Povzetki razprav iz razgovora delovne skupine CK ZKS s komunisti Mercatorja Vesna Bleiweis Akcijsko povezovanje komunistov v sozdu ■Mercator Gasilo delavcev in Leto XX Čeprav je od razgovora delovne skupine CK ZKS s komunisti v sozdu Mercator minil že dober mesec, so nekatera vprašanja predvsem s področja oblik akcijskega povezovanja komunistov v sozdu aktualna. ZDRUŽENIH KMETOV Ljubljana, januar 1983 št.: 1 o zasedanje delavskega sveta SOZD jy[ercator - 28. 12. 1982 ^esna Bleiiveis — center za obveščanje Sprejet letni klanski akt ŠOZD Mercator *a leto 1983 .^©katere pomanjkljivosti v planu za leto 1983 - v ^ niso vgrajeni vsi elementi iz resolucije o politiki lao^benogospodarskega razvoja SR Slovenije v letu oni -in nienih spremljajočih aktov, niso vplivale na ločitev delegatov o sprejetju plana za leto 1983. bLC|Vema amandmajema, ki ju je kc?lagal delegat delovne organi-^ercator Hoteli-gostinstvo, >lan°? škrjanec, je sprejet letni Vn,). akt sozda za leto 1983. ^edlagana za oziroma sprejeta V tej številki ^9 sindikata daje pobudo a Pričetek evidentiranja andidatov za člane 0rSanov sozda str. 2 f*rek arbitražne odločbe .^komentarja Udeleženk str. 3 k^jav.a spremenjenega aS o internih atnpenzacijah str. 3/4 ^rcatorvSR Srbiji-e°8:rad in Čuprija str. 5/6 zJbi,ejni 50. objekt iz rPženih sredstev str. 6 kosove vesti str. 7/8 z ^Kopitarne Sevnica str. 9 No\°Z,ia ^iandard v e,w mestu str. 10 ^catorvSR Sloveniji str. 11 anketa: koliko se am° med seboj str. 12 Mum ^a na Fužinah v ]V| Jan* dobila trgovino ., str. 12 kfet<™tne vse i kacije dejavnosti za oreah^ljne in delovne s°žd ^aCiie v sestavu Stl*# A S:-ShmMaikl" bav“«lfcv str. 14/(5 amandmaja zahtevata delitev deviznih sredstev, ustvarjenih z medsebojnim poslovnim sodelovanjem članic sozda na osnovi njihovega stvarnega prispevka k ustvarjenim deviznim sredstvom in pa na združevanje prostih deviznih sredstev na ravni sozda. Drug pomemben akt, za katerega je delavski svet z ugotovitvenim sklepom ugotovil njegovo sklenitev, je samoupravni sporazum o oblikovanju sredstev za interne kompenzacije v sozdu. Navedeni sporazum je sprejelo več kot dve tretjini članic sozda, kar je dovolj, da se začne njegovo uresničevanje v letu 1983. Namen razgovora delovne skupine CK ZKS je bila seznanitev z razmerami in vzpodbuditev nadaljnjega prizadevanja za učinkovito in sočasno idejnopolitično delo, ki naj bi ga zagotavljalo prav akcijsko povezovanje in nudenje pomoči vodstvom osnovnih organizacij ZK. Prav tako gre v teh razgovorih za seznanitev z razmerami na področju urejanja medsebojnih odnosov in tudi za konkretne dogovore komunistov, kako čimbolj uspešno in dosledno uresničevati sklepe 3. seje CK ZKJ in CK ZKS. Ti dve seji sta namreč še posebej zavezali komuniste v naj-večjih gospodarskih Sistemih - sestavljenih organizacijah združenega dela. V tem razgovoru so predstavniki sozda Mercator, ki so sodelovali v razgovoru, poleg problemov gospodarske narave enoglasno ugotavljali potrebo po akcijskem povezovanju na ravni sestavljene organizacije. Te zahteve so izražali bodisi v obliki formalnega oziroma neformalnega delovanja. Komunisti Mercator-Agrokom-binata pogrešajo specifično obliko koordinacije dela komunistov v sozd, saj je mnogo odprtih vprašanj, ki bi se lahko enotno reševala. Menijo, da bi bilo koristno, da bi se znotraj sozda oblikovala formalna ali neformalna koordinacijska telesa po dejavnostih