Tedenske novice. Žujjpnik Preglej pri Sv. Lovresncu, na Pohoorju umti 94, t. m. Pogreb jbo v petek predpoldne. Mariborske novice. V Mariboru imarrvo zadnje dkvi ivsak dan vsaj po enkrat, če j\e po dvakrat dež. Hvala Bogu, doslej še mariborsflce okolice mi obiakala toča. Drava je za splavarje ravavo dosti velika, radi tega pa se pripelje dnevno iz Dravsike doline proti Marilboru po več splavov. — Mariborsika šoMca mladež se odpravlja že na počiitonice. Še par dni in inariborski študenti se bodo z« dva meseca razkropdli iz mesta po deželi. — Po MartborM TOe govoiri o razinih zločinsikih slučajih, ki se dnevno oi>ravna-vajo pri porotnem zasedamju. Za 25. in 26. t m. j« določen slučaj Žlahčič in Oič, ki sta obdolžena tro|nega timora v družini MiH. Ako bi bila porotna dvorana do^vo^ prostoma, bi bdli v nje] ta dva dni vsi radovedni Mariborčani. Kalkor se sliši zvoniti, bo slučaj šlahčič-Cič preložftpi do prihodnjega zasedanja in to radi tega, ker ibosta «agcworniika zahteivala, da se naj ot>a obdolženca preiščete od zdravnilkov-stroko^vinjalkov, če nista morda premalo pri pameti. — Ker sroo zigoiraj omeruli bteajoče se šolsike počitnice, moTamo tudi beležiti izid zrelostnega iapdta na eavodu 6č. šolsikih sestter, ki se je vršil dme 15., 16. in 17. t. m. Za iizpit je ibilo 22 Tcandddatinj, Izpričevalb zreiosii % odlfflco so ddbile: gdič. Gnmek Stanislava, Kac Elizalbete, Mulej Alma irv Soršak Marija. Drt^e so dobile izpričovalo zrelosti z dohrim uspehom: in sicer Alt Danijela, Bdoglaivec Matilda, Delago Alojtzija, Dolšak Marija, Ferertčalc Maria, Hafner Roperta, Jeraj Frančiška, Pedlenba^er H., Kirbiš Avgtrsta, Koderman \va., Potočnik Pavla, PuMto D^ Rojnik Franičiška, Sajtl Agata, Vivdd Berta, Vrečfeo Ivaaka, Vrhtnjak Štefandja iin Župam Danica. — VI. letouk šolsikega leta 1925-26 bodo sprejete le one, ki so presltale zaJdjufini izpit na meščansSci šoli ali aredinii šoli. Za te, kt naimeravajo vstopiti kot fnterne gojenke, zaddstuje, če «e priglasijo le pisnv«nim potom> Drž. ghnnazahja v Mariboru. ^>re|efn(ni Lzpitš aa pmi razred 1925-26 se vršijo dne 3O. jvmja t. I., tarefc, oi točmo 10. ure datje v gamnazi.ji. Vpdsovanje za te izpU* l»o v ponsdeJjdc, dir»e 29. jumija, od 10. ure dalje, v temnateljevd pisaravt, ali tudi še v tordc, tŁk do 10. ure, ko m hopit prične. Morejo se pa tvrdi ie prej poslati po paSti m raivtnalteljstvo vpisTie Idstin«, to je ifastna (rojstoi) list, ki ddkazuje ,da bo učmec v i«(iu 1025 dokončal vsaj 10. le¦feov nadadje zadmje šoildkb, nalašč za sprejem v sredbi|o šolo priTejeno iapričcvalo. TistiiTv fci t€ listme vpošlj^|o še pre^ se je treba oaebmo zglasiti š«le mravmost k api*a dne 30. juni)a. Sprejemini izipiti se vrSip bidi 30. avg. ,', Zadružna zveia v Ljubljani, r. z. i o. z.. oddelek m Štajersko, posiuje za stranike do nadal|n,jega vsake petdfc in vsafko sdboto od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5, ure popoWsn€. , Velika Poiana v Prekmux$u Je bila zadnji tedea v«a ^ vtfeelgiu. Za pramik presv. Srca Jezusovege, kjaterenm fs poavečena nova župndjska ceitev, so imeli cerkvemo