KAKŠEN NAJ BO
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA
PROGRAMA RAZVOJA KS
V aprilu in delno v maju je treba glede na 2. in 18. člen zakona o temeljih sistema družbenega načrtovanja sprejeti samoupravni spora-zum, s katerim se delovni ljudje in občani v kiajevni skupnosti na eni strani in organbacije združenega dela, druge samoupravne organiza-cije in skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in krajevna konferenca SZDL na drugi strani dogovorijo, kako bodo zagotovili skladen srednjeročni razvoj krajevne skupnosti.
Samoupravni sporazum mora določati skupne cilje za obdobje 1976-1980, temeljne elemente sporazumevanja kot skupne interese udeležencev sporazuma in obveznosti pri izpolnjevanju srednjeroč-nega programa kiajevne skupnosti. V mislim imam posamezne kia-jevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge z območja KS in občinske SIS, ki v svojih programih načrtujejo za posamezne krajevne skupnosti oziroma smo se na koordinaciji v marcu tako dogovorili.
Temeljni cilji srednjeročnega razvoja ozlroma programa so vsi tisti, ki o dpbili potrditev na zborih delovnih ljudi in občanov in ki so na koordinaciji dobili J?zeleno luč" z zagotovitvijo finančnih sredstev ;r uvrstitve v občinski srednjeročni načrt. Izvzete so dejavnosti, k; ih bo krajevna skupnost lahko saraa financirala ter se zato vsekakor vpišejo med temeljne ciljc z navedbo lastnih finančnih sredstev. Zato bomo v samoupravni sporazum napisali: razširitev materialne osnove in drugih možnosti za dvig drožbenega standaida in vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdiavstva, kulture, telesne kulture, komunalne dejavnosti, trgoyine;graditev družbenega centra, aktiviza-cija krajanov za delo v krajevni samoupravi, sodelovanje in tesnejša povezava združenega dela in KS, varstvo naravnega okolja iH., skratka zapisali bomo vse skupne cilje, ki jih moramo doseči v n petletnetn obdobju in smo jili delno razčistili tudi s tozdi iz obm< ja KS.
Kot temeljni elementi sporazumevanja med podpisniki samouprav-nega spoiazuma bodo navcdcna določila o vlogi in odgovornosti sveta krajevne skupnosti kot nosilca izvjanja srednjeročnega programa ter vloga krajevne konference SZDL, ki bo z javnimi razpravarni in drugimi oblikami političnega dala podpirala in usmeijala izvajanje srednjeročnega piograma razvoja KS. SZDL bo mobilizator, da v srednjeročnem obdobju dosežemo 10-odstotno aktivno vključitev krajanov v krajevni samoupravi po ustavnih načelih. Nadalje bomo opredetili zavezanost vseh samoupravnili interesnih skupnosti v občini, ki glede na dejavnost kot nosilci v svojih srednjeročnih programih zagotavljajo potrebna finančna sredstva. Njihovi programi, kax smo ugotovili na zadnji koordinaciji, pa morajo še tako pokrivati dejavnost v občini, oziroma konkretno posamezne krajevne skup-nosti. Naj omenim komunalno interesno skupnost, ki sicer 5e ni ustanovljena, bo pa imela pomembno vlogo pri reševanju komunalne infiastrukture v občini, oziioma v krajevnih skupnostih. Samo-upravna stanovanjska skupnost bo morala kot nosilec giadnje stano-vanja oz. novih sosesk narediti program giadnje družbenih centrov v KS, ker edina ni bila prisotna na koordinaciji. Organizacije zdiuže-nega dela in druge se zavezujcjo, da bodo vsako leto prispevak v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanja in upo-rabe sredstev za KS - določeno vsoto za vsakega zaposlenega delavca po kiaju bivališča. Seveda bodo predhodnO vsako leto posebej obravnavali program dela tiste krajevne skupnosti in ga lahko dopol-njevali s svojimi pripombami.
Kot tretje bomo v samoupravni sporazum navedli še obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednjeročnega programa KS. Zavze-mati se bomo morali, da s polno odgovornostjo usklajujemo in sprejemamo letne progiame srednjeročnega razvoja. Po potrebi jih bomo dopolnjevali in bo lahko vsak podpisnik pobudnik za more-bitne spremembe. Seveda moramo navesti v samoupravni sporazum tudi sankcije, če posamezni udeleženci krSjo sprejeta določila. Najbolj piav bo, če uporabimo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume. Samouptavni sporazum bo začel seveda veljati po podpissu udeležencev. Kot osnutek smo ga dolžni dati v javno razpiavo tako krajanom kot delovnim ljudem v TOZD in drugim, da se prck njih sporazum potrdi, razširi, spremeni in hkrati dosežemo začetno informiianost vseh podpisnikov.
Ob koncu bi ponovno načel staio temo, to je zdiuževanje sredstev KS in solidamostno prelivanje, ozirima določitev prioritetnih nalog, kar naj bi izvedli prek zbora KS pri občinski skupščini in ob koncu sprejeli konkrctni samoupravni sporazum. Tudi to nalogo bi namieč morali izpeljati še v fazi dogovarjanja in sprejemanja srednjeročnih programov razvoja KS. Občinska konferenca SZDL je že napravila prvi korak, zato so sedaj na potezi sveti kiajevnih skupnosti skupaj z obema delegacijama.                                              LEOPOLD KOS