npr. za kmetijstvo, industrijo, trgovino, kjer nastopajo poleg splošnih še specialne branžne težave. Na ravni sestavljene organizacije pa naj se oblikuje koordinacijsko telo, ki bi koordiniralo skupne akcije, povezovalo delo koordinacijskih teles delovnih organizacij z občinskimi komiteji. Predstavnica Mercator-Rožni-ka, TOZD Metlika je izhajajoč iz prakse v delovanju družbenopolitičnih organizacij v svoji temeljni organizaciji predlagala, da se na ravni sestavljene organizacije oblikuje koordinacijsko telo. Naloga tega telesa pa naj bi bila predvsem oblikovanje idejnih izhodišč za določevanje politike razporejanja dohodka, planiranja, kadrovske politike in samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja s področja dohodkovnih odnosov. Samoupravna regulativa je sicer urejena, v neposredni praksi pa so posamezni interesi močnejši, tako da v praksi prihaja tudi do nespoštovanja oziroma do »življenjskega gledanja na to regulativo«, ker so poslovni učinki oziroma razvoj posameznih tozd v danem trenutku važnejši, kot pa cilji, opredeljeni v samoupravnem sporazumu o združevanju. S tem pa prihaja do odvisnosti, neskladnosti ter omogočanja zapiranja tozd v lastne okvire in povečanje neučinkovitosti delovne in sestavljene organizacije. Neprisotnost stališč zveze komunistov pri obravnavi skupnih interesov se ne kaže samo v tem, da posamezni člani ZK delujejo prosto po lastni volji in presoji, temveč tudi v tem, da se dogovori, sporazumi in ostala pravna regulativa v tozd in do ne spoštuje v celoti in je njeno izvajanje podrejeno parčialnim interesom. Prav v vlogi ocenjevanja teh pojavov pogrešamo idejne opredelitve zveze komunistov. Ne glede na obliko bi morali na ravni sestavljene organizacije slišati tudi stališča zveze komunistov. To je povzetek razprave udeleženke Side Stehar, delavke M-Hotelov gostinstva, TOZD Ilirija. Jožica Šmigoc iz M-Izbire Panonije Ptuj je o idejnem in akcijskem povezovanju komunistov Mercatorja poudarila aktivnost v Pomurju, kjer je sedež več delovnih organizacij. Te organizacije so v minulem času organizirale skupne problemske konference o kongresnih dokumentih in poudarila, da so problemske konference oblika, ki bi se morala uveljaviti tudi na ravni sozda Mercator. Delavski svet sestavljene organizacije združenega dela Mercator ob sprejemanju plana sozda na osmem zasedanju, 28. decembra 1982 Mira Podobnik iz Mercator-Ru-darja Idrija je poudarila potrebnost povezanosti komunistov znotraj posamezne dejavnosti, predvsem zaradi skupnih problemov in specifičnih razmer v dejavnosti. Problem usklajenega delovanja organizacije zveze komunistov v trgovski dejavnosti predstavlja dislociranost prodajnih enot. Zato je v teh organizacijah težko doseči organiziranost osnovnih organizacij ZK na ravni temeljne organizacije, še teže na ravni delovne. Zato je prav pri trgovskih organizacijah z velikim številom prodajnih enot izven sedeža matične organizacije značilna večja aktivnost komunistov v krajevnih oziroma lokalnih organizacijah, ne pa v temeljnih. Problem akcijskega povezovanja v teh organizacijah je predstavil Saša Štoka iz Mercator-Trgoavta Koper. Več bi si morali prizadevati za vzpodbujanje dela komunistov v mladinskih organizacijah. Dejstvo, da je prav delo z mladimi zastalo, se kaže predvsem v njihovem vse manjšem deležu pri oblikovanju posameznih opredelitev. Zato je naloga vseh komunistov, da ne