in na kakšen način lahko posegamo vanj z lastnimi vedenjskimi vzorci. Monografija dr. Barbare Goličnik pomeni pomemben strokovni izziv za vse načrtovalce, ki se podrobno ukvarjajo z obravnavano tematiko urejanja javne urbane krajine. Gre za predstavitev nove empirične metode vedenjskih zemljevidov, na podlagi katere je avtorica izdelala obširno raziskavo, in sicer na primerih javnih urbanih prostorov. Metoda vedenjskih zemljevidov je v psihologiji znana in uporabljana za opazovanje vedenja ljudi v notranjih prostorih, Goličnikova pa je isto metodo priredila za javni prostor in tako oblikovala izjemen priročnik za prepoznavanje njegove stvarnosti. Avtorica prek različnih študij primerov dokazuje, da lahko izjemno preprosta metoda učinkuje večplastno; z zbiranjem interakcij med uporabniki in prostorom se lahko oblikujejo ustrezni nastavki za načrtovanje. Vedenjski zemljevidi omogočajo, da se načrtovalec ravna po potrebah uporabnika in zanj tako oblikuje primeren prostor. Znanstvena monografija v uvodnem delu najprej določi osnovne pojme in ™T$W- m JE predstavi, kaj javni prostor pomeni; natančno opiše tudi vedenjske zemljevide in metode proučevanja. Metoda je nato prek primerov trgov in parkov predstavljena na ožjem mestnem središču Ljubljane. V nadaljevanju avtorica ugotovitve navezuje na primere raziskav, ki jih je opravljala v Edinburgu; tako definira uspešnost in uporabnost vzorcev. Končni del monografije opisuje uporabnost vedenjskih zemljevidov in povezave tehnike z geografskim informacijskim sistemom (GIS). Monografija odpira nove poglede na načrtovanje in povezuje različne metode za uspešno interakcijo uporabnikov v javnih prostorih, zato jo priporočam vsem, ki bi radi pripomogli k večanju raznovrstnosti javnega prostora. Naslov: Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgov in parkov: novi izzivi in pogledi na načrtovanje in urejanje prostora Avtorica: Barbara Goličnik Izdajatelj: Urbanistični inštitut republike Slovenije Število strani: 151 Leto izida: 2006 Jezik: slovenski Spletna cena: 27 EUR Online prodaja: http://www.urbinstitut.si/knjige_narocilo.asp klemen trupej pisanje.com Svetovni splet je nujen predstavitveni medij za tiste, ki želijo tam predstaviti svoje podjetje, blagovno znamko, izdelek ali navsezadnje samega sebe (naj)širši populaciji (uporabnikom spleta). Z odličnim priročnikom pisanje. com boste spoznali proces predstavitve spletnega mesta in način pisanja besedil na primerih vodilnih slovenskih institucij (NLB, Gorenje, Petrol ipd.). Avtorja Duška Mervar in Vuk Ćosić sta razumljivo predstavila in komentirala vsako prednost in slabost predstavitvenih spletnih E rulcv, ItitHH pajit >' rftrncrt^fl jt 1-î"li". V 4f4rtM CT ' t"j--f naipkfciHditiipntW. lcmejjfl i* « ii* v* i- ; iwOwvli Naslov: pisanje.com Izdajatelj: GV Izobraževanje, izobraževanje in svetovanje, d. o. o. Število strani: 112 Leto izida: 2005 Jezik: slovenski Cena: 27,08 EUR (6.490 SIT) Prodajno mesto: spletna prodajalna Pasadene strani in nam omogočila lažje ter učinkovitejše ustvarjanje spletnega projekta. Knjiga ne vsebuje navodil za pisanje kode HTML, ampak je preprosto razumljiv vodič za projekcijo kakovostne in učinkovite spletne strani s poudarkom na vsebinskih, jezikovnih vidikih. Spremlja jo tudi istoimenska spletna stran, ki je namenjena nadgrajevanju priročnika in komuniciranju z bralci. drugi natečaj za najboljšo vizualizacijo Podjetje Graphisoft objavlja drugi natečaj za najboljšo vizualizacijo architectsJURY.com. Med zadnjim natečajem je prek 600 udeležencev predložilo prek 1.000 del, ki jih je ocenilo skoraj 1,000.000 obiskovalcev tega portala. Veliko del predstavlja tudi navdih in oglasno tablo zanimivih arhitekturnih rešitev. Pravila za sodelovanje so takšna, kot so bila do zdaj: vsak študent lahko brez pogojev naloži svoje projekte do konca meseca aprila in vsak obiskovalec lahko oceni delo brez prijave. Tisti, ki bo avtor dela z najboljšo povprečno oceno 21. maja 2007, bo prejel Apple MacBook Pro. Več na architectsJURY.com. M. L. archicad 10 dobil priznanje cadalysta ArchiCAD 10 je ponovno dobil priznanje, in sicer za najnaprednejše programsko orodje za projektiranje s podporo BIM-a (Building Information Modeling) ugledne ameriške revije Cadalyst. Priznanje poudarja rešitve, ki še posebej izstopajo med vsemi visokopriporočenimi rešitvami v obdobju zadnjega leta. To so najboljši izdelki med odličnimi, ki nudijo merljive prednosti za uporabnike. M. L. V 87. številki Klika se je v prispevku Samo spomin je bolj grenak Boštjana Bugariča po nesreči pojavila tipkarska napaka. V članku bi namesto »modernističnih arhitektur iz druge polovice 19. stoletja« moralo pisati »modernističnih arhitektur iz druge polovice 20. stoletja«. Bralcem se za napako opravičujemo. maj 5 dogodki irena hlede živeti svoje sanje Redko srečamo človeka, ki ne bi v sebi nosil vsaj kakšnega drobca sanj; veliko več je tistih, iz katerih te kar kipijo. Neudejanjenje sanj je nezaceljiva travma, ki je kriva za vrsto nesrečnih pogledov, žalostnih usod, celo tragedij ... Pravijo, da se sanje uresničijo le tistim, ki si jih najbolj vroče želijo. Srečni-ki, ki uspejo svoje sanje spremeniti v resničnost, v svoje življenje in delo, so maloštevilni in tudi srečanja z njimi so redkost. Zato je bilo srečanje z industrijskim oblikovalcem Georgom Gedlom, ki je uspel svoje sanje spremeniti v resničnost, toliko bolj zanimivo. Georg Gedl (foto Irena Hlede) Vzrok za obisk pri g. Gedlu je bilo obvestilo o odprtju razstave njegovih del, a to ne v prestolnici, za katero se nam zdi nekako samoumevno, da se tukaj odvijajo vsi dogodki, ampak v Novem mestu v prostorih podjetja Adria Mobil, kateremu je posvetil dobršen del svojega profesionalnega udej-stvovanja. Ker pa so razstave del industrijskih oblikovalcev pri nas redkost, smo se odločili, da si jo ogledamo, in ni nam bilo žal, saj sta bila zanimiva tako razstava kot tudi pogovor z g. Gedlom. Kako sanje postanejo resničnost Življenjska zgodba Georga Gedla se je začela tako, kot smo je vajeni iz pravljic ali po- vesti: rojen v Srbiji v Kikindi, je končal srednjo gradbeno šolo, a ves čas od rane mladosti živel s sanjami o avtomobilih, ki jih je risal povsod, kjer se je le našlo mesto zanje: po knjigah, zvezkih, klopeh. Avtomobili so bili njegova strast vse od mladosti in ni se ji odrekel kljub delu na popolnoma drugem področju – gradbeništvu. Prosti čas je posvečal risbam različnih modelov ali študij in sanjal je, da bo lepega dne postal del oblikovalskega studia BMW-ja. Te sanje so bile ob delu na gradbiščih srbskega podeželja utopične, a volja in pogum sta prevladala, zato je pošiljal svoje risbe različnim avtomo-bilističnim revijam, dokler se v švicarski reviji »Automobil Revue« niso odločili za objavo. To je bil dogodek, ki je pomenil prelomnico v življenju Georga Gedla, saj je kmalu potem dobil ponudbo za službo v tovarni Audi v Ingolstadtu in se komaj 25-leten podal lovit svoje sanje v Nemčijo. Delo pri Audiju je pomenilo le vmesni korak na poti do uresničitve njegovega sanjskega cilja – razvojnega izdelka tovarne BMW. »Vstopnica«, sestavljena iz izkušenj pri Audiju in izdelkov, ki so bili objavljeni v tisku, je bila dovolj močna, da mu je omogočila prodor v ekipo, o kateri je tako dolgo sanjal. V njem je ostal dobra štiri leta in si pridobil vrsto praktičnih izkušenj. Te so pripomogle, da je leta 1975 dobil ponudbo, da postane oblikovalec v takratnem IMV-ju. Strokovna rast IMV je v 70. letih pokrival širok nabor izdelkov, mednje pa so se uvrščali tudi kombiji. Prva Gedlova oblikovalska naloga je bila prav ta in vozila, ki jih je takrat zasnoval, še danes srečamo na cestah. V osmih letih dela v IMV-ju je oblikoval vrsto različnih modelov prikolic, dokler se ni leta 1983 odločil za odhod v Maribor, kjer je bila tedaj še močna tovarna TAM. Od prikolic je presedlal na oblikovanje avtobusov, eden izmed modelov, ki jih je oblikoval v tem obdobju, pa je bil turistični avtobus, ki so ga uspešno predstavljali tako na frankfurtskem salonu avtomobilov kot na ljubljanskem Bienalu industrijskega oblikovanja. Risbe, s katerih objavo se je prebil v oblikovalske kroge nemških avtomobilističnih Delo industrijskega oblikovalca je tudi izdelovanje maket tovarn 6 maj dogodki Prikaz prikolice iz leta 1978, risba je nastala leta 2005 Prikaz prikolice, nastal leta 2005 v programu CorelDRAW Prikolica Adiva in avtodom Coral, upodobitev CorelDRAW Strast - risanje starih avtomobilov, v tem primeru RENAULT 6CVCABRIOA maj 7 dogodki Avtodom Coral Compact v obliki risbe Svoboda pomeni raznolikost Leta 1987 se je Georg Gedl odločil za samostojni poklic. Od ministrstva za kulturo je dobil status samostojnega oblikovalca in sočasno začel sodelovati z več različnimi podjetji na prav tako raznolikih projektih. Razpon le-teh je segal od zgibnega nakladalnika prek mini avtobusa do projekta jugoslovanskega hitrega vlaka. Leta 1994 ga je tedanji direktor Razvojno-teh-ničnega sektorja v Adrii Mobil Stanislav Lukšič, ki je v vmesnem obdobju postala samostojno podjetje, ponovno povabil k sodelovanju. Od tedaj naprej ostajajo redni sodelavci. Adria Mobil ves čas pridobiva tako na ugledu kot na moči in se je že prebila na peto mesto med evropskimi proizvajalci, cilj pa jim je seči še višje, vse do tretjega mesta ali še višje. Georg Gedl jim pri tem vseskozi pomaga tako s svojimi izkušnjami kot tudi z inovativni-mi idejami, s katerimi skuša podirati meje ustaljenih načinov mišljenja ter iskati nove tržne priložnosti in niše. Model, ki so ga ustvarili kot zadnjega in katerega so nam tudi ponosno predstavili, je avtodom Coral Compact, ki je na-znanitelj novega vala na trgu. Ta postavlja v ospredje manjša in okretnejša vozila, s katerimi bodo imeli lastniki višjo raven mobilnosti. Drugačnost in sodobnost se zrcalita skozi temno rdečo barvo karoserije kabine in elegantno linijo strešnih odprtin. Reliefni podpis - nalepka na lastnem osebnem avtomobilu Poklic: industrijski oblikovalec V pogovoru nam je g. Gedl osvetlil vrsto nalog industrijskega oblikovalca, ki neposredno sodeluje pri ustvarjanju izdelkov za proizvodnjo. Podrobno mora poznati prav ves proizvodni proces, pogosto, na primer, poiskati pravilno rešitev skupno z delavko v proizvodnji, zadolženo, da lepi na avtomobilska ohišja samolepilne folije. Zelo pomembno je tudi delo na izdelavi prototipnih modelov ali vzorcev, kjer moraš poznati različne materiale, tehnike, kako njihov videz narediti čim bližji videzu končnega izdelka in še vrsto drugih podrobnosti. To je delo, ki zahteva veliko sistematičnosti, predvsem pa ljubezni in predanosti poklicu. Coral Compact izveden Konjiček: zbirateljstvo Največjo strast mu še vedno predstavljajo avtomobili. Udejanja jo tako, da jih nenehno riše pa tudi da predano zbira njihove modele. Zbirka teh dandanes obsega že okoli 1.000 različnih modelov. Poznavalci vedo, da je enotno merilo, v katerem je izvedenih največ teh »igrač«, 1 : 18. To je tisto merilo, v katerem so potem izvedeni tudi modeli prikolic. In sočasno isto, kot je bilo uporabljeno za naslov prve razstave izdelkov Georga Gedla ter prvi intervju, ki je bil objavljen pred davnimi leti v reviji »Avto Magazin«. Model prikolice je najbolj zanimiv, kadar ga spremlja vozilo, sočasno pa posnemanje merila »tipskih« modelov avtomobilov olajša tudi izdelavo maket prikolic, za katera se lahko uporabijo kolesa, narejena serijsko za avtomobile. Poleg tega še: pisec, ilustrator ... Dolga leta raziskovanja oblik so iz Georga Gedla poleg drugega ustvarila tudi mojstra prikaza izdelkov. V tem je bil tako uspešen, da je kar 10 let ta predmet tudi poučeval na akademiji za likovno umetnost, smer oblikovanje v Ljubljani. Poleg izjemne izurjenosti v ročni risbi se lahko pohvali tudi z mojstrskim obvladanjem računalnika kot orodja za delo. Njegovo priljubljeno orodje je program CorelDraw, s katerim je ustvaril vrsto tako kakovostnih ilustracij, da so ga v podjetju Corel takoj povabili, da jih vključi v galerijo referenčnih izdelkov programa. Njegovo ime je veliko ljudem znano tudi iz Gedl ob avtodomu avtomobilističnih revij, v katerih je objavljal prispevke o oblikovanju avtomobilov. Georg Gedl je vse življenje svojo osebno predanost oz. strast do avtomobilov prenašal v svoje profesionalno ustvarjanje. Svoje stvaritve je sanjal tudi v prostem času, ki ga je pogosto posvetil ustvarjanju risb in ilustracij različnih avtomobilov; najljubši so mu starinski s kopico skrbno izdelanih detajlov in rešitev, ki se danes ponovno vračajo »v modo«. Razstava del Georga Gedla je sijajen in pri nas redko viden povzetek dela industrijskega oblikovalca, sočasno pa primer in dokaz, kaj vse je mogoče doseči z veliko volje in predanosti stvarem, ki ti veliko pomenijo. Doseči največ, kar se doseči da, je živeti tako, kot si si zamislil v svojih sanjah! 8 maj irena hlede dogodki sejmi še niso mrtvi! V internetni dobi se pogosto slišijo ocene, da se sejmom izteka življenjska doba in da se bodo vse te prireditve počasi preselile na splet. Obisk sejemskega mastodonta, kot je milanski sejem, prepriča prav v nasprotno – sej-miščni prostori, ki so jih pred kratkim zgradili na novi lokaciji, že s svojim videzom in z razsežnostmi pričajo o pomenu, ki ga milanska občina daje temu in drugim sejemskim dogodkom, ki se bodo tukaj (lahko) dogajali. Ljubljansko razstavišče v celoti je manjše, kot je tam le vhodna avla s spremljevalnimi prostori. Sejmiščne hale raje ne bi primerjala. Vse skupaj v teh dneh vrvi in prekipeva od življenja in dogajanja. r ¦ g |35 V osmih ogromnih halah vidiš prav vse, kar si le lahko zaželiš s področja notranje opreme, dodatkov in luči: modno ali klasično, popolnoma »odpuljeno« ali obupno starokopitno, tradicionalno ali »high-tech«. Sejemski prostori pomembnih podjetij se merijo v stotinah kvadratnih metrov, zapolnjeni pa so vsi kotički v halah do zadnjega kvadratnega metra. Iskati tukaj najboljši izdelek je dejanje obupanca, saj je nešteto izdelkov na tak ali drugačen način zanimivih. Tudi izbor, ki vam ga bomo lahko prikazali na treh straneh, ne bo povzetek najboljšega, ampak le nekaj prikazov zanimivih ustvarjalnih prebliskov. Sejemske hale so razdeljene na pet tematskih področij: največ prostora zavzemata oblikovanje (Design) in luči, Pohištvo je skoraj izključno ravnih, geometričnih oblik, ročaji so redkost sledita jima klasično pohištvo in moderno pohištvo, poseben, manjši prostor pa je namenjen ustvarjalnosti mladim in svežim inovativnim idejam pod skupnim nazivom SaloneSatelite. Pa se na hitro sprehodimo po najbolj zanimivih poudarkih. Oblikovanje V oblikovanju je skoraj popolnoma prevladala »nova preprostost«. Oblike pohištva so strogo izčiščene in pravilno geometrične. Nalimek ali masivna obroba zvenita slabše kot kletvica in tako rekoč vsi robovi so spojeni pod pravim kotom v živi stik. Pohištveni ročaji so skoraj popolnoma izginili. V primerjavi s strogostjo in geometrično pravilnostjo omar ali polic so fotelji, stoli in drugi, večinoma tapecirani objekti, Pomembno je biti tudi izviren Proizvajalec Kartell se kiti z zvenečimi oblikovalskimi imeni, kot je Philippe Starck. Prav tako navdušujoči Kartell. maj 9 dogodkii Vračajo se hipijevska 50. leta: takole ... ...ali pa takole. Udobno in izvirno: Giovanetti Barve in novi materiali sedežnih garnitur proizvajalca Futura Lakiran izgled je vse bolj priljubljen Počivalnik Yin Yang nemškega proizvajalca Dedon namenjeni sedenju ali počivanju, zacveteli od domišljije. Pestrosti videzov veliko pripomore tekstilna industrija z množico novih materialov izzivalnega videza. Barvitost petdesetih let, ki postajajo vse bolj modna, se rada pokaže v najbolj bleščečih barvah. Tudi stoli, ki so v notranji opremi vedno poglavja zase, postajajo drugačni. Vedno več je plastike v kar najbolj živopisnih odtenkih. Sedala postajajo tanjša in vse bolj zračna; če je le mogoče, tako ali drugače zložljiva. Zlagajo se lahko druga nad druga ali se sklopijo v ploščat element, ki ga pospravimo v skladišče, na stojalo ali podobno. Luči Kot prvo so se luči skoraj v celoti »ohladile«. To pomeni, da je tehnologija led popolnoma prevladala in da vročih ha-logenskih reflektorjev skoraj ne najdeš več. Zdaj je bistvo v leči, ki tako ali drugače razprši svetlobo. Reflektorski žarki izpod svetlobnih elementov led tvorijo 10 maj irena hlede dogodki tako ozke in usmerjene snope svetlobe, kot si jih le lahko zaželimo! Do skrajnosti izpopolnjeni so tudi že reflektorji za osvetljevanje vitrin in razstavnih eksponatov v muzejih, s tem da te žarnice ne povzročajo več škode s pregrevanjem zraka in osvetljenih predmetov. Kakovost svetlobe pa je popolnoma primerljiva. Druga sprememba pri lučeh je, da so postale veliko mehkejše in nevsiljive. Skoraj vse svetijo posredno, stropne razpršu-jejo luč na zid, stenske prav tako. Zunanja svetila, ki s svetlobo še onesnažujejo vesolje, so postala izjema. Veliko svetil je plosko vključenih v zid, tehnologija led pa je omogočila tudi ploščate, trakaste oblike svetlobnih elementov, ki elegantno prehajajo skozi več prostorov. Veliko obetajo tudi druge tehnologije, Luč ima lahko izgled tudi takšnega ploščatega traku posebno optična vlakna, pa tudi digitalna tehnika, s katero več luči povezujemo v sisteme, jim dodajamo različne učinke in spreminjamo luč v arhitekturni element. Ustvarjalna tribuna študentov in mladih SaloneSatellite so poimenovali oddelek sejma, kjer so svoje ustvarjalne ideje razstavljali študentje. Poseben čar je tem predstavitvenim prostorom dajalo dejstvo, da so svoje izdelke predstavljali avtorji, ki so to delali z zanosom in s strastjo. Njihove ideje so bile raznolike in ena bolj zanimiva od druge. Enako pestra je bila tudi njihova nacionalnost, saj so bili z vseh celin, od Filipinov do Avstralije. Idejna svežina udeležencev, predvsem Nove možnosti optičnih vlaken ... pa trud, ki so ga vlagali v svoje predstavitve, so na razstavne prostore pritegnili množico obiskovalcev, ponekod toliko, da dostop skoraj ni bil mogoč. Povzetek Pohištveni salon je, kot vedno do zdaj, spremljalo nekaj vzporednih dogodkov in predstavitev. Posebno privlačne za obiskovalce so bile »lučne pravljice«, dogodek izpod rok lučnega mojstra Herberta Cybulska, ki se je dogajal v Piccolo Teatro, Palazzo Reale pa je gostila predstavitev italijanske umetnosti in notranje opreme med letoma 1900 in 2000. Iskati med vsemi izdelki, predstavljenimi na sejmu, najboljšega je podobno početje kot iskati iglo v kupu slame, so pa določeni vzbudili več pozornosti kot drugi. Med te bi v prvi vrsti uvrstila tiste, ki so se odlikovali z izvirnostjo v idejnem smislu in so skoraj gotovo nakazovali smernice razvoja v prihodnje, in druge, ki jih je iz množice drugih ločil izjemen oblikovalski prispevek. Največ pa seveda pove slika, zato prepustimo besedo njej ... Targetti: ulične svetilke, usmerjene v tla ... tudi v povezavi s »pingpong« žogicami Reflektorji z ozkim snopom in »ledicami« SalonsSatellite: izvirne ideje mladih Uporabna in cenena ideja: nosilec steklenic za vsakdanjo rabo maj 11 tema: ekologija irena hlede je ekološko bivanje mogoče? Posvet Ekocentri, ki ga je 3. aprila v Ljubljani organizirala slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera, je bil eden izmed odzivov na vedno ostreje izpostavljene zahteve, da se tudi na področju bivanja zgodijo premiki k večji skrbi za naravo, predvsem pa k odpravljanju neravnovesij, ki jih je ustvaril človek s svojim brezobzirnim izkoriščanjem naravnih bogastev in z razsipniškim obnašanjem z energijo. V predavalnici Mestnega muzeja se nas je, podobno kot že tolikokrat do zdaj, zbrala peščica prepričanih. Posvet je bil dobra priložnost, da spoznaš koga s podobnim mišljenjem, predvsem pa predstavitev nekaterih »dobrih praks« in opozorilo, da se v svetu okrog nas stvari dogajajo in da si tudi mi ne bomo mogli več prav dolgo privoščiti, da dogodke le spremljamo iz varne razdalje in nič ne ukrenemo. Primeri ekološke ali kot so to slovenisti po novem poimenovali – trajnostne gradnje v slovenskem prostoru – so namreč redki, čeprav že dolgo ne moremo več trditi, da živimo v neone-snaženi in ekološko nedotaknjeni okolici. Težav je veliko na vseh področjih, tako v industriji kot v prometu ali arhitekturi. Zavest o rabi ekoloških materialov je nizka pa tudi pozivi k racionalnemu ravnanju z energijo naletijo na gluha ušesa. Na področju arhitekturnih objektov so posebej skrb vzbujajoče zgradbe, zgrajene v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bila energija sorazmerno poceni, zelo nizka pa je bila raven zavedanja o energetsko varčni gradnji. Nizkoenergijska gradnja kot priložnost za prihodnost To je bila tema predavanja prvega govornika, Matjaža Malovrha iz Zavoda za raziskave materialov in konstrukcij – ZRMK iz Ljubljane. V zavodu so vsa načela energetske varčnosti že davno nazaj zapisali kot smernice pri gradnji stavb. Žal so to počeli v obdobju energetske potratnosti, zato so njihova prizadevanja izzvenela v prazno – Matjaž Malovrh jih je duhovito opisal z besedami »petelin, ki je prezgodaj zapel in končal v juhi«. Končni, da ne rečem sanjski cilj so t. i. zgradbe »zero net energy«; to je takšne, ki porabijo največ toliko energije, kot jo lahko tudi proizvedejo. Trenutno je ta dosežek še dokaj neverjeten, da ne rečem utopičen, a zastavljene smernice kažejo, da bo nekega dne uresničljiv, ker tako preprosto mora biti. Za energetske potrebe človeških prebivališč se trenutno porabi kar tretjina celotne porabe energije in to je že samo po sebi dovolj močen vzrok za takojšnjo akcijo. Zgradb, ki so cilj »zero net« dosegle, je na svetu že kar nekaj in treba je delati na tem, da jih bo čim prej čim več. Ravno tako kot je pomembna čim boljša toplotna zaščita, so pomembni tudi materiali, iz katerih so zgradbe. Ti morajo biti čim bolj ekološko neoporečni, predvsem pa obnovljivi. Poraba energije se lahko v zelo kratkem obdobju bistveno zniža v vrsti energetsko popolnoma neustreznih objektov, zgrajenih predvsem v že prej omenjenem obdobju 70. let prejšnjega stoletja. Zmanjšanje s 100–120 kWh/m2 na 14–18 kWh/m2 pomeni že pri eni sami zgradbi ogromen energetski prihranek letno. Tako velik je bil v praksi dosežen ob obnovi vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni, v kateri je s svojimi energetskimi svetovanji sodeloval ZRMK. Podobnih objektov, v katerih bi bili učinki enaki ali ponekod še večji, je v Sloveniji še ogromno in skladno z njimi so takšni tg Centre for Alternative Technology Aureli Uir> all Latest News tram me centre: t Inn.