LUI M kort »il •kogal|u4otv*. D*l»v-ci M opr«vli«ni 4o vMg» kar produdruo. Thio p»p«r la ëovoto4 to th* InltrMia of tho working oUm. Work-•r« ar« ontttlod to all what lk«v producá. BmwUm imoUmmi wit", D*o I i«av. •»»*« M cbim«o [II aa4«r íiii(üm|I«m*I m»r«fc kd in», Off ici: 4001 W. 31. Str.. Cb¡ci|i, DelaVci vseh dežela, združite se! PAZITE! Štev. (No.) 332. Chicago« III., 20. |anuar|a (January) 1914. na Stovilko v oklop*|u ki m nahaja polog va-šogo ntalova. prllopllo-nogaopo4a|all na ovitku. Ako (dtJd) |o itovilka t odo | vam o prihodn|o Sto vilko nsftog* lioto po točo naročnina. Prosi -mo. ponovilo |o tako). Leto (Vol.) IX. Bratje, zdrnžite se! Konferenca xa zdruienje napred nih jsdnot. BRJTSKI KANONI UBILI STA VKO V JUŽNI AFRIKI Včeraj, dne ltf. jsu. se je otvolita v naši sredi konferenca zastopnikov alovenakih naprednih pod-poruiih jednot z iiaiuenoin, «la položi temelj združenju teh jednot v eno telo. V konferenci ho zastopane jednote: Slovenska narodna podporna jednota. Slovenska svobodomiselna podporna zveza, Slovanska delavska podporna »veza. društvo sv. Barbare in Avstrijsko IMMlpomo društvo v Kanassu. Zastopnikov, ki* reprezentirajo o-menjene organizacije, je z gl. odborom S. N. P. J čez dvajset. To konferenco smemo smatrati, da je eden najvažnejših korakov, kar jih je bilo storjenih do danes na polju nanreduega društvenega življenje med slovenskim delsvst-voro v Ameriki. Toliko Imlj zgodovinski pa bo ta korak, če konferenca izvrši to, vsled česar je bila sklicana. Znano je, da je S. N. P. J. sklenila na svoji zadnji konvenciji pozvati vse bratsk« podporne organizacije, da v januarju 1914 pošljejo svoje za stopnike na skupno konferenco, Kolikor je verjeti poročilom kapitalističnih listov, je iiritska| armada v Južni Afriki zadušila generalni štrajk organiziranega delavstva v Transvaalu, Orange -Free State in v Cape of Good llope, ki se je pričel pred dese-l tirni dnevi. V stavko je stopilo čez stotisoč organiziranih delavcev in takoj se je dvignilo proti njim vse, kar je v službi kapitalistov. Proglašeno je bilo vojno stanje in bajoneti ter kanoni sedaj slavijo krvavo zmago. Ubitih in ranjenih je bilo na stotine št rajkarjev. Voditelji stavke so bili otlmali prve dni aretirani in obtoženi "veleizdajeV neki linijski dvorani v Johauuesburgu se je zabarikadiralo večje število delavcev in odbijalo z orožjem na pat l a joče vojaške čete. Delavci so se branili skoro celi dan, a ko so vojaki pripeljali kanon in ga namerili na dvorano z grožnjo, da bodo. poslopje iu delavce notri razbili v prah, so se zadnji podali. Iz Cape Towua poročajo z dne 17. t. m., da so vsi štrajkarji raz-pršcui in šiloma vrnjeni na delo ali pa zaprti po vojaških taboriščih. Glasom teh poročil so britske oblasti baje zasledile 4 4 delavsko 37 štrajkarjev obtoženih. Komedija veleporote v bakrenem okrožju. Moyer tudi med obtoženimi. Vsi so "krivi zarote", ker so organizirali un!|o! Kongres na delu za preiskavo. Kongresnlk McDonald toži v zvezni zbornici, da ustavne pravice v Mlcb. ne ekslstlra|o več. Rudarji vodijo bo| naprej. na kateri bi se predložili iu pre.. „ v , . , trena 1 i nami za kompletno zdru- *aroto' namm\ delavske ienje. Odzvale ho se gori omsnje- °;«am3UllcVe1 ;trmf • t i ;Aiglaviti britsko vlado v južni A-nc organizacije m prvi korak je * . , » i . friki in ustanoviti «lelavsko re- ** ° publiko. Sedanji štrajk da je bil Namen teh naših vrstic ni. da bi n<.fcaka predpriprava tega giba zastopnikom te važne konference nja priporočali ali sugestirali to ali «ono glede združitve; ne. ker to ni potrebno. Prepričani smo namreč. «la možje, ki so se včeraj se-ntaii v naši uredi, dobro vedo, kamera je pravu pot do vsp*ha; , tam je moč. Sedaj je na vas »tari konfneionizem kot državno ležeče, da to idejo vresničite. Do- vero, katera predpisuje "svobo dnimM Kitajcem, da morajo častiti staregs Konfucija, ki je živel pred tri tisoč leti, kot bogs. No kler kspitslistična država v splošnem odreka podporo za bolezni, poškodbe in smrtne ponesrečbe, ( . dokler nimamo socialnega zava- v» revdlucija je neizogibna. rovanja zoper bolezen, starost in --- smrt. tako dolgo so nam potreb- Premično slike o grozotah v Mi ne podporne organizacije. Nobe nega rszlogs pa ni. da bi se mi delavci morali cepiti po petih ali šestih organizacijah, ki imajo brez malega ista načela in isti namen. Čss zahteva, da se združimo, kar naa je po večini enih misli in enega prepričanjs in da delamo skupno. Pozdravljeni bratje! Naprej! za eno ssmo in mogočno napredno chiganu V gledslišču "Kmpire" tis vo glu Msdison in Union St. v Chi-csgi se prestsvljsjo premične slike, ki pokszujejo prizore iz stav-karskega okrožja v Miehiganu. Glavni prizor je dve milji dolga vrsta štrajkarjev in njih prijateljev nosečih male krste umorjenih otrok ns božični večer. Predsts-vo teh v srce segajočih slik ims "O VIIU OTIIIV 4M ...»^VVIIU IIW,I| V\(W,> - organizacijo, ki bo v ponos alo- r Wr-*r? V?\pr*Uo* of venskemu delavstvu v Ameriki! BOJI V MKKSIKI Diktator Huerts je 13. t. m. izrisi svoj ursdni dekret, s ksterim naznanja, da njegova vlada ne bo več plačevsls obresti niti od obveznic niti od inozemskih sli do-insčib dolgov. S tem je Huerta naznanil svetu, ds je njegovs via-da bsnkrot. Carranza. vodja re-belov, se počasi pomiče s svojimi armadami proti Meksico City. V bitki pri Ojinagi je baje padel znani bivši uporniški vodja, a zs-dnje esse Jluertin pristaš Pascsl Orozeo, ksteri je bil eden izmed sedmerih generslov fcderslne sr-msde. Orozcp je po bitki izginil popolnoma in domneva se, da js mrtev. 4419 meksikanskih begunov, vojakov in civilistov, ki so ušli pred rebeli iz Ojinage čez re Miners in čisti dobiček predstav je nsmenjen fitrajkarjem. Vdelež-ba v gledališču je bila ves zadnji teden velikanska. Upati je, da se bodo slike predstsvljsle tudi v rsznih gledališčih na zspsdni strsni Chicsge, kjer bodo imeli priliko videti jih tudi slovenski delavci. Sadovi svobodomiselne vzgoje se zrcalijo najjasneje iz tehle zaključkov, ki jih izrsžsjo eni pri-stani svobodomiselnosti v svojem glasilu: človek, ki dela v organizaciji, za organizacijo — to je za kolektivnost, je individualist; tisti pa, ki dela vedno in povsod le za svoj žep in ki ni odgovoren za svoje delo živemu krstu ns svetu, — je pa po njih mnonju posnemanja vreden — socislist. Ksj.naj Se . ..........# navedemo v dokaz, da so ts zns ko Ki ó Grande" v' Presidio, Tezss.l nienjs svobodomiseljne vzgoje ne Calumet, Mich,, 15. jan. — Sla vini veleporota v lloughtonu, katera sestoji iz rudniških bossov, članov z.loglusne meščanske zveze in McNaughtonovega šoferja, je danes obelodanilo obtožbo proti štrsjksrjem, katero je skovala tekom zadnjih treh tednov. Obtoženih je M štrajkarjev odnosno organizatorjev in odbornikov W. F. of M. in sicer so obtoženi — čujte iu strmite! — 44groznega zločina", namreč da so se prvič "za rotili proti rudniškim družbam s tem, da bi odvrnili delavce (ske-bc!) od dela"; drugič, da so se 44 zarotili, da bi preprečili i m por-tirane delavce (skebe!) od dela" in tretjič so se "zarotili, da skrajšajo pravic«* (!) delavcev (ske-bov!)". Ali ni za počit! Take krvavo smešne komedije še ni odigrala nobena veleporota v Ameriki. Kdini 44zločin", katerega so delavci obdolžcni, je ts, «la so organizirali unijo. Čudno, «la niso vsi rudarji obtoženi zato, ker so se predrznili iti na štrajk! Prav ima soiling Berger iz Milwaukee, kateri pravi, da dotična postava, na koje podlagi je izrečena ta naravnost škandalozna obtožnica, je ntara že sedem sto let in najbrž so io uveljavili indijanski glavarji še preden je beli človek stopil na ameriško zemljo. Med obtoženem! 37 štrajkarji ho vsi tajniki krajevnih ttnij in brez malega vsi organizatorji. Med hrvatskimi štrajkarji so obtoženi: Kulich, Jos. Gasparlf, Louis Sodar, Tom Strizič in Jan ko Terzič, član eksekutive W. F of M. Med slovenskimi štrsjkarji je obtožen le Valentin Kral, znani dopisnik našega lista. Ostali so Finci in Italijani. Is med eksekutive so obtoženi Moyer, predsednik; Mahoncv, podpreji zločin za božično katastrofo v italijanski dvorsni — ta zločin je veleporota do danes popolnoma prezrla, pač pa je hitela s fabriksei-jo zločinov naprsm štrsjksrjem! Porota se izgovarja, da ne more dobiti prič, ki bi videle napad na Moyerja! Great Scott! Na stotine ljudi je spremljalo Moycra, ko so ga vlekli poldrugo miljo daleč po cesti malone pri belem dnevu —* a sedaj pa pravijo, da ni nihče tega videl! Ali se je McDonald lagal, ko je v zvezni zbornici trdil, da v Copper Country ustavne vlado ni vcČf »e nshsjs sedaj v Msrfi, Tez., v taborišču zvezne srmsde, ksmor «o jih poslsli ns povelje iz Wssh-ingtons. Med beguni je 1067 vsrna za mednarodno orgsniiirs* no socialistično gibanje t Socializem pozna samo eno domovino — svet. Senator A »hu nt goTori. Washington, D. C. — Senstor Ash rust je 12. t. m. predložil v senatni zbornici resolucijo za pre-isksvo v okrožju michiganskih bakrokopov in če želi nižja zbornica storiti isti korak, lahko se pridruži senatu in vpelje skupno kongresno preiskavo. Ashurstova resolucija, katera je po svoji o-stri vsebini naperjeni proti lastnikom rudnikov povzročila veliko senzacijo v ''zbornici, podpisuje strogo preiskavo stavke name, rudniških «Iružb iu sodišč v Miehiganu. Preiskati se mora cela zgodovina runikov od začetka pa «lo dane», kako so se organizirale rudniške družbe, kako so prišle do posestva bakrenih žil, kake razmere so vladale ine«l družbami in nnlarji ves čas, koliko so družbe nsredile dobička itd. Dalje da-i obstoji jicolisža dandanes, «lali ho bili kršeni poštni, priseljniSkl iu drugi zvezni zakoni; dali obstoji korupcija me«! družbami in Hodišči itd. V vtenieljevauju svoje resoluciji« je Ashurst kvotiral kongrešnika McDonalds iz Calumcta, kateri je izjavil, «la v bakrenem o-krožju Michigana ne «>hst«>ji Več ustavna vlada. Proti resoluciji sta govorila «Iva senatorja To\vnsen«l iz Michigana in ljodgc iz Massachusetts. Resolucija je bila izročena odseku za delo in izobrazbo in pri«lg na glasovanje š«' te dni. "Rudarji opravljajo živinsko de * W," pravi Palmar. Walter B. Palmer, kateri j«' po naročilu tajnika za «lelo preiska-val p«)ložaj v Miehiganu, je zadnji teden objavil nekatere stvari iz. svojega poročila,ki jih je tajnik Wilson izpustil v svojem sploš-nera poročilu. Palmer j«* iznašel: 1. M ¡ličarji so bili pijani in v pijanosti so se klatili oboroženi po ulicah; 2. i in po rt i ran i oboroženi depu-tiji so povzročili uajveČ nasilja; 3. Mnogi rudniki s«i brez varnostnih naprav, sanitarnosti in brez pitne v«kI«' za rmlarje; 4. rudarji, ki so postavili svoje hiš«' na najetem zemljišču Calumet in Cecla Co., izgube lastninske pravice od hiš če so o«lpuščcni «si dela ali <"e puste delo v rudnikih; 5. delavci, ki opravljajo tram-«•rsko delo v rudnikih, opravljajo živinsko delo, katero jih tako iwlela, da nis«i v par letih za nobeno rabo več. POROČILO socaliztičnega komiteja o stavki v Miehiganu. Komitej socialistične strank«1 cbstsječ iz so«lrugov V. C. Ber-gerja, Seymour Stedmaiia in Ch. K. Kussclla, kateri je imel po sklepu eksekutive preiskati situacijo v bakrenem okrožju, je zadnji tinlen izdal svoje poročilo, iz ks-terega povzemamo sl«Mleče: 4'Štrajk bi bil ricpotrebeu, če bi rudniške «Iružb«* količkaj človeško poatopale z «lelsvci. lV^j so torej izval«' družbe, ki s«»daj nosijo vso odgovornost za strašne posledice istega. Milica je bila nepotrebna. Storila je mnogo ško«le, a nič dobrega. Pijani privatni stražniki oboroženi s strelnim orožjem so pa naravnost demountrirali. - da so največje in najnevarnejše zlo, ki je moglo priti nad stavkovno o-k rož je. Guverner miehiganski je imel moč in priliko, da bi bil lahko končal loonflikt. ako bi bil hotel. Priznanje unrje je še edini zid, ki deli štrajkarj* in družbe. Zahteva po priznanju unije je tako zmer-(Nsdsljevanjc na fi strani v 1. koloni.) VULKAN USMRTIL 200 JAPONCEV Nenadni izbruh ognjenika Sa-kurašima na otoku Sakura, Japonska, je zsdnji teden yničil 200 življenj in zasul z ognjeno lavo o-krog 3500 hiš na otoku ter v bližnjem 'mestu Kagošims. Ostali prebivalci ho s«« rešili v divjem t>e-gu na bližnje obrežje. Bljuvanje ognjenika je sledilo silnim potresom,ki so se ponavljali par dni po-prej. Vladni vremenski opazovalce v Kagušimi je 15. t. m. izvršil japonski samomor 44bara . kiri" (prerezaI si je trebuh), ker so ga prijeli, zakaj ni pravočasno ob-v«*stil ljudi na prihajajo«*© katastrofo. IZVOR BOGASTVA. Bogastvo se deli v dve vrsti: priro«lno iu