zanemarijo dela z mladimi. Tudi na tem področju naj bi se odrazilo delo formalnega ali pa neformalnega akcijskega telesa na ravni sestavljene organizacije. To so besede Antona Sedmaka iz Mercator-Nanosa. Soglasna ocena udeležencev razgovora je: na ravni sestavljene organizacije se oblikuje delovna skupina, ki pripravi osnutek akcijskega delovanja komunistov na ravni sestavljene organizacije. Osnutek gradiva bodo obravnavale vse osnovne organizacije in na podlagi ugotovitev iz razprav v posameznih organizacijah oblikovan enoten dokument oziroma program o delovanju zveze komunistov na ravni sestavljene organizacije. Planiranju na rob Vse lepo in prav, če smo se v združenem delu potrudili, da smo pravočasno sprejeli usmeritve tekočega razvoja oziroma razvoja v letu 1983. Ni pa prav, da naše usmeritve ostajajo brez globalnih usmeritev, ki jih določajo resolucija o družbenogospodarskem razvoju in njeni spremljajoči akti. Rekli boste: formalizem, tistih nekaj parametrov se naknadno vključi v plan, pa je. Pa vendar se s takim načinom ne moremo strinjati. Ustvarjalci resolucije in njenih spremljajočih dokumentov bi se morali zavedati odgovornosti, ki jo imajo pred vsakim delavcem, ki preko sprejema planskega akta svoje organizacije sprejema tudi globalne usmeritve razvoja širše družbene skupnosti in tudi nekaterih posebnih zadev o katerih ima pravico in dolžnost odločati z osebnim izjavljanjem. Dobro vemo, da uresničevanje planskih usmeritev ne pomeni smo delovnih obveznosti, temveč tudi moralno in politično odgovornost za uresničevanje. Zato je odlašanje objavljanja širših družbenih usmeritev - predvsem na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka, nedopustno. Vemo, da bomo morali zategniti pas -vendar bi vsaj to, koliko in na kakšen način, lahko zvedeli pravočasno. Navsezadnje je odločanje o planiranju in razporejanju dohodka in čistega dohodka neodtujljiva pravica delavcev. Vesna Bleivveis S 4. seje koordinacijskega odbora sindikata sozda Center za obveščanje 3. zbor M-Interne banke — 28. 12. 1982 Center za obveščanje Letos v aprilu volitve delegatov v organe sestavljene organizacije Aktualni podatki Osrednja točka 4. seje koordinacijskega odbora sindikata SOZD Mercator, 11.1. 1983 v Ljubljani, je bila obravnava poročila o izvajanju obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi, in s sklepi organov samoupravljanja sozda. Koordinacijski odbor je dal tudi pobudo za pričetek evidentiranja kandidatov za delegate v organih samoupravljanja sozda. Na seji, ki jo je vodil predsednik koordinacijskega odbora, Jože Knavs, so člani odbora v poročilu o izvrševanju sklepov najprej ugotovili, da se osnovne organizacije ZS v temeljnih in delovnih organizacijah ne ravnajo po navodilu, ki ga je koordinacijski odbor objavil v glasilu, da so namreč obvezne prispevati za uresničevanja programa dela koordinacijskega odbora po 2 dinarja mesečno na vsakega svojega člana, kar znaša po delavcu 24 dinarjev letno. Disciplinirane pri tem so OOZS v okviru Mercator-Rožnika in večina drugih organizacij na širšem območju ljubljanske regije, medtem ko »zunanje« niso disciplinirane. KOS ponovno poziva odgovorne sindikalne delavce v temeljnih in DO, da spoštujejo sklep letne konference sindikata na ravni sozda in s tem omogočijo uresničevanje programa v skupnem interesu. Planske službe dobro opravile delo Pismeno poročilo o izpolnjevanju obveznosti