«* IrnrxUy htitw louts ? IH»mpiLpnitB^*H( Cmfirtnci il tw IttMMn Eitpann to »etna rCCriport I hksljflHalM llbMifmf Sm LPIHJ ±fll Jr b*aüilng rDui In I Learn mare about WISE: I Mi« \tm mint HaiHUThH 'r.T.f ami It» pea b.iilriina in I jUijn _ b . WcFuxne t» thsCAT ?i Visitor fv Centre Buy Green By Mall Donate to Wl _ Spletna stran centra za alternativno enegijo - CAT tudi varčevalni potenciali. Mi smo odgovorni za to, da jih z zavednim, s trajnostnim obnašanjem tudi dosežemo. Primer dobre prakse: Centre for Alternative Energy – CAT Angleški predavatelj Peter Harper je imel v nadaljevanju zanimivo predstavitev angleškega ekološkega centra, katerega zgodovina sega kar 28 let nazaj, in sicer v obdobje hipijev. Nastal je v Walesu, ob robu tamkajšnjega narodnega parka. Prvi začetki so bili polni zagona in začetniškega navdušenja, kar pa se je kmalu izkazalo za brezplodno, kajti tudi ekološki parki morajo delovati skladno z gospodarskimi zakonitostmi. Tako je danes ekocenter, ki sicer upošteva vse zakonitosti ekološkega bivanja in življenja z naravo, podjetje, ki poleg drugega skrbi tudi za svoj obstanek, delovanje in tudi razvoj. Sredstva za svoje aktivnosti pridobiva na več načinov. Zelo uspešen je turizem, saj letno park obišče prek 75.000 obiskovalcev. Tem morajo ponuditi dovolj pestro doživetje, da so se pripravljeni tako vračati kot tudi prenašati svoje pozitivne izkušnje drugim. Med ponujena doživetja na primer sodi tudi ekološka zobata železnica, ki za svoje delovanje uporablja vodno silo in težnost. Drugi viri financiranja so še: prodaja hrane v vegetarijanski restavraciji, prodaja različne ekološke literature, izobraževalni tečaji, svetovanje pa seveda tudi donacije pokroviteljev. Slogan centra je »inspire, inform, enable«, kar bi lahko prevedli kot navdihuj, obveščaj, usposabljaj – in to vlogo ekološki center tudi prevzema, tako v svojem obsegu kot tudi navzven, saj tudi v okoliških 12 maj tema: ekologija Ekocenter Veronica Hostetin krajih sledijo zgledom, ustanavljajo vegetarijanske lokale ipd.. Znotraj centra se je ugnezdilo veliko podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi ekološkega značaja. Med njimi so podjetje, v celoti posvečeno delovanju vetrnega generatorja moči 600 kW, dve podjetji, ki se ukvarjata z obnovljivimi viri energije, ipd. Vse delovanje centra je usmerjeno v neprestano iskanje tako ali drugače boljših ekoloških rešitev – raziskuje se možnosti uvedbe suhih stranišč, bioloških gnojiv ipd. Energetska oskrba centra je v celoti rešena z ogrevanjem z gorivi iz biomase oziroma s sončnimi zbiralniki. Peter Harper je v drugem delu predavanja predstavil še vrsto drugih primerov ekoloških centrov široko po Evropi. Dobre prakse drugod po Evropi Tako v južni Avstriji, v Hartburgu, deluje Ökopark, center ekoloških podjetij in raziskovalnih ustanov. Na Danskem imajo Folkecen-ter for Renewable Energies, center, ki se ukvarja izključno z obnovljivimi viri energije. V Švedskem Göteborgu je Ekocentrum neprofitno podjetje, katerega dejavnost je trajna okolijska razstava. Nemški Energie und umwetzentrum v Deistru južno od Han-novra je pretežno usmerjen v svetovanje o energetsko varčni gradnji, rabi ekoloških materialov, zdravih načinih bivanja ipd. Tudi ta deluje kot stalni razstavni center za javnost. Ekoenter, podoben avstrijskemu, deluje tudi v švicarskem Langenbrucku. Poleg pretežno svetovalnih, raziskovalnih in demonstracijskih centrov, znotraj katerih se zbira ponudba različnih samostojnih podjetij, rešitev in primerov ekološke gradnje, materialov ipd., se ustanavljajo tudi centri podeželskega značaja, kot sta Focus Eco Centre v Romuniji ali Ekocentrum ICPPC v poljskem Stryszowu. Oba, podobno kot angle- ški CAT, dobršen del aktivnosti usmerjata v turizem, izobraževanje in drugačno promocijo trajnostnih rešitev in načina življenja. Potem je tukaj še EHA!, Antwerpenska ekohi-ša, pa še bi jih lahko naštevali, saj se gibanje hitro širi in se ves čas pojavljajo novi centri. Naslednji primer dobre prakse je predstavila tretja predavateljica, Čehinja Jana Tesaro-va iz Eco centra v Brnu. Češka izkušnja Njihova izkušnja, ekološki center Veronica Hostetin, je popolnoma nov in z veliko zunanje pomoči Evropske skupnosti ter drugih ustanov vzpostavljen Ekocenter. V osnovi je to naselje stanovanjskih hiš, zgrajenih skladno z načeli ekološke gradnje, katerih prebivalci skrbijo za okolje, se ukvarjajo s pridelavo ekoloških pridelkov ipd. Pri vseh posegih in akcijah so bili vključeni s svojo finančno pomočjo tudi tuji financerji. Glede na to, da je tudi Slovenija precej nova članica Evropske skupnosti in kot taka v prednostnem položaju za pridobivanje sredstev iz različnih nepovratnih skladov, je lahko češki primer dober zgled za vzpostavitev prvega slovenskega ekološkega centra. Načrt za podobnega je nastal tudi znotraj Umanotere. In slovensko nadaljevanje? Trenutno je projekt za nastanek prvega slovenskega ekocentra oziroma Ekohiše, kot so jo poimenovali njeni idejni vodje, v fazi zbiranja partnerjev, lokacije in predvsem fi-nancerjev. Njegova gradnja je načrtovana v obdobju 2008–2009. Zasnova bo pretežno kot informacijski center za ekološke sisteme bivanja ter naravne in obnovljive materiale, znotraj njega pa so predvidene tudi restavracija in trgovina z ekoizdelki in poštene trgovine. EkoHiša bo prevzela nase tudi izobraževalne dejavnosti, predvsem kar se tiče do okolja prijaznih materialov, tradicionalnih, slovenskih rešitev gradnje, racionalne rabe energije ipd. Zadnje, a zelo poglobljeno in zanimivo predavanje je imel arhitekt Ira Zorko, ki je spregovoril o povezanosti, ki mora obstajati med človekom, njegovim prebivališčem in naravo, ki ga obkroža, o uravnoteženosti, h kateri se moramo vračati, predvsem pa spoštovanju in upoštevanju naravnih zakonitosti, s pomočjo katerih je edino mogoče usklajeno sobivanje človeka in narave, ki ga obkroža. Okrogla miza Povzetek posveta je prinesla okrogla miza, na kateri je vsak izmed udeležencev povzel svoja razmišljanja o problematiki, na koncu pa je sledila razprava, v kateri je bilo izpostavljenih nekaj konkretnih težav, predvsem slabe izkušnje, ki jih imajo okolijske institucije pri vpeljevanju okolijske vzgoje na šolah, saj je nedvomno izjemno pomembno, da se izobraževanje začne že od mladih let. Revolucionarnih sklepov okrogla miza ni prinesla, je pa bila sijajna priložnost, da se medsebojno spoznamo tisti, ki nam že danes ni vseeno, kaj se dogaja v naši okolici in v naravi. Spletna stran Focus Eco Centra v Romuniji Spletna stran nemškega Energie und umwelzentruma v Deistru Uporabne povezave: www.iea.org International Energy Agency (IEA) www.unep.org UN Environment Programme’s (UNEP) Sustainable Building & Construction Initiative europa.eu European Union www.cat.org.uk Centre for Alternative Energy www.aecb.net Association for Environment Conscious Building www.greenenergy.org.uk/pvuk2 British Photovoltaic Association www.fuelcells.org Fuel Cells 2000 www.greenpeace.org.uk Greepeace www.foe.co.uk Friends of the Earth www.soustvarjanje.si slovenska rodovna šola maj 13 tema: ekologija mateja kurir borovčič zelena arhitektura prihodnosti Trajnostna ali zelena arhitektura je za vsakega ustvarjalca prostora v 21. stoletju skoraj obvezno področje delovanja. Če je zelena arhitektura določena samo z uporabo tehnik trajnostnega oblikovanja, pa arhitekti, kot sta sir Norman Foster in Glen Murcott, presegajo te tehnične meje in prehajajo na področje poetičnosti, ki je vpeto v okolje in se zrašča z ekologijo. Okolje smo v zadnjih dvesto letih korenito onesnažili in spremenili, zelo intenzivno v zadnjih petdesetih letih s sproščanjem energije fosilnih goriv, ki jo je naš planet kopičil skoraj od svojega nastanka. Trajno-stno gradnjo in prebivanje v Evropi je izrinila industrijska revolucija in arhitektura je prek industrije gradbeništva postala ena največjih onesnaževalk našega okolja.Zara-di onesnaževanja in podnebnih sprememb je trajnostno usmerjena arhitektura danes nujnost vsakega oblikovalca. Koncept zelene arhitekture je vpet v zgodbo trajnostnega razvoja, saj skuša minima-lizirati negativen vpliv stavb in poudariti razpoložljivo učinkovitost ter zmerno uporabo virov iz okolja. Doseganje energetske učinkovitost stavb na tehnični ravni je krovna definicija trajnostno naravnane arhitekture. Danes lahko o zeleni arhitekturi govorimo kot o izredno pomembni podlagi celotne arhitekture, ki presega vse njene slogovne okvire in se globalno ponovno vrača v naše domove in na naše ulice. Kdaj se arhitektura obarva v zeleno? Trajnostno oblikovanje, v katerega stopa tudi arhitektura, je tesno povezano z ohranjanjem energije. Taka arhitektura poudarja in ustvarja zdrave prostore, ki so ekonomsko učinkoviti in občutljivi na krajevne potrebe. Prav krajevni vidik je v širši zgodbi globalizacije izredno pomemben, saj lahko trajnostno živimo in prebivamo le v našem ožjem okolju, v krajevni skupnosti, če v njem črpamo in zadovoljujemo največ svo-Sedež Commerzbank v Frankfurtu, delo biroja Foster & Partners iz devetdesetih let, jih potreb. Iz tega koncepta izhaja tudi novi je prvi ekološki nebotičnik s pisarnami na svetu in z 259 metri najvišja stavba v Evro- ali »zeleni« urbanizem, ki poudarja samoza-pi. Fotografija: Ian Lambot. dostnost četrti, skupnosti, ki skuša z urbani- stičnimi prijemi obuditi stare, razpadle vezi med ljudmi in v mestu uveljaviti cone, ki so prijazne do pešcec in ki čim bolj minimalizi-rajo uporabo avtomobila. Arhitektura je zunaj teh konceptualnih dežnikov sicer zelena, ekološka in trajnostna takrat, ko doseže energetsko učinkovitost v celotnem ciklu stavbe. Pri tem ob praviloma izredno dobri izolaciji zunanjega plašča stavbe uporablja tehnologije obnovljivih virov energije, med katerimi velja poudariti: • pasivno in aktivno sončno energijo, • sončni dimnik, • toplotne črpalke, • termalni kolektor, • vetrnice, • fotovoltaiko, • geotermalno energijo, • energijo pridobivanja iz biomase in odpadkov. Trajnostna arhitektura v Evropi V državah članicah Evropske unije, med katerimi izstopa Skandinavija, že več let uveljavljajo politiko finančne podpore uporabi alternativnih virov energije pri gradnji družbenih ali stanovanjskih zgradb. Da je taka arhitektura v Evropi živa že od začetka devetdesetih let, pričajo primeri 24 visoko-kakovostnih nizkoenergijskih stavb, ki so jih zbrali partnerji projekta EULEB. Podroben opis uporabljenih tehnik in energetske učinkovitosti zgradb, med katerimi so muzeji, pisarne, šole, vrtci, je prikazan na njihovi spletni strani. Največja britanska ekološka skupnost, ki naj bi vse svoje potrebe zadovoljevala popolnoma brez ustvarjanja ogljika (carbon-neutral), je v Londonu delujoča Bed- 14 maj kaj dobim H naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 za vse naročnike klika www.klikonline.si/prodaja.aspx spletna prodajalna, kjer lahko ceneje kupite programe, ki jih vsakodnevno uporabljate pri svojem delu: programe podjetij Adobe, Corel, QuarkXPress ter ArchiCAD, Artlantis, Piranesi in SketchUp programe lahko naročite s pomočjo naročilnice v reviji ali na www.klikonline.si dodatne ugodnosti! plačana po pogodbi št. 59/1/s V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je mož- na le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana 15 maj aa3 projektiranji oblikovanji digitalni medi ,m ia|izacija & animacij; Novi KLIK najdete na prodajnih mestih Dela prodaje, knjigarnah MK - Konzorcij, Vale-Nov; na Wolfovi ulici v Ljubljani, knjigarni Goga v Novem Mestu ter knjigarni v Kibli v Mariboru. Vsebino nove številke najdete tudi na www.klikonline.si [naročilnica na klik] nepreklicno naročam(o) klik od številke: 88 maj 2007 ............................................. 89 junij 2007 poštna številka, pošta način plačila ................................................................ položnica ......................................................................... račun kaj dobim naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? oženo naročilni po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 davčna številka (zavezanci) tema: ekologija Senčniki na južni fasadi srednje šole Alberta Camusa v Frejusu v Franciji, projekt biroja Foster & Parners, kjer je v osrednjem hodniku zgradbe aktiven učinek sončnega dimnika. Osrednji del podolgovate zgradbe je namenjen pretoku ljudi in toplega ter hladnega zraka, zato 240 metrov dolgega hodnika ni treba ogrevati, razredi pa so pred močnim mediteranskim soncem zaščiteni z estetsko dovršenimi senčniki. Fotografija: Nigel Young/ Foster + Partners dington Zero Energy Development (BedZED). Pomemben člen razvijanja kon-ceptta BedZED je bil arhitekt Bill Dunster, ki je tudi projektiral vse izvedene stavbe. BedZED je tako imenovani mixed-use, ki uporablja inovativne pristope pri ohranjanju energije, vode in pri zmanjšanju uporabe avtomobilov. Celotna skupnost se hrani z energijo, ki jo pridobi prek izkoriščanja alternativnih virov energije (fotovoltaika, sončni dimniki ipd.), močno pa je poudarjen tudi odgovorni odnos do okolja posameznih prebivalcev skupnosti (zmanjšanje uporabe energije, recikliranje sive vode). BedZED, ki je bil zgrajen leta 2002 v sivi coni mesta, sestavlja 82 hiš z različnimi oblikami lastništva, 34 stanovanjskih enot za prodajo, 23 enot z deljenim lastništvom, 10 enot za zaposlene v središču in 15 enot z znižano najemnino za družbeno angažirano sosesko. Vrh svetovne arhitekture sledi ekologiji — Norman Foster in partnerji V Evropi so realizirani trije projekti arhitekturnega biroja Foster & partners, ki si zaradi nizkoenergijske strategije zgradb, prepletene z estetsko oblikovanim ambientom, zaslužijo posebno pozornost. Kažejo namreč na to, da zelena arhitektura lahko in mora imeti vzornike, ki »pnejo njena jadra« v 21. stoletju in kažejo na estetske presežke. Sedež Commerzbank v Frankurtu (1991—1997) Stavba, ki s 53. nadstropji obvladuje veduto Frankfurta, je prvi ekološki nebotičnik na svetu. Zamišljena je bila na ideji oblikovanja novega delovnega ambienta, pri katerem je poudarila povezanost z naravnimi sistemi osvetljevanja in ventilacije. Vsaka pisarna ima dnevno svetlobo z okni, ki jih lahko delavci odpirajo; s tem sami ustvarjajo delovno okolje po svojih potrebah. Zaradi obstoječega osvetljevanja in ventilacije je poraba energije v nebotičniku Commerzbank za polovico manjša od povprečne stolpnice s podobnim programom. Vrtovi v štirih ločenih nadstropjih imajo ekološko vlogo, saj v osrednjem atriju, ki je obenem tudi ventilacijski kanal za navznoter orientirane pisarne, ustvarjajo dodatno svetlobo in svež zrak. Zaposleni uporabljajo vrtove za sproščanje med odmori, saj so zaradi domačnosti ena največjih pridobitev celotne zgradbe, v kateri so na ravni ulice kaj je trajnostni razvoj? Trajnostni razvoj je celosten koncept za zmanjševanje vplivov človeštva na okolje, ki je prisoten v praksi predvsem na področjih energetike, prometa, zgradb, uporabe materialov, odpadkov, pridelave prehrane in dela z zemljo (intenzivno/ekološko kmetijstvo). Najbolj znano definicijo trajnostne-ga razvoja je dala trikratna norveška predsednica vlade Gro Brundtland, ki ga je opredelila kot: »Zadovoljevanje potreb zdajšnje generacije brez ogrožanja možnosti naslednjih generacij po zadovoljevanju njihovih potreb.« Poudarek na medgenera-cijski solidarnosti, razvoju krajevnega okolja in varovanje prostora, v katerem živimo, za naslednje generacije, je eden ključnih vidikov traj-nostnega razvoja. trgovine, parkirna hiša, stanovanja in banka s storitvami za stranke. V sredini tega povezovalnega elementa zgradbe je javna galerija z restavracijami, bari in s prostori za različne dogodke. Skoraj gotovo je, da je nebotičnik, ki ima garažno hišo in s tem posredno spodbuja vožnjo z avtomobilom v mestu, težko v celoti trajnostna arhitektura, vendar je Foster v tem projektu uspel preplesti elegantno oblikovanje z elementi traj-nostnega oblikovanja. Srednja šola Albert Camus v Frejusu (1991—1993) Zasnova te stavbe na Azurni obali je temeljila na vzpostavljanju nove lahkotnosti in odprtosti pri izobraževalnih ustanovah. Zaradi linearnega tlorisa je osrednji hodnik stavbe glavni povezovalni element in osrednja ulica, kjer se pretakajo tako uporabniki šole kot topel in mrzel zrak. Zaradi enotnega povezovalnega elementa osrednjega hodnika so tudi vsi dodatni servisi zgradbe obnovljivi viri energije in nizkoenergijske zgradbe pri nas V okoljevarstvenih krogih je znanih precej primerov o učinkoviti uporabi alternativnih virov energije, saj je pri nas 40 koč opremljenih s fotovoltaiko, iz gnoja pridobivajo bioplin, med drugim tudi na odlagališču odpadkov v Ljubljani, biodisel pa iz oljne repice pridelujejo v Prekmurju. Bleščečih ali drugače izstopajočih primerov zelene arhitekture pa v Sloveniji (še) nimamo. Imamo le nekaj primerov nizkoenergijskih zgradb, ki aktivno uporabljajo tehnike pridobivanja energije prek obnovljivih virov. Za take stavbe se odločajo podjetja pri novogradnjah ali prenovi obstoječih objektov (npr. podjetje Kostak iz Krškega). Soseske v Krškem, Preddvoru, Vranskem in Črnomlju povezuje tudi skupno daljinsko ogrevanje na leseno biomaso. Zaradi velikih količin lesa je pri nas to ogrevanje priporočljivo kot nadomestilo rabi fosilnih goriv. Žal na teh osnovah pri nas še ne moremo govoriti o trajnostni arhitekturi. Zgoraj našteti primeri so le drobci uveljavljanja tehnike ohranjanja energije in prvi koraki na področju, ki je na Zahodu bogato razvito. maj 17 tema: ekologija Vrtovi v osrednjem delu stolpnice Commerzbank so dodatna vrednost delovnega prostora in obenem ventilacijski kanal. Fotografija: Nigel Young. Osrednji atrij sedeža podjetja Electronic Arts je postavljen ob jezeru. Fotografija: Nigel Young/ Foster + Partners zanimivo branje o zeleni arhitekturi in ekologiji Celostno sliko o trajnostni ali zeleni arhitekturi dobimo v knjigi Petra Smitha »Ar-chitecture in a climate of change«, ki ob razlagi v maniri uporabnega priročnika poda tudi bogat kolaž primerov. V spletni enciklopediji Wikipedia lahko prebiramo informacije o zeleni arhitekturi in novem urbanizmu na: http://en.wikipedia.org/wiki/Sustainable_architecture. Primeri visokokakovostnih nizkoenergijskih stavb v Evropi so podrobno opisani na spletnem mestu projekta EULEB http://www.learn.londonmet.ac.uk/packages/ euleb/en/home/index.html. Prikaz nizkoenergijske gradnje z uporabnimi nasveti in zbirko strokovnih člankov o tej temi najdemo na spletnem mestu Energijskega svetovanja EN SVET, ki ga po vsej Sloveniji izvaja Gradbeni inštitut ZRMK: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm. V Italiji so ustanovili agencijo, ki podeljuje standarde za energetsko učinkovitost stavb, take, kot jih pri nas podeljujejo za gospodinjske aparate. Njihovo spletno mesto najdemo na http://www.agenziacasaclima.it/. združeni na enem mestu. Hodnik ustvarja ulico oziroma glavni trg, kjer so zbrane se-dalne površine in družabni program šole. Svež zrak se stalno dovaja zaradi nivojsko oblikovane betonske strehe, pokrite z lahkim kovinskim pokrovom. Učinek sončnega dimnika še dodatno pospešuje kroženje zraka, saj se topli zrak dviga prek posebnih poševnih ventilacijskih kanalov. Senčniki na južni fasadi stavbe mečejo močno senco na teraso šole. Ob hodniku so na obeh straneh postavljeni razredi v dvonivojskem prostoru. Materiali zgradbe so bili skrbno izbrani za mediteransko podnebje; največji poudarek je na betonski konstrukciji, ki nadaljuje francosko tradicijo uporabe visokokakovostnega betona. Zaradi toplega podnebja material v vzdolžni strukturi dovoljuje odvod toplega zraka, kar omogoča naravno ventilacijo stavbe. Srednja šola Alberta Camusa porabi dvakrat manj energije kot povprečna stavba v Franciji (108 kWh/m2/leto v primerjavi z 230 kWh/m2/leto) in ne potrebuje ogrevanja osrednjega hodnika, razredi, restavracije in laboratoriji pa so centralno ogrevani. Sedež Electronic Arts v kraju Cherstey, Velika Britanija (1997—2000) Nov sedež vodilnega evropskega podjetja za programiranje računalniških iger in drugih programov Electronic Arts je odraz ne-hierarhične sestave podjetja, ki poudarja odprtost delovnih mest in njihovih ambien-tov. Zgradba, ki je postavljena ob jezeru iz 18. stoletja, je s 24.000 kvadratnimi metri oblikovana po najvišjih standardih za doseganje bivanjskega udobja. Trinadstropna stavba je vključena v pokrajino in povezana z jezerom prek krožne steklene fasade. Atrium je tudi osrednji družabni prostor, ki povezuje zunanjo okolico s pisarnami v notranjosti. Zaradi politike visoke notranje povezanosti zaposlenih stavbo ob pisarnah dopolnjujejo še telovadnica, knjižnica, bar, prostor za igranje računalniških igric in restavracija s 140 sedeži. Ob tem ima stavba nizkoenergijsko strategijo porabe, saj uporablja naravno ventilacijo, pri čemer povečanje temperature zmanjšujejo s senčniki in z okni v pisarnah, ki jih je mogoče odpreti. 