fcf:dnewaico. Vodid jo ]e č. g. o. Ladšiajv HazemaiK. Ljud!s*vo se je cettvene sla^nosti vse tari dni s čudovato vnamo udele&evalo. Hvaležno ]e svojerrvu novennu diušnerreu paatiarju, da nrn ]e pripravil to dutho^vmo vesel^e. Zadwp' dan» v nedeljo, dne 21. jumdja, se je udieležilo 9lav«sno8ti nad 100 Oriov in Orlic iz Šižkov, ki so popoMne priredili dobro uFSpeli telovedmi nestop. Tudi v Polani in v TumiioH! se prjpraiv4ja ustarbovitev Oria. ... Nainke od Sv. Lenarta v Stov. gwc. Di>e 22. junija «aginviii so papoldne naertkrat ^rnd oblaki rvebo. Brez posebnega foJiskanja in grmeaija usula se je ddbela toča, prar posefano v občini Zgomje Zeriavce, kjer je ležala teko d*. belo, da si ddbil utis, kaikor bi zapadel sneg. Uničeni bo vsi pridelki, mijna pomo^ je skia|no potrebna. — Od |uir* 21. junija plapola na poslopju okrajnega sodišča bela ea~ stava, 2inaim«nje, da ni nolbenega jetnika v zaporih. Je pač redko Ikaj takega. Bo vsaj jetničaT enkrat mimo spaV ker se ni bati, da toi mu kdo pobegnil, a Bog ve, kako doigo? V Ribnici na Pohforjii je zadnji torek, dne 23. junija, za pljiranico umrla bogoljubna gospa Roza Držečnik, scv proga žAipana in cericvenega ključarja Luke Držečnik. Š« niso zaceljene rane, ki jo je blagi Držeoniikovi hiši vsekaln nagla smrt nadebudnega sina bogoslovca Jožefa, ki je pred dvema letoma utonil v Dravi, že se |e odprl nov grob, Iki naj sprejme vase ljubo mater. Rajna gospa je bila vsej župTiiji ribniški vzor pabožne, sdcromne, marljive žene, matere in gospodin]«, prav ikakor opisitje vzor-ženo sv. pismo. Odličnemu somišljeniku, g. županu Luki Držeč nrk in vsej njegovi ljubi družmi izrekamo ob bridki iagubi naše najgloblje sožalje in umi želimo najobilnejše tolažlbe božje! Tridesedetnica. Rrostovoljno gasilno dru§tvo v Trgovi§čii pri Veliki Nedelji je slavilo dhe 21. t m. 301etnico svojega obstadka. Ob 10. irri predpoldne je bila slovesata sv. maša, popoMne pa odkriOje spominske plošč«, lci jo ^idana ne gasiln«m akladišiču. V to ploi§čo so vfcksana imena vseh v vojni padMh čianav drušfra. Pol^ teh Łmen se Hešče tudi ime načelnika Ivana Novafca isn to sam Bog ana zakaj. Nafbrž želi g. NovaSc to odHkovanjje v bodoče Se zasktžiti. llmor in nesreča v ptujskem oki"aju. Za^daju petek je aistrelil posestnik Miha Bnveršič skozi okno posestnika J. Cafuto iz Velikega Olkiča. Varok tega umora je dolgoietno so-vraštvo med oibemci, ki se je razvilo i<z pravdarsfva pri sodisču. Morilca Emeršiča so predali orožnBci v zapore jjftujskaga sodišča. — Zadnjo nedeljo je irto-nil v Podlehi\aku otrok, lci se j,e vračal domov preko ibrvi. Moono nalastla voda je brv izpodjedla, otroku je spodrsniio na br*vi, padel je v vodo in utooil. Strela ubila mladeniča. Od Sv. Toimža pri Ormožu smo jprejeli to-le žalostno vest: V nedeljo, dne 14. t. m., popokhve se je vračal prati domu rmladenič Lovrenc Slekovec iz Rucmanec. Na povratlku ga je zalotila nevihta ln sicer v gozdu, sikozi kaferega je moral domov. Vedril je pod drevesom, v kateraga je ureaala strela in ga uibila. Ker ga ni bilo domcrvv ga je šla drugi dan isikat mati v