ustvarjeno. Prvo preskrbi priroda sama, «Irugo pa list vari «lelavcc. Prirodno bogastvo, nedotaknjeno po «lelavcu, je brt»z koristi za človeštvo. Prirotlno bogastvo j«* mrtvo, dokl«*r se ga ne dotakne magična roka delavca. Premog n. pr. je prirodno bogastvo, to«la brez vrednosti, je «lo-kler ni izkopan, spravljen na površje in spremenjen v toploto ali gorivo. Za proizvajanje bogastva so po-trebni faktorji: surovine, kt<»re preskrbi priro«la, orwlje in indi-vidualno (posamezno) «lelo. Čimbolj«» je orodje.in čimbolj je organizirana sila proizvajalcev tem hitrejše in bolj «lovršeno se spreminjajo surovine v razne predmete za porabo in v zabav^ Človeka. Surovine kot del prirode bi moral«» biti brez vprašanja splošna lastnina človeštva. Vsaka teorija ali nauk, ki z.ag«»varja privatno lastništvo prirodnih surovin, da sme ena «»neba, več oseb ali razred ljudi posredovati iste, je m^lemo-kratičen in krivičen. Orodje, stro ji iu «»stala sredstva za proizvajanje so skupni produkt vsega človeštva. Vsak iznajditclj, u«V-njak, učitelj iti delavec izvrSi nekaj. Vsak finančnik in pospeševa-t« lj trgovine pri^pmorc k izpolni, t vi proizvajalnih sredstev. Vsled t ««ga bi morala vsa sredstvs za proizvajanje obče rabnih dobrin— «ircnlje, mašine itd. —po vsi pra-i vici biti lastnina vseh proizvajalcev. Kdor poseduje niašino in tvornico, poseduje tudi produkt. Produkt surov ali dovršen je pa kapital. Delo, industrialno in individualno ustvarja iz surovin rabno bogastvo. Delavci torej ustvarjajo vse. Za svoje delo pa dobe delavci le majhen del svojega produkta v obliki mezde ali plače. Ostali del produkta, kar se imenuje nad-vrednost, pridrži lastnik mašin, tvornice itd. in ta del pomaga zgrinjati kapital, kateri vzdržuje kapitaliste. Kapitalist ne proizvaja ni«".esar. On jc lahko organizator kapitala, pošlovo«lja. ravnatelj podjetja, a-li karsibodi in kot tak lahko povzdiguje vrednost kapitala. Toda kot lastnik proizvajalnih sredstev ne proizvaja niiVsar. Ako bi bilo lastništvo proizvajalnih sredstev v rokah občine ali države namesto v rokah kapitalista, .vplivalo bi vse drugače na produktivno silo istih. Predvsem: izginil bi profit; vsak «lelavcc bi dobil od skupnega produkta kar produci-ra s svojim delom; izginili bi rsz-redni boji kakoršni se danes pojavljajo me«l delavci in kapitali sti. Vsi bi bili proizvajalci in vsi lastniki kapitala, bogastva In to je, kar v glavnem zahte vajo socialisti. Socializem pomeni skupno lastništvo surovim in pro izvajalnih ter distributivnih sred stev. Bogastvo, prirodno in ustvarjeno, naj uživajo tisti, ki ga pre obraznjejo in ustvarjajo. Mali Jones v zaporu. Trinidad, Colo., 13. jau. — Ko mo miličarji prvič izgnali mater Jones iz tega mesta, obljubila je, «la se povrne in držala je bese-do. Prišla je včeraj, toda čim so vojaški komaiulantjc zvedeli za njen prihod, bila je aretirana in zaprta v neko bolnišnico, kjer se nahaja še danes. Mati Jones je zaprta 4'mcommunicado", to se pravi, «la j«> ue *me nihče videti in ona ne sme govofai z nikomur raz«'ii še hoče pozvati o«lvctnika. Odgovornost za to ba«irsko ravnanja s sivoglaso zenico, katera je posvetila svoja stara leta boju za pravice preinogarjev in rudarjev, je prevzel guverner Am-mons. D«'jal jc guverner: "Mrs. Mary Jon«'s bo zaprta incommuui-cado tako «lolgo dokler se ne zaveže, da ne pri«lc več v ta kraj dokler bo trajal štrajk. Država Colorado plačuje $5000 dnevno za vzdrževanje re«la v st«vkarskem okrožju in jaz ne maram, da bi bili ti izdatki zastonj. Dejstvo, da je M rs. Jones ženska in še stara žena, jc ne opravičuje, da bi smela hujskati štrajkarje k nasilnostim. V vsakem drugem kraju lahko govori tako, «la ji glava odpade, ako hoče, totla ne med štrajkarji.'' Te bcse«le guvernerja so najlepše spričevalo njegovega hlapčon-stva napram baronom premoga. l)«»jstvo, «la s«» guverner boji ene stare ženice in da z njegovim dovoljenjem država plačuje pet tisočakov vsak dan za najete morilce, ki imajo na ljubo lastnikom premoga ubijati premoga rje iu ščititi skebe, dokazuje, da v Coloradu so kapitalisti edini vladarji iu da jc .vsaka ustavna vla-ako, za katero je sam odgovoren. Čeprav bi Astor hotel, bi ne mogel biti socialist, ker to mu branijo njegovi gospodarski interesi. Astor se je tudi rodil kot sin milionarja, torej ne ve, kaj je beda, kaj je kruti boj za obsta nek. Da bi pa Astorja ali druge milionarje vabili v stranko le radi denarja, potem je boljše, ds je Astor toliko milionov milj proč od sbeialistiene stranke kolikor nMionov dolarjev poseduje. K vragu njegovi krvavi dolarji! NOTA. n. n .A' — •v- ^ Jugosl. socialistični klub št. I in društvo Franci ako Ferrer, št. 131 S. N'. p. J. v Chicsgi, priredi ta ob priliki konference za zdru žen je napmlnih jednot in zvez, v torek «Ine 20. jan. t. 1. prijateljski sestanek v dvorani Frank Soukupu, vogal Avcrs Ave. in 26te ceste. • Začetek ob H. uri zvečer. Pro gram animiran. Vstop pr«ist. Tozad. Odbor. Kapitalistični listi in agent je po rasnih mestih trobijo v «vit, da je itrajk rudarjev v Copper Country, Michigan, končan. To je lai! 8000 tisoč rudarjev je še vedno na štrajku Rudniške druž be razširjajo to laž, ker ne mo-rejo dobiti niti tkebov več. Ravno to velja za premogsriko okrožje v Coloradu. Ne v Detroit, Mich.! Zapeljiva vest, da je tamotnji milionar Ford rvišal plačo na minium $5.00 in da potrebuje še 4000 delavoev za svoje tovarne, nima najmanjše ga pomena za delavce zunaj De troita. V Detroitu samem je ns tisoče ljudi brez dela in še ti ne bodo vsi zaposleni. Wau*aukae, Wii. Cenj. urednik Proletarca: — lz vseh krajev ae čitajo dopt-■i. le is tega kraja te ni bilo dopisa. Zato sem se namenil poslati v javnost par vrstic. Ameriški Slovenci morda ne vedo, da je tukaj slovenska far-marska naselbina, o kateri bi radi čuli kaj več. Z delom gre pri nas zelo slabo. in človek bi imel smrten greh, če bi koga vabil sem-kaj za delom. Naš zaslužek je tako pičel, da komaj zadostuje za majnujnejše. Pa tudi z našimi farmami gre zelo počaai naprej in sploh ne vemo kdaj pridemo do tistega srečnega blagostanja, ka-kersnega nam je slikal in obljubal gospod agent M., ko nas je vabil in zvabil na farme. Gospod agent nam je obljuboval krave, stroje, lote* in ne veni kaj še vse. Za letos morda nam obljubi še kakega osla, kose nam je že ponujal. Kajpak, tobljubi se lahko, prav lahko vse, a dati je druga reč. Vsled tega si štejem v dolžnost svariti naše rojake, naj se ne vsedajo na lepe obljube zemljiških agentov, katere ne drže. Kadar agent ponuja farmo, se njegova reklama navadno glasi: Ako hočeš kedaj kaj imeti pojdi na farme. Jaz pa pravim to le: Če se odločiš za farmo, ne pridi na farme "brez denarja. Če nimaš nič, ostani kar tam kjer si, bo najboljše za te in za tvojce; zakaj kdor hoče farmari-ti, mora imeti pred vsem novce za nsbavo orodja, konj, krav itd. Brez denarja se na farmi ne opravi ničesar. Kaj pomaga če imaš nekaj denarja, da takorekoč za-araš farmo, če pa potem ne moreš farmo obdelovati t In ker ne moreš farmo obdelati, je umevno, da ti tudi ne nosi, in ker ti ne nosi, ne moreš plačevati obrokov. Posledica tega pa je, da padeš v grozen dolg in si lahko navsezadnje •ob vse, kar si s teškim delom prihranil. Da ne bo kdo mislil napačno. koliko in kako se pridela na farmi, podam tu iz lastne izkušnje sledeče: Lani, 1913 sem spomladi plačal za dvajset bnšljev semenskega krompirja $6.50; oranje me je stalo $14.00. Skupaj brez mojega dela $20.50. V jeseni sem pa dobil za krompir $8.00. Iz tega sedaj lahko vsak preračuna, koliko je bilo profita. S pridelkom na farmi ni nič. zaslužek slab in tako je mizerija na celi črti. Dostikrst ni ksj djst v usta. Zemlja ssma na sebi še ni slaba in bi rodila, če bi bilo gnoja. Ali gnoja mi novi farmarji nimamo, ker nimamo konj ne krav. Zato pa tistim, ki so kupili tukaj svet ne svetujem hoditi prej semksj, dokler ne zsslužijo toliko, da izplačajo zemljo, in da imajo še toliko na roki, da se par let lahko prežive, ne da bi računali na pridelke na farmi. Vsekakor pa morajo biti tisti, ki pridejo na farme dobro podkovani, za- Ui ker pot je tu pa farmah s trnjem vea posut; zsto se v noge vbodel — * kdor ne bo obut. * Kaj briga koiupaniste, trehušaste gospode, če farmarček ubogi v noge se vbode. tvompamst si zadovoljstva roke mane — in pravi ves vesel: hoditi več ne more — bom pa farmo vzel. fte čevlje mi vzemi, da bom hodil bos; ti kupi si očala, natakni jih na nos. Konečno pozdrtvljsm vse rojake in zavedne delavce, tebi dragi Proletarec pa želim tisoč novih nsročnikov t Slovenski farmar. kor jas želim ti, ks pa drugi. — Za nas delavce je Proktarec res velikega pomena, sato bi želel, da ai ga naroči vsak slovenski delavec v Ameriki Konečno pozdravljam vse naše bojevnike, listu pa dober vspehl A. H. SPOMINI SLAVNOSTNE OTVORITVE "SLOVENSKEGA DOMA" V EOCK 8PRING8, WY0. Kar smo slovenski dela*ci v tu-kajsnem mestu in okolici že dolgo pričakovali« smo končno dosegli. Kot obišče dobri "Santa Claus" pridne otroke, ter jih obdari z raznovrstnimi darili, ravno tako je tudi letošnje Novo leto obiskalo nas tukajšne. Hlovence "vse čez", ter nam podarilo krasno poslopje, ki je zgodovinskega pomena zs nas narod. To poslopje je bilo otvorjeno itn izročeno prometu na ilan Novega leta z veliko slavnostjo. Ob eni uri popoldne se je pričela parada, s tukajšno unij-sko godbo na čelu; za to so korakala tukajšna slovenska društva po vrsti, kot so bila ustanovljena ; za teui pa še nekaj drugih, ki ho nam pomagali, da je bila parada tem vclieastnejša. Taka parada je velikega pomična za naš ka-raktar. Ljudstvo drugih narodnosti je imelo ta dan vso pozornost obrnjeno na nas, ter opazovalo naš«' šege in navade, kakor tudi naše zadržanje. Zato pa 5ast našim zavednim rodoljubom, ki so Za predsednikom je nastopil naš odvetnik, ki je skozi celo leto zvesto stal na naši strani in nam pomagal v vseh ocirifa, da dviga nad svojimi sosednimi zgradbami kot poglavar svojega okrožja, spada kot lastnina vsem tukajšuim združenim slovenskim dmištvom, oziroma je last vseh | prej dosegli svoj zaieljeni cilj. W. naseljencev slovenske narodnosti | B. Dunton. kot odvetnik nase kor-v Kock fipringsu in okolici. Nt poracije, je v angleščini pozdravil pročelju ogromnega poslopja jeizbrauo občinstvo,, ter v daljšem bil v počaat združenih društev ta- govoru razpravljal o podjetnosti le napis: "POZDRAVLJENA amerikanskih Slovencev. fcot dober poznavalec razmer, kakor tudi sloge in nesloge, je posebno poli vslil naša združena podporna društva; dasiravno posamezno HIJOVENSKA DRUŠTVA, "SLO VENSKI DOM" VAS DANES VSPREJEMA!! Če pomislimo, je bil to svečan trenotek stransko čislani rojak gospod John Koshir. Kot predsednik "Slovenskega Doma" je v svojem nagovoru pozdravljal vse navzoče; p0Ssbno ps se je zshvs- niti najmanjše razlike. Rekel je, da je narodu, ki nastopa v takej slogi zagotovljen vspeh in napre-dek v hodočm>sti. Tudi temu govorniku je ljudstvo pritrjevalo z živahnim aplavzom. Za tem govornikom je nastopil K. S. Tauchar, ki je govoril o pomenu slavnostnega dneva. Kot četrti in zadnji govornik je nastopil gosp«xl Jakob Mlakar. V svojem lepem in jedrnatem govoru je razpravljal o pomenu "Slovenskega Doma", t« Vsebine : boljše pokazal dobroznani Tone s svojim nastopom na zabavni ve- li! še vsem tistim, ki so prišli iz ki ga nazivamo narodno lastnino. naših sosednjih inest, ter nam na Kiiineli kaj pomeni ta narodni ta način pomagali do večje vde- Tooele, Utah. Dragi urednik Pnoletarea: — Najprej vas prosihi, da mi po-šiljate list na nov naslov. Preje sem bil v Puebli, Colo. in sem list čital pri mojih prijateljih. Reči moram, da sem v njem našel lepega in mnogo poučnega čtiva, in z«laj mi je postalo dolg čas po njem. Naročnino Vam pošljem v je pa mnogo. V tskem slučaju je par dneh. Z delom gre slaba, brezposelnih za delavca, če prav je vposlen še ftlshše, ker si kapitalisti miali, saj jih je dovolj znnaj. te neče* ka- razu manifest v očeh javnoati, ter pokazali. da slovenski naseljenci niso v zadnjih vrstah kulturnega razvoja. Združena slovenska društva so priredila to slavnostno parado po nekaterih glavnih ulicah našega mesta, • pod vodstvom dnevnih maršalov Frank Subic-a in Valentin Vugovicii-a, ki ata svoji nalogi izvrstno rešila. Ko se je »prevo«! poilal skozi Pilot Butte Ave., ua Butte cesto, smo zagledali Itaš z zastavami in napisom okrašeni "Slovenski Dom". Radostno so plaptolale naše zastave po zraku; v naših srcih se je oglašala mogočna zavest, da to krasno poslopje, ki se ponosno ležbe in