18 maj irena hlede tema: ekologija trajnostne rešitve mobilnosti Ali preprosteje: kako zmanjšati obremenitve okolja, predvsem pa ozračja, in sicer zaradi nenehno naraščajočega prometa? Vse vznemirljivejše vesti o tanjšanju ozonskega plašča in posledicah, ki lahko temu sledijo, bijejo plat zvona. Promet je nedvomno največji onesnaževalec ozračja, saj predstavlja kar zajeten kos te »grešne pogače«. Prometa seveda ne moremo kar ukiniti, lahko pa kaj naredimo, da zmanjšamo količino izpušnih plinov. Uvedba bencina brez dodatka svinca ni veliko prispevala k izboljšanju stanja in tega se zavedajo že skoraj vse avtomobilske tovarne, zato so v svoje poslanstvo z velikimi črkami zapisale »trajnostni razvoj« oziroma »sustainable design« – razvijanje do okolja prijaznih vozil. Biodizel izgleda kot čisto običajno olje Raziskave, kako zasnovati ekološko čisto in energetsko čim bolj neodvisno vozilo, imajo že dolgo zgodovino. Veliko poizkusov je do zdaj že končalo v smeteh, ker bi bila vozila prepočasna ali preveč odvisna od pogostega polnjenja. Ali pa preprosto predraga in jih nihče ne bi kupil. Danes je na trgu ponudba prevoznih sredstev, ki so trajnostna, že kar velika. Enotne odločitve o tem, katera tehnologija je najboljša, še ni. V ospredju so trenutno tri tehnologije: avtomobili s pogonom na biodizel, hibridni avtomobili in električni avtomobili. Vozila s pogonom na biodizel Biodizel je alternativno gorivo, ki se lahko uporablja v dizelskih motorjih, ne da bi bilo treba za to predelati motor. Je popolnoma naraven in obnovljiv. Čeprav vsebuje be- sedo dizel, ne vsebuje nobenega petroleja ali drugih fosilnih delcev. Je namreč stoodstotno rastlinskega ali živalskega izvora. Največ biodizelskega goriva je proizvedenega iz oljne repice ali sončnic (celo konoplje) pa tudi s predelavo jedilnih olj in živalskih maščob. Seveda so še drugi viri, vendar so zgoraj opisane vrste že preizkušene. Seveda biodizel nima le pozitivnih lastnosti. Zaradi nekoliko večje agresivnosti zahteva prilagoditve v motorju, in to tako prilagoditev filtrov kot močnejšo črpalko, cevi, tesnila ipd. Velika prednost in odlika biodizlov (posebno za določene skupine uporabnikov) pa je, da jih je mogoče izdelati kar v domači delavnici, saj za njimi ne stoji kakšna posebno zahtevna tehnologija. Ideja o uporabnosti biodizla kot pogonskega goriva je že precej stara. Le malokdo ve, da je prvi dizelski avtomobil gospoda Diesla vozil na arašidovo olje in da je še naslednjih 10 let vse dizelske avtomobile poganjalo rastlinsko olje. Danes prehod na biodzelsko gorivo spodbuja večina evropskih držav na čelu z Evropsko unijo. Pri nas nekih večjih premikov še ni bilo, saj se mora pri biodizelskih gorivih država obrisati pod nosom za visoke trošarine in obdavčitve fosilnih goriv. Seveda se naša domišljija ne sme ustaviti le pri osebnih in transportnih avtomobilih. Nafta je namreč gorivo, ki poganja tudi množico delovnih strojev, različnih agregatov ipd. Tudi tukaj so možnosti zmanjševanja ekoloških obremenitev okolja še velike, vendar se moramo zavedati, da na celotni zemeljski površini fizično ni dovolj polj, da bi lahko pridelali takšne količine bi-odizla, da bi v celoti nadomestile uporabo fosilnih goriv. Za te potrebe bi morali podjarmiti še kar nekaj okoliških planetov ... Čeprav pri nas vlada do zdaj še popolnoma ignorira ekološko pridelana goriva (ob tem mislim na davčno ali drugačno stimulacijo njihove uporabe), so podjetja že zaslutila veliko priložnost. Tako se v Prek-murju že gradi velika tovarna tega goriva v okviru podjetja Nafta Lendava, ki bi naj bila dokončana že v prihodnjem letu. O porastu dobičkov ob prehodu na proizvodnjo biodizla pa razmišljajo tudi v tovarnah, kjer so do zdaj proizvajali olje, na primer v Pi-nusu Rače ali v kranjski Ojlarici. Vozila, ki imajo biodizelskim gorivom prirejene motorje, so nekatere tovarne že uve- w^ ¦- ^H tip? ¦ vie "'' ^^SBB ^^^^^^fc* Honda Civic IMA maj 19 tema: ekologija Renauttov kombi Trafic Biodiesel B30 dle v redno proizvodnjo. Tako francoski Renault ponuja takšen kombi, vsak čas pa pričakujemo tudi objavo o redni proizvodnji Mégana 1,6 16 V, ki ga bo poganjal motor na bioetanol E 85. Ta bo sočasno sploh prvo vozilo v Evropi, ki ga bo v celoti poganjalo to gorivo. Biodizelska vozila vpeljujejo v redno proizvodnjo še pri korejskem tucso-nu, pričakovati pa je, da se bo ponudba že v kratkem času zelo razširila. Avtomobili na električni pogon Električni avtomobili tehnično sicer niso zahtevni, a se vedno znova pojavi vprašanje, kako je z onesnaževanjem okolja pri pridobivanju elektrike zanje. Njihova največja omejitev je predvsem dolgotrajno polnjenje z energijo. Za motorje z notranjim izgorevanjem, ki se množično uporabljajo danes, sta značilna zelo majhen izkoristek in preveliko onesnaževanje okolja. Za prihodnost so tako veliko zanimivejši hibridni avtomobili, ki imajo tako bencinski kot tudi električni motor in skušajo združiti dobre lastnosti obeh področij. Hibridni avtomobili Glavna prednost hibridnih pogonov je v tem, da je bencinski motor lahko precej manjši od motorja v običajnem avtomobilu in zato tudi precej gospodarnejši. Sočasno je dovolj močen, da avtomobilu omogoča vzdrževanje konstantne hitrosti, težave pa nastopijo, če želimo pospeševati ali se peljemo v hrib. V takšnih primerih se vključi električni motor, ki doda moč in tako pripomore bencinskemu. Pri hibridnih avtomobilih je vključenih še veliko drugih dejavnikov, ki pripomorejo k večji učinkovitosti. Pri zaviranju se, na primer, kot dodatna zavora vključi elektromotor, ki v tem primeru deluje kot generator in dovaja energijo v akumulator. Kadar avto stoji na mestu pred semaforjem, se motor samodejno izključi. Hibridni avtomobili se sočasno pohvalijo tudi z boljšo aerodinamiko karoserije, z uporabo sodobnih materialov (karbonska vlakna, alumnij ipd.) pa lahko močno zmanjšamo tudi njihovo težo in s tem vse drugo, kot na primer porabo goriva ipd. LPP izvedel poskus Zaradi velikih obremenitev ozračja z izpušnimi plini in težav, ki temu sledijo, so se že v več evropskih mestih odločili, da vsaj del avtobusnega in taksiprometa preusmerijo na pogon z biodizelskim gorivom. Tudi Ljubljana in druga slovenska mesta niso imuna pred onesnaženostjo, zato so razmišljanja o podobnih ukrepih nujna, narejeni pa so bili že prvi poskusi. Lani so v okviru evropskega projekta Civitas Mobilis po Ljubljani vozili štirje testni avtobusi mestnega prometa na biodizel. Izhodiščno razmerje je bilo 20 odstotkov biodizla in 80 odstotkov fosilnega dizla s postopnim prehajanjem na stoodstotni bi-odizel. Z mešanico so prevozili okoli 12.000 kilometrov in se pozneje zaradi težav s skladiščenjem goriva (izločevanje vode) odločili za prehod na čisti biodizel. Dva avtobusa sta skupno prevozila skoraj 35.000 kilometrov (vsak približno enako), ugotovitve pa so bile naslednje: dimljenje se je z 2,12 kg/h zmanjšalo na 0,89 oziroma 0,91 kg/h, poraba se je povečala od 46,54 na 50,93 litra na sto prevoženih kilometrov, moč pa se je v povprečju znižala za šest odstotkov. Ozračje zaradi tega poskusa ni bilo veliko »lažje«, ko pa bo namesto dveh začelo biodizel uporabljati 200 avtobusov in poleg tega še dobršen del taksijev, bomo pa tudi tukaj občutili spremembo. Med proizvajalci hibridnih vozil v prvih vrstah korakajo Japonci. Trenutno je trgu kot paradni model ponujena Honda Civic IMA, napovedujejo pa, da bi se utegnila v ponudbo vključiti tudi manjša sestrica Hon- da Jazz. Naslednje podjetje med »japonci« je Toyota z ugledno znamko Lexus, znotraj katere so s hibridnim motorjem opremili najprej limuzino Lexus GS, v kratkem pa nameravajo predstaviti še športni terenec Koceptni model hibridnega vozila, kakor so si ga zamislili pri Saabu Lexus GS hibrid 20 maj tema: ekologija Honda Insight Audi Q7 - konceptni model hibrida Solarni avto Sunstang solarni avto RX . Poleg dveh velikih je tukaj še kopica »majhnih« proizvajalcev, ki prav tako razvijajo lastne modele, ko so recimo Yukon Hybrid iz GM-a, Tesla 2007 Roadster, Honda Fcx/Concept, Fiat 2007 Siena Tetrafuel, Volkswagen 2007 Golf GT TSI, Chevrolet Volt/Concept Car, Subaru 2007 Outback 2.5XT, Audi 2008 R8, BMW 2008 5-Se-ries ali Chrysler 2007 Sebring. Honda Insight Honda športne aerodinamične oblike je razred zase, saj ima oba motorja nameščena skupaj, drugega ob drugem, kar so preprosto poimenovali paralelni hibrid. Uporablja lahko običajni petstopenjski ali pa avtomatski menjalnik. Električni motor opravlja različne naloge, kot so pomoč običajnemu motorju pri pospeševanju in vožnji v hrib, deluje pa tudi kot dodatna zavora, pri čemer se polnijo akumulatorji oz. baterije. Ta sicer sam po sebi ni dovolj močen, da bi se lahko avtomobil gibal; za to mora poskrbeti še vedno bencinski čino časa pa za vožnjo vendarle še upo-motor. rablja bencinski motor, električni se vklju-Avtomobil je že v izhodišču zelo majhen, či samo pri pospeševanju. Njegova odlika a so kljub temu njegovo težo še dodatno je, da ga ni nikdar potrebno priklapljati na zmanjšali na minimum, kar so dosegli z električno energijo, saj je sam pridela do-uporabo lahkih ma- volj ob vožnji. Se terialov. Prazen teh- Ko izračunamo, da v povprečju pre- morda kdo še spota le okoli 862 kg. vozimo 30.000 km letno, za kar po- mni časov, ko smo Za izboljšanje aero- rabimo približno 3 tone (ali 3 m3) kolesa v nočnem dinamike so izbrali goriva, vidimo, da naravi jemlje- času osvetljeva-obliko kapljice, zato mo nekaj, kar nam ne pripada in da li z lučmi, ki so se je zadek avtomobila bomo v 100 letih našim potomcem polnile iz prepro-precej ožji od spre- porabili vsa fosilna goriva, Zemljo ste naprave, ime-dnjega dela. Delno pa spremenili v toplo gredo. Kot po- novane dinamo? so prekrili tudi zadnji sameznik ne moremo ničesar spre- Ti avtomobili dela-dve kolesi. Tako jim meniti, ker svetu vladajo naftni lobi- jo zelo podobno. je uspelo zmanjšati ji, ki imajo svoje interese, lahko pa Zanimiva lastnost koeficient zračnega kaj naredimo na svoji osebni ravni. honde insight je upora na zelo majh- Konec koncev tudi od politikov ne tudi v tem, da nima no vrednost, ki zna- moremo zahtevati, naj podpirajo nevtralne brzine (t. ša okoli 0,25. ekološke programe, če se sami niti i. »lera«), saj se ob Avtomobil vozimo približno ne obnašamo tako, da bi zaviranju vključuje kot vsak drugi, ve- jim bili lahko za vzor! elektromotor. Gorivne celice in plin Omenimo lahko še dve vrsti alternativnih pogonskih goriv, to so gorivne celice in plin. Slednji je znan in v uporabi že dlje časa, a je zaradi svoje eksplozivnosti preveč nevaren in zato nepriljubljen. Razvoj v zadnjih letih, ki ga nakazujejo vodilni proizvajalci, kaže v smeri hibridov in biodizlov. Pomembne korake na tem področju mora vendarle narediti tudi država, saj so trajnostna prevozna sredstva cenovno dražja, njihov razmah pa bi dvojno prizadel državno blagajno – prvič kot zmanjšanje dajatev od novih vozil in drugič kot izpad visokih trošarin na fosilna goriva. Blaginja za zanamce se tukaj pogosto pozablja, čeprav bi prav država morala biti tista, pri kateri bi misli na prihodnost in razvoj morali prevladati trenutne finančne interese. Žal trenutno to še ni tako, upamo pa na skorajšnji preobrat, saj ura že bije poldne! maj 21 tema: ekologija katja keserič markovič eko ni blagovna znamka V zadnjem času je postal pojem ekologije zelo priljubljen. Dolgo napovedovane podnebne spremembe, izbruhi bolezni, izumrtja živalskih in rastlinskih vrst so začeli ogrožati naš obstoj. Postali smo pozorni na to, kako živimo, kako se oblačimo in prehranjujemo. “Ekološki trend” je z navdušenjem pograbila industrija in oznako »eko« začela uporabljati kot izgovor za višjo ceno, ki je ne more vsakdo plačati. Vendar resnično sobivanje človeka z naravo ni stvar statusa in ugleda. Z mislijo na ekologijo bi morali nastajati vsi novi, še tako majhni in nepomembni izdelki. Človek je že od nekdaj del naravnega okolja. Dolgo je bil od njega popolnoma odvisen, zato je moral spoštovati njegove zakone. Narava mu je dajala hrano, obleko in zatočišče. Do rastlinstva in živalstva je gojil enak odnos kot do pripadnikov svoje rase. Vzhodne kulture še vedno pojmujejo človeka kot neločljivi del narave in vesolja, ki je dolžen spoštljivega ravnanja in zmernega obremenjevanja. Zahodna civilizacija pa na svet okrog sebe gleda iz oddaljenega, “nepristranskega” gledišča. Človeka postavlja v dominantno vlogo, nad drugimi živimi bitji. Prevladujoči nazor mu daje možnost, da naravo preoblikuje za zadovoljitev lastnih potreb, želja in užitkov. Odnos do narave Ključno izhodišče za človekov materialni oz. fizični odnos do narave je vsekakor njegov duhovni odnos. Korenine oblastnega in lastniškega posedovanje Zemlje segajo vse od nastanka Svetega pisma stare in nove zaveze. Usoden vpliv nanj je imela monoteistična krščanska vera. Biblija namreč navaja božje poslanstvo moža in žene z naslednjimi besedami: ”Rodita in množita se ter napolnita zemljo; podvrzita si ju in gospodujta ...” S tem je vera človeka postavila v središče vesolja kot absolutnega vladarja. Narave ne obravnava samostojno in neodvisno, ampak jo sprejema kot objekt. Krščanska miselnost z naukom o antropocentrizmu je še vedno trdno zasidrana v naši zavesti. Druga vplivna miselnost pa ima izvor v sodobni znanosti in razvoju. Nekdanji ideal znanosti je bil spoznanje zaradi spoznanja in je izhajal neposredno iz življenjskega, čutnega sveta. V današnjem času pa odkritja in poznavanja izrabljajo za koristi in tehnični napredek. Znanost pozablja na realni, naravni svet in ga nadomešča s prostorom koordinatnega sistema. Živa bitja “razstavlja” na matematične, kvantitativne vrednosti in kemijske elemente. Voda je postala samo formula (H2O), drevo samo sklop celic in vlaken, živali so vredne zaradi koristi, ki jih prinašajo človeku. Poenostavljene na tako absurdna izhodišča ne puščajo vtisa in tudi ne zahtevajo posebnega truda in skrbi, zato jih zlahka izkoristijo. Ne obravnavajo jih kot živa bitja, ki čutijo, čustvujejo in mislijo. Vse prevečkrat je znanost pridobitniška v službi vlad in multinacionalk. Na probleme gleda parcialno in se ne sprašuje o posledicah. Organska, čutna oblika luči Noktiluka, nareje iz posebnega ekološkega papirja. Prvo oblačilo, ki je dobesedno narejeno iz vina. 22 maj tema: ekologija Ekološka ličila Plant Love, katerih embalaža je narejena iz koruze. Izdeluje jih kozmetika Sephora, za piko na i pa služi kartonski ovoj. Ta namreč vsebuje semena, zato ga lahko posadimo, zalijemo in upamo na malo cvetja. Športni copati Adidas, narejeni iz starih vojaških uniform. Nobeno presenečenje ni, da se je brezobzirno obnašanje in samovoljno gospodarjenje obrnilo proti človeštvu. Vse spremembe so poziv k resnim in učinkovitim dejanjem na vseh ravneh bivanja in delovanja. Ekološki izdelki niso stvar ugleda Namesto da bi se zamislili nad nespametnim ravnanjem, je veliko proizvajalcev poleg rednih izdelkov predstavilo še tiste iz ekopridelave. S tem so povečali raznovrstnost ponudbe in izdelkom »nazivu« pri- merno postavili visoko ceno. Izdelki iz naravnih materialov ali iz biološke pridelave so postali dražji in težje dostopni. Rezervirani so za elite, ki si biorazkošje lahko vsakodnevno privoščijo. Ekološko pridelana hrana je bistveno dražja od navadne, manj »vredne«. Tudi vozila na električni pogon in biogoriva so domena premožnejših. Predpona »eko« ima svojo vrednost tudi v tekstilni in obutveni industriji. Adidasovi športni copati BW Army imajo prav posebno zgodbo. Na pogled tipično oblikovana obutev za prosti čas je narejena iz starih vojaških uniform. Materiali, ki jih je uporabljala nemška oborožena sila, so predelani, njihov izvor pa je skrbno zapisan. Nenavadna izbira in raznolikost pristnega materiala ustvarita vsak par drugačen in unikaten. Nastali so v omejeni seriji 500 parov, cene pa se gibljejo nad 150 evri. Ekskluzivnost ne sodi k ekološkim izdelkom, pa čeprav so izdelki duhoviti zaradi oblike ali izvora. Dosegljivi morajo postati množicam, kajti le te bodo lahko spreminjali usodo našega planeta. Kot edino rešitev za sobivanje človeka z naravo oblikovalec Peter Skalar navaja kakovostno ustvarjanje novih izdelkov in storitev. Ekološko poslanstvo oblikovanja Oblikovalec kot ustvarjalec nečesa novega prevzema odgovorno nalogo. Vpliva na to, v katero smer se bo gibal svet, kaj bodo ljudje kupovali in kako živeli. Pri tem se mora odločiti, ali bo delal nekaj koristnega ali bo služil denar (Buckminister Fuller). Na ustvarjanje podobe novonasta-lega izdelka vplivajo številni kulturni, sociološki in gospodarski dejavniki. Vendar, kot piše Enzio Manzini, je oblikovalec tisti, ki lahko jasneje, učinkoviteje prenese in interpretira družbene ideje. Z zadostnim čutom za odgovornost naj bi na izdelke gledal kot na bitja, ki so med seboj povezana in ki zahtevajo določeno skrb ter pozornost. Oblikovalski oddelek podjetja LG (Life’s Good) predstavlja pomembnost zaključenega življenjskega cikla izdelka. V šestih točkah obravnavajo faze od načrtovanja novih izdelkov, razvoja posameznih elementov do celote, upravljanja kakovosti, izrabe in odslužitve. Skozi proces nenehno iščejo varčne, ekološko prijazne in alternativne rešitve. Uporabnike njihovih izdelkov tudi redno obveščajo o možnostih reciklaže. V sklopu ekodizajna so razvili in-ternetno stran, ki obvešča in predstavlja aktivnosti, vezane na do okolja sprejemljiva dejanja. Oblikovalec mora poznati vzvode, kako v človeku vzbuditi skrb človeka za naravo. Ni primoran samo slediti volji kapitala, ampak se mora ozirati tudi na interese drugih živih bitij. V vsakem izmed načrtovanih izdelkov mora poiskati rešitev za boljše in trajnejše sobivanje. Viktor Papanek v svoji knjigi Design for the Real World: “Vedno želim poudariti, da je za onesnaževanje okolja oblikovalec veliko bolj odgovoren kot drugi ljudje.” Ekoideja Z razvitim občutkom za odgovornost lahko oblikovalec vpelje ekološko misel v še 1 ri 1*. g) ¦: xJ “Wheels on Fire” – deli kolesa, predelani v nove uporabne izdelke (www.wheels-on-fire.nl). maj 23 tema: ekologija Prenova odpadnih predmetov dela čudeže (www.designboom.com). tako vsakdanje predmete. V fazi zasnove pripomore k ustreznemu predlogu poslanstva in namena izdelka. V enem predmetu lahko združi različne funkcije in tako ustvari multifunkcionalni objekt. Takšen primer so keramične ploščice Barnacle. Poleg zanimive 3D-strukture, ki varuje steno pred močenjem in vlago, služijo tudi kot priročen obešalnik. V nizozemskem studiu Droog Design, ki se ukvarja predvsem s konceptualnim oblikovanjem, so združili oblogo z uporabnim držalom. Ali pa primer klubske mizice Mind the Gap, ki je sočasno mizica in stojalo za časopise. Odlikujeta jo tudi varčna uporaba materiala in preprostost konstrukcije. En sam premišljeno zastavljen izdelek lahko deluje in opravlja svoje poslanstvo v različnih okoljih. Kot na primer svetilka Pod Lens, ki jo je zasnoval oblikovalec Ross Lovegrove, znan predvsem po organskih in futurističnih linijah. Sestavljena je iz osnovne oblike, ki se lahko obesi, pritrdi ali postavi na podnožje. Zaradi izbranih trpežnih materialov in vodotesnih električnih komponent je primerna tako za stanovanja kot za zunanji prostor. Vsi ti primeri nakazujejo, da lahko s širšim gledanjem na problem ustvarjamo izdelke, ki ponujajo nove možnosti za uporabo. Nadomeščajo lahko tiste enostransko uporabne, ki predstavljajo večji delež odpadkov in s tem večjo onesnaženost. Odpadek postane izdelek Novoustvarjeno pa ne pomeni vedno nečesa popolnoma novega in svežega. Marsikateri izdelek je nastal kot prenovitev nečesa starega in drugačnega. Najbolj znane so gotovo plastične vaze, ki jih je oblikoval Enzo Mari za Alessi. Vaze za cvetje so bile nekdaj embalaža za praške, mehčalce in detergente za pomivanje posode. Oblikovalec jim je z nekaj preprostimi rezi vdahnil novo življenje. Generacije mladih ustvarjalcev se rade igrajo z variacijami na stare teme. Finec Aki Kotkas in Švicar Nicolas le Moigne sta predstavila vsak svoj koncept preoblikovanja na natečaju RE-think + RE-cycle, ki ga je organiziral spletni oblikovalski informator Designboom. Na zamisel o ponovni oživitvi izdelka je prišel tudi nizozemski oblikovalec Jan Willem van Breugel. Holandija je ravninska dežela, zato se večina ljudi prevaža s kolesom. Dotrajano prevozno sredstvo pa vse prevečkrat doživi neslaven konec. Odvržena, pozabljena kolesa so dobila novo “stylish”, podobo kot luči, pohištvo in torbe. Možnosti za pametno in kakovostno oblikovanje se skrivajo povsod. Stare, odslužene stvari imajo pogosto tudi (pretirano) čustveno vrednost in s seboj prenašajo delček zgodovine. Ni nujno, da vsi ti spomini končajo na odpadu. Izbira ekomaterialov in tehnologij Med abstraktno idejo in fizično izvedbo se pogosto pojavijo nasprotja, zato se pogosto zatakne pri izbiri materiala in tehnologije proizvodnje. Novoustvarjeni biomateriali so predragi za uporabo v velikoserijski proizvodnji, zapletena in zahtevna pa je tudi njihova reciklaža. Steklo ali jeklo se reciklirata 100-%, zato njuna uporaba ni sporna. Oblikovalka Petra Matijevič je izdelala čutna svetila iz ekološko pridobljenih materialov. Osnovo predstavljajo papirne ovojnine. Vendar papir ni izdelan iz celuloze, ampak iz odpadnih bombažnih tkanin. Za privlačne oblike tako ni bilo potrebno naravno bogastvo – drevje, ampak odpadek. Z reciklažo odpadnih materialov se pridobivajo tudi različne plastične mase, na primer iz manj kakovostne raznobarvne plastike, ki so jo sprva uporabljali le za cevi, danes nastajajo različni kosi pohištva, kot so omare in police podjetja Bar + Knell ali stoli RCP 2 oblikovalke Jane Atfield, in svetila Helmut, ki spominjajo na diskokro-gle. Vsi ti izdelki imajo značilno granulasto strukturo in ne skrivajo svojega raznovrstnega izvora. Najbolj nenavaden ekološki material za izdelavo oblačil pa je vino. Pred časom so navduševali Biobikiniji, narejeni iz termalno obdelanih biopolimerov. Zdaj pa so ustvarili posebno tkanino Micro Be s pomočjo bakterije. Fermentacija, ki je značilna za alkoholno vrenje, opravi večino dela, saj vino spremeni v tanke vinske sloje, ki jih kopičijo enega vrh drugega. Nato