gozd, tjer ga je našla mTtovega pod drevesom. Gospodarska zadruga v Ormožn nazmaruja vsem 6lanom, da se je preselila ttrgovina iz hiše Ormošfke posojilnice v starodavnio tngovsko hišo g. Jozefe Kautehammer na Glavr.em trgu. Nazoa>nj'a tudi, da ima v zalogi vedno najboljše špecerijslko in manufaikturno blago. Da se o tean fxrejwičate, pridite in bodete vide>li., da dobite res v trgofvind Gospodarslke zadruge najbdijše blago po zelo nizikih cenah, kaioar nilkjer drugod. Praporoča se za ofbilen obiisk Ijosjpodarska zadmga! Novice iz Gor. Radgone. V našem trgu razsaja po ndkaterib hišah med piščanci nevarna diphteritis, ki zahteva mnogo žrtev. Dobro bi bilo, da bi se ljudi po•učilo, kako naj se branijo in zavarujejo proti tej boleziti. — Črešenj je v naši okolici silno \eliko. Ljudje jih «ne morejo prodati, oziroma jih morajo dati za slepo *eno. Na trg jih prinašajo od vseh strani. Celo iz Sv. iiurija v Slov. gori. so jih prinesli. Oddajati so jih moLiali po 2 D, celo 1 D za liter. škoda za delo in trud. — IVtnotočev pod vejo je v naši okolici vse polno, kar moralno in gospodarsko silno slabo vpliva na naše ljudi. fie bi vino ali sadjevec lahko drugam prodali, bi prišel denar od zunaj v naše kraje, na teh nesrečnih vinotočih pa imajo večinoma samo domačini veliko in vabiliivo priložnost, da v teh kritičnib časih denar brez poIrebe zapravljajo. Krivdo na tem pa nosijo tistl, ki nam ne olajšajo izvoza. — V četrtek, 18. junija se je vršil pri nas protestni shod zoper Ormož kot središče novega naBaeravanega okrožnega sodišča. Zastopana sta bila Ljuiomer in Gor. Radgona po večini po svojih sodnikih in odvetnikih, ki se potegujejo za Ljutomer kot sedež no»ega sodnijskega okrožja. — Opekarniški ravnatelj je v resnici znižal plače tovarniškim delavcem, in sicer ta840 občutno, da tega nikakor riismo pričakovali. Tisti, ki so dobivali poprej 4 D od ure, prejemajo sedaj samo 2.50 D, oni pa, ki so prejemali sedaj 2 D od ure, dobijo <odslej le 1.25 D. Ničesar ne bi imeli proti znižanju deSavskih plač, če bi ravnatelj znižal delavcem tudi cene _tti obleki, kruhu in drugih živilih, ki jih delavci ne-cfehodno potrebujejo. Kaj misli ravnatelj, da samo on potrebuje postelje, perilo in obleko? Sam mora znati, lako hudo je, 6e človek tega nima! Zato bi že moral g|«Iati na to, da tiste, od katerih je odvisen ves obrat, ˇ opekarni in od katerih živi on in še mnogi drugi, plača tako, da bodo mogli primerno živeti. Slišimo tudi, da z delavci ne postopa preveč človeško. Delavci so tudi Ijndjc, zato ne pustimo, da bi jib izkoriščal v svoj doJriček. Ce bo tako naprej delal, se je bati, da sploh nihče freč ne bo šel v opekarno na delo. Čudno, da pusti deaaokratska gospoda proste roke človeku — inozemcu, ki ibaje sploh ni jugoslovanski državljan in čigar sposob«ost ni na preveč dobrem glasu. Druge inozemce iztira»ajo iz naše države, tega pa naša demokratska gospoda iščiti, da izkorišča domače uboge ljudi. 