po samoupravnih splošnih aktih in sklepih delavskega sveta SOZD je na seji s komentarjem razširil namestnik generalnega direktorja sozda, Vuka-din Nedeljkovič. Kar zadeva obveznosti delovnih organizacij pri pripravi in sprejemanju planskih aktov, je bil koordinacijski odbor seznanjen, da so bile planske službe delovnih organizacij v preteklem letu zelo prizadevne in so s tem omogočile, da je bil planski akt sozda Mercator sprejet že pred koncem leta, s tem da je bila omogočena vsem udeležencem tudi dovolj obširna in kakovostna razprava o predlogih planskih aktov. Slabše se obnašajo nekatere čla- nice sozda pri sprejemanju sprememb samoupravnih splošnih aktov, kar se je pokazalo vnovič ob sprejemanju sprememb samoupravnega sporazuma o internih kompenzacijah, od čigar usode eksistenčno zavisijo nekatere temeljne organizacije. Kritika ne velja toliko tistim, ki so odklonili sprejem, ampak tistim, ki stališča sploh ne sporočijo. To pomeni, da tudi delegati delavskega sveta sozda med svojimi kolektivi ne opravljajo dovolj prizadevno svoje vloge. Več srotiti za skupno kadrovsko politiko in enotno vrednotenje del V samoupravnem sporazumu o združitvi je sedem temeljnih zadev skupnega pomena, brez katerih ne more biti članstva v sozdu Mercator. Poleg teh nalog pa so predvidene tudi nekatere, prav tako skupne, vendar fakultativne, med njimi tudi skupno urejanje kadrovske politike, razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Čas bi bil, da bi aktivirali tudi te naloge kot skupne zadeve. V zvezi z enotno politiko razporejanja dohodka in delitve sredstev za OD bo treba uvesti vsaj enotno metodologijo za vrednotenje tipičnih del po panogah. V zvezi s tem KO sindikata podpira začeto delo v ta namen formiranega odbora. Ignoriranje pripadnosti Člani KO sindikata so bili seznanjeni tudi z nekaterimi anomalijami v obnašanju članic sozda do drugih članic. Kot izjemno skrajnosten primer je ravnanje vodstva tozd Hladilnica v sestavu M-Vele-preskrbe, ki je domačim tozdom za več let na podlagi pogodbe z zunanjo firmo onemogočila uporabo edinih kapacitet, registriranih v Sloveniji za pripravo divjačine za izvoz, ki postaja nova dejavnost M-Mednarodne trgovine. Koordinacijski odbor je obsodil postopek tega tozda. Nadalje se je odbor zavzel za nadaljevanje skupne politike pri zagotavljanju skupnih zmogljivosti za organiziran letni oddih delavcev v celotnem sozdu. Na zborih delavcev v februarju naj bi bili znani prvi kandidati Aprila meseca letos se bo iztekel mandat delegatom v organih samoupravljanja sozda. To so delavski svet, odbor samoupravne delavske kontrole in notranja arbitraža, ki so voljeni neposredno na volitvah v vseh temeljnih oz. delovnih organizacijah, ter tudi izvršilnem odboru in delovnim telesom delavskega sveta, ki bodo voljeni posredno na prvem zasedanju DS v novem sestavu. Razpis volitev se predvideva 17. marca. Zaradi tega je KO sklenil, da se že z mesecem februarjem prične na ravni konferenc OOZS v delovnih organizacijah s tozdi, oziroma na ravni IO v enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, postopek evidentiranja, tako da bi bile opravljene kandidacijske konference že ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1-982 koncem februarja. Ustrezna navodila bo v začetku februarja izdal center za obveščanje. KO je že poslal poziv k evidentiranju kandidatov za člane odbora samoupravne delavske kontrole