Nemški Schnlverein. (Izv. dopis iz južnega Stajerja.) Kar je titna uš vinogradom, to je bujskovalni prusko-nemški nScbuIerein" slovenskemu ljudskemu iolstvu. Zuano je, kako ovo društvo naše šolstvo čed&lje bolj izpodjeda. nSchulverein1* je volk v ovčji obleki, politična zvijača, s katero npajo naši sovražuiki polagoma svoj cilj doseči. Ta cilj je: ponemčenje našib ljudskib aol in ponemčenje slovenskega ljudstva. Vsi drugačni iz govori so puhli in prazni. Ovo drnštvo nam je zat6 posebno nevaino, ker mu tcško moremo do živega. Ono je postavuo dovoljeno, ter ima po svojib pravilib namen, nbianiti nemžtvo", (katerega pa itak nikdo ne napada). Pa bodi temu kakor hoče, to je gotovo, da po svojih pravilib in postavi splob ame ovo društvo 8voje delovanje omejiti samo na nemško deco ia na privatne šole. Kako pa temu ravao nasprotno ravna in se za nemško deco skoraj ne briga no, o tem bilo je uže dosti govora in se lebko prepriča vsak, kdor boče. Vkljub temu je vlada mirno pnsti po DJegovej volji razsajati, in stajerski c. k. namestnik vzel je je celo v obrambo. Liberalci to dobro vedo in po8tajajo čedalje predrzncjii. Saj nScbulvereina je zadDje npanje, na kterem še visijo, in zato ga podpirajo na vse kriplje. Dru<tveni zaklad od dn^ do dne narašča, njegov delokrog širi se vedno bolj, in v par letib more moč ovega drnstva narasti, da bo grdo. Jasno je, da pač tako ne more in ne sme dolgo ostati. Zaaiujenega dela treba se sedaj z vsemi močni lotiti. Kdor le nekoliko premi.šljuje, mora razvideti veliko nevarnost, ki uam od ovcga društva preti, ako se mu ne zaatavi o pravem času pot. In kakd se mu naj zastavi? Protestiranje in kiičanje ne pomaga nič, kajti kdo kaj takega posluša? Vlada ne, se menje liberalci, Tudi so vsi dragi potnočki zastonj, ako se društvo ne zavrne v postavne meje. Treba toiaj dregniti na pravo mesto! A to ne v deželnem zboru, kajti tu amo se do dobra prepričali, da nasproti airovej libeialnej večini za nas ni pravice. Pomoči morerao pričakovati samo od državnega zbora ! nSchulvereinau ne bomo mogli popolnem zatreti, in tudi treba ai! Nemoi iiaajo postavno pravicu stavitt ia podpirati aemške šole, a to le za — nem.ško deco. Ako pa na ta ali oni načiu zvabljajo alovenske otroke v svoje šole, da bi jih pooeuičevali, tedaj Begajo v naše postavne pravice in kalijo aarodni aiir. V teru saiislu ujora so zatorej rešiti to vprašanje brez ozira na vrišč in truač liberalcev. Na javne šo!e in javne učitelje ovo društvo ne sme imeti nikakorsnega upliva. Njegovo privatao delovauje pa se niora strogo določiti in od vlade ostro čuvati, da ne bo nikjer prestopalo določenih in postavnih mej ia kalilo narodnega mira. Delokrog se mu mora tako omejiti, da ne bo smelo otroke drugih narodnostij v 8voje šole zvabljati in poneručevati, in da sploh ne bo moglo drugim narodnostim nikjer akodovati. Kdo naj odločaje, ali je otrok te ali one narodnoati, odgovor na to vpraaanje prepuščamo našim vrlim državniai poslancem ; oni naj stvar uredijo, da bo prav. Da pa vse to kmaln doženemo, mora nam biti odselej vsem, posebno pa rSlov. društvu1* in našim državnim poslancem prva skrb. Ako smo to dosegli, rešeni smo največje nevarnosti, ob enem pa smo storili prvi korak za vzboljšanje našega ljudskega šolstva, ki se v narodnem oziru nahaja v naj bolj žalostnih razinerab. Zat6 je pa konečno nSlov. društvu1* še poaebej prav gorko v skrb priporočamo ! R—n.