6e ne morete delavcev plačati, kakor so jifa plačevali za Lančiča, pa zoižajte plačo ravnatelju, ki dobiva mesečno 2000 din. a»6, kakor je prejemal Lančič. Gospodje, tu napravite »ed in splošna nezadovoljnost z vašim gospodarstvom iko prenehala. — Za orlovsko prireditev, ki se vrši pri «as 5. julija vlada povsod veliko zanimanje. Navdušeni so fantje, ki bodo sekali in stavili mlaje; dekleta se ve«elijo, ker bodo imele zopet enkrat lepo priliko pokazati, kako lepo znajo ovenčati cerkev, mlaje in prostore. Vsem prijateljem orlovske misli kličemo: I>ne 5. julija na veselo svidenje v Gornji Radgoni! Dve veseli novici iz Legiva piŁ SlovenjgBaidcu. Občft\ai Legen je imenfavala g. Jožefa Rotovmiik za častnega občaSa v znak hrvaležnosti za njegovo požrtvovalno delo za iblagor občine. Bil je nad 30 let član občinskega odibora, ičetz 10 let župan in 20 let in še sedaj prvi svetovalec. iRri slovesnosti izročitve častne diplome dne 14. junija t. 1. smo se ž njim veselili vsi člani olbčindkega odbora in tirdi njegovi sorodmiki in mnogo uradndikov Lz Sloveirygradca, kateri so mu izrazili čestitke. Ker je slavnost veKkega pomena, je g. župain sprožil tudi misel, naj bi se spomnili našfth ddjakov in vsi so z veseljeom darovali za se dobro zabavaK. Tudi pri tej priložnasti se je nabralo Dijašllco večerjo znesek 600 kron. Vsem darovalcem prisrčna zahvala, g. jubilantu pa naše čestitke! — Poročila se je veleposestnica gospa Jozefa Kristan z vrliim ženiT»om Leoipoldoim Starnulak dne 16. t. m. Imeli smo prav veselo g-osftijo, prišli &o svatje od blizu in daleč, vsi snvo se dobro zalbavali. Ttcdi pri tej prfložnosti se je nabralo za Dijaško večejjo 800 kran. Iskrejia hvala! Strda je udarila v noči 18. t m. v gaspodarako poslopje posestAvka Franceta GradLšniik v Št. Janfu pri VeJemju. Požar je stavbo uničil popolnoma, rešilo se }e samo OTviino, vse drugo je pa postalo irtev ognja. Da se ni požar razširil še na druga poleg stoječa poslopja, Je mnogo pripomogel d«ž, ztasfci pa marljivL branilci, ki so pritddi gasi* in jim gre v veliki raeri najlepša hsvala. V eoiera mesecu je to že toetgi slučaj strele m stavbe v naši ofočmi. Kaj nam poročajo iz Griž pri Celju? Vedno izzivanje in nesramno obrekovanje tukajšnjega Orla v »Jutru« nas, poštene Grižane sili, da povemo javnosti resnico. Že ob Veliki noči je bil naš Orel napaden. Naše naprednjake je pač bodel v oči vzoren nastop lepega števila Orličev pri procesiji na veliko soboto. Dopisnikar podtika tukajšnjemu učitelju g. M. Škerjanc, da je on vodil ta »bataljon«, v resnici se je pa gospod učitelj ude ležil procesije s pevci. Vemo, iz kakšnega namena se mu je to podtikalo. Ker je g. škerjanc učitelj po volji nas staršev, ker ne trobi v Žerjavov rog, ker hodi redno k nedcljski službi božji — bela vrana — in ker s svojim petjem povzdiguje službo božjo, zato je tukajšnjim naprednjakom trn v peti, zato bi ga radi očrnili pri višji šolski oblasti, da prav kmalu osvobodi »napredne« Griže »kkrikalnega« učitelja »Koroščevega režima«. To je razvidno tudi iz poziva dopisnikarjevega, naj šolska oblast strogo nastopi proti Orličeni in tistim, ki jih vodijo. In res, kmalu sta občutila g. katehet in g. škerjanc upoštevanje tega poziva, zadnji seveda popoLnoma