jih nanašajo na napihljivi model ženskega telesa. Ko se sloji strdijo in zavzamejo želeno obliko, se lutka izpihne in dobimo oblačilo. Pomanjkljivost oblačila je njegova neob-stojnost – da bi se obdržal, ga je potrebno vlažiti. Suha vlakna postanejo tanka, krhka in lomljiva. Na Univerzi v Avstraliji, kjer so razvili Micro Be, upajo na sodelovanje s kakšno izmed kemijskih industrij. Njihova želja je izpopolniti postopke polimerizacije in ustvarili obstojnejša vlakna. Biomateriali in ekološki procesi proizvodnje so še v povojih. Težko je za vse dobrine, ki jih poznamo in uporabljamo danes, najti ustreznik med razgradljivimi, varčnimi in biološko neoporečnimi materiali. Oblikovalci zato poskušajo krmariti med mogočimi in lažje dostopnimi snovmi. Izbirajo takšne, ki se lažje reciklirajo in niso škodljive za okolje. Eko-nomija Tudi “vrhovi” podjetij so se s koncem 20. stoletja začeli zavedati svojega negativnega vpliva na okolje. Predvsem so začutili potrebo po omejevanju in ponovni vzpostavitvi ravnovesja z naravo. Začeli so vnašati spremembe in modificirati svoje poslanstvo. Ob tem so trčili na problem dolgotrajnosti, zapletenosti in kompleksnosti procesa. Podjetja so se po pomoč obrnila k okoljevarstvenim organizacijam in inštitutom, da bi jim pomagali zgraditi kakovostne ekološke sisteme. Ena takšnih neprofitnih organizacij je tudi inštitut GreenBlue, ustanovljen leta 2002. Deluje na vseh področjih, od kemične industrije in kozmetike do prehrambnih proizvodov. Razvijajo postopke, ki so ekološko sprejemljivi (gojenje kave za Starbusks) in materiale (ekološki pametni bombaž za športna oblačila Nike). Trenutno največji projekt inštituta GreenBlue se loteva označevanja izdelkov o izvoru sestavin. Med svoje kliente štejejo Pepsico, Starbusks, Kraftfuds, Target, Nike in druge. Pravna oblika neprofitne organizacije jim daje suverenost za razvoj zdrave tehnologije, neodvisno od politik podjetij in države. Z nastankom podobnih skupin, ki svetuje- jo o zeleni industriji, se bo ekološka misel udejanjila. S tem bodo tudi velikoserijski izdelki postali ekološki in varčni po sprejemljivi ceni. Njihova korist bo na vseh ravneh ustvarjala zaslužek, dostopna bo širši populaciji in vseeno prijazna do realnega življenjskega prostora. Predolgo smo delili naravo in kulturo na dva različna dela. Surova in neobdelana naravna bogastva so za nas postala vredna šele, ko smo jih preoblikovali in po-žlahtnili. Naravo smo in jo še vedno obravnavamo kot silo, ki jo je treba nadzorovati. Z znanjem ji lahko kljubujemo in si jo podrejamo, vendar nam ona še močneje vrača udarce. Vzpostavlja se globok prepad, ki vzbuja strah in potrebo po korenitih spremembah. Z zavestnim in s premišljenim ravnanjem obstaja še vedno možnost ponovne vzpostavitve ravnovesja. Ne le velike multinacionalke in oblikovalci, za ohranitev našega lepega planeta smo odgovorni vsi; kot pravi Debeljak, je naš odnos do narave posledica notranjega stanja. Literatura: Alastair Fuad-Luke: The Eco-Design Handbook Flajšman, Božidar: Vizualna ekologija Papanek Viktor: Design for the Real World Spletne strani: www.treehugger.com www.designboom.com www.micro-be.com www.wheels-on-fire.nl 24 maj w> k k k k PI »Tli ,','lnP emsDLra Dodatne informacije (vsak delavnik od 9. do 15. ure): emzin - zavod za kreativno produkcijo metelkova6, 1000 ljubljana telefon: + 386 (0)1 430 35 44 in + 386(0)1 430 35 45 faks:+ 386 (0)1 430 35 40 gsm:+386 (0)31 685 067 e-mail: emzin@guest.arnes.si Število udeležencev je omejeno! 15. in 16. maj 2007 ljubljana berlin newyork MiddkvkilM Detlef Fiedler, rojen leta 1955 v Schönebecku (Nemčija), je študiral arhitekturo v Weimarju. Leta 1989 je skupaj s štirimi mladimi oblikovalci ustanovil prvo skupino grafičnih oblikovalcev v nekdanji Vzhodni Nemčiji, imenovano Grappa. Daniela Haufe, rojena leta 1966 v Berlinu, se je izučila za ročnega stavca in delala kot tipografica v državni založniški hiši. Leta 1988 je vpisala študij grafičnega oblikovanja na Univerzi za uporabne vede v Berlinu. Leta 1992 sta Daniela Haufe in Detlef Fiedler zapustila Grappo in ustanovila an. Skupaj z drugimi oblikovalci pripravljata oblikovalske projekte in celostne podobe izključno za naročnike iz kulture, kot so fundacija Bauhaus Dessau, berlinska državna opera, Hiša svetovnih kultur in različne galerije. Med letoma 1991 in 1995 sta bila sourednika kritične oblikovalske revije form+zweck (oblika + namen). Med letoma 1996 in 2006 sta kot profesorja predavala grafično oblikovanje na Akademiji za vizualne umetnosti v Leipzigu. Leta 2001 sta postala člana združenja Alliance Graphique Internationale (AGI). Predavala in razstavljala sta po vsem svetuj Seminarje namenjen vsem, ki se neposredno srečujejo z grafičnim oblikovanjem: grafičnim oblikovalcem, študentom likovne umetnosti, arhitekture, modnega, grafičnega in industrijskega oblikovanja, naravoslovno-tehničnih strok in likovne pedagogike, tipografom, industrijskim oblikovalcem, ilustratorjem, kreativnim in art direktorjem oglaševalskih agencij, tehničnim urednikom in oblikovalcem tiskanih medijev, grafičnim oblikovalcem v tiskarnah, založbah in repro studiih, računalniškim izvajalcem grafičnih del, oblikovalcem televizijske grafike in spletnih strani na internetu itd.; pa tudi tistim, ki se nasploh srečujejo s področjem vizualnih komunikacij: predstavnikom za odnose z javnostmi, glavnim in odgovornim urednikom tiskanih in televizijskih medijev, novinarjem. IS Luba Lukova je priznana umetnica in oblikovalka iz New Yorka. Umetnica z bolgarskimi koreninami je prejela več nagrad, med njimi Grand Prix Savignac na Mednarodnem salonu plakatov v Parizu; nagrado zlati svinčnik newyorske organizacije One Club; častno nagrado na Mednarodni razstavi plakatov v Fort Collinsu v Koloradu; in nagrado ICOGRADE za odličnost na Mednarodnem festivalu plakatov v francoskem Chaumontu. Luba Lukova je prepoznavna in cenjena tudi zaradi svojih ilustracij v New York Timesu, med njenimi naročniki pa so Wall Street Journal, Time Magazine, Adobe Systems, Sony Music, Harvard University in The War Resisters League. Njeno vizualno privlačno in energično delo je razstavljeno po vsem svetu. Njene samostojne razstave so razstavljali UNESCO v Parizu, DDD Galerija v Osaki in newyorska La MaMa. Luba Lukova je s svojim delom vključena v stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MOMA), Kongresne knjižnice v Washingtonu in Francoske nacionalne knjižnice. tema: ekologija urška rant skrb za okolje je stvar vseh nas Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Dan, ko pregledamo obstoječe in se zamislimo nad novimi nevarnostmi, ki pretijo življenju na Zemlji. In dan, ko naj bi ljudje še posebej ljubeče vzpostavili stik z naravo. Za lastno delovanje smo odgovorni sami, delovanje organizacij pa je na očeh javnosti. Energetika, industrija, promet, kmetijstvo in gozdarstvo so panoge, ki najbolj pereče obremenjujejo okolje. Industrija opreme za dom pa je tista, kjer so končni porabniki z dejansko uporabo različnih izdelkov in električnih aparatov največji soudeleženci pri obremenjevanju okolja. Pralni stroj: omakanje perila - sistem “4 D” Okolje se v zadnjih letih vse bolj spremi- arja 2005 z rusko ratifikacijo. Emisije dr-nja. Spreminjanje povzroča predvsem žav, ki so sporazum ratificirale, obsegajo človek in vse več je dokazov, da so šte- 61 odstotkov globalnih emisij. Obdobje vilne naravne nesreče, ki pestijo naš pla- 2008–2012 je določeno kot prvo cilj-net v zadnjem času, predvsem posledi- no obdobje, v katerem bodo države, ki so ca spreminjanja ozračja. Pojav ozonske protokol ratificirale, skušale emisije zmanj-luknje in problem segrevanja ozračja sta šati za najmanj pet odstotkov v primerja-znana že skoraj vsem ljudem na Zemlji. vi z letom 1990. Če ta cilj primerjamo s Njun glavni pokazatelj je povišanje pov- količino emisij, ki bi jih pričakovali za leto prečne temperature, kar je povzročeno 2010 brez uresničevanja ciljev protoko-z različnimi toplogrednimi plini. Najpogo- la, to pomeni kar 29-odstotno znižanje. stejši toplogredni plini so: ogljikov dioksid, Tudi Slovenijo kjotski protokol obvezu-metan, didušikov oksid, fluorirani ogljiko- je k zmanjšanju emisij toplogrednih pli-vodiki, perfluorirani ogljikovodiki in žve- nov za 8 odstotkov glede na izhodiščno plovi heksafluoridi. leto1986. Z vpijanjem toplotnega sevanja zemelj- V Sloveniji se je med letoma 1951– ske površine omenjeni plini tvorijo oblak 2000 temperatura zraka v povprečju nad Zemljinim po- zvišala za 1,1 sto-vršjem, ki prepu- Človeštvo se bo v prihodnjem sto- pinje. Povprečna šča sončne žarke, letju ukvarjalo predvsem z okoljski- globalna tempera-a hkrati onemo- mi izzivi ublažitve podnebnih spre- tura se je povečala goča njihov pro- memb. za 0,6 stopinje, po dor nazaj v veso- napovedih pa naj lje. Brez tega pojava, ki mu pravimo tudi bi se do leta 2010 dodatno povečevala naravni učinek tople grede, ne bi bilo ži- za vrednosti od 1,4 do 5,8 stopinje. Ver-vljenja na Zemlji, saj bi se toplota razpršila jetnost, da se bo povečalo število vročih v vesolje. A človek s svojim delovanjem, dni, razlika med jutranjo in popoldansko to je s spuščanjem umetnih emisij toplo- temperaturo pa se bo zmanjšala, se po-grednih plinov v ozračje, povzroča doda- večuje. Pričakovati je tudi različno poraz-ten, umeten učinek tople grede. Koncen- delitev padavin prek leta. tracije toplogrednih plinov v ozračju se Kot smo že v uvodu omenili, je za velik intenzivno povečujejo že vse od začetka del bremena onesnaževanja okolja »kri-industrializacije. Te koncentracije nadalje va« industrija in ta ista mora biti danes, naraščajo in rast se brez posebnih ukre- ker se zaveda učinkov napak, storjenih pov ne bo ustavila. v preteklosti, v prvih bojnih vrstah bor-Najbolj znan mednarodni sporazum, ki cev za drugačen odnos do narave, okolja pokriva področje zmanjšanja emisij toplo- in predvsem do ozračja, v katerem živi-grednih plinov, je kjotski protokol, sprejet mo. Industrija gospodinjskih aparatov, ki leta 1997. V veljavo je vstopil 16. febru- jo predstavlja naše največje podjetje na 26 maj tema: ekologija Kombiniran hladilno-zamrzovalni aparat: kroženje zraka; hladilni del - sistem “Multiflow”, zamrzovalni del - sistem “No frost” Zamrzovalna omara: kroženje zraka pri sistemu “No frost” tem področju – Gorenje –, se je teh dejstev že dolgo nazaj zavedela in predstavili vam bomo nekaj primerov, kako jih rešuje. Delovanje Gorenja na področju okoljevarstva V Gorenju je varstvo okolja v središču strateških ciljev, zavezanost k trajnostne-mu razvoju pa bo tudi v prihodnje po- memben del korporacijske kulture podjetja. Vzrok za to ni le doseganje boljših tržnih dosežkov, ampak predvsem skrb za prihodnost zanamcev. Gorenjevi aparati so vedno izdelani z mislijo na ohranjanje narave in zdravega načina življenja; so do okolja prijazni. V Gorenju se svojih dejavnosti in njihovega neposrednega vpliva na okolje lotevajo pragmatično in hkrati vizionarsko, usmerjeno v prihodnost. Največji del naložb v preteklih letih so usmerili prav v do okolja prijaznejšo proizvodnjo in izdelke. S svojim delovanjem evropske standarde marsikje celo presegajo in s tem žanjejo visok ugled med številnimi strokovnjaki po svetu. Pri tem ne moremo prezreti zadnjega poročila skupine neodvisnih raziskovalnih inštitutov iz različnih držav Evrope, ki deluje v združbi Advance pro- ject pod okriljem evropskega sklada EU Life Environment Programme, ki je postopke in upravljanje Gorenja uvrstil na tretje mesto v Evropi glede na učinkovito okoljsko delovanje. Pri tem je bilo ugotovljeno, da Gorenje uporablja okoljske vire več kot štirikrat učinkoviteje kot proizvodna podjetja iz starih držav članic Evropske unije v povprečju. Delovanje v smeri ohranjanja narave pa pomeni tudi izobraževanje uporabnikov. V gospodinjstvih so namreč končni porabniki tisti, ki za udobno življenje potrebujejo in porabijo veliko električne energije. Tako v okolje prispevajo velik delež toplogrednih plinov. V Sloveniji porabijo gospodinjstva kar tretjino celotne porabe energije. Sodobna zavest pa nas vse bolj usmerja k zmanjšanju spusta emisij. Udejanjamo ga tako z nakupom energijsko učinkovitejših in varčnejših aparatov kot s pravilno, energijsko varčno uporabo naprav. Energetski prihranki in ekološka ustreznost izdelkov Varčevati z energijo pomeni prispevati k zmanjšanju količine toplogrednih plinov v okolje in k ohranjanju Zemlje. Pri nakupu električnih aparatov je zato vedno potrebno biti pozoren na to, kaj sporoča energijska nalepka. Višji razred pomeni večji prihranek energije, manjši račun za elektriko in čistejše okolje. Gorenjevi gospodinjski aparati so vedno izdelani z mislijo na ohranjanje narave in zdravega načina življenja ter imajo vgrajene za okolje in zdravje neškodljive komponente, ki jih lahko skoraj v celoti recikliramo. Porabijo manj električne energije, vode in pralnih sredstev. Uvrščajo se med najvarčnejše gospodinjske aparate na trgu. Dosegajo in presegajo najvišje energijske razrede, ki jih zahtevajo evropski standardi. Hrup, ki ga hladilno-zamrzovalnih aparatih se izplača upoštevati nasvete: Prostor, kjer stoji hladilno-zamrzovalni aparat, naj ima temperaturo 16–32 °C. Hladnejši prostor pomeni večji prihranek energije – vsaka stopinja manj lahko zmanjša porabo električne energije tudi do 6 odstotkov. Postavitev naprave ob štedilniku, radiatorju, peči, pomivalnem stroju ali na neposredni sončni svetlobi ni primerna. Kroženje zraka na zadnji strani aparata mora biti zadostno, da omogoča učinkovito hlajenje kondenzatorja in kompresorja. Standardna temperatura za zamrzovanje je –18 °C. Če nastavite temperaturo še nižje, povečate porabo energije. Nastavitev temperature že samo za 1°C nižje, kot je potrebno, poveča porabo energije tudi do 5 odstotkov. Živila vlagamo v aparat primerno ohlajena in upoštevamo navodila proizvajalcev o njihovi največji mogoči količini. Vrat aparata ne odpiramo prepogosto in jih ne puščamo odprta daljši čas. Pri neprekinjenem delovanju kompresorja pogledamo v navodila za odpravo motenj. Poskrbimo za redno odtaljevanje oblog ledu in ivja. Nasveti za varčevanje energije pri kuhalnih aparatih so sledeči: • Vratca pečice odpiramo le za kratek čas, saj pri vsakem odpiranju izgubimo 20 odstotkov toplote. • Pečico lahko izključimo 15 minut pred koncem peke, saj preostala toplota zadostuje, da se hrana speče do konca. • Uporabljamo energijsko varčno posodo, narejeno iz primernih materialov in primerne debeline dna. • Zelenjavo kuhamo v majhni količini vode, zaradi česar se prej segreje in skuha. S tem bomo ohranili tudi vitamine in barvo zelenjave. • Moč gretja plošče zmanjšamo na minimum takoj, ko voda zavre. S pretoplo ploščo poleg prekomerne rabe električne energije proizvajamo tudi nekoristno paro. • Pri kuhanju s plinskim štedilnikom je samo moder plamen znak dobrega zgorevanja. Vedno uporabljajmo takšno velikost gorilnika, da zublji segajo le do roba lonca. Če plamen oblizuje lonec ob strani, plin porabljamo po nepotrebnem. maj 27 tema: ekologija Čeprav smo se odločili za nakup energijsko učinkovitega pralnega stroja, lahko še dodatno prihranimo precej energije pri njegovi uporabi, s tem da: • Upoštevamo navodila o njegovi varčni uporabi; • Aparat napolnimo do zgornje meje in po potrebi izpustimo program za pred-pranje; tako prihranimo vodo in pri vsaki fazi pranja od 0,2 do 0,6 kWh električne energije; • Operemo perilo pri 60 °C in s tem prihranimo 45 odstotkov energije v primerjavi s pranjem pri 95 °C, ki običajno ni potrebno; • Uporabljajmo pralna sredstva, ki so primerna za pralne stroje, in jih ne odmerjaj-mo več, kot je nujno potrebno. povzročajo delujoči aparati, je minimalen. Zavedajo se vseh zahtev varovanja in ohranjanja okolja; vse tehnološke posodobitve in razvoj prilagajajo zahtevam varovanja okolja tudi z mislijo na širše družbene interese. Politika varstva okolja zajema celotni ciklus izdelka – od načrtovanja in izdelave do uporabe in ravnanja po izteku življenjske dobe. • Hladilno-zamrzovalni aparati V Gorenju so bili med prvimi v Evropi, ki so najprej zmanjšali, nato pa popolnoma opustili uporabo ekološko spornih hladilnih in potisnih sredstev pri proizvodnji hladilno-zamrzovalnih aparatov. S proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov že dolgo ne uničujejo več ozona, kot tudi ne segrevajo ozračja. Z uvajanjem novih postopkov, debelejših izolacij, uporabo energijsko varčnih komponent in z razvojem novih aparatov so dosegli bistveno nižjo porabo električne energije. Pri vertikalnih zamrzovalnikih in njihovih kombinacijah so znatno zmanjšali glasnost delovanja hladilnega sistema. Aparati so sestavljeni iz materialov, ki jih je mogoče v veliki meri reciklirati. Kljub spremembam pa je še danes delež porabljene energije za delovanje hladilnih in zamrzovalnih aparatov v gospodinjstvih v povprečju kar 27- odstoten. • Kuhalni aparati Pri razvoju in izdelavi kuhalnih aparatov si je Gorenje zadalo cilj čim nižje porabe električne energije, ki so jo že v preteklem desetletju zmanjšali za več kot 30 odstotkov. Leta 2000 so to uvedli v proizvodnjo elektronsko programiranih pečic, s katerimi nastavimo optimalno temperaturo in ogrevalni sistem za določeno vrsto hrane, ter tako dodatno varčujemo z električno energijo. Aparati so v notranjosti zaščiteni z emajlom EcoClean, ki izkorišča lastno toploto in omogoča čiščenje aparata brez agresivnih čistilnih sredstev. V aparate so vgrajeni do okolja prijazni materiali, ki jih lahko recikliramo. Nekateri modeli omogočajo peko s pomočjo ventilatorja. Celotna poraba energije je pri taki pečici kar za 10–15 odstotkov manjša kot pri klasični pečici, ker je temperatura pečenja zaradi kroženja zraka nižja. Pri kuhanju in pečenju s pomočjo električne energije lahko z upoštevanjem nasvetov za varčno rabo energije dosežemo pomembne prihranke. • Pralni in sušilni aparati Tudi pralni stroji so v Gorenju narejeni tako, da porabijo čim manj električne energije, vode in pralnih sredstev. Naj-varčnejši program porabi le 39 litrov vode na pranje. Z uporabo posebnih izolacijskih komponent in ustreznih dušilnih elementov je glasnost visokoobratnih strojev pri postopku centrifugiranja znatno znižana. Dozirna posoda in EKO-cev, ki dovajata prašek v boben, sta narejeni tako, da preprečujeta mehansko izgubo praška in s tem znižujeta obremenitev odpadnih voda. Najmodernejši pralni stoji so opremljeni s senzorjem, ki zaznava količino perila in glede na zaznano težo predlaga ustrezno količino detergenta za izbrani program, samodejno pa tudi na- DCS+ - dinamično ohlajanje pečice z vsrkavanjem hladnega zraka stavi optimalno količino vode. K varčevanju z električno energijo dodatno prispevajo nastavitve krajših programov in izbira nižje temperature za malo umazano ali manjšo količino perila ter možnost zakasnitve vklopa med nižjo tarifo električne energije. Pralni in sušilni aparati so večinoma narejeni iz materialov, ki jih lahko recikliramo. Sušilnik prav tako kot pralni stroj porabi skoraj desetino električne energije v gospodinjstvu. Poraba energije za eno sušenje je odvisna od vrste perila, ožetosti perila po pranju in stopnje vlažnosti, do katere želimo perilo osušiti. • Pomivalni stroji Pomivalni stroji v energijskem razredu A, v katerega so uvrščeni prav vsi pomivalni stroji Gorenje, porabijo za eno pranje približno 1,05 kWh električne energije. Najvarčnejši pomivalni stroj Gorenje porabi le 14 litrov vode – za enako količino posode bi z ročnim pomivanjem porabili od 40 do 80 litrov vode. Pri pomivanju posode s pomivalnim strojem porabimo manj električne energije in vode kot pri ročnem pomivanju. Strokovnjaki so izračunali, da z uporabo pomivalnega stroja prihranimo za dodatno banjo vode tedensko, s privarčevano električno energijo pa lahko vse leto oskrbujemo še en gospodinjski aparat. Prihranek porabe vode in električne energije je odvisen od načina uporabe pomivalnega stroja. Pri razvoju novih izdelkov je poleg oblikovanja in funkcionalnosti izdelkov postalo izjemno pomembno izpolnjevanje zahtev okoljskega oblikovanja, ki upošteva celotni življenjski ciklus izdelkov od razvoja, izdelave in uporabe do ravnanja po izteku življenjske dobe glede na zahteve predloga evropske direktive EuP (Eco-design requirements for Energy-Using Products). V sklopu teh zahtev je Gorenje intenzivno pristopilo k uvajanju zahtev direktive WEEE (2002/96/EC) -odpadna električna in elektronska oprema, ki proizvajalcem električne in elektronske opreme nalaga odgovornost za izdelke po izteku njihove življenjske dobe. V Sloveniji je med ustanovitelji podjetja ZEOS, ki bo izvajalo reciklažo električne in elektronske opreme za področje Slovenije, v drugih državah EU, kjer prodaja svoje izdelke, pa je svoje obveznosti izpolnilo z vključitvijo v posamezne nacionalne sheme. Sočasno so v Gorenju potekale aktivnosti, ki se nanašajo na izpolnjevanje zahtev RoHS direktive (2002/95/EC), ki omejuje uporabo nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi. Proizvodnja RoHS skladnih aparatov je v Gorenju stekla že v začetku leta 2006. Priznanja Gorenju za skrb na področju varovanja okolja Delovanje družbe Gorenje je usklajeno z zakonskimi in drugimi zahtevami, ki so podane z zahtevami ISO 14001 in EMAS. Gorenje je prvo registrirano podjetje v Sloveniji, ki ustreza zahtevam evropske uredbe o ravnanju z okoljem EMAS (Eco-Management and Audit Sheme). Gorenje je usmerjeno v izpolnitev evropskih smernic WEEE in RoHS. Nasveti za varčevanje pri sušilnikih perila so sledeči: • Kupimo aparat, ki je energijsko učinkovit – čeprav je morda nekoliko dražji, se nam bo nakup obrestoval zaradi prihrankov pri energiji. • Za manjše gospodinjstvo zadošča aparat z manjšo zmogljivostjo do 3 kg. • Najpomembnejši prihranek dosežemo z dobro ožetim perilom, zato naj ima centrifuga pralnega stroja več kot 900 vrtljajev v minuti. • Z nastavitvijo centrifuge na 1.600 vrtljajev v minuti namesto na 1.000 vrtljajev v minuti lahko prihranimo kar 30 odstotkov električne energije. • Skupaj sušimo kose perila, ki so iz materialov podobnih lastnosti, saj se s tem perilo najbolj enakomerno posuši. • Po vsakem sušenju očistimo filter na vratih bobna. • Pazimo, da so reže za hlajenje vedno odprte in čiste. Nasveti za varčevanje z energijo pri pomivalnih strojnih so sledeči: • Posode pred zlaganjem v stroj ne izpiramo pod tekočo vodo. • Posodo zložimo v stroj po navodilih proizvajalca. • Vključimo le polno naložen stroj. • Pri pomivanju manj umazane posode izberemo varčen program. • Izogibamo se programu s sušenjem posode. Posoda se bo sama posušila zaradi lastne toplote, če bomo stroj na koncu pomivanja izklopili in vrata delno odprli. • Močno umazano posodo in zelo velike lonce najbolje pomijemo ročno. • Prilagodimo doziranje količine pomivalnega sredstva in se odpovemo sredstvu za sijaj, kadar le-to ni nujno potrebno, saj je velik onesnaževalec okolja. 