M-Interne banke. Evidentirajo se v okviru DO istih dejavnosti oziroma regije, na ravni konferenc OOZS. KO sindikata sozda je na tej seji obravnaval tudi nekatere kadrovske zadeve, ki so v njegovi pristojnosti po 104. členu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. To določilo ponekod v postopku še vedno obidejo, kljub opozorilu, ki ga je z okrožnico poslal KO vsem članicam oziroma predsednikom delavskih svetov. Udeležili smo se posvetovanja Janko Blas — M-Kopitarna Sevnica Odgovorno delo organizatorjev obveščanja V Mariboru je bil 10. in 11. decembra 1982 seminar o obveščanju v delovnih organizacijah. Več kot dvesto organizatorjev obveščanja iz Slovenije je poslušalo predavanja, delo v dveh komisijah v prostorih Visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru. Iz naše DO sta se tega 5. seminarja za obveščanje udeležila Milan Poljašak kot odgovorni urednik našega biltena in Janko Blas kot predsednik komisije za informiranje. Obravnavali smo problematiko obveščanja, še posebej danes, ko so pred združenim delom težke naloge in bitke za čimvečji izvoz in utrditev samoupravnih odnosov. Med drugim so na srečanju spregovorili predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, ki je opozoril na naloge, ki čakajo sindikate. Poudaril je, da so informacije pogoj za odločanje in danes postajajo še pomembnejše in odgovornejše. Danes je gospodarski položaj težak in zapleten. Vsi iščejo krivce zanj. Pozabljajo pa, da smo se vsi skupaj veselili novega, vsake nove ceste, hotela, tovarne in podobnih objektov; takrat ni nihče vprašal, kdo bo vse to plačal, kdo povrnil tujini dolgove. Tudi več kot 600 glasil, kolikor jih sedaj izhaja v Sloveniji, je kaj malo pisalo o tem. Matjaž Kek iz republiškega sveta ZS Slovenije je govoril o temi »Koliko je že danes uveljavljena vsebina informiranja za aktivno in kvaliteteno odločanje.« Vsak član OO ZS Slovenije je osebno dolžan, da tudi sam skrbi za svojo obveščenost preko raznih oblik obveščanja. Profesor Pavle Zrimšek s Fakultete za politične vede, novinarstvo in sociologijo dela v Ljubljani je govoril o temi »Kje smo danes na področju obveščanja.« Poudaril je, da se je povečalo zaupanje v institucionalnost informacij, a moramo se izogibati monopoliza-ciji informacij. Jak Koprivc, član predsedstva CK ZK Slovenije, je govoril o po-družbljanju sredstev informiranja na vseh ravneh. Poudaril je, da je danes najpomembnejše preprečevanje občutka nemoči. Moramo spremljati izjave in njihovo realizacijo. Ljudem se mora prikazati, da se v naši družbeni praksi nekaj spreminja in ji moramo dati novo kvaliteto. Biti moramo ponosni, da smo Jugoslovani. Energično moramo delati in širiti ponos Jugoslavije v svet. Marjan Šifter, predsednik republiškega komiteja za informiranje je poudaril, da so podatki zaradi različnih metodologij dostikrat različni, npr. pri SDK ali Zavodu za statistiko imajo različne podatke o osebnih dohodkih. Podatke naj zbira ali daje samo ena služba. V razpravi je novi Zakon o javnem obveščanju, saj je sedanji republiški zakon že star 10 let. Franček Kavčič, odgovorni urednik Delavske enotnosti, je govoril o sindikalnih akcijah v posamezni delovni organizaciji ali tozdu. Dejal je, da bi morala imeti vsaka OO ZS svojo knjižnico. Sindikalnih organizacij je v Sloveniji okrog 7000. Delavsko enotnost tiskajo v nakladi 4700 izvodov, a je še ne prodajo. Problematika delavca se