po krivem. In tudi Orliči sami v šoli morajo to bridko občutiti. Proti temu mi starši odločno ugovarjamo. Mi smo za svoje otroke odgovorni, kako morajo biti vzgojeni, mi že vemo,, zakaj pustimo svoje sinove k Orličem, ker je Orel poštena, krščanska organizacija, ki navaja naše sinove na lepo, versko življenje. Ugovarjamo nadalje, ker se v šoli agitira in sili naše sinove k Sokoličem, ker ima Sokol glavni namen, zastrupiti našo mladino in jo odtujiti veri, Cerkvi in Bogu. Tudi ugovarjamo, ker nosijo nekateri učitelji v šoli sokolske in orjunske znake. To je dovoljeno, naši sinovi pa izven šole ne smejo nastopati pri Orlu? Kdo potem spravlja politiko v šolo? Ali se tako uči in vzgaja? — In v zadnjem dopisu se v »Julru« podtika našemu Orlu neltaj, kar najlepše razkrinkuje dopisnikarja samega; naj se prej na lastne oči in ušesa prepriča o resnici, ne pa da laže in našega Orla postavlja v slabo luč. — Zadnjo nedeljo naši Orli s tabora v Št. Pavlu se niso peljali, ampak so šli peš. Skozi št. Lovrenc niso razgrajali in tudi ne peli; tiste umazane pesmi naši pošteni grižki fantje pa sploh ne poznajo; ogabno sklepanje je grdo in podlo obrekovanje. Vemo, zakaj se sve to Orlu podtika. Radi bi pomnožili vrste svojih Sokoličev v Grižah, pa se jim noče posrečiti, ker starši niso slepi. Porneta naj vsak pred svojim pragom. Vsa gonja zoper krščanske organizacije v Grižah, preganjanje in zapostavljanje delavcev kršč. prepričanja pri državnem rudniku nima drugega namena, kot: Žerjavovi demokrati bi radi Griže napravili »napredne«. Že pri zadnjih volitvah so to poskušali s silo in protizakonitostjo; in res so premotili oz. preplašili nekatere delavce. In ta teror izvajajo še naprej v šoli in pri rudniku, ker mislijo, da so tu neomejeni gospodarji, Toda, nobena reč na svetu ni večna. Tako bo tem tudi eakrat odklenkalo, mogoče že kmalu. Pošten, krščanški kmet in delavec sta si že podala roke, da potom krščanskih organizacij, dobrega časopisja in SLS polagoma pometata v Grižah. Le vsi na delo, vztrajno in požrtvovalno. — Pošteni, zavedni Grižani. Smrt vsled zastrupljenja lorvi. Iz Dobja smo prejeli: Smrtna kosa je pokosila dobrega mladeniča iz naše MarijLne družbe, Janeza Lončar iz jPresečnega iz dobre krščanske hiše. Kosil je na travniku travo za živino. Ko je začel zgrabljati skupaj, je stopil z boso nogo tako neprevidao na koso, da se je vrezal globoko v nogo. Drugi dan so ga peljali v Celje v boLnico, a bilo je že prepozno. Par dni pozneje je umrl radi zastrupljenja krvi. Kosa, s katero je kosil, mu je bila smrtna kosa. Dobii družini izražamo svoje sožalje, rajnemu Janezu, ki je umrl še nedolžen in nepokvarjen, pa želimo neb^ško veselje! Slovenski Lurd. Podpisani župnijski urad naznanja časitilcem Lurške Marije, da se vrši romarski shod v Lurgki ceitkvi v Rajhenburgu v dneh 30. Junija, 1. ii\ 2. jidifa. Pobožncnst vodijo gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Pozdravljeni romarji od blizu in deleč! — Župnijski urad v RajhenlbuTgu. Nova sv. maša v Kozjem. V nedeljo, dne 14. t. m., je slavi tukajišnji rojak Mihael