28 maj irena hlede tema: ekologija dosegli smo cilj: 100% obnovljiv! Le želimo si lahko, da bi lahko za prav vsak izdelek v kratkem zapisali to trditev! Odlagališča odpadnih materialov po vsem svetu so namreč vedno bolj napolnjena, surovine pa vse dražje. Neizogibno potrebno je, da se naučimo in navadimo uporabljati že obstoječe! Da to ni nemogoče, dokazuje podjetje Herman Miller, ki je svoj pisarniški stol Celle naredilo tako, da je kar 99 odstotkov njegovih sestavnih delov obnovljivih. Visokozmogljiv pisarniški stol s kar naj- Najpomembnejše pa so okolijske odli- rejena iz obnovljivih materialov. V pod- tudi to, da je kar najmanj odpadka pri več mogočimi prilagoditvami in inova- ke stola, predvsem to, da je kar 99-od- jetju Herman Miller so že pred časom predelavi. Zaradi vseh opisanih lastno-tivnim vzmetenjem je primeren tako za stotno obnovljiv! V manj kot 5 minutah uvedli lastne standarde, ki določajo sto- sti se Celle kar najbolje sklada v vizijo delo za računalnikom kot za vsa druga pi- ga lahko razstavimo na dele, primerne pnjo obnovljivosti vgrajenih materialov trajnostnega oblikovanja podjetja Her-sarniška opravila, oblikoval pa ga je obli- za recikliranje. Kar tretjina stola je že na- in njihovo varnost ter razstavljivost pa man Miller. kovalec Jerome Caruso. Kar nekaj inovativnih rešitev ga odlikuje; na prvem mestu je nedvomno zaščiten sistem celičnega obešenja sedalne površine. Množica drobnih celic in zank iz upogljivega polimera omogoča udobno sedenje prek vsega dne. Poljubno se raz-tegujejo ali gibljejo tako, kot je to najbolj ugodno za tistega, ki na stolu sedi. Celična struktura tudi diha, zato se površina stola ob stiku s kožo ne pregreva. Celle je seveda nastavljiv za vse mogoče potrebe, višine, širine, navade in želje. Ročice za naravnavanje nastavitev so nameščene na lahko dostopnih mestih in dovolj preproste za uporabo. Mere stola so takšne, da ustrezajo 95 odstotkom uporabnikov v Severni Ameriki, v Evropi predvidoma večjih razlik ne bi bilo. Preprosta, vseh odvečnih detajlov izčiščena oblika je primerna za katero koli pisarniško okolje, zdravstveni objekt, šolo, knjižnico ali drugam. Pri oblikovanju stola je z oblikovalcem sodelovalo več strokovnjakov, in sicer od ekonomistov do biomehanikov. Oblikovne smernice so bile, da se ustvari izdelek, ki bi predstavljal srednji ali nižji cenovni razred s tankim naslonom in sedalnim delom. Barvna lestvica je ubrana v trenutno priljubljene tople temnejše tone. Želja je bila klasičen, brezčasen videz, stoli, ki s svojim nevsiljivim in z elegantnim videzom ne tekmujejo z drugimi elementi v prostoru. maj 29 pametni materiali irena hlede je lahko tudi les pameten? Težko bi našli material, ki bi bil primerljiv lesu: topel, preprost za obdelavo, prijeten na pogled in otip; veliko ga je in v različnim barvah ter strukturah. Celo, ko gori, je neprimerljiv z drugimi materiali, saj traja celo večnost, da popusti ognjenim zubljem! Ima pa tudi kakšno slabost, na primer to, da je vedno »živ«. Diha skupaj s svojim okoljem, vsrkava in oddaja vlago ter toploto in se tudi prav rad upogne, poči ipd. Njegovo »neposlušnost« človek kroti na različne načine, skuša ga napraviti pametnega. Poglejmo si nekaj načinov, kako mu to uspeva. Upogljiv les – Bendywood® Postopek, kako les obdelati, da postane trajno upogljiv, je star že celih 90 let. Odkrili in zaščitili so ga leta 1917 v Berlinu. Postopek, s katerim postane les trajno upogljiv, in sicer brez uporabe orodja, je kombinacija parjenja lesa in njegovega stiskanja v vzdolžni smeri. Za tovrstno spremembo lastnosti lesa niso potrebne nikakršne kemične substance, ampak je postopek popolnoma termomehanski – les spremeni strukturo, da vlakna pridobijo obliko, podobno harmoniki. Za upogibanje tako predelanega lesa niso potrebni dragi kalupi, ampak le malo močnejši prijem. Leta 1990 je podjetje Candidus Prugger recept odkupilo in ga še dodatno razvilo, tako da so po novem lesovi čvrstejši, učinkovitejši v proizvodnji in po dolžini daljši kot nekoč. Razvili so tudi tehnologijo spajanja posameznih kosov, tako da so mogoče neprekinjene dolžine do 6,60 m. Upogljiv les izdelujejo v lesovih jesena, bukve, hrasta in javorja. Zanj je potrebna posebno skrbna izbira lesa; ta mora biti čim bolj enovit in brez grč. Les lahko v hladnem stanju upogibamo v radiju, ki je do 1/10 njegovega prereza oziroma debeline (na primer 1 cm debela palica se lahko upogne v radiju 10 cm). Največji mogoči presek lesa, ki ga še lahko tako upogibamo, je 100 x 120 mm. Bendywood® lahko porabljamo le v notranjih prostorih pa tudi to le tam, kjer ni vlage. Več informacij o materialu najdete na spletni strani www.bendywood. com, pri podjetju Candidus Prugger. Projekt: Laban, Creekside, London 30 maj pametni materiali Preprosto upogibanje lesa Prototip obešalnika Projekt klopi VIZUALNE KOMUNIKACIJE Visoka šola za dizajn V LJUBLJANI SAMOSTOJNI VISOKOŠOLSKI ZAVOD WWW.VSD.SI GERBIČEVA51,1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA, TEL: 01 28 33 795, E-MAIL: INFO@VSD.SI maj 31 ustvarjalnost digitalne dobe – 6 blaž erzetič ingrid houtcieff »Nimam nobene posebne priznane izobrazbe na področju umetnosti; sledila sem svojemu naravnemu razvoju. Zahvaljujoč zanimanju za umetnost, fotografijo in za druge vizualne medije, sem odkrila tudi računalniško grafiko, ki mi je tako ustrezala, da sem jo vzela za svojo. Danes delam kot samostojna ilustratorka in oblikovalka, tudi na področju spleta. Večinoma so moje stranke izdelovalci tetovaž in glasbeniki, katerim izdelujem ovitke za albume in spletne strani. V stik z mano pridejo tudi tisti, ki želijo nekaj bolj osebnega. Žal je ta ciljna skupina zelo omejena in je težko dobiti dela tukaj, sploh pa pri knjigah, ki bi jih rada ilustrirala. Moj najpomembnejši naročnik je bila avstralska skupina Transcending Mortality.« Devetindvajsetletno Francozinjo Ingrid sem čisto po naključju spoznal na MySpaceu. Sicer me njen »naiff« ni prevzel toliko kot njene tehnične rešitve s kombinacijo fotografije in risbe. Pri devetnajstih ji je računalnik postal orodje, pet let pozneje pa tudi glavni ustvarjalec pri njenem delu. Photoshop od pete različice naprej in Wacom Intuos 3 sta nepogrešljiva dodatka, čeprav je še nekaj druge programske opreme, ki jo s pridom uporablja: Adobe Illustrator za elemente, kot so rože in okraski, in Painter za bolj risarske pristope. Po njenem mnenju je razvoj programske opreme v zadnjih letih močno napredoval, saj omogoča veliko svobode pri ustvarjanju lastnih orodij, kot so čopiči, učinki in različne kombinacije le-teh. V primerjavi z večino drugih avtorjev, ki so imeli predhodne izkušnje s klasičnim risanjem, je Indgrid ta proces začela neposredno na računalniku. Njene slike s fantazijsko in včasih temačno vsebino še nimajo dodelanega in dokončnega sloga, malo zaradi pomanjkanja izkušenj in malo zaradi neenovite osebnosti. Slike so zato včasih barvno zelo toge, včasih pa kričeče in intenzivne. Pravi, da si bo v naslednjih dvajsetih letih izdelala svoj lasten in prepoznaven pečat, vendar je še kar nekaj vmesnih korakov, preden ji bo to uspelo. Tehnika, s katero trenutno dela, se imenuje fotografizem. Zbirke predhodno izbranih fotografij, tako lastnih kot tistih, ki jih dobi na spletu, postavi v različne plasti, nekatere pa uporabi kot teksture. Postavi in obdela jih tako, da se medsebojno zlijejo. Z risarskimi tehnikami (tukaj pride na vrsto tablica) spremeni figuram lase, obleke in včasih izraze na obrazu, če ti prvotno ne ustrezajo ozračju na sliki. Po končani obdelavi slike izražajo samosvojo dimenzijo in prostor. Glede omejitev tehnikalij, ki se pojavljajo dandanes, pravi, da je večja težava v njenem žepu kot v tehniki sami, saj si lahko omisliš dovolj zahtevno in uporabno opremo, če imaš dovolj sredstev za njen nakup. »Pred sedmimi leti je bila računalniška grafika še zelo nepomembna, vendar je dandanes postala veliko bolj atraktivna in vedno več ljudi se zanima zanjo. Mladi jo lahko spoznajo že v šolah. Fenomen interneta je samo še pospešil njeno rast. Mislim, da si je v današnjem času ta zvrst izborila enako mesto v umetnosti kot tradicionalne tehnike. Klasičnim razstavam so se dodale digitalne in odziv je zelo dober. Pravzaprav je to samo drugačen medij za izražanje idej; ustvarjalni duh ostaja isti, spreminjajo se samo ljudje in generacije. Te razstave privlačijo mlajše obiskovalce, vendar motivacija ostaja nespremenjena: strast do umetnosti.« 32 maj ustvarjalnost digit dobe – 6 maj 33 strojna oprema irena hlede poslastica za hipermobilne Računalniki so nas tako zasužnjili, da skoraj ni več poti, na katerih bi jih lahko pogrešali. Žal pa znajo biti pri tem kar nadležni – pretežki, da ne bi od nošnje bolele dlani, preveliki, da bi jih položili na polico v letalu, in prevroči, da bi jih lahko predolgo držali na kolenih. Zato nas je takoj premamila radovednost, da v živo preverimo uporabnost mini notesnika z zanimivim imenom – Flybook. Embalaža je obudila povezave na izdelke zdaj že skoraj »kultnega« Appla – bleščeče črna, brez vsakršnih napisov, razen svetleče srebrnega in elegantnega Flybooka. Tudi raziskovanje vsebine škatle je vzbujalo spomine na odpiranje tiste od snežno belega iPoda. A s svojim videzom nas ni razočaral niti notesnik. Češnjevo rdeče ohišje žametastega otipa, notranjost v barvi naravnega aluminija, povsod pa izrazit mini-malizem oblik in napisov. In za posladek še lepo oblikovana torbica, posnetek karbonskih vlaken. Skratka: izdelek, ki ga z veseljem pogledaš in vzameš v roke – lahek, priročen, lep, opremljen z elegantno in s praktično nosilno embalažo, predvsem pa dovolj majhen, da ga je mogoče uporabljati tudi na najtesnejših prostorčkih! K preskusu pa nas ni pritegnil videz, ampak predvsem tehnične specifikacije modela; na prvem mestu njegova povezljivost. Malček namreč ponuja možnosti povezovanja v kar največjem mogočem obsegu: prek lokalnih mrež (LAN), bluetootha (PAN) in po brezžičnih telefonskih omrežjih (WAN) ter to tako prek GPRS-a kot tudi prek UMTS-a, EDGE-a in celo HSDPA-ja. Vse načine povezovanja lahko prek nadzornega centra Flybooka poljubno vključujemo ali izključujemo, kadar to okolje od nas zahteva (na primer na letalu). Največja prednost privlačnega lepotca pa je serijsko vgrajena reža za flybook dialog izid computers www.dialog.com 2.310 evrov (z DDV-jem) SIM-kartico, kar pomeni, da nam nič več ni treba vstavljati nerodnih PCMCIA-slotov. Najnovejše tehnologije povezovanja, ki jih trenutno že omogoča naš ponudnik mobilne telefonije Mobitel, ki nam je za potrebe testa tudi prijazno posodil SIM-kartico s profesionalnim, 1 gigabajtnim prenosom in ki se mu bo v kratkem pridružil tudi Simo-bil, že omogočajo prenos podatkov z dovolj veliko hitrostjo, da ta ni več ovira ali celo odbojna točka zahtevnih uporabnikov podatkovnega prenosa. Ohišju primerno majhen, le 8,9 palčni zaslon je prav tako zelo uporaben, saj ni običajen, ampak občutljiv na dotik. Tako lahko veliko opravil izvajamo kar lastnoročno – s prsti; če tega ne želimo, pa jim je namenjeno pero, vloženo v ohišje na spodnjem delu prenosnika. Pero si lahko, podobno kot smo to vajeni pri vseh boljših aplikacijah, poljubno prilagodimo – kalibriramo. Zaslon ima vrtljiv tečaj in ga lahko zavrtimo tudi v položaj, ko popolnoma pokrije tipkovnico in postane prava tableta. Možnost je podprta z ustrezno programsko opremo. Zelo pohvalna je tudi tipkovnica, kjer je večina tipk, kljub manj kot polovičnim meram te tipkovnice v primerjavi s klasično, nameščena tako, kot smo vajeni. Nobenih posebnih odstopanj, nobenih nepotrebnih »inovacij«. Vse je prav tako kot do zdaj, le pomanjšano. »Strojne« sposobnosti Flybooka sicer niso v obsegu »turbonaprav«, a so popolnoma zadostne, da zadovoljijo potrebe več kot 95 odstotkov uporabnikov: 1,1-Ghz procesor Pentium M, 1 Mb RAM-a, kot ga zahteva Vista, grafična kartica Ati Radeon Xpress 200 M in širok nabor priključnih odprtin, od tistih za mreže do različnih USB, FIRE WIRE, za slušalke, zvočnike, predvsem pa za priključevanje zunanjih zaslonov, projektorjev ali drugih naprav, ki jih poslovneži lahko potrebujejo pri svojem delu. Lahke in priročne naprave privlačnega videza so tudi zaželen plen roparjev, zato je prav zanje oziroma proti njim ponujenih nekaj zaščit: od programskih zaklepanj bi-osa in podatkov do kovinske verižice, ki naj prepreči, da nam prenosnika ne bi smuknili kar iz rok. Seveda smo poleg vrste odlik našli tudi kakšno slabost; najbolj moteča je bila reža za dostop SIM-kartice. Brez koničastega pripomočka jo je težko že odpreti, nato pa je potrebne kar nekaj spretnosti, da najprej vstavimo, nato pa še odstranimo kartico. To gotovo ni rešitev, ki bila uporabna po večkrat dnevno. Tudi cena modela je daleč od skromnosti. Če povzamemo: Flybook je notesnik, ki navduši tako s svojim videzom kot s tehničnimi rešitvami, predvsem pa z dovolj majhnimi merami, da nas odreši skrbi, kam ga bomo »naslonili«, ko bomo morali na poletu za New York še na hitro sestaviti pol referata za seminar. Je izjemno dobro opremljen in predvsem izjemno priročen, saj se nam je že skoraj vsem po vrsti priskutilo to-vorjenje težkih in velikih torb z »običajnimi« prenosniki. 34 maj Autodesk Pooblaščeni učni center Pooblaščeni prodajalec J J ^^S -J *^S j u j AutoCAD® 2008 AutoCAD® Architecture 2008 ACAD-BAU 2008 Autodesk VIZ 2008 JARHINOVA PRODAJA PROGRAMOV AutoCAD. AtAD-BALL AulodnK VU. Strelni kofKlnifccije, Tsrram IZOBRAŽEVANJE ZA ARHITEKTE IN GRADBENIKE AulaCAD ÎD, AutoCAD JO ACAD-GAU AuuwlHkVlZsUAX IZDELOVANJE 3D MODELOV in VIZIJA LIZAC U www.arnmova.si tel.: 04-5155-800 in 041-71-00-89 manovrate, Spletni nakupovalni center www.mimovrste.com programi irena hlede vélika fuzija Letnica 2007 numerološko ne deluje prav prepričljivo (razen tega, da je njen seštevek pravljično število 9), a kljub temu smo letos priča že drugemu vélikemu spajanju programov v enovit sistem. Prejšnji mesec smo nekaj podobnega spoznavali pri Autodesku, zdaj mu je sledil Adobe. Prehodno obdobje prevzema Macromedie je končano, pripone »former« so dokončno odpadle in celotna kolekcija kupljenih orodij je imensko in »fizično« priključena Ado-bejevim. Ker je paleta različnih programov zdaj zelo široka in raznolika, se je posledično močno povečala »paketna ponudba«, kar pomeni, da je število zbirk od 2 naraslo kar na 6! Adobejeva programska produkcija je neverjetno obsežna. Pred slabim letom, ko je bila pri nas 1. Adobejeva konferenca, je bilo (nagradno) vprašanje predstavnika podjetja, koliko programov imajo. Takrat je bil pravilen odgovor 73. Glede na razvoj dogodkov do danes ne bi bila presenečena, če bi to število poraslo že na skoraj 100. Izdelki so raznoliki in ponujajo prav tako velike možnosti različnih kombinacij. V slogu »Nekaj za vsakogar« je sestavljenih 6 različnih ustvarjalnih zbirk, prepričana pa sem, da to še zdaleč ni konec rasti njihove ponudbe! Osnova, iz katere so sestavljene zbirke, so posamezni programi. Tudi ti so obnovljeni, trenutno na različico 8. Ponovno je v vsakega izmed njih vgrajenih, kot smo do zdaj že vajeni, kar nekaj izjemnih in »neizbežno potrebnih« izboljšav v slogu »Najboljša do zdaj – The best ever«. Pa si najprej na hitro preglejmo spremembe v posameznih programih. Programi za »klasične« oblikovalce »Véliki vladar« Photoshop je jedro in začetek Adobeja in eden redkih programov, ki je tako rekoč standard v svetu profesionalnega oblikovanja in fotografije. Zato so njegovo preobrazbo najbolj skrbno načrtovali in jo preverjali z javno testirano različico »beta«, ki je bila v Kliku predstavljena pred kratkim. Nestrpno pričakovanega »jabolčnega« Photoshopa nismo dočakali – očitno programa ni bilo mogoče uskladiti s trenutnimi konfiguracijami »jabolčnih« računalnikov in bo čakal v bunkerju boljše čase. Kot novost sta trgu trenutno ponujeni dve različici: Photoshop CS3 in Photoshop CS3 Extended. Prvi je za manj zahtevne, 2D-uporabnike, med katere sodijo tudi grafični in spletni oblikovalci, drugi, podaljšani – Extended –, pa pokriva vse preostale, predvsem pa tiste, ki se ukvarjajo s prostorsko grafiko, filmom ipd. Omogoča namreč preurejanje posameznih okvirjev animacij, tekstur 3D-objektov ipd. Med zahtevnejše uporabnike različice Extended so prišteti tudi arhitekti. Manj zahtevni se bodo tako odločali za običajno, nepodaljšano različico, ki je oplemenitena le z nekaj novimi orodji. Predvidoma bo teh »manj zahtevnih« tako rekoč iz ure v uro manj, saj so profesionalni fotografi že pred časom dobili v uporabo Photoshop Lightroom (opisan v tekoči številki), najbolj skromnim pa še naprej ostaja Photoshop Elements. Zadnja dva sta obstoječa izdelka in se ne vključujeta v zbirke. InDesign je počasi prerasel v številko 2 Adobejeve namizne orodjarne. Glavne pridobitve tokrat so prednastavljeni slogi za tabele in posamezne celice ter razširjene možnosti iskanja/zamenjave (med drugim je zajeta možnost, ki jo že dolgo neuspešno iščemo v Wordu: InDesign si namreč zapomni najpogosteje izvajane akcije »Išči/ Zamenjaj«). Neizogibne so tudi nadaljnje iz- boljšave pri izvozu dokumentov v formate, uporabne za spletne strani (.XML, .XHTML), seveda pa ob tem niso pozabili na mobilne aparate in izdelavo rešitev zanje. Ilustrator je pridobil izboljšano orodje za barve, nekaj novih ali spremenjenih orodij, predvsem pa izboljšave na področju skladnosti z drugimi Adobejevimi orodji. Dela z večstranskimi dokumenti očitno pri tem programu ne bomo dočakali (ker temu služi nekje globoko med Adobejevimi stranmi skriti Freehand MX, za katerega sem že sumila, da je »izumrl«). Osebno vidim Ilustratorja kot okorelega mastodona, ki bo slej ko prej izumrl. Acrobata 8 in njegove izboljšave smo pred časom že predstavili. Program lepo končuje paleto orodij, namenjenih predvsem namiznemu založništvu. V nadaljevanju si bomo torej ogledali še orodja za »virtualizacijo« in izdelovanje spletnih strani, multimedijskih prikazov ipd. Programi za spletne ustvarjalce Skupino bi lahko poimenovali tudi tako, kot Adobejevci verjetno zdaj neradi slišijo: nekdanja Macromedia. Programi, ki jo tvorijo, namreč skoraj vsi po vrsti izhajajo od tam; pri njih je bilo največ napora vloženega v to, da se pripona Macromedia čim hitreje pozabi, orodja sama pa postanejo kar najbolj skladna z Adobejevimi. Dreamveawer prinaša številne poenostavitve dela predvsem oblikovalcem, ki so delali le na področju priprave za tisk. Kar nekaj do zdaj ročnega dela je namreč postalo samodejnega. »Kultni« Flash je pridobil predvsem na povezljivosti in to tako z Ilustratorjem kot s 36 maj Photoshopom. Okitili so ga tudi z uporabniškim vmesnikom »v slogu mojstra kuhinje Adobeja« in z naborom orodij, ki smo jih od tam vajeni. Contribute in Fireworks zaokrožujeta paleto programov, potrebnih predvsem za delo pri oblikovanju spletnih strani. V Kliku so bili opisani pred kratkim. Programi za multimedijske ustvarjalce Tretji sklop uporabnikov ustvarjalnih programov so »multimedijalci« in vsi drugi ustvarjalci, ki se na takšen ali drugačen način ukvarjajo z gibljivimi slikami, katerih skoraj neizogibna spremljava je tudi glasba. Nekatere izmed njih že dobro poznamo, drugi so bili zasnovani popolnoma na novo šele pred kratkim. Premiere Pro je namenjen zajemu in obdelavi videa ter multimedijskim predstavitvam. V obnovljeni različici je izdatno izboljšana predvsem podpora za izdelavo aplikacij za mobilne telefone, kar je trenutno ena najbolj obetajočih in hitro rastočih vej. After Effects je orodje, s katerim gibljivim vsebinam dodajamo posebne učinke, prehode ipd. Bolj ali manj novost pa sta: Soundbooth je popolnoma nov program, ki je šele konec prejšnjega leta izšel v betarazličici. Namenjen je dodajanju zvočnih vsebin v izdelke vsem, ki niso profesionalci na področju glasbe. cena v Ameriki v evrih cena v Sloveniji v evrih cena za naročnike Klika v evrih Design Premium 1.340 2.209 2.099 Design Standard 894 1.403 1.333 Web Premium 1.192 1.877 1.783 Web Standard 745 1.104 1.049 Production Premium 1.266 1.819 1.728 Master Collection 1.862 3.093 2.938 Encore je orodje za »avtoring« na CD-, DVD-, blu-ray- ali flashdiske. Podpira tudi izvoz datotek .SWF za na splet. Kot neizogibni dodatek še naprej ostaja Bridge, nič kaj radi pa se ne bomo odrekli programski obogatitvi Device Central, orodju, razvitemu predvsem za izdelavo aplikacij za mobilnike. ... in zbirke. Tako obsežen nabor programov je seveda pogojeval oblikovanje večjega števila ustvarjalnih zbirk, zato je njihovo število naraslo kar na 6. Zbirke se v grobem delijo na oblikovalsko (design), spletno (web), produkcijsko in t. i. master zbirko. V slednji so zajeti prav vsi programi, v preostalih pa le Visoka, skoraj dvojna razlika v cenah programov je bila povod za akcijo podpisovanja peticije, s katero uporabniki iz Evrope protestirajo proti temu