boljšega vspena. Dalje je govoril o pomenu našega "S. D.M, ter kakšno stališče isti zavzema med narodom. *n kakšno stališče bode lahko naro«! zavzemal med svojimi sosedi v bodo«"e. V svo-jem znamenitem govoru je povedal veliko lepega in koristnega, kar je vre«lno, da se v bodoče vpošteva. Ob zaključku pomembnega govora je žel viharno odobravanje, ter grom ovit i živijo klici in ploskanje je bilo jasen do- Po sitemaciji delniških druab se vstanovljajo narodna podjetja tu in tam. kar pa zelo hitro preneha biti last nannlova: Nekaj delničarjev v teku «'asa odleti, ostali pa ostanejo diktatorji stavbe, ki sicer foosi ime "nanodno", kar pa v resnici ni. V takih slučajih "Dom" v poeziji, nikakor pa ne v praksi . . . Ko je te. Mlakar zaključil svoj govor s«> se slišali klici zadovoljstva, ter vsestransko dobra vanje in ploskanje. Kot tajnik "S. D." se v imenu kaz. da se ljudstvo strinja z iz- Lv**h slovenskih dru- ntev-našim govornikom za njih prav lepo zahvalim, ter jilh vajanji prvega uradnika, oziroma predsednika naše inkorporirane nrganilacije "Slovenski Dom". trud prosim, «la nam v bodoče ob slič nih prilikah zopet pomagajo s Pozdravljeni narodni cVr peviUw društva "Prešeren" bratje povodom otvoritve vašega L^ 6 jan t , Povciarjal je. da S. D v Itoek Springs Wyo. nioraillo rojaki H,ožno (ie|ovati za Ob priliki s«, spomnite tndi "Slo- j |)arod nft |ede verakegs ali poli-vensk«^ga /av«'tisea . Vsestranski j tičnega prepričanja. Je-li navda-vspeh in slogo vam zel, vdan, vam.' ¿eni Tone delova, y Um gmiRlll za Matija Pogorelec. Ko je bil pre- -agR U8tanovitve h1ov> soc. kluhaf čitan ta brzojav, so zaorili gro- , moviti živijo klici po dvorani, i L . . ., „ _ kajti z brzojavko nas je počastil . KT° je »^opil.v ,menu | edino le Mr. M. Pogorele. Ker * ToDe POvd.rjal va.nost K. S. gosp. Pogorelca osebno ponam in D' ^»^^o. Med drug,m je kolikor je meni znano, je še ved- °meDiI' da ,maJ0 V8a sl(>ven8k» no "ledik in frej", ga tem potom prav vljudmo vabim, da nas v kratkem obišče, ter poskusi kako bi šlo kaj s plesom v našej novi dvorani. Ob zaključku tega ooročila se še enkrat vsem skupaj prav lepo zahvalim za razne darove in zvesto sodelovanje pri "S. D.", ka kor tudi za ogromno vdeležbo po-vmlom slavnostne otvoritve. V splošnem se je vdeležil te slav-nosti ves slovenski nsrod našega mesta. Bodimo torej v bodočnosti, še bolj složni kot smo do sed.j bili; MÉirfcâé Delavčeva vsakdanja tlaka. društva seje v svojem lastnem «lomu. Pozabil pa je omeniti "iz-vzeraši so o. kluba", katerega se je izključilo od te pravice — se-v«'«la radi političnega preprtfanja — kljub temu, da je precej članov pri omenjenem klubu, kateri so ob enem tudi člani K. S. D. — K«lo j^, temu Največ pripomogel, lahko Tone sam najboljše odgovori. Čudno se nam le zdi. da je naš narod še tako slep, da sploh uva-žuje kričanje človeka, kateri še sam ne ve. kaj da je in kai hoče. ' Kako je taH narodni velikan spuščal svojo jezico napram rdečim, in odboru K. S. D., ker je zadnje dalo prostora rdečkarjem v svrho javnega shoda, brez njegovega glasovanji. Obljubil nam je, da pride v, K. S. D. na dan shoda in razžene shod. Ko je pa prišel «'as, se je'le premajhen čutil in — ostal je doma. — Ako misli Tone, da zamore K. S. D. z odpovedjo proatorov za seje kluba zadrževati naš napredek,- sc jako moti. Slovenci smo imeli v Pittsburghu društva, veselice, predstave, shode in drugo, predno je K. S. D. stal in ako danes propade, bo napredek ravno tako mogoč, ( lani soc. zveze smo vedno pripravljeni podpirati ta-kozvane ljudske narodne naprave, a K. S. D. v Pittsburghu ne moremo smatrati za tako, temveč za zasebni "business house". Kajti pri njih imajo privilegij le posa mezniki, ne pa slovenski narod, — celo članstvo hale nima enake pravice. — Tvoj os stop na 7tb»v7ii večer je bil drugače "ali ritfht", samo v bodoče se tudi ravnaj po tem, ako hočeš biti v resnici znaeajen. G. I. P. naj si pa zapomni, da ima soc. klub v bodoče svoje seje v Poljski hali, na Plummer Str.,-štev. 4514, kamor pošljite tiste po licaje, katerim je bilo žal, da niso pravočasno zvedeli o našem zadnjem shodu. Dobijo nas tam v polnem številu 8. febr. t. 1. in od tlej naprej dvakrat v mesecu. A» F. of L. se trudi delavstvo tukajšnjih jeklaren organizirati. V to svrho je bil sklican javen shod v K. S. D. na 57. cesti. Predsednik Fatilovsky je govoril v angleškem in poljskem jeziku, organizator I. P. Lnterancik pa v hrvaščini. Obisk bi bil lahko boljši, a zanimanje navzočih je kazalo, da s£ bode potrudil vsak posamezen poslušalec privesti katerega sodelovalca s seboj na prihodnji shod, kateri se vrši dne 25. jan. popoldne. Tudi slovenskim delavcem bi ne Škodilo, da se malo bolj zanimajo za organizovanje. Soc. pozdrav zavednemu delavstvu ! B. Novak. --- advkktisrmknt SLOV. DELAVSKA liaiAwwvijMt« dM IS. SV«MU i mu«. PODPORNA ZVEZA lntM*»«riMM IS apriU v Mt>l TWb. Sedet: Coiaemauflli, Pm. GLAVNI U&ADNUU: Predsednik: F KAN PAVLOVÜlC, bo* 705, Conemaugh, Pa podpredsedniki JOlilP ZORKO, b. F- D. », bo» »l|a, Weet N»wt.», Pa. Tajnik ALOJZU BAVDEK, bo* 187, Coaaaiaagh, Pa. Pomo.ni tajnik: IVAN PROSTOB, boa liO, Laport, Pa. Blagajnik- JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair At«., Clevelaad, Ohio Po mota i blagajaik: JOSIP MABINClO. 553« E. SO 8t., Clevelaa d, Ohia. ZAUPNIK: ANPKE.I VIDHIH, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZOBN1KI: VILJEM HI TT K K, 1. nadzornik, Look box 57, Conemaugh, Pa. PBAN TOM A tlC, t. nadioraik, Gary, Ind., Toleston, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÄE, 3. nad*., 1 Craib «t., Numrey Hiß,' N. S. Pittsburg, Pa. ono/vrv t er i. box 86. POBOTNIK1: IVAN OORAEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40» Okio Street, Johnstown, ALJOZIJ KABUNGER, 3. porotnik, Oirard, Kansas, K. F. D. VBHOVNIZDBAVNIK. F. J. Kara, M. D., 6202 St. Clair Are., Cleveland, Okie. POMOtNI ODBOK. Dremelj Joief, box 275, Conemaugh, Pa. Gačnih Ivan, K. F. D. 3, box 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, box 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Kupert Jakob, box 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Joknstown, Pa. Delegatje za idruitveni sestanek dae 14 januarja 1914. Viljem Sitar, box 57, Conemaugh, Pa. tteboij Ivan, Giencoe, Ohio. Stefan Zabrie, box 227, Garrett, Pa. Birk Zofija, 6029 Glass ave.; Cleveland, Ohio. Uradno glasilo: PBOLETAREC. Cenjena druitva, oziroma ajih uradniki, so uljudno proleni, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj •e poiilja glasom pravil, edino potom Poitiiih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakatnic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajaika kake pomanjkljivosti, raj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. LETNA SEJA SKUPNEGA GLAVNE OA ODBOBA 8. D. P. Z. DNE 8. JANUARJA 1914. Preds. Frank Pavlovčič otvori sejo ob 9.30 «lop. Navzoči: Kr. Pavlovčič, J os. Zorko, Al. Bavdek, Jo». Žele, J os. Marinčič, And. Vidrieh. Vil. Hitter, Frank Tomaži«; in Jack Kocjan. Vsled nenavzočega zapisnikarja br. John Prostorja je začasno izvoljen br. And. Vidrieh. Hledi čitanje zapisnika prejine seje gl. in pom. odbora, isti ne «prejme kot čitaa. Brat I. nadz. V. Sitter poroča o pre gledovanju knjig in računov. Pro-» najdeno v pravilnem redu, ter se vratna jo do ceata, razvidno je da je imela Zveza v zadnjim tretletju dohodkov $16,905.63, izdatkov pa $11,441.69; gotovine koncem leta 1913 je čistega v blagajni S. D. P. Z. $22,726.02, nadalje dolgujejo draitva ie na asesmentu za mesec december sledeča: it. 10, 15, 31, 61, 67, 71 in 72. (NatančnejAe poslovanje bode razvidno iz računa priobče-nega v glasilu 4' Proletarec " v eni prihodnjih izdajah.) Prečita jo se računi zaupnika S. D. P. Z., kateri se pronajdejo pravilni (glej v prih priobč. računu.) Preide se na zadevo glede zapuačine mladoletne Milke Trojar, ki se nahaja v stari domovini, mnti iste je postavila Jeroba (Varuha) ob enem je poslano pooblastilo po Avstro Ogrskem konzulatu v Pittsburgh, denar mladoletne je naložen v Mestni hranilnici Ljubljanski vsota 1237 kron, katere hranilna knjiiiea aaj se odda Jerobu. Sklene se, da ae hranilna knjižica odpoilja na okrajao sodišče v Illirsko Bistrico potom konzulata. Bipt tajnik poroča o prejetju darov od članov S. i). P. Z. za Atrajkarje v Colorado in Mickigan. Za Colorado darovali: Ivan Kaker, Milwaukee. Win... $3.00 Htefan Kopiva. nabral pri dr. it. 70 ..................... dr. it. 34 nabral tajnik........ dr. At. 30 nabral tajnik........ dr. it. 75, nabrali Frank Indof in Ant. Boltie ............. dr. At. 32, nabral tajnik........ dr. it. 13, nabral tajnik........ dr. it. 47, nabral tajnik....... dr. At. 54, nabral tajaik..........18.00 dr. it. 40. iz blagajne.......... 5.00 . 3.50 . 5.05 . 5.00 .26.90 . 5.00 . 4.10 . 6.25 Skupaj ..................$61.80 Ta denar se odpoilje na druitva, katera so prizadeta vsled Atrajka v Co lorado, razdeljeno po članstvu, denar se pošlje tajnikom, obvestilo o vsoti pa blag. Za Mir h. Atrajkarje darovali: dr. At. 59, nabral tajnik........$11.40 dr. At. 69, darovalo.......'..... 5.25 dr. At. 13, darovalo............ 4.05 Skupaj...................$20.70 Ta vsota se poilje na upravo "Pro-letarca" v opombo za Atrajkarje slovanske narodnosti v Michigan. Br. tajnik poroča, da je ena stara pisalna miza za aedaj odveč v gl. uradu, sklene se, da ae Ista proda istemu, kateri za njo največ ponudi. Br. Fr. Pavlovčič ponudi za isto $5.00, za ka tero ceno se mu ista končno prepusti. Br. tajnik poroča glede preselitve gl. bts<1» in povdarja, da mu je bilo nemo-ifoče dobiti primeren prostor za urad, za sedaj se je /.ačusno v prostore br. Vil. Hitter ja. kateri pa ne bode mogel dolga časa prostora dajati v najem, ker bode istega rabil za svojo trgoviao. Sklene »e, da se izvoli za to potrebni odbor, kateri naj ima ualogo proizve deti /a primeren prostor, preskrbo pre vzameta sobrata Fr. Pavlovčič in Vil. Hitter na ceuo se smeta ozirati do in ne več kot $15.00 mesečno, v slučaju dražjega najema morata o tem poročati na prihodnji seji gl. odbora, pre-dno se za istega pogodita. Brat preds. zaključi dopoldansko se jo ob 12.15 pop. Nadaljevanje ob 1.30 popoldan. Preide se na posvetovanje glede Združitev Slov. podpornih organizacij. Sklene se, da se napravi mali načrt, katerega se ponatisne v zapisniku ob enem se da vsakemu delegatu, ki za stopajo S. D. P. Z. na sestanku v Chi cagi, po en iztis, kateri naj jim služi za navodilo oziroma pripomoček v nji ho vem deln. Isti se glasi: 1. S. D. P. Z. je voljna ustopiti v združenje pod pogoji, hi bodejo najbolj primerni za vse organizacije ko ao voljne se združiti. 2. Krajevna društva združenih organizacij se imajo zjediniti v eno sa mo društvo v naselbini, v velikih naselbinah po okrajih (kolikov mogoče po možnosti.) 3. Razredi naj se uvedejo za smrt nino po lestvici kakor določa zakon in sicer za vsoto $100.00, $250.00, $500.00, $1000.00 (ako se uvidi potrebno do $2000.00). Bol. podpora naj se uvede poljubno in airer dnevno $1.00, $2.00, $3.00 in ne več kot $4.00, k tomu pri meren asesment v bolniAki sklad. 4. Bivči člani, ki so bili izobčeni iz teh organizacij za kako dokazano jim hudodelstvo, ne morejo zopet postati člani Združene organizacije. 5. Priporoča se samo centralni gla vni urad nikakor pa ne lokalnih ura dov za posamezne države, vsako dru ifcvc-v catelbiai, mera poslovati ra ravnost z glavnim uradom. 6. Blagajnik skupne organizacije naj ima svoj urad v glavnem uradu. 7. Delegate za prihodnjo konvencijo se imajo voliti iz vsake naselbiae kjer se društva združijo ter da Atejijo 100 članov 1 delegata, nadalje nad vsakih 500 članov več, jjo enega, društva v na-selbinach, kjer n eštejejo nad 100 članov, zamorejo voliti delegata s sporazumom društva v bljižni naselbini. 8. Sestanek delegatov in gl. odborov naj določi čas in mesta za prihodnjo konvencijo, ter iato nnj da na' splošno gla«ovngje vsemu članstvu organizacij, katere se prijavijo za združenje. 9. Glavni odbor S. D. P. Z. želi, da bi bil sedež glavnega stana bodoče or-ganizacife Cleveland, Ohio. Ime: Hlo vanska .Tednota Združenih Društev. 10. Na sestanku naj se napravi na črt za pravila in poslovanje po znkonu. 11. Bolniško nadzorstvo naj se ure di tako, da vsaki nadzornik ki nadzo ruje bolnike, ima svojo dolžnost strogo točno in vestno za izvrševati. 12. Kandidatov n anovo, kateri so prekoračili 45 leto svoje starosti, se istih naj ne sprejema. 13. Člani, ki odpotujejo v staro do movino, ter izostane nad 6 mesecev, se ima isti podvreči zdravniški pre iskavi. 