Novaik, redovnik p. Pij v Rajhemibuirgiu, svojo novo sv. mašo. Prelepi slavoloki so bili živa priča, da zna ljildstivo ceniti pomen redovnišfloega, oziroma mašluiškega poklica. Tvdi se je afbralo iz celega okiaja toliko ljudsiva ta dan v Koszjem, da lahiko rečeono, da ga še toliko ni videlo Kozje. Velika nesreča vsled povodnji aa Kranijskem. MnloigS ¦so S€ letos bali, da boano imeli hiudo sušo, ker je bilo po Eima in na pomJad zelo malo padavin. Njihova bojazen se pa hvala Bogu ni uresriičila; zadmje čase prav pridno de~ žuje in izvzemši par krajev, kateT€ je obiakala nevihta s točo, je padal pcevsod miren in rahel dež. Slabše čase pa imajo letos na Kranjsikenv od ikoder nam po-ročajo o čestih popla-vah in nevihtah. Strahovita nesreča je preteiklr ¦teden ztdela na Gorenjskem ikraje od Skofjelake prott ita¦lijajmsOci državni meji. Tu leži lepa Poljansika dolina, katero je v nekaj urah povodenj strahovMo opustošila. Nad Roivtami, na skrajnem koncu doline, se je dne 18. t. m. utrgal oiblak. Voda je lila z neba kot ob .vesoljnem pdtopu in v ndcaj urah so drvele neizmenne množine vode v rečico Soro, ki je narasitla v strahoviti veletok, kaiterega ni moglo premagati v rušenju in divjanju inObena ovira. Razjarjena reka je odtnesla 18 mos*tov ki 3 brvi, podrla več jezov, med temi dva betonslca, ki sta bila zelo močno zgrajena, nadalje več žag in ostalih poslopij; raztrgala je rva mnogih krajih cesto, odnesla cela polja, ali jih zasipaia s prodcem, ruvala direvesa, odnašala posekan les in ndlrala v hiše in hleve. K sreči je povodenj nastala podj»evw, ko so ljudje videli se reževaiti. Tako nestreča ni uabtevala človešikiin žrtev, pač pa je ngonofbila mnogo goiveje ihvine m prašičev. Da je naStala povodenj po noči, bila bi katastrofa še mnogo sfrašnejša, ker bi našlo sarvrt na stotine Ijudi. Škoda je naravmosit ogrorona ter š» nl precenjena. Za nesrečtne, popiajvljene kraje se je zanzel .v marodini skupščimi Jugoslovamski klurfb in vlada je n& nje govo (zahtevo nakaizala poplavljencem pol milijona dimarjev podpore kot prvo, nujno pontvoč. Glasovi naših rojakov iz Franci|^. Nanoča\iki našega lista iz okolice Len^s Lien,ina in Pas de Calaisa v Framciji nam poročajo, da so obhajali letos svoj prvi slovenislki sv. inisijon. Opravljala sta ga g. L/udovik Š&melj in g. Aikdrej Tumpej iz LjuMjane. O potoebi takih nvisijonov nam pišejo naši rojaki: »>Marsikater©mu Slavencu se je razveselilo srce, ko je tudi v tujiini vendar enkrat slišal oznanjaii božjo be&edo v srvojeim slavenslkeim materinem jeziku. Teh par dni, ko so se mudili med nami gg. misifonarji, je Slovencem preteklo izvanr&dno veselo in lepo. j\lnogo jih je prejelo sv. zalkramente. šele sedaj smo spoznali, kako hudo smo zaipuisčeni, ker nimamo v svoji aredini no!benega našega duhovmika. Prosili bomo lavantamslkega in ljuMjainskega presivetlega škofa, da se nas usmilita te«r nam pošljeta slovenskega duhovniika, ki bo stalno živel med nami, kakor je to v Nemčiji na Westfal-akem, kjer se mudi med našiimi rojaiki preč. g. Kalan. Slovencev Je v ¦teh fcrajih, kot: Lens Lienin, Bučaj, Duaj, Barlin, Betbune itd., dovolj in imajo tudi svoja kaitoliška društva sv» Barbare. Ta društva i>n življenje v njih bi se še bolj poživelo, če bi jih vodil duhoviniJk-Tojak. Poljaiki imajo v teh lcrajih čez 30 svojih diuihovnilkov. llpamo, da bo naša prošnje luslišana. Vs&m čMateljem »Slovenskega Gospodar|a« v damovini pošiljamo isfkrene pozdravef Slovonci iz Francije.