nepoštenemu razlikovanju. Spletno povezavo na peticijo najdete na našem forumu na www.klikonline.si. programi tisti, ki jih ustvarjalci z določenega področja potrebujejo. Zbirke z oznako Premium se odlikujejo po podaljšanem (Extended) Pho-toshopu in kar najbolj širokem naboru programov, zbirke z oznako Standardne pa so namenjene vsem »minimalistom«. Oblikovalska zbirka zajema programe, ki jih pri svojem delu uporabljajo oblikovalci, ki se pretežno ukvarjajo s pripravo za tisk in t. i. namiznim založništvom, mednje pa sodijo InDesign, Ilustrator, Acrobat in Photoshop. Zbirki z oznako Premium so dodali še spletna Flash in Dreamweaver, standardni pa so poleg »železnega repertoarja« pustili le običajni Photoshop. Spletna zbirka Web Premium nima v naboru programov InDesigna, ima pa Contribute in Fireworks. Standardna zbirka nima ne Photoshopa, ne InDesigna in je v bistvu v celoti zapuščina Macromedie. Obsežen je tudi produkcijski paket, kjer dobite poleg vseh profesionalnih orodij, kot so Premiere Pro, After Effects in različnih manjših programov za glasbo ipd., še Photoshop, Illustrator in Flash. Zbirka Master Collection zajema, kot smo že na začetku omenili, prav vse programe, ne glede na njihov namen. Tako obširne prevetritve programja Adobe ni izvedel v vseh 25 letih obstoja in z njim je nedvomno potrdil status »velesile«. Manj razveseljiv, predvsem za nas, Evropejce, je pogled na razpredelnico s cenami, ki so za evropski trg veliko višje kot za ameriškega. Žal kljub globalnosti nakupi na »cenejši« celini niso mogoči, ker se po besedah slovenskega zastopnika podjetja Adobe zaplete z aktivacijo. Vse podatke sem povzela po opisih in podatkih s spletnih strani, saj si nobenega izmed programov v živo še nisem ogledala. Zajeti programi so bili med pisanjem tik pred izidom, ob izidu revije pa bodo že na trgu in vam jih bomo tudi postopno predstavljali z uporabniške izkušnje. programi matic kos adobejeva digitalna temnica Januarja 2006 je Adobe napovedal nov program, namenjen fotografom digitalne tehnike – Adobe Lightroom. Program je bil kmalu na voljo v betarazličici, trenutno pa je na trgu že stabilna različica 1.0. Namenjena je urejanju, razvijanju in tiskanju fotografij, izdelavi predstavitev in spletnih galerij. Čeprav bi sprva mislili, da program s toliko različnimi funkcijami ne more biti namenjen resnično profesionalni rabi, pa se je Adobe ponovno izkazal in potrdil, da je še vedno vodilni na svojem področju. Že takoj po namestitvi programa nas preseneti lepo oblikovan uporabniški vmesnik, ki je tokrat v celoti v črni barvi. Vsi meniji in zavihki so zelo prilagodljivi, tako da ga lahko vsak uporabnik prilagodi svojim željam. Slike lahko pregledujemo pospremljene z veliko informacijami ali pa se dejansko posvetimo njihovi kakovosti. Program je v osnovi razdeljen na 5 modulov: Library, Develop, Slideshow, Print in Web. Vsak modul je oblikovan podobno – osrednji del z vsebino in s stranskimi meniji, ki pa seveda prikazujejo različne informacije glede na modul, v katerem smo. Zanimiva funkcija programa so Presets oziroma Template, ki so v vseh modulih. V vsakem modulu jih lahko ustvarimo, kolikor jih želimo, omogočajo pa izdelavo določenega učinka ali neke spremembe s samo enim klikom (podobno kot Actions v Photosho-pu ali Macros v Excelu). adobe lightroom adobe www.adobe.com 199 usd Library (knjižnica) Knjižnica je osrednji »prostor« za urejanje fotografij. Prek levega menija fotografije uvažamo (Import) ali izvažamo (Export) iz programa, urejamo mape in zbirke, določamo ključne besede ali iščemo po bazi. Zelo zanimiv je tudi Metadata Browser, ki omogoča, da fotografije razvrstimo po metapodatkih, kot so na primer tip aparata, uporabljena leča, lokacija posnetka, lastnik posnetka ... Velik minus v trenutni različici programa je nezmožnost vnosa istoimenske datoteke različnega tipa (npr: fotogra-fija.raw in fotografija.jpg), saj ju Lightroom obravnava kot isto sliko. Popravek naj bi bil na voljo pri naslednji različici. V desnem meniju imamo prikazane podatke »exif« izbrane fotografije, osnovna orodja za hitro popravljanje fotografij in del za dodajanje oziroma urejanje ključnih besed in podatkov. Poleg samega tabelnega pregle- 2 mM EiiiÄi y. A3, m "» L M*-—* IL.MB^ftii ^ 4-~, . UA.JÉTI JUEU-^llJ^1 L- tlatiiâ rîia^ia-^iieifci * ** Uporabniški vmesnik 38 maj Library compare Library grid Library loupe Library survey Developer compare Developer loupe 1"* ¦3 ¦fi ¦ CTI CUBI — Slideshow Print Web da fotografij imamo na voljo tudi Film Strip na dnu programa. Ta nam omogoča še hitrejši prelet izbora. Za Lightroom je značilno, da imamo veliko možnosti pregledovanja oziroma urejanja fotografij. Tako jih lahko v knjižnici pregledujemo v načinu Grid, kjer so prikazane vse naše fotografije, v načinu Loupe, kjer pregledujemo samo izbrano fotografijo, v načinu Compare, kjer primerjamo dve fotografiji hkrati, in v načinu Survey, kjer pregledujemo vse trenutno izbrane fotografije. V knjižnici lahko fotografije tudi dodatno označujemo s točkami, z zastavicami in barvami. Vse to pripomore k poznejšemu hitrejšemu razvrščanju oziroma filtriranju glede na kakovost (ali kakšen drug kriterij) fotografije. Develop (razvijalec) »This is where the magic happens,« bi rekli Američani. V razvijalcu imamo na voljo vsa orodja za popravljanje oziroma razvijanje fotografij. Nastavljamo vse: od beline, tonov, ostrine, mehčanja, zasičenosti do popravljanja rdečih oči. Seveda ni potrebno posebej omeniti, da Lightroom podpira skoraj vse .RAW-oblike zapisov kot tudi običajne zapise .JPEG. Ponovno imamo na voljo več načinov pogleda – od osnovnega do zelo uporabne primerjave fotografije Before/After. Ko imamo fotografijo razvito kot želimo, jo izvozimo v želeni format in fotografija je pripravljena za nadaljnjo uporabo. Dobra lastnost Lightrooma je tudi, da se vse spremembe, ki jih naredimo na posamezni fotografiji, zapišejo v interno bazo programa, kar pomeni, da jo lahko kadar koli povrnemo v prvotno stanje. S tem so se pri Adobeju tudi znebili potrebe po dveh ločenih bazah fotografij, eni nerazvitih (.RAW) in eni razvitih. Slideshow (predstavitev) Kot že ime pove, je modul namenjen izdelavi predstavitev. Tu fotografije uredimo, nastavimo velikosti, robove, nastavimo ozadje, dodamo naslove, določimo čas prikaza in prehodov … Ko imamo predstavitev narejeno, jo lahko prikažemo neposredno iz Lightrooma ali pa jo izvozimo v obliko HTML (web) ali document PDF ali animacijo Flash. Preprosto in učinkovito. Print (tiskanje) Podobno kot modul Slideshow je tudi modul Print izredno preprost za uporabo. Za hiter tisk imamo na voljo vnaprej narejene predloge (template) za hitro pripravo fotografij, lahko pa si seveda ustvarimo tudi svoje lastne. Seveda je tu tudi obsežen ročni način, kjer natančno nastavimo število fotografij na stran, fotografijam določimo velikost, nastavimo stran za tisk, dodamo lasten podpis ali naslov fotografije, urejamo tiskalnike, barvni profil in še in še. Web (spletna galerija) Modul Web je zgodba zase. Veliko komercialnih programov za izdelavo spletnih strani ni tako zmogljivih kot Lightoomov modul Web. Na voljo imamo veliko že vgrajenih predlog za obliko naše spletne galerije, še več jih lahko naložimo z interneta. Ko izberemo samo obliko galerije, se posvetimo fotografijam in podatkom, ki bodo prikazani v njej. S preprostim klikanjem uredimo vse: od barv, tipografije, števila slik, načina prikaza do kakovosti in velikosti samih slik .JPEG, pripravljenih za objavo na našem strežniku. Celotna galerija slik v nekaj minutah; je še kaj preprostejšega? Čeprav ima Lightroom kar nekaj hroščev in četudi nekaj uporabnih funkcij še ni na razpolago, je dober odgovor na popolnoma drugačen način dela profesionalnih fotografov, ki ga je s seboj prinesla doba digitalne fotografije. Hrošči in napake so od različice 1.0 skoraj pričakovane, saj je pri izkušenih uporabnikih v obtoku krilatica, da je šele različica 3 resnično uporabna. Brez dvoma pa je Adobe ustvaril dobro osnovo za res zmogljiv in uporaben program, ki lahko med podobnimi poseže v sam vrh. Če mu bo to dejansko uspelo, pa bo pokazal čas. maj 39 programi vesna križnar autocad 2008 Leto je spet naokrog in zunaj je nova različica AutoCAD-a 2008. Mogoče ni toliko udarnih novosti, kolikor smo jih dobili z 2007-ko, kjer se je celotno delo v 3D-ju obrnilo na glavo (v pozitivnem smislu!), a nekaj stvari je zelo zanimivih in težko pričakovanih. Na splošno lahko rečemo, da je to zdaj prečiščena 2007-ka, saj je delo v 3D-ju hitrejše in stabilnejše. Postopek privajanja na različico 2008 bo preprost, ker so nove stvari precej specializirane in tako se vsi uporabniki ne bodo ukvarjali z vsemi področji novitet. autocad 2008 autodesk arhinova www.arhinova.si 4.700 eur (brez ddv) Včasih je bilo poglavitno vprašanje ob izidu: »Ali je smiselno nadgraditi?« In odgovor je »DA«, že samo zaradi ene novosti – samodejno prilagajanje risbe merilu izrisa! Večina uporabnikov pa je to vprašanje tako ali tako že opustila, saj uživajo v lagodju naročniške pogodbe (subscription – sprotno posodabljanje ob nižjih cenah z dodatnimi ugodnostmi). Konfiguracija • Namestitev AutoCAD 2008 je dobavljiv na CD- ali DVD-mediju. CD vsebuje samo 32-bitno različico, medtem ko je na DVD-ju 32- in 64-bitna različica. Uradno podpira tudi nov operacijski sistem Windows Vista. Veliko je vprašanj o 64-bitnem AutoCAD-u na 64-bitni Visti. Vse deluje lepo in predvsem videz je z vmesnikom Aero navdušujoč. A kakih pospešitev pri delu s klasičnimi projekti ni pričakovati. Hitrost 64 bitov se odrazi šele ob zelo velikih projektih, kjer se lahko hkratno naslavlja tudi več kot 4 GB RAM-a … Tega pa večina računalnikov, na katerih danes delamo, še nima. Nov čarovnik za namestitev, ki nas vodi skozi celoten postopek, je poenostavljen in združuje dostop do vseh orodij prek enega uporabniškega vmesnika. • Nastavitve Izboljšana je podpora za strojno pospeševanje, saj imamo poleg gonilnika Open- GL zdaj tudi podporo za Direct 3D. S tem se izognemo problemom prikaza ročajev (Grips) na marsikateri grafični kartici, zaradi česar smo morali v preteklosti preklopiti nazaj na programsko pospeševanje. Ne glede na izbrano možnost pa sta hitrost in kakovost prikaza precej izboljšani tudi zaradi novega načina stiskanja tekstur. Uporabniški vmesnik • Dashboard Dashboard je bil prvič predstavljen v različici 2007. Za delo v 3D-ju je bil dejansko obvezen. Zdaj pa so njegovo funkcionalnost razširili z dodatkom novih panelov za bolj ali manj vsa opravila. Ko zaženemo Auto- CAD, je večina orodnih vrstic zaprta in izbira ukazov naj bi se počasi prenesla na Dashboard. Nova je tudi možnost prilagajanja ukazov na Dashboardu prek ukaza Customize. • Tool Palettes Poenostavila sta se dodajanje ukazov na paleto in spreminjanje ikon palete, še najbolj pa bo uporabna možnost samodejne posodobitve simbolov prek desnega klika na blok v paleti, če se je spremenila izvorna definicija. • Prirejanje uporabniškega vmesnika Pogovorno okno za prirejanje (CUI) je obnovljeno in razumljivejše. Ko je odprto, lah- Nova namestitev od uporabnika zahteva manj podatkov in potrebnega predznanja za sam postopek. Dodana je podpora za Direct 3D. Delovno okolje je dejansko enako kot v 2007-ki, le v Visti z vmesnikom Aero je vide- Dashboard je dobil nove panele in da se ti bolj moderno. ga prirejati lastnim potrebam. 40 maj programi ˇ r........i jI.... .'¦'"" 1 ¦ i ) ............1..........i"""""" t Dashboard zdaj nudi vse operacije za delo z lejerji. Dodajanje lastnosti Annotative v oknu Označeni lejerji so tisti, ki imajo v različnih poglednih oknih Layoutov različne la- Lejer isolate omogoča zlitje nepotreb- Properties objektu omogoča, da se sa-stnosti. nih lejerjev z ozadjem. modejno prilagaja merilu. ko uporabljamo tehnologijo »Povleci in spusti« za prenos ukazov z/na orodne vrstice ali za njihovo prerazporejanje. Upravljanje datotek Dodana je podpora datotekam DGN-pro-grama MicroStation. Vnašamo jih lahko kot zunanje reference ali pa prevajamo formate iz .DWG v .DGN in nasprotno, in sicer prek ukazov Import/Export. Razširjena je možnost dela z DWF-jem – dodan je ukaz Dwflayer, s katerim lahko nadziramo vidnost lejerjev datoteke .DWF. Ukaz Recover je dobil še eno različico z imenom »Recover drawing and xrefs …«, ki nam samodejno obnovi pokvarjeno risbo, vključno z vsemi pripetimi zunanjimi referencami. Poenostavljeno je delo z dinamičnimi bloki, kjer se pojavlja veliko ročajev in v 2008-ki se nam ob prehodu prek ročaja izpiše opis postopka, ki se s klikom na ročaj izvede. Delo z lejerji Z vsako novo različico AutoCAD-a dobijo tudi lejerji kako novo lastnost in tako je okno za njihovo upravljanje postalo že prav kompleksno. Tako smo zdaj v različici 2008 dobili novo okno, s katerim nadziramo kompleksnost (vidnost in vrstni red posameznih lastnosti lejerjev) prikaza. Novi sta ikona za izdelavo lejerja, ki je zamrznjen v vseh poglednih oknih Layouta, in možnost preimenovanja z ukazom Rename (do zdaj smo lejer preimenovali s po- časnim dvojnim klikom na ime; to še vedno deluje). Zelo zanimiva novost so različne lastnosti istega lejerja v različnih poglednih oknih. Tako lahko isto ravnino prikažemo v 2 oknih z različnim merilom, npr. z različno barvo. Lejerji, ki imajo spremenjene lastnosti v posameznem oknu, so prikazani obarvano, samodejno pa je dodan tudi filter za prikaz le-teh. Prek desnega klika je dodan ukaz za razveljavitev spremenjenih lastnosti. Ker laže nadziramo lastnosti objektov, če so le-te vezane na ravnino – Layer (in le tako lahko uporabljamo različne lastnosti v različnih poglednih oknih), je dodan nov ukaz Setbylayer, s katerim lahko hkrati vsem objektom v risbi popravimo lastnosti (ali samo posamezno lastnost) na ByLayer. Ob prvem shranjevanju risbe se izdela tabela t. i. »reconciled layers« (veljavnih layer-jev). Ko lejerje pozneje dodajamo, nas lahko ob tiskanju ali shranjevanju opozori na vse dodane, kar pa je večkrat moteče in si lahko to obveščanje izključimo (prek gumba Settings v oknu Layer Properties manager). Novi panel na Dashboardu naj bi služil kot osrednje območje za delo z lejerji. Vsebuje vsa orodja z orodne vrstice in še kaj več. Tu je tudi ukaz za izolacijo lejerjev, ki je po novem izpopolnjen z možnostjo, da namesto skrivanja določene lejerje le »posivimo«, da se zlijejo z ozadjem. Tako so še vedno vidni; na njih lahko uporabljamo iskala Osnap, a trenutnega dela ne motijo preveč. • Delo z layouti Delo z Layouti je poenostavljeno. Z dvoklikom na kartonček lahko Layout preimenujemo, same kartončke pa lahko premeščamo z možnostjo »Povleci & Spusti«. Layout lahko preprosto dodajamo v trenutni nabor listov prek desnega menija »Import Layout as sheet« ali pa ga povleče-mo v okno Sheet set manager. V obeh primerih se odpre pogovorno okno, kjer lahko označimo še preostale Layoute, ki so del risbe, za uvoz. Nova možnost Sheet Set Managerja »Publish in reverse order« omogoča tiskanje vseh listov, ki so del nabora v obratnem vrstnem redu. Nadzor merila Pogosto se srečamo s potrebo tiskati načrte v različnih merilih. Do zdaj smo to reševali z več kopijami objektov na različnih lejerjih z različnimi lastnostmi. Vse to zdaj odpade. Ena najlepših lastnosti AutoCAD-a 2008 je, da zna samodejno pretvarjati merila za naslednje objekte: besedilo, kote, bloki in atributi ter šrafure. Objekte tako oblikujemo v merilu 1 : 1 (torej v velikosti, kot naj se pojavijo na listu), namesto da v modelnem področju že vnaprej računamo pravo velikost objektov za določeno merilo. Potem pa jim samo dodamo potrebna merila (enega ali več), v katerih se objekt izrisuje. Lastnost prilagajanja merilu se v AutoCAD-u imenuje »Annotative« in jo lahko objektom priredimo na različne načine. Večini objektov lahko dodelimo to lastnost že med ustvarjanjem objekta v pogovornem oknu, lahko pa tudi pozneje v oknu Properties. Poleg tega, da določamo lastnost »Anota-tive« za posamezne objekte, lahko določimo že slog, ki se prilagaja merilu. Vsi slogi, ki podpirajo to funkcijo, izpišejo sloge z zmožnostjo »Annootative« s posebno ikono pred imenom, tako da jih hitreje razpoznamo. Če slogu spremenimo lastnost »Annotative«, moramo z ukazom Annoupdate osvežiti vse objekte v risbi, ki temu slogu pripadajo. Ko ima objekt lastnost prilagajanja merilu vključeno, mu lahko dodamo poljubno število meril, katerim se prilagaja. Zaradi optimalnega dela (hitrost in velikost datoteke) pa je smiselno dodajati le merila, ki jih res potrebujemo. AutoCAD samodejno izdela prikaze za vsa merila. S klikom na objekt se pokažejo vsi prikazi. Trenuten prikaz pa je vezan na nastavljeno merilo pogledne-ga okna v Layoutu ali modelnem področju. Z ročaji (grips) lahko ločeno razporejamo vsak prikaz neodvisno od drugega. Z ukazom Annoreset lahko vzpostavimo prvotne položaje vseh prikazov objekta. Nove kontrole v statusni vrstici nam omogočajo nadzor merila v trenutnem pogle-dnem oknu ali modelnem področju. Ko izberemo določeno merilo, se samodejno popravi velikost objektov v oknu in objekti z lastnostjo »Annotative« prikažejo svoj pravi videz. Če nimajo prikaza za izbrano merilo, se ne prikažejo. Z gumbom »Annotation Visibility« (spremenljivka Annoallvisible) maj 41 Izbor objekta prikaže vsa njegova definirana merila in vsakega lahko ločeno pomikamo. programi se prikažejo tudi objekti, ki za izbrano merilo nimajo prikaza. Da se izognemo »izginjanju« objektov ob spremembi merila, pa lahko vključimo gumb »Automatically Add Scales to Annotative Objects When the Annotation Scale Changes«. Ko shranjujemo objekte »Annotative« v .DWG starejših različic AutoCAD-a, kjer merila še niso bila podprta, imamo možnost, da se vsi prikazi (za vsa merila) shranijo kot normalni objekti na različnih lejerjih. Le lejer ustreznega objekta je potem odmrznjen v pogle- Lastnosti Annotative lahko priredimo že samemu slogu in s dnem oknu Layouta, da ustreza merilu. tem najhitreje dosežemo avtomatiko prilagajanja merilu. Poleg zmogljivosti objektov »Annotative« pa omenimo še samodejno spreminjanje merila črtkanih črt, ki ga nadzira spremenljivka Msltscale. Oznake • Leaders Označevanje objektov z leaderji nudi več nadzora in fleksibilnosti. Orodja so zbrana na Dashboardu. Ukaz Multiple Leader omogoča izbor, kaj želimo najprej narisati: glavo, rep ali vsebino. Možnosti izbiramo iz priročnega menija. Nova je tudi možnost za nastavitev sloga leaderjev (podobno kot za besedilo, kote …). Izberemo lahko tip črte le-aderja (ravna, krivulja …), tip puščice, vsebino (tekst, blok …). Dodatne možnosti omogočajo izris več črt leaderja – torej gre za en opis (leader), ki kaže na več lokacij v risbi. Preprosto lahko vsak del ločeno urejamo z ročaji (grips). Nov je tudi ukaz za poravnavo več leader-jev. Poravnamo jih lahko na različne načine – npr. vzdolž linije, s tem da nastavimo točen razmik med opisi. Z ukazom Multilea-der Collect lahko kombiniramo več leader-jev z blokom v en leader z več bloki – risba tako postane preglednejša. • Besedilo Prenovljen je bil tudi urejevalnik besedila Mtext. Ob pisanju večvrstičnega besedila (Mtext) je v orodni vrstici nekaj dodatnih možnosti, kot npr. pisanje v stolpcih. Stolpci so lahko statični ali dinamični, določamo jim lahko mere, presledke … Z ročaji pa jih lahko tudi vizualno urejamo. Novo pogovorno okno je namenjeno odstavkom, kjer lahko določamo zamike, poravnavo odstavka in razmike med vrsticami. Podporo večvrstič-nemu besedilu (Mtext) so dobili tudi atributi. • Kote Prenovljene kote ponujajo izboljšano funkcionalnost in do njih lahko prav tako dosto-pamo prek Dashboarda. Novo je orodje za prekinitev linij kote (dimension ali extension line), kjer se le-te sekajo s preostalo geometrijo. Prekinitve lahko dodajamo ročno ali samodejno. Samodejna varianta samodejno obnavlja rezultat, če spreminjamo položaj objektov. Velikost odprtine nadziramo prek kotnega sloga. V kote lahko dodamo tudi prelome za predstavitev kot, kate- 7' Ji-*1 h Urtili***! itjii fr*Mu4 II -J Hrirk In tori . TiJiJ^ Lia Quatto* AM 1-j** Vf*** - i«ir* tMfHrtmii - Di**» " [_]L*h*m |NV"*«41 mili i «irJUti - Pom«™* U")-», in. I, • L-*S« J ; ¦ ¦ , . j * H IM ti 1* J Slog videza lahko nastavljamo tudi za objekt Leader. Besedilo se zna samodejno razliti prek več stolpcev. .L2 ^^™ / -- Y ¦ jp'J :c ¦v^^****^ aa ¦¦r**^ j //' ^B * ' ¦// l'I Novo orodje omogoča vnos oznake za prelom kotnice. 1 objekt Leader lahko zdaj kaže na več Prekinitev kotnih linij ob prekrivanju z Vsaka sprememba izvorne tabele v lokacij v risbi in leaderje lahko preprosto drugimi objekti. Excelu sproži obvestilo za posodobitev poravnavamo. v AutoCAD-u. AutoCAD zna samodejno poravnati kotnice na enake medsebojne razdalje. rih vrednost ni enaka prikazani razdalji. Tak princip uporabljamo običajno takrat, ko je list premajhen za predstavitev. Novo orodje Dimension Space bo razveselilo marsikaterega uporabnika. Zdaj lahko kote narišete kot želite in jih pozneje poravnate na enake medsebojne razdalje. AutoCAD zna sam izračunati min. razdaljo, da se ne pojavi prekrivanje. • Tabele Novosti sežejo tudi na področje tabel: slogi tabel, prenos podatkov iz risbe v tabelo, povezava podatkov risbe z Excelom. AutoCAD omogoča izdelavo tabele na osnovi treh vrst podatkov: statični podatki, zunanji podatki ali podatki objektov v risbi. »Start from empty table« izdela tabelo, v katero potem ročno vnesemo statične podat- Linkane celice v tabeli so posebej označene z zelenimi vogalčki. ke. Če so podatki že vpisani v neki tabeli v Excelu, jih lahko prenesemo prek funkcije Copy. V AutoCAD-u pa moramo uporabiti ukaz Paste Special. »From a data link« je druga možnost, ki samodejno izdela tabelo s povezavo na Excel. Podatki iz Excela so tako prikazani v Auto-CAD-u in lahko izkoriščajo vse možnosti prikaza (fonti, barve, slogi tabel …), obenem pa 42 maj Zmogljive možnosti kombiniranja podatkov iz Prenovljena paleta Materials AutoCAD-a in Excela ter preračunavanja so zdaj Editor nudi že kar kompleksne del tabele. nastavitve materialov. Različni tipi in jakosti žarnic so na voljo kar na paletah. ¦>¦ ii>rt<«*nTbdV.