mora približati delavcem. Kratek pregled gradiva za 3. zbor M-Interne bank6 kaže, da se strokovne službe naše banke zavedaj6 pomembnosti aktualnih podatkov. Škoda, da ti P°' datki niso na voljo večkrat, saj so odsev uresničevanj3 sprejete poslovne politike. K večji popularizaciji teh podatkov bo nedvomn0 prispevala tudi njihova računalniška obdelava, na k3' tero se v interni banki temeljito pripravljajo. Aktivnost M-Interne banke v letu 1982 je bila usmerjena predvsem na področje združevanja sredstev za različne namene in njihovo porabo oziroma plasmaje. Vsi stranski posli, ki jih je banka opravljala izhajajo iz združevanja in plasmaja sredstev skladno z njihovim namenom. Konkretno so bile zboru interne banke posredovane informacije o problematiki združevanja sredstev za naslednje namene: skupno dogovorjene investicije, tekoče poslovanje, interne kompenzacije, vlaganja v farmo v Novi Topoli in solidarnostne namene. Predstavljeni podatki kažejo, da se interna banka pri realizaciji ciljev, določenih s poslovno politiko za leto 1982 ne srečuje samo s sicer splošno znanimi ekonomskimi problemi, temveč tudi s problemi, ki izhajajo iz samih medsebojnih odnosov in razmerij v sozdu. Tu naj omenimo le nekatera nerazumevanja in nedisciplino pri rokih, določenih za posamezne oblike in vrste združevanja. Za dogovorjene skupne investicije je bilo v letu 1982 združeno 219.248.542 dinarjev, kar je približno enako kot v letu 1981. Če pa višino združenih sredstev primerjamo s porastom cen za kvadratni meter in zraven dodamo še bančne omejitve, potem je jasno, da smo v letu 1982 s tem denarjem zgradili fizično približno pol manj kot smo v letu 1981. Ne samo usmeritve minimalnih kriterijev, ki jih je za področje investiranja oziroma koriščenje združenih sredstev s poslovno politiko za leto 1983 opredelila M-Interna banka temveč tudi spremenjena pozitivna zakonodaja, dokazujejo temeljito kleščenje investicijskih apetitov. Absolutno prednost pri investiranju oziroma koriščenju združenih investicijskih sredstev bodo imele v letu 1983 izvozno naravnane investicije in pa investicije za povečanje proizvodnje hrane. Ob tem se nam zastavlja samo vprašanje, kako daleč smo s pripravami za gradnjo posameznih objektov, saj vsi vemo, da je čas tisti, ki v današnjem trenutku edino lahko zagotovi cenejšo gradnjo. Iz gradiva za 3. zbor banke so razvidni podatki, da se nekatere članice sozda ne zavedajo pomembnosti združevanja sredstev za tekoče poslovanje. Racionalnost takega združevanja dokazujejo podatki o količini nežiralnega denarja, ki se obrača v interni banki. Podatki o dnevnem prometu M-Interne banke (na osnovi blagovnih tokov) kažejo, da je bil v obravnavanem obdobju najvišji dnevni promet 128 milijonov dinarjev in da nam za ta promet ni bilo potrebno angažirati žiralnega denarja. Prav tako je pomemben podatek o prihranku na obrestih v višini 19 milijonov dinarjev. Povprečna potreba po žiralnem denarju je povprečno manjša za 180 milijonov dinarjev, to je za stanje, pozitivnih saldov na internih računih iz katerih se likvidnostno kreditirajo nelikvidni računi tozdov. Čeprav navajamo le parcialne podatke o učinkovitosti združevanja sredstev za tekoče poslovanje, je to že dovolj, da presodimo tako združevanje kot najracionalnejšo obliko gospodarjenja. Zbor banke je sprejel plan M-Interne banke za leto 1983. S pla- nom opredeljena poslovna poli11' ka za leto 