14. Ženski spol enakopraven. 15. Bolniška podpora aaj ae omeji do gotovega čaaa. 16. Priporoča se iastai dom, kjer ae bode nahajal gl. atan. 17. Glasilo lastuo (Slov. Nar. Podp. Jedaote) isto uaj bode v naprednem »ocija II stične tu duhu pisano, ako motno Jlst povečati v dnevnik, katerega uaj ae obdržuje z upravnim fondom- 18. Delegati abraai ua sestanku naj izvolijo odbor za predpripravo ia u-vedbo poslovanja. 19. Vse točke, katere delegati zbo rujoči ua sestanku sprejmejo, uaj se dajo na splošno glasovanje. Brat tajnik poroča o izidu aplosuega glasovanja glede prejiuega blag. John Pajka, kateri ni še do sedaj povrnil stroškov Zvezi, ki so nastali po nje govi krivdi o priliki pregledovanju knjig ua konvenciji v Clevelaadu svo to $26o.OO, katero se glasi sledeče: Točka 1. — Da se Pajk izobči, in se sodnijsko (KMtopauje proti njemu opu •ti.......................119 glasov Točka 2. — Da se od Pajka iztirja znesek $265.00 sedajlskim potom in je lahko še «lan Zveze........46« glasov Točka 3. — Da se od Pajka iztirja znesek «o.ltt jiskim potom i u se ga oh enem /.a vedno izobči i/ Zve .......................H76 glasov Skupaj je toraj glasovalo 1461 «Ia uov. Nadzornik br. Vilj. Hitter poroča, »ta »e je informiral pri odvetniku glede terjatve tožbenim potom proti J« Pike tu; za svoto $260.00 odvetnik mu je poro«'-a I da je natančno pregledla v zemljiškim ura.Hi na okrajnem so«!išču (Countv Court) iu se prepričal, da J oh u Pike niti Pajk ui nik jer tik n ji ¿eu, da bi kaj lastoval, bodisi v sem-lišč u uli poslopji j ter «ia je gotov, «ia on (Pajk) ne laatuje ničesar, vsled tega j«- tožba proti njemu oteikočcua (o rc*»ici te izjave j«1 sodnjisko potrdilo interesentom ua razpolago). Kr. Vilj. Hitter je utiienju, da se naj za sedaj tožba opusti, Ishko pa se toži tudi v poznejši dobi ako bi kdaj kaj lastoval. Navzoči u/amejo to izjavo na znanje ter ae ob enem ta ukrep odobri. Brat tajnik predloži protest dr. Pla minski Kaj št. 3.*». Omenjeno društvo protestira proti ukrepu glav. odbora (v resnici proti ukrepu zadnje konveu c i je.), glede splošnega glasovanja za terjatev proti John Piketu, fiosuema se iz besedila v protestu katero se gla si: da celo druitvo protestira proti gl ooru H. D. P. Z., «'-eš da isti ni imel 1 pravice glasovnic razposlati (ne samo pravire pač pa dolžnost. Op. zapisnikarja I. Zelo sumljivo je «Ia je celo «lruštvo, toje vsi elani društva prote stiralo, kar daje gl. o«tboru opravičeno sutunjo da nekateri člani dr. Planinski Raj št. 35. so o«lločno proti temu, da bi John Pike plačal vsoto $263.00, ki jo je dolžan Zvezi povrniti. Vsled tega glavni odbor S. D. P. Z. opozarja člane dr. Plaminski Raj št. 35, da kot dobri člani' imajo gledati za v prid pravico in poštenost celokupne organi zacije, niknkor pa ne za osebno dobro bit nekaterih koristolovcev na Akotlo organizacije. Brat tajnik pre«lloži zadevo sosestre Marije Tomažič, članice dr. At. 61. Skle ne se, da se izplača stroške za opera cijo, ko hitro je predložen zaprisežen račnn. Brati Jo«rr Zele in Fr. Tomažič se opravičita glede nujnih za pravilih. Brat tajni kpredloži zadevo br. Fr. Moran, čla ua dr. št. 44 pmeu,jeneiuu se uakaže bol. podpora. Brat tajnik predloži zadevo br. Bla ža Heller, člana dr. št. 44. temu *o-bratu je bila utrgana podpora vsled nepravilnega poslovanja s tem. o«latkov o«I društva, katero je razpuščeuo vsled štrajka se skleno, da - se po«lpora nakaže. Brat tajnik predloži zadevo sestre Marije Bačnik, članice «Ir. št. 62. omenjena jč bila pomotoma susf»eudirana bila pa .je v ravno istem času bolnim javljena, dr. tajnica priznava pomoto vsled tega se bol. podpora uakaže na o«lgavornost dr. tajnice o«lnosno društveni odbor. Brat tajnik predloži zadevo br. Pran-ka Bajt, člana dr. št. 44. zadeva je i-sta kot sobr. Heller, ker se ne more za sedaj dobiti nataučnejših podatkov od društva katero .je razpuščeno vsled štrajka se sklene «la se podpora nakaže. Brat tajnik predloži ¿apdpora pridržana vsled zatožbe da se ne ravna |>o pra-Yilik, ker se je ¡»a ua predzadnji seji gl. o«lbora sklenilo da Ako društvo bol. po«lporo odobri kar se je zgodilo, se ji podpora nakaže. Prelo-veuiakega »v obadom iaelaega p* v akt* ga dr uit. v a "Prešeren" in podpora od aoeialiKtičnega kluba at. 61 v Spiringfield, 111. zagotovljeno. »mo ai gmotnega kakor tudi ruoralienega vapeba aveali. Priredba bo torej vsestranska. Predata vi jata bode naroden karakter, razredno zavednost, dobrodelen značaj in združevalen princip. Za to priredbo smo si preskrbeli največjo in najlepši "Hallo" v mestu: 4kNew eagle 11« II " in pevakio društvo Prešeren iz Springfielda bo nam blagohotno aapelo nekoliko slovenskim ubranih in primernih pesmi. Obejiem bo tudi preskrbljeno za izborno godbo za ples. I>a bode preskrbljeno tudi za želodec, se razuiue saiuo ob ae •t po šohtih le po tri do ¿tiri fate ng teden; zaslužek je pa bolj slabe sorte. V takih čeaih ae torej ne more misliti na prihranke. Poročati imam žak*tno vest. Pred dobrimi šeetimi meseci se je tukaj pri Santa Fe Coal Companiji v šohtu štev. 11. poincsrečil Martin Oplotnik, zlomil ai je krii. Odpravili ao ga v bolnišnico, kjer ao ga operirali, toda pomagalo ni vae nič, pa tudi poetrežba je bila v bolnici alaba. Za bo ao ga podali na njegov dom, kjer mu je atreg-!a njegova dobra ¿ena. Toda poškodbe so bile take. da je v straš nih bolečinah umrl na starega, leta večer. Ranjki je bil žrtev kapitalistične požrešnosti. Čez tri dni smo ranjcega pokopali in pogreba so se vdeležila vsa tri društva h katerim je ranjki spadal. Pogreb se je vršil po kat. obredu. Pokojnik je bit «30 let star. ocenjen iu zapušča vdovo in tri brate, v stari domovini pa več bra-Naj v miru po- bi. Poleg gori navedenega smelo pričakujemo, da ae te prireditve tov in stariše. vsi zavedni Slovenci' v mestu in čiva! iz okolice, kot tndi drugi Slovani j morem si kaj, da bi pri tej gotovo udeleže, osobito, ker še priliki ne izrekel nekaj o pogrebu, take združene veselice in v tako pogreba so se vdeliili neke čud-prepotrebni značaj še ni bilo tu- ne vrste ljudje/ ki ao bih v uni-kai prirejene. formah in vihteli brrtke sablje. Toraj rojaki! Na »videnje v To je bilo drušivo kat. jednote. v New Kagle Halli dne 31. januar- Mislil sem, da gremo na Golgato ja t. I. ob pol osmi uri zvečer, da Kiezna. Č» si revež, pa ^ delaš, te-daj te iinenujeja vagabunda, oči-1 ta jo ti, da nirzii delo in te zapro. ] Če j>a nočeš biti vagabuud in zahtevaš rabila preden je treba »pravijat i vs4o to masinerijo v tir. Odpraviti vzroke zločina je vaineje nego li kainovati hudodelstvo. Hreaposel-noat pa je vir grehov; brczposel-i**t je nevarna proletarcem, katere (Kigrabi, pa tudi družbi, v ka-teri živi prolctariat. Hoj proti brezposelnosti »pada med najvažnejše družabne naloge. l*rav sedaj je čas, da «e apotn-nijo vai deli družb«' na to nalogo, kajti gOHpodaraka kriza je dobila katastrofalen obseg in brc/posel-nest narašča od dne do dne. TTpan ja avstrijskega finančnega vodje barona Kngla, da se kmalu zbolj-ša gospodarski položaj, ker ho končane balkanske vojne, je o-Ktalo prazno. Vedno več tovarn ne zapira, «vedno vee delavcev prihaja na cesto. In zima je, najukrut-nejii čas! Nevarnost raste, in čas ji* /a resne ukrepe. se za boljšo eksistenco. in reina !, FeJ, Mnogi delavei bi lahko imeli malo več v želodcu, ako bi iuieli malo več v glavah. « Kar zaslužiti delavec, to gre ka pitalistu. Ti ima* le to, kar dobi* — in ae ne vsega. SLOV. DILETANT8KI ODER V CHICAGI Slovensko telovadno društvo ' Sokol" v našem mestu je 11. t m. priredilo znano narodno igro h petjem "Deseti brat" v Narodni «Korani na Kacine Ave. Reči moramo, da j<* večin« igralcev dobro pogodila značaje v igri in da je bila predstav» v splošnem zelo dobra. Krjavelj je delal vso čast Jurčičevemu junaku humorja in če že moramo pohvaliti Krjavlja, ne smemo po/.ahiti .na njegovo kozo, katera se je obnašala na odru več kot po kozje, kakor da je dre sirana nalašč za ta posel. Tudi "deseti brat" bi ne mogel boljše igrati kakor je. Petje je bilo tudi dobro; seenrija lepa in skrbno izbrana. Slovenski diletantski oder v Chieagi vsekakor napredu je: . I Vdeležba je bila naravnost za dovoljiva; dvorana in galerija je bila zasedena do ktaja. Rekli Nino, da naši diletantje napredujejo, ne moremo pa tega reči o na šetn občinstvu, kateremu so igre namenjene. Nekateri ljudje mislijo, da bi takoj dobili sinolo na hlače, če bi se vsedli, namesto da drsajo in skačejo v ozadju seiupa-tja. Nekatere ženske bi se tudi lahko zapomnile, da otročji jok in stok ni nobena zaieljena godba za gledalce ob času, ko se vrši predstava. Največja napaka pa j<-vsikdar biLa in je še danes — kajenje med predstavo. Ce ze ne moremo zabraniti skakanja iu hoje v ozadju dvorane in če že ne moremo dopovedati spoštovanim mamieam. da je boljše, če otroci ostanejo doma, zabranitno pa lahko, da se moški 'vzdrže kajenja v dvorani med dramatičnimi pred-stavami. Tobačni klim. katerega se navadno naberejo debeli oblaki čim se odpre dvorana za naše prireditve, je zelo škodljiv za igralce in zlasti za pevce. Kako moremo zahtevati od igralcev, da govore na glas #4 ucvcev, da pojejo s čistim glasom, ko se pa navadno takoj duš«'' v dimu čim stopijo na oder? Tobačni dim tudi omeji glas. tako da ni že v sredi dvorane, dobro slišati, kaj s«« govori na o BELEŽKE Švajger & Luka Co. pise, da so naši dopisniki s bakrenem okrožju "postopam, ki poka.jatm od gostilne do gostilne in kradejo poštenje drugim in da niso še nikdar dalali v rudnikih.." »Stavkarjiv kaj je vaš odgovor? Kadar uatn biviU notarski Skric iz Ribnice—ta, ta pozna delavske razmere! — dokaže samo eno laž v poročilih od naših dopisnikov iz bakrenega okrožja glede stavke, potem bomo govorili z njim kot z gentlcmanom, kljub temu. da jo njegovo gen*lemanstvo že davno odnesel pes na repu. Do tedaj je (»a on kakor v očeh štraj-karjev. tako tudi v naših očeh na vadna propalica v službi magnata MeNaughtona. ki' iztresa izrodke svojih alkoholikih možgan proti vsim poštenim delavcem, borečim Saj smo znali! Kapitalisti so svojega bratca Forda v Detroitu krstili za socialista, češ da le socialistom more priti kaj takega na misel, kakor je Fordu, kateri hoče razdeliti mini svoje delavce deset milionov dolarjev od letnega dobička. Ford je delil z delavci leta in leta in sicer suh konce je bil delavcem, dočim j«» debelega obdržal zase. Na ta način je Ford prišel do milionov, zato pa lahko daje sedaj malo večje deleže, da-siravno debeli konec še vodno njemu ostane. Ampak on je še tako daleč od socializma, kakor je da leč od zemlje do nebes. Socializem zahteva skupno last kapitala in popolno družabno vrednost izdelanega produkta. Fo^d priznava, da delavei ustvarijo kapitalistom večji del dobička. zato da jim gre ta deL Kuj pa če bi Ford nekega dne spoznal, da delavci ustvarijo ves dobiček? Kaj bo tedaj storil? Ali bo dal delavcem ves dobiček? , tTpton Sinclair, znani pisatelj povesti "Jnngle". je objavil odprto pismo miHonarju Astorju, v katerem je zadnjega povabil, da naj žrtvuje nekaj svojega ogromnega premoženja v prid socialist ične propagande, ako hoče o-pravljati dobro delo. To pismo so pirobčili le socialistični listi. A sbor je v odgovor so f>a prinesli vsi listi in s kričečimi naslovi oznanili, da Astor ne mara biti socialist. IV zanesljivih poročilih divja sedaj na lialkanu tretja vojua, najstrašnejša vojna izmed vseh, katera je logično morala priti za prvimi dveini vojnami. To je vojua siromašnih ljudi z lakoto, lili-zo "pol miliona liolgarov in Turkov — |h> večini starcev, žensk iu otrok — umira gladu, umira vsled mraza, ker nimajo potrebne obleke niti strehe. To so strašne ]>o-sledice vojne, mesarskega klanja ljudi» posledice, ki slede po vsaki večji vojni. Vasi in mesta so pož-gana iu porušena, polja uničena ; ljudje namesto «la hi bili sejali in skrbeli za kruh, so s«' malone celo leto klali, in tako je padlo v obeh vojnaii okrog 400 tisoč najboljših moči, delavcev očetov in skrbnikov. Njihove družine, vdove, stare niajke iu osiroteli otroci pa nimajo se«laj kaj jesti. Vlada, za katero so s«' klali, tu«li nima nič, State in County organ...... 