«d JU* un frinii Pfflh Itti 1 D ni ita,™ «*¦>»#*#¦ Hn s (tohn « *w* ¦j- *> tauri «* IlUKVl 4iwnJ * *J*n+r ¦ I/J Nastavitve »Sun & Sky«. Dolge tabele lahko porazdelimo na posamezne »stolpce«. je vzdrževana povezava z izvirnikom. Tabela na osnovi povezave bere podatke iz izvorne datoteke. Če se podatki spremenijo, se samodejno odpre obvestilo z možnostjo posodobitve podatkov. Linkane celice v AutoCAD-u so označene z zelenimi vogalčki. V osnovi so te celice zaklenjene, da je preprečeno naključno spreminjanje. V tako tabelo lahko dodajamo vrstice in stolpce za vpis novih podatkov. Spremembe se bodo ohranjale tudi ob obnovitvi podatkov iz izvorne datoteke. Podatke, ki so zaklenjeni, lahko odklenemo in popravljamo. Spremembe lahko zapišemo celo nazaj v izvorno datoteko. Povezavo z izvorno datoteko lahko tudi prekinemo (De-teach Data link) in s tem spremenimo tabelo v statično. »From Object Data in the Drawing« je tretja možnost za izdelavo tabele. Ta možnost zažene čarovnika Data Extraction Predogled materiala z nastavitvami. Wizard. S čarovnikom lahko določimo tip podatkov, ki jih želimo – (lahko tudi o samih objektih v risbi: dolžine, površine, štetje simolov …) Odvisno od podatkov in načina uporabe lahko izvozimo podatke v Excel za nadaljnje kalkulacije ali pa dopolnimo tabelo v AutoCAD-u s podatki iz Excela. Npr. da popisujemo simbole v risbi in želimo prenesti iz Excela podatke o cenah, materialih … Proces zahteva linkanje in je vključen v čarovnika. Stolpec iz AutoCAD-a je treba upariti s stolpcem iz Excela, da se podatki pravilno prenesejo. Uporabimo lahko še dodatne možnosti za povečanje funkcionalnosti z vnosom stolpcev s formulo (formula columns) ali nog s seštevki (total footers), ki so namenjeni kalkulacijam. Dosegljivi so prek desnega klika na stolpec. Ne glede na metodo vnosa tabele lahko izkoristimo novosti, ki so na voljo pri definiranju slogov tabel. Za osnovo lahko vza- memo kakšen obstoječ slog in ga nato preoblikujemo z dodatnimi možnostmi za robove, zamike … S funkcijo Auto-fill lahko razmnožujemo podatke v tabeli z vlečenjem, kot smo navajeni iz Excela. Zelo dolge tabele lahko razdelimo na posamezne dele z možnostjo samodejnih prelomov – podobno, kot bi delali s stolpci. Možnost prelamljanja vključimo v oknu Properties, samo višino stolpcev pa nastavljamo z ročajem za prelom. Vizualizacije • Materiali Paleta za delo z materiali je prenovljena. Dodano je več panelov, ki jih lahko razširimo in se tako izognemo delu v več pogovornih oknih. V panelu Material Editor lahko izbiramo med množico že pripravljenih predlog, ki imajo osnovne parametre pravilno nastavljene. Tako lahko hitro nastavimo nov material, tudi če nismo strokovnjaki. Panel Maps omogoča prireditev Diffuse (tekstura), Opacity (prosojnost) ali Bump (nagubanost) mapov materialu. Mapi so lahko sinhronizirani z materialom ali pa tudi ne. Če so sinhronizirani, potem se popravki enega mapa samodejno priredijo tudi drugim in tako skrajšajo čas obdelave in zmanjšajo možnost napake. Seznam mo- Nov način osvetlitve pripomore k realnejšim rezultatom. Osvetlitev »Sun & Sky« izdela realistično ozračje za upodobitve zunanjosti. gočih mapov se je povečal in vsebuje precej novih matematično baziranih: ploščice (Tiles), marmor (Marble), Waves (valovi) … Tako lahko dosežemo bolj realistične izdelke kot s samimi teksturami. Panel Materials Offset & Preview omogoča predogled materiala in nastavitev zamikov ter rotacije. • Fotometrija V AutoCAD-u 2008 je mogoča izdelava še bolj realističnih renderingov s pomočjo »pravih« fotometričnih luči. Njim lahko priredimo fotometrične lastnosti – npr. njihovo jakost določamo v lumnih, luxih ali kande-lah, določamo njihovo obliko, sence ... Najpreprosteje je potegniti pravo luč iz knjižnice na paleti. Način osvetljevanja je vezan na spremenljivko Lightingunits. Nastavitev 0 predstavlja klasične luči (znane iz prejšnjih različic AutoCAD-a), 1 je mednarodno merjenje osvetlitve in 2 je ameriški način. Fotometrične lastnosti so na voljo ob izdelavi luči ali pozneje ob popravljanju v oknu Properties. Ukaz Render je zdaj na voljo tudi prek ukazne vrstice (če vtipkamo z vezajem »-ren-der«). Tako lahko avtomatiziramo proces upodabljanja (renderiranja) s script-datote-ko za samodejno upodabljanje več scen zaporedoma. Možnost »Sun & Sky« je primarni način osvetlitve v AutoCAD-u 2008, ki upošteva sončne žarke, ki so vzporedni in imajo rumen odtenek ter osvetlitev iz same atmosfere, kjer so žarki iz vseh smeti in imajo modrikast odtenek. Če je vključen fotometrični način, lahko soncu določimo dodatne lastnosti in upodabljanje poteka po pravilnejšem modelu. Barva sonca je izključena in se izračunava samodejno na osnovi ure, datuma in zemljepisnega položaja. AutoCAD 2008 je prinesel za vsakogar nekaj. Prav vsi pa bodo veseli dela v različnih merilih in hitrejšega ter stabilnejšega pospeševanja grafike. Prvi uporabniki v Sloveniji so 2008-ko namestili v začetku aprila in želim jim uspešno delo! maj 43 programi sergej muhič revit architecture 2008 BIM (Building Information Modeling) je informacijska tehnologija v arhitekturi in gradbeništvu, ki omogoča optimalen izkoristek časa pri projektiranju. Program Revit pa je tisto orodje, s pomočjo katerega lahko najbolje izkoristimo vse potenciale, ki jih ponuja omenjena tehnologija. Bistvo nove tehnologije je, da nič več ne operiramo z geometrijskimi elementi, ampak virtualno gradimo objekt z gradbenimi in arhitekturnimi elementi. Autodesk je na letošnji konferenci na Bledu, ko je predstavil celoten sistem obnovljenih različic programov, poseben poudarek namenil izjemno zmogljivi seriji izdelkov Revit, kjer najdemo Revit Architecture 2008 (namenjen arhitektom), Revit Structure 2008 (namenjen projektantom nosilnih konstrukcij) in Revit MEP 2008 (namenjen projektantom strojnih inštalacij). Revit Architecture 2008 je del trilogije Revit in je namenjen predvsem arhitektom. Razlika med Revitom in podobnimi konkurenčnimi programi je predvsem v tem, da Revit podpira parametrično projektiranje. To pomeni, da vse ustvarjene arhitekturne ali gradbene elemente lahko urejate s parametri, s katerimi ste jih definirali pri njihovi stvaritvi. Vzemimo za primer steber prereza L. Ustvarite novo družino stebrov L, katerim ste definirali parametre prečnega prereza in materiala. Družino teh stebrov lahko nato uporabite na kateremkoli projektu, pri čemer so ti stebri lahko iz poljubnega materiala in poljubnih mer prečnega prereza. Zaradi boljše učinkovitosti pri delu privarčujete na času, ki ga lahko izkoristite za kaj drugega, bolj ustvarjalnega. Samodejne funkcije v Revitu arhitektu omogočajo, da se vrne k bistvu svojega dela, ustvarjalnemu načrtovanju in se ne obremenjuje z rutinskimi procesi. Zaradi drugačne tehnologije se uporab-revir architecture 2008 autodesk cgs www.cgs.si niški vmesnik nekoliko razlikuje od tistih v programih CAD. V grobem ga sestavlja sedem interaktivnih sklopov, prek katerih se sporazumevamo s programom. Že na prvi pogled je veliko manj ikon kot v CAD-programih. Proces od klika na ikono do končne izvedbe ukaza je namreč intuitiven. Program sam nas vodi in v izbirni vrstici prikazuje naslednje možnosti, ki jih lahko uporabimo. K manjšemu številu ikon pripomore tudi dejstvo, da so vsi glavni ukazi za ustvarjanje modela, novih pogledov in vizualizacij zbrani v ukaznem stolpcu »Design Bar«. Glavna razlika pri ukazih je ta, da osnovni ukazi niso geometrijski, kot npr. line, extrude …, ampak imajo imena gradbenih in arhitekturnih elementov (Wall, Column, Roof, Stairs …). Sicer lahko uporabimo tudi ukaza za risanje (Drafting) in modeliranje (Modeling), vendar sta drugotnega pomena pri ustvarjanju modela zgradbe. Za konceptne tlorise oz. skiciranje in risanje detajlov se uporablja Drafting, modeliranje pa prav tako za ustvarjanje koncepta, vendar v obliki volumske študije ter za ustvarjanje novih elementov, ki jih uporabimo pri sestavljanju objekta (stebri spremenljivih prerezov, nova okna …). Najpomembnejše odlike, ki vzpostavljajo Revit kot zelo uporabno orodje za vsakega arhitekta, so naslednje: Sledi miselnemu toku Omeniti velja zanimiv način prehoda od zasnove zgradbe, kjer uporabljamo proste oblike, v dejansko zgradbo, kjer morajo te proste oblike dobiti konstrukcijske elemente. To nam omogočajo preprosti ukazi, kot sta npr. Wall by face (stena na obraz) in Roof by face (streha na obraz), s katerimi dobesedno lepimo konstrukcijske elemente na poljubne oblike, ki smo si jih zamislili in zmodeli-rali kot telesa (Solid) ali površine (Surface). Več časa za zasnovo Nadalje Revit ponuja tudi preprost prehod od zasnove stavbe, ko že imamo postavljene njene končne mere, do dejanskih 2D-načrtov oz. dokumentacije z vsemi kotami. Tako postane nekdaj težek prehod od modelov za natečaje in predstavitve do dejanskih projektov zelo preprost in več časa ostane za samo zasnovo objekta. Delo arhitekta ponovno postane zabavno. Risanje (Drafting) Orodja za risanje (Drafting) so zelo napredna. Podobno kot pri 3D-elementih lahko tudi tukaj pripravimo elemente, ki se ponavljajo in jih preprosto vnašamo v načrte detajlov. Pri kotiranju sten nam je v veliko pomoč samodejno kotiranje odprtin, mrežnih črt in pravokotnih sten. Pogledi Prav tako pomembna so orodja za urejanje pogledov. Tudi ta odlikuje preprosta upora- 44 maj kaj dobim [kupon popustov in ugodnosti za bralce klik-a | več na: www.klikonline.si/prodaja.aspx] s seznama na spletni strani klika nepreklicno naročam(o): Če želite kot bralec Klika uveljaviti popust pri nabavi programov ali drugih izdelkov, pri katerih na seznamu na naši spletni strani ni navedena končna cena, ampak samo znesek popusta, morate ta kupon poslati na uredništvo revije (naslov: Pro anima, d.o.o, p.p. 2736, 1001 Ljubljana), da vam ga potrdimo in s tem jamčimo prodajalcu vašo istovetnost. [naročilnica na klik] naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti naročnina na revijo - cenik Letna naročnina...........36,72 EUR | 8.800 SIT nepreklicno naročam(o) klik od številke: 88 maj 2007 ............................................. 89 junij 2007 način plačila Podaljšanje naročnine. 33,05 ................................................................ položnica ......................................................................... račun naročim? s priloženo naročilnico [naročilnica na knji o Internetu www.KHKoniine.si »telefonu I +38i 45 maj Photoshop CS udarni triki jezik: slovenski strani: 240 izid: marec 2005 cena: eur / sit 31,26 / 7.490 za naročnike: ¦ 26,33/6.370 Hitri vodnik skozi CorelDRAW X3 jezik: slovenski strani: 160 izid: maj 2006 cena: eur / sit 24,58 / 5.890 za naročnike: 20,91/5.010 Naučite se Macromedia Dreamweaver 8 v 24 urah jezik: slovenski strani: 514 izid: julij 2006 cena: eur / sit 32,92 / 7.890 za naročnike: 28,00/6.710 Fotografirajm digitalno jezik: slovenski strani: 284 izid: junij 2005 cena: eur / sit 24,58 / 5.890 za naročnike: 20,91/5.010 MJVA 1 ^^ pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana f 1 ^H Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 ÄÖ V cenah je zajet 8,5 % DDV. Celoletna naročnina je možna le ob vnaprejšnjem plačilu. Vnaprejšnje plačilo naročniku zagotavlja popust in brezplačno dostavo na želeni naslov znotraj Slovenije. Naročnina za naročnike zunaj Slovenije je višja za znesek povišane poštnine in se spreminja ob spremembah cen poštnih storitev. Celoletna naročnina začne kupcu teči takoj po plačilu naročnine. Kupec lahko od naročnine odstopi najkasneje 8 dni po plačilu naročnine. V tem primeru mu založnik v celoti povrne vplačani znesek. Stroške dostave revije do kupcev znotraj Slovenije krije založba. Če kupec po preteku naročnine pisno ne sporoči, da revije ne želi več prejemati, mu založba pošlje račun oz. položnico za naročnino za naslednje leto. Če kupec poslane položnice ali predračuna ne poravna, se njegova naročnina prekine. Naročilnica je sestavljena v enem izvodu in služi kot osnova za pripravo položnice ali računa. Naročanje: www.klikonline.si 01 52 00 720 pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana [naročilnica pro anima p.p. 2736 1001 ljubljana kaj dobim CT naročnina na klik 10 številk popusti & ugodnosti popusti pri nakupu programov popusti pri nakupu knjig ter vrsta uporabnih informacij za bralce na spletni strani revije, kot so: ceniki storitev spletne povezave - linki informacije o sejmih, natečajih ... kje se naročim? s priloženo naročilnico po internetu | www.klikonline.si po telefonu | + 386 (0)1 52 00 720 46 maj » ¦ - > T Wilt**1 I ba. Ustvarjamo lahko poljuben pogled ali prerez, saj v osnovi vsak projekt naredimo kot 3D-model, kjer so vsi elementi shranjeni v bazi podatkov. Delo v več pogledih hkrati Ker je vsak pogled v Revitovem projektu le eden izmed prikazov modela iz baze podatkov, lahko izberemo tistega, v katerem imamo optimalen pregled nad situacijo. Pri tem so nam v veliko pomoč referenčne ravnine (Reference Plane), v katerih lahko delamo, ko jih določimo. Te ravnine so dvotočkovni elementi, kar pomeni, da jih na projektu definiramo s klikom med dvema točkama (podobno kot črte – Line). Vezi (Constraints) Odločilne prednosti, ki jih poleg BIM-teh-nologije dobimo z Revitom, so t. i. Constraints. To so vezi, ki jih na projekt in gradbene elemente poljubno vnašamo, omogočajo pa nam, da morebitni popravki ohranijo razmerja med posameznimi gradniki objektov. Tako so v kombi- naciji s tehnologijo BIM vse spremembe, ki jih naredimo v enem pogledu, takoj vidne na celotnem projektu. Odpade mučno popravljanje vsake risbe, kosovnice ali modela. Urejevalnik Družin – Family Editor Arhitekturne elemente, ki jih ni v bazi podatkov, lahko sami modeliramo z »Urejevalnikom družin« (Family Editor). To je orodje, s katerim lahko modeliramo poljubne oblike, na katere pripnemo omenjene vezi kot parametre, ki jih lahko pozneje v projektu spreminjamo. Zanimivo je, da ne potrebujemo znanja programskega jezika, saj lahko vse naredimo prek uporabniškega vmesnika. Revit kot baza podatkov Arhiviranje projektov je preprosto, saj Revit shranjuje vse podatke na enem mestu, na eno datoteko, ki je obenem tudi baza podatkov, in vsebuje vse – od podatkov o elementih, uporabljenih na projektu, do podatkov o različnih pogledih, prerezih in risbah. Interoperabilnost Revit deluje s skoraj vsemi formati, ki se trenutno uporabljajo v gradbeništvu, in sicer v obeh smereh, tako v izvozu kot v uvozu. Podpira formate, kot so DWG, DWF, DXF, SAT, SKP in DGN. Koristna je tudi podpora formatu IFC, saj zaradi najnaprednejše BIM-tehnologije, ki je trenutno v komercialni uporabi, dobimo v .IFC-formatu veliko uporabnih podatkov o zgradbi. Vgrajen »Accurender« za fotorealistične predstavitve BIM-tehnologija, ki za vsak element shranjuje prav vse informacije, tudi tiste o materialih, spremeni proces ustvarjanja upodobitev v igro spreminjanja nastavitev senc in luči. Pri tem je pomembno, da odpade naknadno nanašanje materialov na elemente, saj jih nanesemo že, ko jih ustvarimo. Zato si lahko privoščimo veliko upodobitev in nato izberemo najprimernejšo. Sončne študije Za objekte lahko izvajamo sončne študije, v katerih lahko nastavljamo tako letni čas kot tudi kraj, kjer objekt stoji. Prav tako lahko v študije vključimo teren in postavimo objekt v pravilno lego glede na strani neba. Podatke lahko izvozimo tudi v obliki kratke animacije. V splošnem bi lahko rekli, da je Revit Architecture orodje za izdelavo celotnega arhitekturnega projekta, podatki, ki jih dobimo z BIM-modelom, pa so koristni tudi za nadaljnje analize, saj lahko vse podatke v katerem koli trenutku izvozimo. Za konec bi želel poudariti, da je bila BIM-tehnologija razvita z načrtovanjem (načrtovalcem) v mislih v primerjavi s CAD-tehnologije, ki je ‘’le’’ pripomoček pri risanju. Nikoli sicer ne bo izpodrinila 2D-risanja (Drafting), saj je določene stvari še vedno preprosteje narisati kot pa modelirati, vendar so prednosti, ki jih s seboj prinaša pri samem procesu od zasnove do končnega izdelka, odločilnega pomena pri večji učinkovitosti strokovnjakov pri projektu, ki tako lahko posvečajo več časa svojemu pravemu poslanstvu. maj 47 programi tomaž križnar autodesk viz 2008 Program Autodesk VIZ je namenjen izdelavi arhitekturnih vizualizacij. V njem boste našli osnovne arhitektonske gradnike, kot so zid, odprtine in stopnice. Poleg tega imate na voljo parametrične modele dreves in grmovnic. Ne manjka niti modelirnik terena. Seveda lahko brez težav uvozite 3D-model objekta ali terena tudi iz AutoCAD-a. Predvsem pa boste z njim v kratkem času izdelali kakovostne upodobitve in animacije. autodesk viz 2008 arhinova www.arhinova.si 2.350 eur (brez ddv) Kot vsako leto bom tudi to predstavil novosti, ki so na voljo v obnovljeni različici programa, tokrat poimenovani Autodesk VIZ 2008. Sistem osončenja Daylight Sistemu Daylight je dodan tretji gradnik. To je Environment MAP (slika za ozad- je). Novost pri sistemu osončenja pa deluje le v načinu upodabljanja Mental Ray. Prav tako moramo biti pozorni, da izberemo za sonce mr Sun in za skylight mr Sky. Šele takrat nas program vpraša, ali želimo mr Physical Sky MAP ozadja Pri nastavitvi MAP-a imamo kar nekaj možnosti: nastavitev horizonta – višina in prehod v nebo, barva tal in neba, blura-nje – zameglitev objektov na poljubni oddaljenosti … Poleg tega je prikazano tudi sonce. Lahko mu nastavimo velikost, barvo in sijaj. Zelo dobro, sploh v kombinaciji z oblaki (npr. Volume Fog). Objekt z materiali, upodobljen brez dodatnih luči (pri- Mr Physical Sky prikaže tudi sonce. vzete luči VIZ-a). Slika je daleč od realnosti. Dodan sistem Daylight z MAP-om ozadja mr Physical Sky. MR soncu lahko določimo tudi mehkobo senc (upadanje natančnosti z oddaljenostjo). scene. 48 maj programi Avtomobil z običajnim materialom. Avtomobil z novim materialom mr Car Paint . Prozornosti in refleksiji materiala Arch & Design lahko z oddaljenostjo določimo blur – motnost. Nove nastavitve za upodabljanje Mental Ray Viz 2008 vsebuje upodobljevalec Mental Ray 3.5, ki omogoča hitrejše in kakovostnejše upodabljanje. Na način delovanja Mental Ray (ne gre samo za upodabljanje, ampak tudi za materiale, okolico, osvetlitev, sisteme …) preklopite preprosto prek ukaza Customize/Custom UI and Defaults switcher … Zdaj imate na voljo vse možnosti mr. Povsem na novo so organizirane nastavitve v pogovornem oknu Render, kartonček Indirect Illumination. Za hitro Pogovorno okno, kjer lahko izberete vi-deopredstavitev. nastavitev možnosti uporabite kar pred-nastavljene kombinacije. Draft za osnovne in High za zelo kakovostne nastavitve. Materiali Arch & Design V novem VIZ-u imamo tudi nov tip materialov, imenovan Arch & Design (MR). Namenjeni so arhitekturnim objektom, imamo pa že precej prednastavljenih materialov, ki jim lahko še dodajamo lastnosti in MAP-e. Imamo tri glavne skupine materialov: • Finishes, • Transparent Materials in • Metals. Poleg izbora iz teh skupin materialom dodajamo še nekaj globalnih nastavitev za površino materiala in natančnost upodabljanja. Materiali Arch & Design (mr) so samo korak k preprostejši izdelavi visoko-kakovostnih materialov, saj z malo truda dobimo zelo kakovostne upodobitve. mr Car Paint Material Popolnoma nov material mr. Kombinacija MAP-ov in nastavitev za realističen prikaz kovinske barve za avtomobile. Prikaže tudi svetleče ali kovinske delce v barvi. Določimo lahko število in prikaz teh delcev (svetlost, grobost, velikost …). Select Similar Ukaz najdemo v zavesnem meniju Edit. Uporabimo ga za izbor podobnih objektov. Primerja plasti, tip objektov in materiale objektov. Videopredstavitev Ob startu programa se odpre okence, kjer imate na voljo videospote, ki vas vodijo skozi različne faze dela v programu. Večina je zelo preprosta in namenjena začetnikom, vendar bo zanimiva tudi za izkušene uporabnike, predvsem, če so pozabili na kakšno redkeje uporabljano funkcijo. Za konec Danes dejansko ni programa za arhitekte, ki ne bi že v osnovi podpiral prikaza materialov in izdelave animacij. Pa vendar ostajata programa VIZ- in MAX-standard za hitro in zelo kakovostno izdelavo upodobitev in animacij. Programa sta bila že v osnovi namenjena temu in po možnostih zelo presegata programe, ki so primarno namenjeni risanju in modeliranju. Pogovorno okno Render. Nove nastavitve globalne osvetlitve scene. Material editor in nastavljivke materialov Arch & Design (mr) . maj 49 programi daniel lovas cinema 4d 10.1 studio Vse pogosteje smo priče pojavu, da dajo proizvajalci profesionalne programske opreme v vsakdanjem neusmiljenem boju s konkurenco na trg nove različice programov, še preden so le-te dejansko pripravljene za uporabo (“raz-hroščene”). Bolj kot poslati na trg brezhibno različico programa je postalo pomembno poslati na prodajne police izdelek vsaj dan ali dva prej, preden to stori konkurenčno podjetje. Resna obravnava oz. preizkus nedokončanih programov pa je precej nesmiselno početje in se mu je boljše preudarno izogniti ter s tem preprečiti predvsem zavajanje bralcev. stabilnost programa vrhunska modelirna orodja odlična podpora OpenGL razmeroma hiter privzet izrisovalni pogon zelo dobra orodja za animacijo oseb grafični urejevalnik pogojnih izrazov Xpresso modularen in prilagodljiv UI animacijski modul MoGraph modul Hair odlična združljivost z vodilnimi programi za kompoziting na razpolago za PC, MAC, Linux, v 32-bitni in 64-bitni različici odlična tehnična podpora ni možnosti referenci-ranja objektov privzeti GI-izrisovalnik je že malo za časom precej okorne možnosti skriptiranja Tudi ta članek, ki se pojavlja v javnosti nekaj mesecev po uradnem izidu