« Raziveseljivo je, da so se pričeli zanimati za dornoivino tudi naši rojaki v Franciji in priponočljivo bi bilo, injihovi prošnji gilede slovenskega dušnega pastirja kmalu ugoddti. Vnvitev raziskovalca Amundsena. Zadnjič amo našim čitateljem poročali o predrznem jpoletu norvešfkega raziskovalca Amundsena, ki si je nadel nalago, poleteti do se¦vemega tečaja. Po odhodu so ga zaman pričakovali njegovi tovariši na Spitzfbergih in koručno ]e bilo vse prepričano, da se je ekspedicija ponesrečila in da se Amundsen, če ]e sploh še živ, vrača peš nazaf. Dne 17. t. m. pa je nenadoma presenetila ves svet ibrezžična bnzojavka ncr Vešlkih ladij na Spitelbergih, da se je Atmundsen vmi! zdrav in nepoškodoivan. Kmalu so sledile druge hraoJRivke, ki so poročale podroibnosti o tem drznem poletu. Amumdsen ni naletel okrog sevemega tečaja na kopno zemljo, kakor je prioaikoval, ampaik na morje, poHcrito z ledemimi gorami. S tem se je položaj razii»kovalcev posldbšalv ker niso našli primemega roesta, fcjer bi letala lahko pristala. Končno so ugledali med ledom široik vodni kamal, kamor so se ¦spustili. Tu so )im letala zamrznila in sikoro po enomesečmem trudu se Je posrečilo eno osvoiboditi, dringo so pa morali pustiiti na ledu. Vkrcaii so se na proSlto letalo, preleteli iz njim severni tečaj, nato pa se vrnili na Spite!berger kjer so jih pričaikovali njlhovi tovariši na ladijah »Fram« in »Hoti!by.« Cenjenim romarjem na Ptujsko goro se naznanja, de se dobi oib dtnevih roraanja doibra kava iiv čaj z najbolrj&im nimom na stojnica pod velboin pri cericvi. Kaivama je last organista g. Ferdo Kristla ter se vseim romaTJ^m fopk' pj-iporoča. Postrežba je tocna in poštena. PCW?OTNE OBRAVNAVE V MARBC«U. Ze dolgo časa ni imela mai-iborSka porota toliiko dda, kakor ga ima pri tenv zasedanjuv fci traja od 15. ]um|a naprej. Dosedaj je abravnavala že 13 slučajev, lepo število obtožencev še pa čalka, da prtde na vrSto. Takoj pmegB dine sta se zagovarjala dva oirtoženca. Pnvi, Riidolf Weiss7 obtožen radi požiga v Zgomji Hajdini, je bil oprošč«n; drugi oibdolženec, Firamc Granda iz Ješenc pri Mariboiru, ki se je zagovarial radi tatvime in ropa, je bil dbsojen na štiri teta težke ječe. Granda je v noči od 19. na 20. febr. t. 1. oropal med Račjem in Framom Mihaela Kerleja ter mu odivzel listnico s 3676.75 dinarjev in srebmo uro. Nastedivjega dne sta bila oproSčena diva uradrvika, ki sta pom«verila uradrui denar in sicer fin^aničsni padpregledmik iz R«š Karol Ketorič in poduradnilc mariborsflce mestne občine Ivan Eferl. Pri dbeh je sodišiče uvaževalo reviščino in bedo, v kateri sta se naihajala. — I>ne 17. junija se je zagovarjal radi ropa vojaški begunnec Štefan Falež iz Zg. Polskave. I>ne 31. marca