5e Izvanredni prispevki .......5c Skupaj ....................2fc Poleg te »vote pridejo se pravila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjiiice, ki so po 2e komad. Ko prejme tajništvo zveze pri-«topne karte iu svoto, odpošlje marke, kar iskre krešejo ko«ler se z velikansko težavo potnice njegova sto in stokrat kupljena in pro-«lana oseba. In iskre so se razletele v iskrice — in evo jih v skeb-ske.m "Glasniku"! Tiste "Iskrice" dišijo po šnopsu, zato pa ne veljajo treznim ljudem. Rekli so baroni bakra: "Mi nismo proti uniji, smo pa proti W. F. of M." Priča je bil guverner Ferris. In kakor v odmev začivkal je Švajger isto. Tnžni hlapec! Vsak tak poklon zlatemu teletu je vsekakor vreden glažek "nemške"! Tnžni hlapčon! American Federation of Labor še ni socialistična organizacija in Western Federation of Miners je del prve. Kako je potem W. F. of M. socialistična in katera druga organizacija je sploh mogoča v Copper Country? Povej nam Svajger! NEKAJ NAVODIL, KAKO ZA ČETI SOCIALISTIČNI KLUB. Ce je v Vaši naselbini poleg Vas Še četoriea zavednih delavcev. si zamorete ustanoviti socialist leni klub in ga priklopiti Jugoslovanski socialistični zvezi v Chieagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanie 5 člsnov. Dotienik, ki misli osnovati klub, Via i piše popreje tajništvu zveze, 111 N. Marktf St., Phieago. 111., in zahteva tiskovine za ustanovitev. kakor nristapne sarte, formule za mesečna poročila in en iztis pravil. Pri ustanovitvi se je ozirati na sle«leča navodila: Skliče naj se skupaj ljudi, za matere se misli, da bi postali socialisti. Ko ste zbrani, naj sklicatelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati član kluba, izpolni eno teh pristopnic, kalror se glase vprašanja. Nato se izroči karte s 50c vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli takoj odbor, in sicer tajnik, organizator in zapisnikar za eno eto, predsednik se voli pa pri vsaki seji. S tem je klub vstanov-jen. Po seji pošlje tajnik gl. tajniku zveze od vsakega člana po 20e za mesečne prispevke, kakor udi mesečno poročilo in pristopne karte. Svota 20c se deli takole: »1. odboru skupne stranke... 5c Gl. odboru zveze............5e § 4. Debato o predlogu ramo-reta voditi le dva člana, eden z», drugi (»a proti. • 5. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu «lebate. § 6. Predlagatelju je dovoljeno Vj-ure za poročilo in 10 minut za zaključni govor. § 7. Vsak drug govornik govori le dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 minut. § 8. Predlogi se sprejemajo z nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsednikov glas. § 9. Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke. § 10. Volitve se vrše potom tajnega glasovanja. § 11. Kvorum je tedaj, ako je navzočih 5 članov. § 12. Pri predavanju se lahko razvije stvarna debata, ni pa dovoljeno posegati vmes z upraša* nji ali raeklici. Dnevni red in drugo. § 1. Seje kluba sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dokler ni izvoljen predsednik. § 2. l*redsednik predseduje in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevaega reda. S 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdet-kih, pobira članarino in izdaja članom redne in izvanredne strankine marke; dalje vodi korespondenco s County. State in gl. tajnikom zveze po potrebi; hrani spise, premoženje in vodi imenik dobrih in slabih Članov; podpisuje vse uradue iistine in moro imeti vpogled v vse delo kluba. 5 4. Zapisnikar vodi zapisnik in v vsakem* wm pomaga ta j niku. § 5. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna glasila, kakor tudi za razpečavanje socialistične literature, prirejanje shodov itd., ako v to popuščajo gmotna sre. Poročilo stalnih odborov. 10. Nedovršena opravila. 11. Razno. 12. Zaključek seje. "NAŠI ZAPISKI". Kdor se hoče podučiti, kaj je so-socializem in kaj socialisti hočejo, U naj se naroči na Naše Zapiske' katera revija te odlikuje po «vo-jih originalnih in interesantnih člankih. "Naši Zapiski" so edina sloven ska znanstveno socialistična revi. ja, ter jih ureduje sodrug dr. H Tuma, odvetnik v Gorici. 'Naži Zapiski" izhajajo mesečno v obliki leposlovnega lista (ma gazin) ter stanejo za celo leto za Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Naših Zapiskov", ulica Treh KraljsT, itev. 16, Oorica, Primorsko, Austrlja. ROJAKI V MESTU IN OKOLICI! Poskusite Bernardovo Kapljico! NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. Ako živite izven Chicage, pilite po naA cenik za dobro vino in žganje, na: TAC oro IVI A DTk ELIJE 1SLAND AVENIJE, JU9« DLlIll/llIlIf (DEPT. C.) CH1CAGO, ILLINOIS. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Narodna Tiskarna Bine laland Avennc, Ckleago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" m "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni »••0»»M0Me»»ee»»»»e»»»»e«eeeeseeeeese»» m m« m i see# ! J£ADAR potrebujete društvene po-i i trebščine kot zastave, kape, re- < ^ galije, uniforme, pečata in vse drugo ! I obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., : 2711 South Mlllard Avenue. ; CHICAGO, ILL. .2 t» . » v •• ► ; Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, j ...........................................MM FOTOGRAFIJE - ■' " v- 1 * - najfinejšega dela, najaibo ienitovanjake, društvene ali družinske, vedno dobro in skuano izdeluje IVAN VČELIK, pnrl hrvatski fotografiji . ■ 1634 Blue Island Ave., med 18. la 1«. ul^ Chleago. Z vtakni tacata« »lik iaaia kritne darila. Talafsa: Csaal HM: pbqlbtarmc Mich. štrajk. (Nadaljevanje t prve »Irani.) na. pametna iu potrebna sa celo okrožje, da bi se bili operatorji gotovo udali ¿e bi bil guverner malo strožje nastopil v prilog te zahteve. Tako pa je guverner zamudil najlepšo priliko pokazati •e. da re» služI ljudstvu. Napad na Moyera diši po lin-carskem duhu in je sramota za državo Michigan. Kako ae briga "Citizens Alliance" za red in mir, je razvidno iz tega, da niti najmanj ne obialuje ta avoj ¿in, paš pa nekateri člani iste, celo glasno odobravajo to, kar ae je zgodilo s Moyerjem. Na tem me rtu tudi najstnošje obsojamo tisto časopisje, katero je zagovarjalo lincarsko drhal in katero na vse načine skuša očrniti Moyera in štrajkarje. Tekom dolgega boja so štraj-karji mani feat i ral i naravnost občudovanja vredno hladnokrvuost in disciplino miru napram neštetim izzivom naailja in nepostav-nosti od strani kapitaliatov. Mi do danes še ne pamtimo stavke v Ameriki, ki bi bila tako obsežiia in trpela tako dolgo, katera bi bila tako mirna in v mejah poštar od strani štrajkarjev. Na drugi strani so pa rudniške družbe pogazile zakone in izvršile nebno j zločinov nad delavci. Pogazile so federalni zakon proti peo-naži (prisilno delo), kar dokazujejo zaprisežene izjave žrtev. Te izjavi tvorijo dovolj podlage za nastop federalne vlade proti družbam in mi pozivamo vlado, da v tem smialu nastopi čimprej. Štiristo revnih rudarjev je bilo aretiranih večinoma brez vsakega Vzroka. Prepričani smo. da so zahteve štrajkarjev pravične in času primerne. Morda je ni delodajalue družbe «v Ameriki izven Copper County, katera bi s premislekom zavrgla tako zmerne zahteve." Narodni eksekutivni odbor strsnke je to poročilo v eekti sprejel in sklenil, da se pošlje eu iztis kongresu v Washington in po en ietis vsem socialističnim ča-sopisom v priobčitev. Preiskovalni komitej s«' je mudil v bakrenem okrožju skorsj en teden Prisostvoval Je preiakavam, ki jih je vodil gwveroer Ferns in zasledoval podatke in evidenco med štrajkarji. Sodmg Russell je v spremstvu Moyera obiskal tudi znano našo sodružico Ano Klemene, "Ivanko Orleansko calu-metskih Štrajkarjev", kakor jo nazivlje angleško delavsko easo piaje po celi Ameriki. Našel jo je doma bolno vsled prenapornega dela med štrajkarji. Sodrug Russell, kateri je eden najznamenitejših socialističnih pisateljev, je pozneje izjavil, da je Ana Klemene najčudovitejša ženska, kar jih ie še kedaj srečal. pisma štrajkarjev Caiumet, Mick., 15. jan. — Štrajk ae nadaljuje v pravem ti ru. Obiskal nas je governor države Michigam, češ da preišče luaaparije baronov bakra in "Ci-cifuj Marijance". Štrajkarji niša* od njega ničesar pričakovali vedoč, da je on na atrani baronov bakra že od začetka stavke. U-paaic pc, da se bo «a stvar v resnici zavsel edinole kongres in spravil v javnost najgrša falot siva, katera so se odigrala zAinji mesec med nami. 01. vedno bolj besni in rjove. Prsvi, da neče nobenega prijateljatva z N. V. in s Hrv. SI. in z drugimi delavstvu naklonjenimi liati. O ironija Največja sramota bi bila za na š« liste če bi se imeli brstiti : najstandaložnejšo časnikarsko cunjo, kar se jih je še kedsj ti-«kalo v našem jeziku. Ako bi se delavci bratili z 01-, potem bi «e bratili tudi s baroni bakra, kateri nas že leta in leta tlačijo, najbolj pa sedsj, ko zahtevamo naše pra vioe. Mi štrajkarji in naši naj bi bili prijatelji 01., kateri je moralno kriv. da so nas tepli, 1 pirali in streljali? Kdo je moral no odgovoren za okrOg 80 človeš kih žrtev? Ali ni tudi 01., ksteri je vedno pisaril in pisari proti nam štrsjkarjem in priporočs «kebstvo ? Mi nsj bi bili prijs telji lista, kateri stoji na strani car j* Mc Naugbtona in njegove tolovajske bande obstoječe iz domačih in importiranih barab? Mi naj bi bili prijatelji pandnrjs Klopčiča, kateri nosi podkev in revolver in kateri se vozi z nju-jorakimi barabami, , ki »o prišle sem, da nas ubijsjo? Nikdsr! Delavci v širorn Amerike, dol z listi, ki nasprotujejo nam delavcem in delavskim pravicam! Ca-1 ume tak i karjet je eden teh. . Ne moremo si kaj, da se ne bi zopet dotaknili sivolasega starčka dr. Krtače, kateri v jetičnem skebskem listu odgovarja dopisniku "Proletarea", imenuje ga lažuika in zraven napada tudi druge dopisovalce-štrajkarje. Dr. Krtača taji, da bi kedaj paoval pandurja Klopčiča, toda laže ae prav po katoliško. Slišali smo ga na lastna ušesa. Dalje pravi, da ni felital pri C. & H. za pod-kovo in revolver. Zopet se lsže. Sam je pravil vpričo več ljudi, da ga niso marali za pandurja. ker je prestar. Nato je preklel kom panijo in vpil: "Zdaj bom pa jaz njim pokapd, kaj je štrajk!" Nato ae je obrnil k bratu Junkotu. kateri je sedel z dvema drugima itrajkarjema pri mizi, in ga prosil, da mu naj pomaga 'vstopiti v unijo. Dr. Krtača! Ali bote še tajili da «ni res? Nadalje pravi Krtača, da je aedaj pristopil k izobraženi stranki "Cieifuj Mari-janei". Ni pa povedal, kako ga je ta "izobražena stranka'' po častila, ko je marčal dne 11, decembra v Calumet u in sieer v o spred ju. Rekli so mu: "What you got in here, go back to your crowd where you belong!" To pomeni, da kaj on dela v ospredju med bossi, trgovci, popi in višješolci, da naj gre nazaj med domače in importirane raztrgane skebe kamor spada. Nato je Krtača jezno vprašal: "Who more smart, you or me?" in stopil iz vrste ter koraka! nazaj proti b. ulici. Tam ga srečata štraj-karja Pargan in Laiuut. ki sta ga malo prej videla v vrsti "izobražencev".* Pargan ga ogovori: "Hello, mister! Kaj nečete več inarčat ?" Dr. Krtača pa poln jada ¿akriči: "Bedake sem pustil; bedake sem srečal. Se eno mi reci, pa te bom s tem opilil po glavi?" Iu iz žena je potegnil neko stvar krogli podobno, katero je imel zavito v robcu. Torej to je tista izobrazba, ki jo je Krtača dobil cd slavue Cieifuj Marijane* V paradah deatsstatori i a jo za iHmtavo in mir —- v žepih pa nosijo kamen zavit v robcu. Ne-uniestno ae nam vkli. da bi se še iaj več pečali s sivolasim starčkom, kateri nam ne more čisto nič pomagati, a še manj škoditi, toda zapisali smo to, da zveedo ti-aučeri čitatelji "Proletarea", da je resnica, kar je prvič poročal dopisnik. Sedsj ps hočemo našim bratom delavcem v Minnesoti «poročiti izid glavinega zborovanja najstarejšega in najbolj skehskega društva med Slovenci v Ameriki —• društva sv. Jožefa S. H. Z. v Cs-umetu. Večina zmaga povsod. Ker je pri tem društvu večina akebov, so izvolili v odbor in za delegate najbolj zabite skebe. Vedsednikom in delegstom je lil izvoljen John Oaz voda. brat Jos. Oazvode. kateri je eden prvih posegel za revolver in kateri je iyi železniški poni a ji oddal tri strele na štrajksrje. ko so se isti mirno vrsčsli domov. Drugi predsednik in deleft ie Ksrl Je-rsls. To je tinti skeb* katerega društvo nv,-Barbare št. 31 iikljn čilo, iz svoje «rede radi «kebetvsJ fozneje se je pritožil ns konvenci jo. ki «eje vršila v Pittsburgh*, to da ko je predsednik konvencije prečita! njegovo pritožim, zavpili so delegatje: "Skeb, qkeb. skeb! Nima prostors v naši sredi." Do bil na je prostor dr. sv. Jožefa in celo delegatom je izvoljen, dasi ne zna niti »vojega imena pravil-mo zapisati. Tretji delegat je Jos. Kočevar (Prmejdnš!