najnovejše različice programa Cinema 4D, je žrtev enakih posledic. Različica 10.0 je bila namreč opremljena z impresivnim številom “hroščev”, kar je drugače neznačilno za ta program; nam, njenim uporabnikom, je bilo jasno, da se bo tokrat ponovila pripoved različice 8.001 oz. da ji bo sledil hiter in brezplačen popravek. Pričakovanja so se uresničila in v zadnjih dneh meseca marca se je na spletnem mestu podjetja Maxon končno pojavila posodobitvena datoteka, ki različico 10.0 spremeni v 10.1. Zaradi zgoraj opisanega bosta obe različici v nadaljevanju tega besedila obravnavani skupno, saj popravek na 10.1 ni nič drugega kot natančno to: le skupek številnih, majhnih in večinoma uradno nedokumentiranih popravkov, ki program spravijo v stanje, v katerem naj bi bil že ob izidu cinema 4d 10.1 studio Maxon – International Online Shop http://shop.maxon.net/ 2.800 EUR + davek Uporabniški vmesnik je dodobra spremenjen 50 maj Novo okno Timeline različice 10.0. Drugih novosti v njem ni. Prva zadeva, ki jo opazimo, ko odpremo različico 10, je, da je vse skupaj videti bistveno drugače, kot smo bili vajeni do zdaj. Videz aplikacije je popolnoma prenovljen; kot kaže, so se pri Maxonu končno odločili najeti sposobnega grafičnega oblikovalca, ki je obstoječe, razmeroma kičaste ikone in druge elemente UI zamenjal z novimi. Takimi, ki verjetno za večino uporabnikov predstavljajo pravo pašo za oči. Če pa sodite med manjšino, ki zelo pogreša kič in bebaste 3D-gumbe in ki jim nove spremembe niso všeč ali jih celo ovirajo pri običajnem delu v programu, je seveda mogoče brez večjih zapletov naložiti “Classic Skin” in nadaljevati “po starem”. Preoblikovani upo- rabniški vmesnik je s svojimi 2D-gumbi in prijetno sivim ozadjem berljivejši in deluje bolj prefinjeno v primerjavi s tistim v prejšnjih različicah programa. Nova “koža” programa bo še posebej pri srcu uporabnikom znanega Adobejevega programa za kom-poziting, After Effects. To ni naključje, saj je v novejših različicah Cineme 4D opazna težnja čim tesnejšega sodelovanja – nedvomno predvsem kot posledica pritiska trga v tej smeri. Object Manager in sistem plasti Naslednja izredno pomembna in uporabna sprememba se nanaša na vpeljavo plasti (Layers). Kot je bilo pričakovati, novi sistem plasti omogoča neposredni nadzor nad skupinami različnih elementov (objekti, materiali, tagi ...). Take skupine je zdaj mogoče po želji vključevati, izključevati in z njimi početi še marsikatero drugo manipulacijo. Prenovljeni Object Manager, ki je že postal neprimeren za današnje zahtevnejše scene, zdaj ponuja različne dodatne možnosti, med katerimi izstopata Flat Tree Mode in Vertical Tag Mode. Prva ob vklopu odpravi hierarhičen prikaz in ponudi celo abecedno razporeditev, druga pa prestavi tage iz vodoravnega prikaza v navpično hierarhično strukturo znotraj objekta, zraven katerega sodijo. S tem se seveda omogoči zmanjšanje celotnega Object Managerja po širini in v določenih situacijah opazno boljšo preglednost nad tagi. cinema 4d 10 in vista Kot večina bralcev te revije najbrž že ve, je ena izmed novosti novega operacijskega sistema podjetja Microsoft ukinitev podpore za grafični jezik OpenGL in zamenjava le-te z emulacijo v sklopu DirectX. O vprašljivosti smiselnosti tega koraka je in verjetno tudi še bo napisanega veliko, tukaj pa se seveda ne bomo poglabljali v tovrstne razprave. Uporabnike programa Cinema 4D, ki je precej odvisen od jezika OpenGL, predvsem zanima, ali bo emulacija pod DirectX negativno vplivala na performanse izrisovanja v delovnih oknih programa. V začetku februarja je predstavnik Maxona, Björn Marl, glede tega izjavil sledeče: “Težave s performansami OpenGL pod operacijskim sistemom Vista so znane že od takrat, ko so se pojavile prve javne betarazličice Viste. Marsikdo je takrat upal, da se bo s končno različico operacijskega sistema kaj spremenilo, a se ni. Edino, kar pri Maxo-nu glede tega lahko storimo, je, da upamo, da bosta Nvidia in ATI sposobna zvišati hitrost OpenGL na uporabno raven. Vzrok za vse te težave je očitno namen podjetja Microsoft, da opusti OpenGL in porine v ‘prvi plan’ Direct X. Že dolgo so namreč znani po svojem nagnjenju k lastnim rešitvam na škodo odprtih standardov. Sklep, vsaj za zdaj: Če niste prisiljeni uporabljati Viste zaradi drugih razlogov, ne prestopite še na ta operacijski sistem.” Med pripravo tega članka sem ponovno stopil v stik z Marlom in ga vprašal, ali se je s časom in s prihodom različice 10.1 Cineme 4D zgornje mnenje kakor koli spremenilo. Citiram njegov odgovor: “Kot kaže, sta se ATI in še posebej Nvidia resno lotila te problematike. Po mojih izkušnjah trenutno najnovejši gonilniki Nvidia za Visto omogočajo nemoteno in tekoče delo v Cinemi 4D, čeprav je hitrost dela v urejevalniku manjša v primerjavi s sistemom XP. Koliko manjša je seveda odvisno predvsem od določenega gonilnika in modela kartice. Kar zadeva ATI, položaj za zdaj še ni tako pozitiven, vendar sem prepričan, da jim bo uspelo zadeve pozdraviti v bližji prihodnosti. V tem trenutku še ne bi upal priporočati Viste kot optimalen sistem za Cinemo 4D, vendar če se uporabljajo najnovejše (ali vsaj ne prestare) kartice Nvidia, ne vidim resnih težav. Kvečjemu smo, tako jaz sam kot še nekaj drugih uporabnikov, celo opazili rahlo pospešitev izrisovalnega pogona v primerjavi z XP-ji na enaki strojni opremi.” Sedaj je elemente scene mogoče organizirati po plasteh Animacija Urejanje animacijskih parametrov v oknu Timeline je zdaj, po prav tako precejšnjih spremembah, postalo pravi užitek – kontrolni elementi so nazorneje poudarjeni, se-kvenc ni več, poleg tega pa so dodana še nova orodja, ki omogočajo istočasno obdelavo skupin ključnih frejmov in drugo. Celotno okno Timeline je namreč narejeno “iz nič”; zdaj omogoča podoben način dela, kot smo ga vajeni v Object Mana-gerju, njegova izboljšana uporabnost pa je neprimerljiva s tistim v prejšnjih različicah programa. Novi animacijski drsnik, PowerSlider, pa je vedno na razpolago in ponuja marsikaj, za kar smo do zdaj bili prisiljeni odpirati okno Timeline. Integracija Bodypaint 3D Ta dodatni modul, ki je v obliki zunanjega programa na razpolago tudi za druge vo- programi dilne 3D-programe, se je kot samostojni program upravičeno prebil v sam vrh programov, namenjenih teksturiranju in manipulacijam koordinat UVW. Uporabnikom Cineme 4D je bil do zdaj na voljo le kot neobvezen modul, ki je z doplačilom terjal ločeno namestitev. Tudi tega je konec: od različice 10.0 naprej je dodatek standardno vgrajen v Cinemo 4D in na veliko veselje uporabnikov obvezni sestavni del programa, in sicer z vsemi svojimi dobrotami in celo nekaterimi novostmi, kot je LSCM-projiciranje UV-koordinat. Podpora za OpenGL ... ... je bila prav tako deležna pomembnih izboljšav; nove izrisovalne funkcije najnovejših grafičnih kartic so zdaj v večji meri podprte. Vklop možnosti Enhanced OpenGL od zdaj omogoča, da se v delovnih oknih po želji sproti izrisujejo projicirane sence, prosojnost, bumpi, volumetrični oblaki, različni šejderji, učinek fresnel in različni pou-činki. Predpogoj za vse to je seveda kakovostna grafična kartica, Cinema 4D pa ponudi celo vgrajeno funkcijo za preizkus združljivosti naše grafične kartice z novim sistemom Enhanced OpenGL. Še ena novost pri delu v delovnih oknih je sprotno izrisovalno območje ali “Interactive Render Region”. To je zasnovano na nekdanjem brezplačnem dodatku “Sniper Pro” in omogoča, da v delovnem oknu označimo poljubno veliko območje, ki se bo ob vsaki spremembi scene izrisovalo v pred-nastavljeni, višji kakovosti izrisa. Nekakšen predogled scene v realnem času, ki ga sicer uporabniki večine konkurenčnih programov že dobro poznajo. MOCCA 3 – CA-revolucija! Vsekakor pa je bila osrednja točka prenove programa Maxonove programerske ekipe popolna prenova modula MOCCA (zdaj že v svoji tretji reinkarnaciji), namenjenega animiranju ljudi, za kar je bil, če smo iskreni, že skrajnji čas! Nova okostja so zasnovana na sklepih (joints) in ne več na defor-macijskih kosteh, kar je bil nedvomno prvi predpogoj za izboljšano inverzno kinemati-ko in druge CA-rešitve. Vsi tisti, ki smo do zdaj pogosto preklinjali nerodno izpeljano obteževanje verteksov med pripravo figure za okostitev, bomo vsekakor navdušeni nad novo funkcijo, ki samodejno opravi to mučno početje. Novo orodje Visual Selector precej spominja na orodje za izbiranje v Motion Builderju ali pa na Synoptic View v XSI-ju. Funkcija Skin po novem omogoči, da sestavljeno okostje ponovno uporabimo na dejansko kateri koli sorodni figuri. Animacija obrazne mimike in sinhronizacija ustnic sta postali “mala malica”, zahvaljujoč predvsem novem sistemu za upravljanje s pretvorbami (morphs). Nova orodjarna maj 51 programi MOCCA poleg tega ponuja možnost deformacij “mišic” figure na temelju animacije sklepov. Omenimo še novo, preprosto, a izredno uporabno orodje Vamp. Namenjeno je prenosu pretvorb, UV-koordinat, obte-žitvi verteksov in območij izbire med objekti z različnimi topologijami. Drugo Uradni seznam novosti je precej dolg, tukaj mi je seveda uspelo pokriti ali vsaj omeniti tiste najbolj pomembne ali uporabne. Poleg vsega omenjenega se nova različica Cineme 4D ponaša še z drugimi, manjšimi “bombončki”: od prenovljenega Command Managerja prek dodatnih funkcij v modulu MoGraph, večjega predogleda te-kstur do izredno uporabnega orodja Center Axis in novega objekta Fur v sklopu modula Hair ... Tehnična podpora Vsekakor ena boljših v svetu 3D-progra-mov. Poleg odlične in razmeroma hitre uradne tehnične podpore in Maxonovega izobraževalnega portala Cineversity je prav tako mogoče zastaviti vprašanja in dobiti odgovore na različnih tujih spletnih porta-lih, namenjenih računalniški grafiki. Večina jih je v angleščini (kot na primer oddelek za Cinemo 4D na portalu CGTalk), čeprav je vse več tudi takih, ki ponujajo meduporab-niško podporo v drugih jezikih, na primer v italijanščini, francoščini, ruščini ... Tistim slovenskim uporabnikom, ki potrebujejo pomoč pri delu s programom in bi bili najraje deležni spletne komunikacije v slovenščini, lahko priporočim predvsem dva slovenska portala: – http://www.klikonline.si/default.aspx (forum revije Klik, vprašanje lahko zastavite v oddelku “3d grafika”) – http://www.x3dx.com/ (novi, večjezični, nekomercialni portal 3D CG, ki poleg angleških in “ex-yu” ponuja tudi forum-ske oddelke v slovenščini). Kaj pogrešamo? V vsaki novi različici je očitno vse manj tega ... Ena izmed trdovratnih nadležnosti, ki se nekako kar noče in noče odpraviti, je odsotnost možnosti referenciranja objektov. Postavim sceno in namesto da bi jo napolnil z objekti, jo napolnim z referencami, ki ka- žejo na posamezne datoteke na disku, čeprav se prikažejo kot elementi scene. Ko se pokaže, da je treba kakšen objekt spremeniti, si naložim le njega, ga obdelam, shranim, spremenjena različica pa se pokaže na sceni. V tem trenutku je v Cinemi 4D še vedno tovrsten proces neposredno neizvedljiv, težavo pa delno omili možnost, da imamo hkrati odprtih več projektov, med katerimi lahko prenašamo objekte s pomočjo običajnih funkcij Copy & Paste. Druga zadeva, ki sicer ni pomanjkljivost ali nadležnost, vendar se je vsekakor ne bi branili, bi bila možnost simulacije množic (“Crowd”). To že dobro poznajo nekateri konkurenčni programi in prav tako nekateri specializirani. Uporabniku pa omogoči, da na temelju ene ali več animiranih figur in nekaj “umetne inteligence” zapolni 3D-sceno z različnimi, navidezno samostojnimi, animiranimi figurami – idealno za različne množične scene, bitke, večje skupine živali ipd. Tretja zadeva, ki jo še vedno čakamo, je možnost preprostega, a učinkovitega skriptiranja – podobno kot MEL ali Python ipd. Možnosti skriptiranja sicer so, a so, žal, namesto na BASIC-u zasnovane na že zastarelem jezi- ku COFFEE, ki je poleg tega zaradi nekaterih lastnosti bolj pisan na kožo programerjem kot večini navadnih 3D-uporabnikov. Odsotnost pravega skriptnega jezika poleg tega dodatno omili odličen in izredno uporaben grafični urejevalnik pogojnih povezav, Xpresso. Sklep Tako kot pri vsaki prejšnji novi različici programa Cinema 4D sem tudi tokrat prisiljen, da na tem mestu ponovim: “Eden izmed vodilnih 3D-programov je postal še boljši”. Neizogibna in žalostna resnica pa je, da večina velikih softverskih hiš še vedno vztraja na bolj tradicionalnih, “utečenih” metodah in “pajplajnih”, vendar lahko zdaj že z mirno vestjo zatrdimo, da je to le posledica konservativnosti in inertnosti na kapitalu zasnovane industrije ter delno zakoreninjenih predsodkov in nima več nobene zveze z dejansko zmogljivostjo programa. Ta se sicer vse bolj uspešno prebija tudi v vi-sokoprofesionalne vode, a je napredek še vedno nesorazmeren z izboljšavami oz. s tistim, kar program ponuja tako posamezniku kot skupini. 52 maj gorazd rajh archicad tnt priljubljeni objekti Eden izmed po krivici skritih draguljev ArchiCAD-a je uporaba palete Priljubljenih (Favorite palette), zelo učinkovitega orodja, ki močno pospeši naše delo in predvsem v večjih birojih pripomore k standardizaciji projektov. Omogoča nam hitro uporabo pogosto uporabljenih objektov z vsemi nastavitvami, ki smo jih pri njihovem ustvarjanju uporabili. Upodobitev: Piskovskić Roman, Recepcija 1 | Vklop palete 2 | Dodajanje obstoječih objektov v paleto 3 | Dodajanje novih objektov v paleto Na zaslonu jo prikažemo z izbiro v meniju Window/Palet- Najpreprosteje dodamo v paleto neki že obstoječi objekt Medtem ko nastavljamo parametre za neki nov objekt, ga tes/Favorites. Po prikazu jo lahko prosto prestavljamo po iz trenutnega projekta. Izberemo npr. zid in v paleti z izbiro imamo možnost poimenovati in shraniti med priljubljene zaslonu, še najboljše pa je, če jo „prilepimo“ ob Navigator ikone trikotnika na vrhu prikažemo meni, v katerem nato tudi v oknu z nastavitvami. Kliknemo na gumb Favorites/ ali orodjarno, da jo imamo vedno pri roki. izberemo Save current selection. V dialog vpišemo ime, Save current settings as favorite. pod katerim bomo ta zid med priljubljenimi hitro spoznali. 4| Prestavljanje objektov iz palete v projekt Ko zdaj v paleti s priljubljenimi dvakrat kliknemo na želen objekt, se vključi orodje za risanje tega objekta in že lahko vlečemo zid, vstavimo okno, vrata ... Če je pred izbiro v paleti na projektu neki objekt že izbran, njegove nastavitve z dvoklikom v paleti spremenimo. Tako lahko npr. izberemo več vrat in vsem hkrati z dvoklikom spremenimo obliko, videz, barve ... 5| Nastavitve prikaza palete Ko v orodjarni izberemo neko orodje, se nam v paleti prikažejo le tiste priljubljene, ki so istega tipa kot izbrano orodje. Če tega ne želimo in če hočemo imeti ves čas prikazane vse, spremenimo nastavitve (klik na trikotnik na paleti in izbira Favorite/Preferences). Ravno tako lahko izklopimo spremembo posameznih parametrov na objektih pri dvokliku (višina, nadstropje, plast ...). 6| Zapis in nalaganje palete Tako organizirane priljubljene seveda lahko shranimo v datoteko in jo pozneje uporabimo pri novih projektih. Poleg tega, da nam močno pospeši projektiranje, jo lahko delimo tudi s sodelavci in tako sčasoma izdelamo hišne standarde, katerih se je preprosto držati. maj 53 solidworks tnt roman satošek visoki tisk na valj v drugo Končni izdelek je enak, kot je bil v številki 85 – to je izdelava visokega tiska na valj. Tokrat bomo izdelali model s pomočjo površin. Površine so pogosto tiste, ki nam odprejo pot do cilja. Zato sta še posebno pomembna poznavanje površin in njihova pretvorba v ali iz solidov. 1 | Z aktivacijo ukaza Surface-Extrude (Insert/Surfa- 2 | Naslednji korak je izdelava zunanje površine črk. Tokrat 3 | Sledi ponovitev korakov iz TNT-ja v številki 85 (2., 4. in ce/Extrude) začnemo površinsko modeliranje. Izberemo bomo uporabili ukaz Surface-Offset (Insert/Surface/ 5.), le da tokrat na novi risalni ravnini izdelamo še Offset ravnino, na katero postavimo risalno površine, in narišemo Offset). S številčno vrednostjo podamo višino visokega obrisa. Za osnovno črtovje izberemo prej izdelan obris (z krog s premerom 100 mm. Podamo še dolžino valja in tiska. desnim gumbom potrdimo eno črto in v novem oknu iz- tako dobimo plašč. beremo Select Chain). Izbrani črti naredimo vzporednico navznoter. Velikost odmika je odvisna od želenega kota. Postopek ponovimo za vse črte. Da nas plašča ne motita pri obrisovanju, ju lahko izključimo – naredimo nevidna. 54 maj 4 | Tudi ta korak je podoben korakoma 7 in 8 v 85. šte- 5 | Tako narejene površine povežemo s Surface-Loft (In- 6 | Izbiranje nam lahko povzroča tudi težave. Da si olaj-vilki Klika. Razlika je le v načinu projiciranja obrisa na plašč sert/Surface/Loft). Pri tem pazimo na pravilno postavlje- šamo delo, izbrišemo zunanji plašč valja. To naredimo, če valja (Scribe). Pozorni smo le, da projiciramo večji obris ni točki linije povezave med obema površinama. uporabimo ukaz Delete (Insert/Face/Delete) in potrdi-na notranji plašč in manjši obris na zunanjega. Postopek mo možnost Delete. ponovimo za vse črte. 7 | Če ponovimo postopek v koraku 5, vidimo, da je zdaj 8 | Še enkrat uporabimo ukaz Delete in izbrišemo vse 9 | Če si zdaj ogledamo drevesno strukturo, opazimo, da izbira površine veliko lažja. površine črk na notranjem plašču valja. imamo devet površin. A naša želja je izdelava solida. Zato bomo vse površine združili v eno. 10 | Željo iz prejšnjega koraka uresničimo z ukazom Knit 11 | Ostane nam le še dodajanje debeline (volumna) 12 | Za konec pa je treba povedati, da obstaja še ena (Insert/Surface/Knit). Izberemo vse površine v drevesni ustvarjeni površini. Pri tem si pomagamo z ukazom zanimiva možnost. V koraku 3 izpustimo ukaz Offset. strukturi in poženemo ukaz. Thicken (Insert/Boss/Base/Thicken). Poleg površine je Namesto tega isti obris projicirajmo na notranji in zunanji treba določiti še smer in debelino. V drevesni strukturi se plašč. Potem sledimo vsem korakom, na dobljenem solidu izdelek iz površine prelevi v solid. pa uporabimo ukaz Draft. S tem lahko nekoliko preproste- je dobimo želen kot visokega tiska. maj 55 07 photoshop tnt matic kos digitalno ozadje Tokrat si bomo ogledali, kako lahko s pomočjo Photoshopa naredimo digitalno ozadje, primerno za spletno stran, ali ozadje vašega namizja. 1 | Odpremo novi dokument želene velikosti s črno barvo 2 | Postopek ponovimo še trikrat, dokler ne dobimo po- 3 | Odpremo meni Filter/Artistic/Plastic Wrap in nasta-za ozadje. Prek menija Filter/Render/Lens Flare doda- dobne slike. vimo, kot kaže slika. mo prvo luč. 56 maj 4 | Spremenimo v črno-belo s pomočjo zasičenosti: Ima-ge/Adjust/Desaturate. 5 | Naše ozadje je že videti zanimivo, vendar ga bomo še malo spremenili. S pomočjo orodja Color Balance (Image/Adjustments/Color Balance) lahko spremenimo barvo temnim, srednjim in svetlim tonom. Nastavimo, kot kažejo slike. 6 | ... 7 | ... 8 | Podoben, vendar hitrejši in preprostejši način spremi- 9 | Naša slika je končana. Seveda pa jo lahko še dodatno njanja barve pa je prek orodja Hue/Saturate. Namesto 5., obdelamo, dodamo dodaten filter ali spremenimo barvo 6. in 7. koraka lahko po 4. koraku odpremo orodje Image/ ... Po želji. Adjustments/Hue Saturation in sliko preprosto pobarvamo. Nastavimo na želeno barvo ali kot kaže slika. lsoURKW coreldraw tnt matic kos pajkec ... Danes si bomo ogledali, kako z nekaj preprostimi koraki narišemo drobnega pajka. 1 | S pomočjo orodja Ellipse narišemo dva kroga, enega 2 | Kliknemo na večji krog in izberemo orodje Shape. Na 3 | Odpremo meni Windows/Dockers/Shaping. Izbe-večjega in drugega manjšega. Pri risanju krogov držimo vrhu kroga se pojavi en »nod«. Kliknemo, držimo tipko Ctrl remo manjši krog in v orodju Shaping izberemo zavihek tipko Ctrl, da ohranimo proporcionalnost kroga. in povlečemo, dokler ne dobimo oblike, kot je prikazana Weld. Možnosti pustimo odkljukane, kliknemo na gumb na sliki. Weld To in ponovno kliknemo na veliki krog. Dobimo obli- ko, kot je prikazana na sliki. 4 | Dvakrat kliknemo na naš objekt, da dobimo točke za 5 | Ponovno kliknemo na naš objekt, izberemo zgornjo 6 | Ponovno odpremo meni Shaping. Novi objekt pusti-vrtenje. Izberemo eno, držimo tipko Ctrl in vrtimo tako dol- sredinsko točko, povlečemo malenkost proti dnu, klikne- mo označen, v orodju Shaping izberemo orodje Trim (mo-go, dokler objekt ni pokonci. mo desni gumb miške (da objekt podvojimo) in spustimo. žnosti pustimo odkljukane), kliknemo gumb Trim in nato še na prejšnji (prvotni) objekt. Pobarvamo s črno barvo in osnovni pajkec je končan. Če želimo, lahko osnovnega pajkca podvojimo, malenkost raztegnemo v višino in skrčimo v dolžino ter tako naredimo dodaten par nog. 58 maj OHRANITE PREDNOST V majskem Monitorju preberite: PRENOSNIKI, mmJ^**** ODPORNI NA »POLIVANJE« IN PADCE Z MIZE Tekočina (voda, kava, čaj...) in padci... V Monitorjevem laboratoriju smo preizkusili dva velika sovražnika prenosnikov, vse skupaj pa posneli na filmski trak - Monitor TV! Na priloženem DVDju. PREDVAJALNIKI DIVX Popoln pregled in preizkus: video predvajalniki DVD z možnostjo predvajanja datotek Divx. - ORODJA ZA NAROČANJE FOTOGRAFIJ ARMADILLO RUN IZKUSNA1GRA: 3 GB NAJRAZtilGNEJSIHPROGRÄr . NAMEN SKA NAPRAVA VM WAR E OponBSD GRAFIČNE TABLICE Majhne in priročne - ne le za resne oblikovalce, tudi za doma ali pa jih ponudimo v rabo otrokom. In še: Playstation 3 proti Xbox 360 • Najboljši Symbian programi za vaš telefon • Grafični programi v Linuxu • Foto knjige Na DVDju pa prvi del tako velikega filma, da ga je moral Tarantino posneti v dveh delih - KILL BILL I. HTrP://WWW.MONITOR.SI E^Naldl.sl " .^ AfWE «i« OFUTURAMEDIA ^¦v.- fit Ä> ^'^ j»*V^„ Il L >; ti ' >%>¦>. - -----¦ « - V [Mjjgdalena, 9. mednarodni festival kreativne komunikacije 17.- 19. maj 2007, Maribor, Slovenija www.magda1e na.o rg |Rok za prijavo del: 27. april(ni`ja prijavnina za dela, prijavljena do 16. aprila)