je ponoči vdrl v Gaaniiku v hišo Franičiške Herič, |i zadal z nekim predmietom več lidarcev po glavi ter jo prisilil, da nw je izročila 250 dinarjev iit več kosov mesa. Po zločiinu je pobegmil v Avdtrijo, odkoder se je šele letos v maju vmil. Otosojen je bil na 8 let ječe. — Radi tatvine se je za njim zagovarjal že prifetem tat iin potepiih, Amton Majcen iz Podvincev. Bil je isvoj čas že obsojeTi radi umora na dosmrtno ječo, leta 1922 pa pomiloščen. Začel je zopet krasti, kar mu je pač fprišlo pod roke ter je ošlkodoval s tatvino 17 oseb. Oibso|en |e bil na šest let ječe, natto pa po^de še v prisilno delavnico. — Kot tretji je tega dne stal pred porotoiiki prebrisan konjski taft A. Berglee iz H>ogoš pri MarilbOTu. Sfranoval ]e v Mariiboru ter mešetafril s koniji, katere )e pa še raje kradel. Na ReTnšniku je ukradel posesHmaku Vitrihu konja, v Sv. Miklavžu na Dravsflcem polju pa pos. foto&niku koibilo. Poleg tega ima na vesti še več drugih girehav. Ker je med razpravo naertkrat začel hliniti blaznost, ni bil to pot oibso-jen, amtpaflc ibodo najiprej preiskali Tv)egovo diušemo stanje. — Dme 19. t. m. je olbr&vniavala porota zopet tri slmčaje. Brivec Jožef Vratar iz Murske So bate je Wl Tadi raznih ta^tvin in vlonvov olbsojen na 2 in pol leta težike ječe. — Jurij Petarovič k. Sv. Trojice v Hal. je kot hlapeč dkradel več svojih gospodarjsv. Porota mu ¦je zato prisodila 2 leti ječe. Radi imvora svojega moža se )e že drmgič pred poroitrviki zagOTarjala Katarina Dajčar iz Vidamovcev. Pri prvi Tazpravi dne 4. nvarca t. 1. je Mla absajeiia na amrt na vešalih. Vrhovmo soidišiče je ujgodilo njeni ničnostini pritofitin in vršila se je ncrva ratzprava, na karteTi je bila obsojena Katarma DajčaT na osen Ie4 ležike ječe. Na mHejšo ob- Bodbo so vplivale izpovedbe prič, ld so sedaj precej druga<če govorile, kafcor pri prvi obrajvmavi. Umor v Lahoncih. Dne 21. t. m. se je vršila pred poroto dolgotTajna razprava praH Jožefu i<n Barfoari Benko radi unvora Framca Pmtfigama v Lahoncih pri Ormožu. Raaprava ]e trajala od 8. ure zjutraj v soboto celi dan do 7. ure zjutraj v nedeljo. Obtoženca sta stala sedaj že v tretjič pred porotntiki. Pri drug-i raapravi sta bila obsojena lin sicer Jožef Benlko na smrt in Barbara Ben!ko na 121e*tno ječo. Takrat je tudi »Slovenslki Gospodar« dbširno poročal o odvratnam zločinu. Barf>ara Benlko se je pritožila po obsodbi na vrhovno sodišče, ki je odredilo novo obravnavo. Jožef Bertko je bil po burni razp-ravi oproščen, Barhera pa obsojena na pet let ječe. Raziprava pa ni pojasnila, kdo je pravzaprav umoril Franca Pumtigaima, po kaferem je ohsojena Barbara podedovala posestvo. Dne 22. t. m. se je zagovarjal radi taitvme Karel Pristovnik iz Plainice. Bil ie že večkrat radi tatvine kazno*an. To pot je dobil 5 let ječe. — Za tem se je vršila razprava proti Štefanu Hozjam iz Velikih Polan pri Črensovcih v Prekmurju. V družbi dveh tovarišev je kradel po iĄdkimurju ter dne 11. marca 1924 ustrelil Štefijna Hozjana, ki ga je zasačil pri tatvini. RazpTava je bila preložema radi zaslišanja novih prič. (Konec prihodnjič.)