\ kater pa prekaša prva dva, kar se zste-lebanoati tiče". Tako zabitega čk> veka menda ni v celem Calumetu Svojega imena ne zna zapisati ni ti številk ne poana. Tudi tega je društvo sv. Barbare izključilo radi skebstva. Ko so bile volitve končane in namesto, da bi skebski delegatje zahvalili svojim skebskim članom, da so jih izvolili, je pa izvoljeni predsedni poz vsi zadnje, da nsj novoizvo Ijenim zakričijo trikrst: Slava lil bratci skelVje so ponižno zavpi li: "Slava, slava, alsvs«" Zs poč t! Pred volitvami je skeb Jerala «overil takole: "Olejte da ne bote volili "junijon" mo že. Mi smo delane.' ml morajg dej lat. Ce pa izvolimo junijake delegate, ne bomo amejli de j lat. Well, kaj at mialite delegatje drugih društev, ki ste protestirali proti skebu gl. tsjniku John D. Puiheku? Ali niso gori omenjeni "fsjn" delegstje? Upamo, da Vam bo lahko z njimi obračunati, kadar se snidete na kouvenciji meseca msrca. Četrti delegst je pa znani delavski izdajalec M. F. Kobe, kateri je bil svoječasno u-pravnik Gl. Tukaj mu pravijo Zotti. Ta trlica ni delala že nad osem let v rudnikih, ali zdaj, ko je štrajk, je ps delal tri ali štiri dni. Ko so boaaje zvedeli, da je on dober delavski lškarjot, so ga nastavili za "all around" vohurna med štrajkarji. Obljubili so mu isto plačo kakor če bi delal v rudniku. Hodil je na naše shode še preden smo znali, da je kompa-nijski vohun. , Ob času. ko so importirani ubijalci najbolj divjali proti nam. je rekel znani nas organizator kii član ekseekuti-ve Janko Terzič na nekem shodu, da vsakdo se ima pravico braniti če je napaden brez vzroka. Zakon govori, da v «lučaju nevarnosti ie vsak človek ^pravičen, da se postavi v bran s fizično močjo če drugo ne pomaga. Tako je govoril Janko Terzič in omenjena katoliška propalica je šel in ovadil Terziea, da nam rekel, da naj zadenemo puške na rame iu streljani! . Prioeljal je celo dve priči, ki pa nista mogli tako svedoči-ti kakor je Kobe zatožil, i>sč pa st povedali resnico kakor je govo- in slišali bote besede; To vam je plačilo za vaše izdajstvo! Pozdrav vsem štrajkarjem in ostalim zavednim delavcem. Ti "Proletarec" pa krepko naprej! Št raj kur. Greenland, Mick., 7. jan — Ko amo po pardnevueiu zasledovanju dobili v roke calumetski "Glas nik", opazili smo, da se je zopet oglaail "stari naročnik" od tukaj z dne 29, dec. m. 1., dasiravno ga ni bilo v Greenlandu na omenjeni dan. temveč je bil v Calumetu. Njegov dopis se je torej koval v Calumetu. najbrž v Muksovi pisarni, tako da tli bilo treba od iste ga plačati imštnine. ali pa v " Rempetanu" v skebski hiši, kjer se je "stari naročnik" in unijski dopisnik iz Greenlanda mudil o praznikih. "Stari naročnik" — kakor se sam imenuje — pravi, da bije boj že pet mesecev, a prinesel da mu ni ničesar. Kadi verjamemo, da ns i« ni njegov boj prinesel posebnega dobička in mu tudi ne bo razen sovraštva ne samo od Joži-ča in Petriča, temveč od vsega zavednega delavstva. Zavedni delavci ne le sovražijo take "bojevnike", pač pa jih tudi cdstranijo iz svoje srede, tako da več nimajo pristopa v nobeno društvo poštenih ljudi. "Staremu naročniku Glasnika" se je to že zgodilo pri naši organizaciji kmalu potem, ko se je začel štrajk. Ravno zato pa zdaj bije boj, ne proti kapitalistom, temveč proti organizaciji, ril naš .lanko. Propalico Kobeta kateri je prisegel, da ji ne bo na so poslali domov, če« da naj pri ' H.,roteii č« ostane Man ali n.-. jM»lje druge priče, ki Iv do potr- dile to, kar je on zatožil. Suhi grintavec pa še dane« takih prič iu iskal jih bo menda do sodnjv ga ilo m i ličar je V. oboroženih barab iz New Yorka in importiranTh skebov iz Chicage. ki «o naravno vsi "od zunaj", bi bil štrajk končan. v dveh tednih. Mi ne zamerimo guvernerju, da poteče : drugim Novim letom in prihod njič bomo anali, kako voliti, kakor vemo «edaj, da je var proti nam. 8. t. m. se je povrni! naš predsednik Moyer v bakreno okrožje. Na postaji v Hancockn nas je čs kalo na stotine štrajkarjev, ki smo ga «prejeli. Spremili smo Moyera nazaj v tisti hotel, kjer so pa dvanajst dni poprej obstre lili, pretepli in odgnali iz tega kraja. Pozneje je govoril na shodu v Ilancocku in tisoče štrsjkar jev je bilo navzcČih. Včeraj smo tinli ¿imeli veliki shod in govorili no v raznih jezikih. Mi smo nsv v duše n i za štrajk rsvno tako ka kpr prvi dan. Skebje, sramujte ae svoje neznačajnoati, bojazljivo sti in grdega izdajalstva! Msr sikdo med vsmi bo pri delu pohabljen in poškodovan, ali za ske be ni miloščine med poštenimi de lavci. Vlačili ne boft okrog po lishljeni* zaničevani in prezirani a i »v b.H i iskmkv i Avstr. Slovensko ustanovijim u. juuvirs ua.. Bol. Pod. Društvi lakarparirta« M. l«bn«irS v Srtavi Iumi Sedež: Frontenac, Umu». GLAVNI URADNIKI t Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minoral, Kana. Podpreds.: JOHN GORSEK, Box ?11, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHf» CERNE, Box 4, breezy Bill. Mulberry. Ksi.^ Blagajnik: FRANK STARClC.Box 245.. Mulberry. Ken* Zspisniksr: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38. Froiitense Ras« . NADZORNIKI: P0NOKAC JURÖE, Box 357, W. Mineral, Kaas MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontense, Kana ANTON KOTZMAN, Frontsnac, Kana. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA LETINA, Box 23, Franklin, Kana. Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. FRANK KRAJSEL, Box 108. Frontenac, Kans. Sprejemna prist o j bins od 16. do 40. leta znaša $1.50. Vsi dopisi se nsj ulsgovoiijo pošiljati, gl. tajnika l'«» «lensr»«** po*thMfv»> pa gl blagainiku I i ZRAKOPLOVI ZA V0J8K0. socialisti v unijski dvorani izvolili devet mož. Take laži se kar ka-'dijo, ker vsakdo, ve. da na unijs-. kili sejah člani glasujejo kot Člani unije ne pa kot socialisti. Nadalje laže, da so socialisti vzeli mi-lodare itd. čudno, da ni zapisa! da no si nabasali žet»e a kr* uipir-jem. repo in zeljem. Dvomimo pa, da ne hi on tega naredil če bi le inogel s svojimi kremplji blizo. Kakor smo izvedli, počenja nekaj takega sedaj pri društvu štev. 58. P. Z. s štrajkarskini fondom. Računa si namreč po $14. za eno pod od Greenlanda do Baltica. da-siravno vržnja ne stane več kot $2. Zraven si pa še dovoli, da se za njega plača člsnsrina iz štraj-kantkega sklada, dani se hvali, da ima dvajset funtov denarja v samem zlatu. Ali te ni sram, stari naročnik "Klohaanika"? Tako si bogat, ps imsš tako malo značaja. Ta požiraš še ta denar, kar darujejo revni delavci cele Amerike v pomoč štrajkarjem! Iz tega je jasno, sodrugi, ksk-sen "boj bije" ts dopisun. Ali to se ni vse. V svojem zahrbtnem dopisu pravi tudi, da sta le dvs 4avstrijaka" socialists v Green-sndu. Zakaj ne pove« resnice, ažnik! Ali «i že pozabil, kako si sam "marčal" za socialistično zastavo in s socialističnim znakom* Pa se kako ponosen ni bil! Sicer ps ne marsmo veliko za take socialiste kskor ai ti, ker imamo do» volj dobrih socialistov til v Green-landu in v Mann City, ki vedo, da no socialisti, a ne kot ti, ki se nekam pridružiš, a nam nč veš kam. Dopimin tndi trdi, da so socialisti lagali glede dveh parnikov premoga. Dokažemo lahko, da tega niso «cbljubili. ker do Greenlanda ni tako veliko vode. da hi '»o njej pljuli parniki. Kar se tiče dela v h osti, bi bi bolj teŠko zsnj, ko ni vajen trdega dela. Laž čez vse Isži je ps. ds vlada po-msnjksnje med štrajkarji. Nobeden izmed štrajkarjev se do danes še ni pritožil v tukajšnji okolici in vsak je pripravljen za hoj če bo treba tndi do drugega Novega leta. TCd imelo človeštvo od nje. kakšna revolucija je nastala v prometu, koliko udobnosti bo porodila, koliko bo znanosti olajšanega dela. Ali družabne raz mere so zašle na tako )>ot, da so vsa ta uprašanja zaostala za drugim, ki sili v ospredje, kadarkoli iztrgs človeški um prirodo kakšno novo tajnost. Militarizem je hotel vedeti, ksj bo on profit irai od epohalne iznajdbe. Tudno življenje živi to človešt- vo! Ustvarjeno je za to zemljo. skrbi in težave ljudstva se ni nikoli brigal. Ali v tej stvari je nekaj druzega, kar bi moralo tudi vojaške učenjake odpraviti od te misli. Tak "Zeppelin" je sicer jako le|>a reč in stari nemški grof, ki ga je izumel, zasluži priznanje in slavo in hvaležnost človeštva. Ali za vojne namene so njegove zračne h.dje brez pomena in vsaka krona, ki jo je država izdala za njih nabavo, bi bila vržena v vodo. Takih kron pa bi bilo treba preklicano veliko, ia.kaj en sam Zeppelinov zrakoplov velja naj-manje miljon, pristan, v katerem se mora varno shraniti, pa še več. Pravili pa so. da hočejo na-knpiti šest takih bdij in jih namestiti v šestih mestih. Finančna plat tega načrta je jasna. Vsa ta zračna mornarica pa bi bila kar za parado. Tak Zeppelinov zrakoplov je blizu 200 metrov dolg in ima do petdeset metrov v premem. Pač je to impozanten ptič, ali v slučaju vojne mu ne bi velikost nič koristils, psč ps bi bila lafiko njegov pogin. Ksjti ts-ks ladja je velikanski cilj, ki ga ] ni težko zadeti. Tn prva kroglo ga lahko uniči. En strel — in ponosnega zrakoplova ni več. Tudi gibčnost takega velikana je omejena. Ko ae .ie grof Zepp« Im pripeljal na Dnnaj, je silno presenetil Dnnajcane, kajti pričakovali so ga šele drugi dan. A ker je bilo vreme v pondeljek ra- na kateri je nosameznikn odmer- godno, ga je Zeppelin hitro iz-jena dosti Diela doba, predat-1 rabil, pa ni hotel čakati do torka, ka. da bi mogel spoznati svoje In res so morali njegovi ljudje domovanje, še veliko bolj prekrst ka. da bi se mu mogel pm nsvžiti vsega, po čemur hrepeni tembolj, čimbolj okuša znanje, ki mu drugi danr ko so «e vračšli, izbrati za svoje potovanje po vse n^ d m go smer, nego so jo bili nameravali. Plavali so v torek veliko po- omogočeno. Bilo bi pač roznmljî- časnejše kakor v pondeljek, in če George Majerle, Joseph Pintar. John Bencina, Andro Muha, Peter Gerzetich, Martin Hačar, Jakob fttimaz. Frank Sshec. John Bœher. Anton Stimae. vo, če hi človek vložil vse svoje si-le, da bi iKnialjsal svoje življenje in se združeval in orgsnizirsl. ds bi čim uspešnejše dosegel ta namen. Vsakovrstne pripomočke Vnu daje veda; krepkejše zdravje in daljše življenje «e bi bila nikakršna ntopija. A kake malo je prizadevanje za ohranitev življenja, in koliko ga je za uge-na M jan je. za ubijanje in uničevanje T Kdor vpraša na t uro, čemn je «rst-varila čjereka, ps se ozre Ivo velikanski organizaciji ninora, si ne more zatajiti resnice, da smo zašli v blaznost. Osvojitev zraka je prvi treno-tek privabila militarizem. Medtem ko je ostalo letsnje po zrsku za meščansko življenje že sktrraj brez prsktičnegs pomens, dasi bi svetovnemu prometu lahko mogočno koristilo, so se vojske pols-stile čudovite iznajdbe in se pri-pravljajo za klsnje v zraku. Tudi Avstrija ima svoje vojs-ške pilote. Velik park letalnih strojev ie nakupljen zs militsri-stične namene. Ali naenkrat ne zadostujejo gospodom aeroplani. Pred kratkim je bil na Dunaju nemški grof #eVpelin s svojim velikanskim zrakoplovom, in prav ob istem času je šel po Časopisju glas. da nameirsva avstrij-ska vojna uprava nakupiti pet ts kih zračnih ladij za Človekoljub ne namene militarizma. Govoriti vojaškim bogovom o bremenih, ki jih prenaša Ijndntvr le še s skrajnim naporom in ob zanemarjanju mnogo vsžnejših potreb, je brez pomens, ker ima militsrizem zato gluha ušesa. Za bi bil prišel močnejši veter, bi bi-li inorsli najbrže med potjo še enkrat izpremeniti smer ali pa se predčasno spustiti na tla. Neprimerno svobodnejši je mali sarnolet, ki frči resnično kakor ptič no zraku, ne le pred vetrom, ampak tndi proti vetru, hitreje kakor zrakonlov. In dočim plava Zeppelin par sto metro visoko, se dvigsio letalci do deset kilometrov visoko v zrsk. Ed sam pilot, ki «e dvigne nad zrakoplov, ga lahko uniči, medtem ko je njegov stroj tako maihen cilj, da skoraj brez strahu pred tujim orožjem lahko križari po zraku. Na Zeppelinovih zrakoplovih hočejo namestiti številne strojne puške. Ali kaj naj to pomaga, če je nemogoče zavarovati ogromni balon, zoper napade? Ako dobiva velikanska oblačna cigara luknjo, delo. Ne čudim se. da se toliko ljudi izae-li, čudim se le, da jih toliko osta-ja tukaj! Pri prepovedi izaeljeva-uje ne gr e toliko za prave industrijske delavce, temveč vse bolj za bajtarje, male kmete, ki potrebujejo nekaj mesecev na leto postranski zaalužek. Tem zabran-jevati izseljevanje bi ne prineslo le najhujšega trpljenja njim samim, témveë bi bila tudi najstrahotnejša nevarnost za delavstvo, kateremu je kriza že prizanesla. Ce pridržim stotisočo ljudi v deželi; kjer ne dobe kruha: Kaj jim preostaja druzega, kakor da postanejo stavkokazi in da delajo za nižje mezde? Vsak j»oizkus, prepovedovati izseljevanje, ni prav nič druzega, kakor poizkus, preskrbeti veleindustrijaleem, kar telnim magnat0111 in predvsem ve-leagrarcem cenene delovne moči. ("'e predloži vlada zakon, ki se kar cedi aocialne politike. ! ža toliko skrbi za poljedelsko de ' svoje blsgo nove trge, novo osem i je za naprave iu nove vire dobička Nsš imperializem je impcria-! li/em le po goli obliki, ki bi rad posnemal druge s tem, da bi tudi oavajal, da tudi gradi bojne lad je in da tudi kali mir. Ali za nove trgè,'za novo ozemlje naši indu atriji, do tega mu ni, v tem ne posnema drugih! In tako naraščajo pri nas bremena ravno tako hitro kakor drugod ; med tem pa ko drugo«I naraščat udi industrija, pa pri nas zaostaja. Te druge strani imperializma, da namreč nezmerno pospešuje industrijski raz v°j. pa nima avstrijski imperializem, ki je gola oblika in ki je zirolj dinastičen. ke šole so res izvrstne za kleri- skem razvoju; ker se je začela kalno gospodo, ker čimbolj je tam trgovinska politika, ki hoče kmet na, v eden, temboljše je za sama ustvariti industrijo in ker kleVikslce. zato noče, da bi si» izboljšali trgov -- sko politični odnosa ji z Avstrijo. - Krščansko socialni denun-< e torej no uporabimo tega zad- ciant. — Proti koncu let« 1909, mu. ki sklene že v domovini delovno pogodbo, odgovarjajočo vsem •ocialno-političnim zahtevam — tedaj pravimo: To naj naredi naj-prei v Avstriji. Najprej naj poskrbi, da avstrijskih poljedelskih delavcev no bodo izkoriščali v domovini. Vsaka soeialua politika, ki začenja tedaj, ko se noče človek izseliti in ki služi le namenu, da prepreči izseljevanje, da »uu dela ovire. Če se hoče izseliti, ni prav nič drugega kakor hinavščina! Kako postopajo po drugih deželah? Tam zahtevajo, da prie.no država, dežela in občina z velikimi lavnimi deli, da preskrbe nezaposlenim delo. Avstrijska vlada namerama tudi velika dela; graditi hoče dridno-te in pravi, to delo bo dalo posla mnogim ljudem. Predvsem nam pa ni vseeno, kakšna dela se za-počenjajo. V eni najhujših kriz svetovne zgodovine, ob času ameriške seceaijske vojne, ko je nastala kriza v predilničarski industriji vslod pomanjkanja bombaža. je dobila dela v severnih in zahodnih angleških industrijskih okrajih na deset tisočo brezposelnih od občin, pa niso gradili drid-note, temveč kanale, ceste, hiše, mesta «o asanirali. Če pridemo danes «v te kraje, je še zapisano, da .je ozdravilo mesto vslod dela onih brezposelnih. Pri nas pn Som o peljali oez nefcaj let tujca k velikemu Jcupu starega železja: "To je še ostalo od zasilnih del avstrijske vlade!" Ali ne glede na to, to sploh niso zasilna dola, če se dobi denar /a dridnote ira ta na-r>er brezposelnost uveljavi k več dotto. Trgovec Bernardino je pa zbežal v Italijo in so ga iskuli s tiralico. Vse te osebe je ovadil nek krščanski socialec Sablieh. Preiskavo zaradi voleizdaje je sodišče ustavilo, ker ni bilo nikakršnih dokaenv proti osumljenim. (V sebe, ki jih je Sablieh ovadil, so tožile denuneianta zaradi obrekovanja. Sablieh je izginil iz TVsta in obsojen je bil tedaj na Dunaju, kjer je dobil službo pri nekem krščansko socialnem listu. Proti kazni je vložil priziv in kazen se mu je znižala na eno leto. Ko bi pa bil moral nastopiti kazen, je pobegnil v Nemčijo, odkjeT sedaj poročajo, da so ga aretirali in ga bodo najbrže izročili. — 3000 delavk stavka. -V Ca- stelloni na Španskem je zastavka-lo 'Í000 delavk, ki so zaposlene pri odpošiljanju pomaranč. Idrija ostane rdeča Kdor je lirrhajal zadnji teden pred volitvami v splošni kuriji v Idrio, je moral dohiti vtiak. da je Idrija popolnoma nacionalno rdeče mesto. Kajti na vogtilu vsake hiše so bili nalepljeni najmanj* trije rdeči lepaki za neodvisnega kandidata Majdiča. Gotovi ljudje pa so pripovedovali po gostilnah in kavarn« h. da dobi topot socialistični kandidat samo par sto glasov. Tega so se nsdejali menda zato, ker se od socialistčne strani raz-ven par shodov ni prav nie več delalo in za »uto. ker so v naspirat nih strankah nejvplivnejši veljaki posegli v podrobno volilno agitacijo. Na dan volitve pa je bilo pri teh optimistih razočaranje, kajti sacialističnl kandidat eodr. I. &Štna 2 glasov«. Torej je 24 glasov razlike To je pa znamenje, da je Idrija bila in še ostane rdeče mesto. urad.' Zdravnik pride in odloči, kdsj da lehko odpošljejo domov. Domov iie gre peš, temveč zopet ga odpelje izvošček. Prihodnji dan dobi gostilničar, pri katerem se je gost napil, račun za vožnjo in zdravnika, ki ga mora nemudoma poravnati. Odkar veljajo te določbe zelo pojenju je pijančevanje. Popravek. V dopisu iz Alte. Cansda, v Pno letarcu, štev. .129 naj se čita pravilno sledeče uradnike: predsednik I. Travn, tajnik .los. ftrihar blagajnik F. Kralj. KDOR SE NI PORAVNAL ZA08TA LE NAROČNINE, NAJ TO STORI TA KOJ, KER SE MI' 8ICER V KRAT KEM USTAVI LIST. 6akaU bomo samo tista, ki te javijo, naj m jim llata ne vstavi! Pozor na to! Huda bolečina. G. F. J. Kuban iz Fort Wortha Tex., je silno trpel po svojem poročilu. Piše namreč: "Bolehal sem za želodčno nopriliko v zvezi strašnim glavobolom, ki je bil včasih neznosen. Slučajno sem o. bisksl nekega prijatelja, g. I. L Stangla, in svetoval mi je, naj poskusim Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Nekaj steklenic mi je prineslo olajšavo in v kratkem času s^m bil popolnoma zdrav. Vedno bom imel to zdravilo v svoji družini jn je rabil ob prvem znaku kake slabosti. F. J. Kuban, 2225 N. Main St., Fort Worth, Tex. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno hitro olajša bolezni želodca, jeter in drobja, ker izčisti telo In ga o-krepi. Vlekarnah, Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago. Ledveno bol, izvinke, revmatične in nevralgične bolečine navadno brž prežene Trinerjev liniment. — Advertisement. Naselniška družba "Ilirija". Naznanjamo vsein onim. ki so »¡nimajo za farme, da smo pae-vfclei večji del sveta v Lincoln County v bližini industrijalnega mesta Merrill, kakor tudi po nekaterih drugih krajih Wisconsina in sicer naravnost od lastnikov. Za to nam je mogoče isto po izredno nizkih cenah prodajati, kakor tudi ped lahkimi pogoji. Zemlja je povsod rodovi trna in leži blizu železnic in mest. Cene akru so od 12 do 18 dol. Pišite po pojasnila. 1 Isria Colozav.on Co. 908 Michigan Ave. Sheboygan, Wis. . Advert. Veliki Slovensko- Angleški Tol mač, obsega slov.-augl. slovnico, nargovore. pisma in navodilo kako poHtati državljan poleg največjega «lov.-a»ngl in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsiin onim, ki se res želijo naučiti amgleščine. Cena v platnu trdo vezana: (430 strani) je $2., ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 146. 8t. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig. Nenavadno sredstvo zoper pijančevanje. Nekatere mestne u-prave na Nizozemskem so uvedle zoper pijančevanje nanavadfio sredstvo, ki. pa dobro učinkuje. Sredstvo je za pijsnes blagodejno. smpak precej ostro za proda jalee alkoholnih pijač. Ako zsglr da stražnik na cesti moža. ki negotovih korakov kolovrati prot; domu. pokliče vos, naloži v vos pijsstčka in peljeta se v policijski Mir po dnevi in pokojno spanje po noči jo pridobitev teh, ki se bojujejo proti revmatizmu, trganju po udih, nouralgiji in lumbago z Dr. Richtorjevim "Pain Kxpel-1c-t". Čemu dalje trpeti, ko si lahko za 25 oemtov omislite v vsaki lekarni to blažetTO olajsilo? Samo pariti je treba pri kupovanju na varstveno zna^nko s sidrom. (Advertisement.) poset bode Delavci na Aurori, Minn., la tisti, kateri pridat« aa Auroro, ae pozabite titi K ovale v "Saloon" k jar vam •odr. Movían postregel • hladno la «velo pijano in unijskimi emodkami. Delavci, podpirajte avoja organ i ti ra na tovarita. AHA KOT AO, Mala alies, Aurora. Mina. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Edravaik sa ootranje beiaal in rsaecalnlk. .adrevailka preiekava kresf.la*se—pi« teil ja la adravila aM4 Bin« Islanr Ava., Chicago. Uraduja ad 1 da II pa pal.; ed 7 da t treuer Isvea Chieag* Ii▼«*! balatfci aaj pileja tlavoaek« ANTON MLADIÖ moderna gostilna. To& pilsensko pivo in vina. Kegljitfe. Tel. Oanal 4184 2348 Blue Islnad Ave. Chieago, III. «JOS. A. FISHER Baffst Hripavost povzroča občutek srbečice v grlu. Njen vzrok je dihanj« mrzlega zraka skozi u»ta ali pa prehlad. J« tudi lahko posledica dolKotrajuega javur-ga govorjenja na mrzlem prostoru. I Severov Balzam i za pljuča (Severa» Balaam to t Lungs) Ona 25 in 50 centov. poda hitro olajsbo v takih slučajih posebno, ako »e pred s^, n jegovo rabo KrKr* " toplo \odo primerno razredčeni !! Severov Atitisep**ol. \\ Cena ¿5 centov. Poskusite ta dva zdravila. Našli jih bete najboljša /«per bolno yrlo iu hri|>avost. « » i: Zapeka pri otrorih iu pri odraslih l»i se ne siuela zauemarjati. čre v a se morajo izprazniti vsaj enkrat n adan. Ako te hitro ne odpravi, lahko |>ovzroča mnogo drugih bolj nevarnih bolezni. Odpravite jo takoj na prvi prikaz. SEVEROVE TAB-LAX! (Slakdorno odvajalo) podeli hitro olajAbo. Ker ima prijeten okus, ga otroci radi vzamejo. Primesi so éiste in ue&kodljive a dovolj močne tudi za odrasle. Cen« 10 in 25 eeutov. Zahtevajte Severova zdravila od viiš^gH lekarnaja. Ne vzemite nadomestitev. Aka jih nima lekarnar v zalogi, naročit« jih «nI W.F. Severa Co. cedar rapids. iowa SLOVENSKI SALOON LOUI8 BEWTTZ, 198 — lst A ve., Mihraukee, Wis. Izboms pijača, izvrstna postrežba. Vsskdo uljudno sprejet. Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebmino, obrnite se na nas! A J. TERBOVZC A 00. P .0. Box 25, Denver, Oolo. JOE POLOVICH do danes najmoderneiii KROJAČ dela Weke finih krojev po salo smernih cenah. Obleke sHka takoj sproti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Loots, Mo. L STRAUB URAR 1010 W. ldth St. Otorags. ß- laaa veéjo salega ar, ven ti«, psaa» a«t ta dragih dra«etift. Isvrta)» M popravite v Saj E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave., Chicago, m. je največja československa delavnica zastav, znakov, čepic in vneh društvenih potrebščin.' Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma zastonj. vaakevrsta« Lti. Ina aa raspslafs preHer sa akr*p4tU Tal üawadaie 1TS1 I «vrst ai BF.LL PHOHF. 131SJ FISK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Bsllf r SI. PttMbir«h. Pa. Za $1 se lahko vsak ki sna čita-ti angleški naroči sa celo leto. U. M. W. Journal, uradno glasilo organiziranih premogsrjev, ali pa Miners Magaiine, uradno gla-silo organiziranih rudarjev. Oba lista sta tednika in se jih naroči pri sodr. I. Suinarju, tajniku J. S. Z. 111 N. Market st.f Chicago, m. CARL STROVER Attorney at Law ZastiM ti mk ss^ttili specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At »obe 10W US IV WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL. Telefon: Mala 9989 TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenooiMs in rsstav* racijo, domačinom ps svoj sales*, vnem skupaj pa vss, IG. KUSLJAN 229 lat Av«. MILWAUKEE, WIS. M JOVANOVIOH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wif PRODAJA SUKARTE. Pošilja denar po pošti in braojav no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ees. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVIM-SKO — SRBSKA AGENCIJA. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovlce, mineralne vode io raznih neopojnIH pijač. 1837 So Pisk 8t Tel Oanal 140« S A l^OON z biljardom in ktgl|liies Poleg saloona dvorana za drultveoe aeje, veselice itd. «J o lin Stražliar «H Market St .Waake«ss. III. psomic»?!. AVSTRO - AMERIKANSKA Črta. NIZKE CENE. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, til« zastonj, kabina tretjifa rasfrada na paraika Sledeči parni ki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za v s« informacije se obrnite na flavne aastopnike PHELPS BROS. & CO. Sm'1 Act's. J Watklictn St., lin Yiiti. ali pa na drnfe uradne zastopnika v Združenih driavah in Canadi. POZOR! SLOVENCI! POZOHI 8 A L O O N s noderaia kerljlé¿es SreSe piv« v eeéMdh la MARTIN POTOKAR, ltli Se. Oestre Ave. LOUIS RABSEL moderno orejen »alun là 411 MAID AIE., KEIOSNA. VII Telefon 1190 M, X Weisskopf, M. D. Iikuien zdravnik. Traduje od 10—12 predpcldns in od 7—9 zvežer. V sredo in ne» deljo veëer neuraduje. Tel. Canal 47fi. > , 1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lswndsle 8936.. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo ss dnvsža na dom. G. Mamčllovlch & Co.f 331 Greeve 8t., Oonemangh, Pa. Tel. Con. 4060, »SSSMM. ■ — yVažno uprsianje! VI f| mi opravi MM najktlj« ■ ■•jctnsje šodnljike VOJlJVi/^0/ 807 Hâ^W» ML ilwaBkw.m »v»»»' ! Stran KfL \ Springfield, 111. Vabilo ua veselico, katero prirede «ociali-Htični klubi vseh naiodrnwti dne 30. januarija t. 1. to je v petek ob 8. uri zvtrer v Ariou dvorani, ua 4. cesti in Jeffersou. ("'isti dobiček veselice je namenjen v pomoč boreČim se našim bratom /a malo bolji košček kru ha v Michiganu in Coloradi. Opozarjam torej vse naše so-druge kluba štev. 67, kakor tudi vse iiaprediioaiisJeče rojake v mestu in okolici, da se te veselice vdeleie v največjem številu. — Vstopnina za oseho 25 c. ' Dalje naznanjam, 14 je nastopil svoje delo sledeči odbor: V. «Iurman, organizator. A. Bogataj, k. tajnik. L. Poljšak, fiu. tajnik, F. Žiberna. blaeajnik. L. Sjtegiovec, knjižničar, A. Miško. J. .Ing in F. Mrak, nadzorni odbor. Nadalje poživljam člane, da se bolj redno udeležujejo sej in ka teri so zaostali na mesečnini, da naj isto poravnajo, a ko je pa slučajno kateri brez dela, dobi znamke brezplačno po pravilih. Seje se vrše vsaki prvi in četrti petek v mesecu ob ceni i uri zvečer v svojih prostorih na 1107 K. 61 St. lTpati je. da se bodo člani začeli bolj resno zanimati za stvar ter da bode prihodnjo sejo vsak po enega novega člana vpisal, kajti tu je toliko rojakov, ki se naziv-ljejo socialiste in tu se jim nudi priliko, da bodo tudi dejansko pokazali s tem. da pristopijo v klub in da bodo zanj delovali. A. Bogataj, tajnik. drugih važnih zadev, bo na dnev-nein redu tudi sklep koufercnčne-ga odbora št. 5, za južni Illinois in Missouri. Socialistični pozdrav! August Lipovšek. tajnik Greensburg, Pa. Cenjeno uredništvo:— Dolžnost me veže poroeati, da je Frank Kužni k nabral pred kratfipui za obrambni fond Kr-javca $.1.00 in jih izročil meni. katere «eis naložil v tozadevni fond na |»unko. Dr nie ga posebnega ni. J)ne 21. t. m. gre zopet advokat D. (\ Ogden v Harris burg pred tozadevni odbor zu pomiloščenje. S pozdravom. Krank Mat ko Olavni odbor S. N P. J. kateri je ime) zednji teden skupno letno sejo v Chicagi, jr ob tej priliki sprejel primerno resolucijo v angleškem jeziku zahtevajo-eo kongresno preiskavo v stavka rskem okrožju Michigaua. He-Holucija je bila še tisti dati (16. jaft.) telegrafičnim potom odposlana senatorju Ashurstu v Washington. Slieno . resolucijo je sprejel in odposlal zadnji petek tudi jugo slovanski socialistični klub štev. I v Chicagi. Milwaukee, Wis. Cenjeni sodrugi v Wiaconaiuu! Jugoslovanski socijalistični klubi v Wiseonsinu, kakor tajnikom posameznih klubov javljam, da se vrši v nedeljo dne 1. februarja t. 1. konferenca v prostorih socialističnega kluba št. 9. na 400 Pierce Street. Milwaukee. Wis. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Opozarjam vse tajnike, naj pripravijo to zadevna poročila svojih klubov, kakor to predpisujejo pravila konferenčnih odborov. Vabi se zaeno tudi Člane, da se vdeleže konference. Ob enem se prosi vse tajnike, da mi vposljejo svoje naslove vsaj 8 dni pred konferenco. S socialističnim pozdravom, Thomas Stepich, tajnik kon. odbora, 412 Virginia Str., Milwaukee, Wia. Waukegan, III. Cenjeno uredništvo: — Prosim odstopite malo prosto-ra, da poročam o tukajšnjih razmerah. — Z delom ge počasi. Tukajšnji žičarnu A. S. Wire Co. posluje sedaj s polno paro, toda delavcev je dovolj in še preveč. Drug«1 tovarne bolj slabo gibljejo. — Naš socialistični klub napreduje lepo. Delavci, pristopite vanj. Na zadnji kluhovi seji se je sklenilo, da priredi v korist mietiiganskim št raj kar jem veselica. Ker je torej dobiček namenjen v dober namen, se je nadejati, da se veselite vdeleže vse i\apredue podporne organizacije. Za vsestransko zabavo bo preskrbljena). Datum veselice se objavi pozneje. Vsem zavednim delavcem socialistični pozdrav, tebi Proletsree pa obilo novih naročnikov! P. lVklaj, tajnik. Tiskovni fond za dnevnik. Zadnji izkaz št. »11.......*'I07.:»4 John Mahnič,.Panama, III. .-~>0 Silvester Kramaršič. La Salle. III............. M. Podpcčan. Black Diam. Wash................ X. Polo V ich. Me K«'«** Kocka. Pa............ John Kunstelj. ilross, Kans................ Carl Strover. Chicago. III. 10.00 Fiank Primožič, Marria- na. Pa............... .">0 Jugoal. Soc. Klub, *t 117 Lloydel, Pa........... ."».00 Nrkdo . . .............. 25 Po seji soc. kluba st. !. Chicago . . ............ .25 no uvidevnost, katera je občili-skim odbornikom valed trojuiii zidov kurialuega volilnega reda odveč. Lažje je pognati čredo trmaste živine z mesta, nego čredo nacionalnih ali klerikalnih občinskih velečin pridobiti za kakšno novotarijo v interesu delavstva. Tako maso je treba preganjati z bičem stvarne kritike, i razkrivanjem nje političnih grehov, z modrim izkoriščanjem obstoječih razprtij in nasprotij in m prijaznim pogovarjanjem. In nič manjše uego za socialno demokratično občinsko manjšino so težave za socialistično občinsko večino. Tu meče polena pod Kakor mogočen veletok v nino- noge nagajiva kuratcla nadzoro-goštevilnih rokavih se vali mo- valile oblasti. DELAVSTVO IN OBČINA 50 l'a .11.» .20 Skupaj il«>/¿0. jan. IUI4.....#125.29 Fond za michiganake strajkarje. Zadnji izkaz št. Ml ......* 88.8.' (leo. Schuler za p<ív. zbor "Naprej Milwaukee, Wis. . . .............. 12.00 Jos. Hozinan. ("rabtree. Pa...................:>o Paul Hrogsr za soc. klub št. 118 Canonsburg. Pa. V».«1 Math Skriner, Nokomis. III. .................. ±1.10 A. Strazišar za «oc. klub št. 117 Lloydell, pa. ... 10.00 C». - Nokomis, ni; Onjeni sodrug:— Priloženo Vam pošiljam monejr order na 133.10 za raisiganske štrajkarje in prosim da svoto odračunate na piistojuo mesto. Svoto je nabral naš socialistični klub št. 128. Nabiralci so bili: Fanv Friškovec, Jonn Mekinda, John Kranjc in Chas. Pippend. lmenov posameznikov misliiu ni treba priobčevtai, ker je za svoto odgovoren itak klub. Za leto 1914 je bil izvoljen ves stari odbor. Matt Skriner, tajnik. Skupaj do 20. jan.......$170.06 Agitatoričen fond za pošiljanje Proletarca med mič. štrajkarje. los. Snoj, Fort Ceott. Kans.$ 1.00 Primanjkljaj dne 13. jan.... 65.54 700 iztis. št. 331 ......... 7.00 700 ixt is. št. 332 ........ .. 7.00 Ganonsburg, Pa. Cenjeni sodrug: — Tukaj pošiljam svoto $.'15.61 /a mišiganake Strajkarje; preostanek veselice socialističnega klirba $28.86: dali do $1: F. Japel, A. Simčič. Val, Pelant, A. Posega. J. Sirca. J. ¿igon; po 50c: Mihael Podboj; po 25c: J. Sedmek. — Skupai $35.61. Vsem iskrena zahvala! P«"l Poaega, tsjnik soc. kluba *t. 118, B taun ton, 111 Obvestilo Člane socialističnega kluba številka 110 v Stauntoii, 111., se obvešča, naj ** vdelele prihodnje redne seje. ki se vrai kot po navs d i 4. nedeljo t mesegir Poleg Skupaj ...............$79.54 Današnje pokritje...... 1.00 Primanjkljaj dne 20. jan. $78.54 Fond za Coloradske strajkarje. Izkaz 23. dec. 1913 .......#16.07 Matt Setina poslal od veselice na Wan klinu, Kans. 29.60 Fr. Daniček. Bear Creek. Mont. . ............ 6.70 Skupaj do 20. jan......$72.37 Fond zvezne tiskarne., A. Stražišar od hoc. kluba št. 117 Lloydell. Pa.....$5.00 listnica upravništva. Valent. Reven O. D., New Homestead,»Pa.: Vaš list je pošta vrnila r. opazko: uo a*«di office in State. Pašljite boljši naslov ! _ John Schmidt, 43 let ni delavci» v Milwaukee, je pred nekaj dne-•vi Izvršil samooior. Ni imel dela in dobiti gs ni mogel. V njegovem žepu so našli štiri cente. (To je tudi dnevna novica.) Ali ni n«a kdo rekel in zapisal, da vsak delavec ima lahko debro življenje, če je priden, pbhifcon in zadovoljen!? derno delavsko gibanje, od dne do ilne rastoč na širjavo in v glo-hočino, po vnanji sili iu po notranji zrelosti. Naše delovanje za osvoboditev delavskega razreda je od ilne do dne bolj nniogos-transko: v parlamentu in v časopisju. v strokovni in politični organizaciji, v zadrugah in v bolniških blagajnah, v pomočniških odborih in v vajenskih društvih delajo neštevilne šile za enim ciljem. Kajpakda socialna demokracija ui imela od vsega počet ka moči» da bi bila opravljala uspešno delo v vseh smereh iu omjevati se ji' morala na najpotrebnejši». Ampak vsak ikošček nove moči je odpiral socialističnemu delovanju novo polje, . M V zadnjem času se oliasčs pomnožena pozornost socialističnega delavstva občinski politiki. V resnici važne naloge se odkazane občinskim upravam: Skrb /a naše neposredne in vsakdanje potrebe je izročena občinam. Dovoz živil, oskrbovanje svetlobe in vode, uhožna iu zdravstvena oskrba, ceste, stavbne zadeve požarna hramba, posclski ni delavski red, domovinska pravica, nadalje zadeve "prenešenega področja in povrhu vsega uprava lastnega imetja in naloge velikega delodajalca - same zadeve» ki živo zadevajo slehernega poe-<1 i lica. najbolj pn delavca. Važnost občinske uprave podeljuje občinskim mogotcem prav posebno moč in oblast. In prav kakor zlorabljajo gospodarji države državo, tako zlorabljajo le prepogosto gospodarji olw\in občinsko oblast v svoje razredne, časih ti|di osebne svrhe. Občinska uprava je dandanašnji vsled snlnoma pozsblj»jo. V rszredni državi je kajpakda tudi občina orodje razrednega gospodarstva kakor dr/a v». In nikjer se ta značaj izraziteje ne pokaže kakor tam» kjer se je dela vstvn posrečilo, da je vlomilo v občinski zustijp in priglasilo svoje terjatve. Idile v občinski izbi je naenkrat konec in tam. kjer je vladal poprej gnil mir, ki so ga le od easa do časa skalili prepiri ljubosumnih klik in za: vistnih konkurentov, se pojavi resen in strasten hoj. Kontrola občinske uprave — tudi poštene .in osebe nedotakljive — je po vsem tem očitku potrebna. In ako je po znani Marsovi besedi dolžnost delavstva, 44da zasleduje skrivnosti mednarodne državne modrosti in nadzira diplomatique poteze vlad ', je prav >tako dolžno v občinski u-praTr zalezovati mišje luknje meščanske upravne spretnosti in nadzirati zvijače svojih županov. Ta dolžnost ni lahka in tudi prijetna ni. Socialno demokratični zastopniki, po številu šibki — imajo pred seboj trdno večino trdovratnih posestniških fanatikov. IT velja vi ja nje socialističnih idej vteh razmerah — četudi ni Av-gijevega hleva - - je zares delo, vredno Hcrkula in zahteva ne le mnogo sile» temveč tudi mnogo potrpežljivosti in obilo saniopre-magovanja. Ni dvoma, da je za uveljavljanje delavske zahteve v občini treba navadno muogo več npora nego v parktmentu. kjer borniraiiost vendarle hc razaaja tako razuzdano in kjer časih vsaj «siri na, mandat tudi v meščanskih poslancih- Ttatvorjajs social- K vsem tem vnaujim težavam pa se pridržujejo še notranje za-preike. Sodrugi vsake občine so glede ua občinsko politiko nave-sani skoraj izključno sami nase Nikogar ni, ki bi jim v dvomljivih vprašanjih priskočil na pomoč s pametnim nasvetom. Ves dan zaposleni v delavnicah nima jo časa. da bi se z vso vnemo posvetili # občinskim • vprašanjem, lu če je čas» ni priložnosti: Ita-zcii Abditovc "Občine in socializem ' nimamo nič komunalno politične literature, niti posebnega komunalnega programa nimamo, vsled česar je položaj socialno demokratičnega občinskega odbornika na Slovenskem prav posebno težak. Nemški sodrugi, ki so to zlo tudi hudo občutili, so si osnovali mesečnik 44Die (Je-meinde", posvečen iaključno obč. politiki. Vsem sodrugom, ki delujejo v obč. odborih, ne moremo dovolj priporočati tega mesečnika, ki jim bo važen pripomoček pri njih delu. (Naroča se pri u-pravi 4a se obranimo v dobro» zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to jo vedno zaak kake bolezni, ki nadene celo telo ali pa snSso nekatere organe. Brea pravilnegn v*l vanja in pravilne prebave, ai življenja. In rnvno radi tega je peirebao in jako važno, da imamo pri rakab kako adravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takib slučajih lahko vaakemu pri 1 »oropamo dobro 7.nano, zanesljivo in iitrr> delujoče Triner)evo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo bo ieČistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako griftavico aH druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevan in odstranilo zaprtje in vse težkoč« združene • tem. To vino u a j bi se rabilo kadarkoli se slab.) počutite. Imejte to Zdravilo redno v hi»i in ga rabite /a zaprtje, glavobol, bolečine v drobu. slabost, nervosnost, slabo prebavo, agriba apetlta, slatence, slaboatl po obedu. Nikar ne odlaAajte radi tega, ker ai mord. mislite, da bo ta stvar aama od sebe odAla. Ako se pravilno ne zdra vite, bodo ti neredi vadao oslabeli organe. — Najboljie zdravilo v vaih takih slučajih je Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah lf« sprejemajte ponaredkov JOS. TRINER Vvatcvalcc In Izvaželavec. 1333-1339 Ss. Ashland Avc. Chlcago. 01. 8lTItR-WlHt HOÂKÉ VINO J