1983 kaže izhodišča 23 minimalne pogoje koriščenj3 združenih sredstev za investicij6 in sovlaganja, opredeljuje politi^0 na področju tekočega poslovanj3 in priskrbo oziroma porabo sr^ štev za tako poslovanje ter nač*1 1 „ ..1 _____ 1___• • _ in ukrepe za ohranjanje likvidn0' sti interne banke in njenih član16: Ob tem moramo posebej ornen11 načrtovane aktivnosti intetpe banke na področju uvajanja h1"3' nilniške službe. Stimulativ’116 obresti za hranilne vloge delavc6' in kmetov v sozdu, bodo prav f!? tovo prispevale k popularizad! vlaganja prihrankov in nakazo''3! nja osebnih dohodkov preko h63 nilne službe interne banke. Dosedanja praksa v poslovanj interne banke in spremembe 23 kona o temeljih kreditnega bančnega sistema in drugih ^ ditno monetarnih oziroma banc nih predpisov so narekovale spr6 membe in dopolnitve samoupr3 , nega sporazuma o združitvi v Interno banko. Tako spremenjen zakonodaja kot dosedanje izKj^ nje sta zahtevali spremembe, k11, nanašajo na pooblastila za dela>, jih v imenu in za račun čla11' opravlja interna banka. S spr menibami in dopolnitvami spa*. zuma naj bi se realizirale dole6 o odgovornosti članic za inte^ banko in sicer v obliki neomeje’ subsidiarne odgovornosti. SP1), 1 i. membe in dopolnitve precizif", pristojnosti organov banke v vlogo in pomen interne ban^6 ^ urejanju medsebojnih družben3:, P konomskih razmerij. Za plar1*j nje oziroma načrtovanje posl0'^ ^ io ■Y čer politike interne banke naj jQ uskladitvi z zakonom o plani^ veljala tudi načela sočasnost' . 1 pravočasnosti planiranja, kar r meni, da bomo tako razV°J c usmeritev sozda kot poslovno ^ litiko interne banke oblikoval1;, 1 časno. V zvezi s preciziranjem^ rj,, stojnosti organov banke omer11’, ^ le pristojnosti zbora banke vPj; merih pristopa in izstopa član1 interne banke in primere razo, J sporazuma s posamezno člaO*, Kot novost iz sporazuma l3^] omenimo še reševanje sporov' u l arbitraži sozda. H Omejili smo se zgolj na Pre^lj vite v aktualnejših zadev, zbor J ^ pa je obravnaval finančni re^ J • i. • n /r t j •: v, fon jv, v/ v/a C4 v x ic* v Cia i-ii iciji iv-i ia * tj v- in poslovanje M-Inteme bamL obdobje januar-november ^ef Iti § ga ocenil kot dobro. PosarmL poročila o združevanju, kod J nju in stanju združenih srep J '0tM Sie za investicije naložb in Por?^p|. aktivnosti interne banke Pr’, i i k] najugodnejših izvajalcev dobaviteljev opreme so temj na svežih in aktualnih pod3 tj ki bi jih morali pravzapraV mentirati strokovnjaki. V . j Zbor banke je ugodno °ce^£)l ^ formacijo o uresničevanju zuma o združevanju sredst® ____ _________^^ interne kompenzacije in SP ,■ Sh r< pozitivno stališče do spr^m j^, h tega sporazuma. j Nekoliko se zatika pri izvai J združevanju .i k. sporazuma o združevanja J Sg- ’1 štev za sovlaganje v prašiče'6 J c^>o ‘ irmo Nova Topola. Ker Pa v zvezi s tem sovlaganjem P ■ jt farmo Nova Topola. Ker Pa f\,r^v sprazumu bo tudi vidp'1 časno podpisani in sprejeti ''J trebni dopolnitveni akti k I S^mnenru^vni^ interne banke ugodno kon »c dileme ^esna Bleiweis Hazporejanje dohodka in čistega dohodka v letu 1983 - a a e o a 1- y :■ ti Ij v 7 )■ a- a a- p e- :■ e- '!■ /I- \> J- 5« K' it f Razlog za pričujoči zapis ni v oporekanju upravičenosti družbenega dogovarjate o razporejanju dohodka in čistega dohodka - konkretno: dogovoru o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983, temveč v tem, da •R njegovem oblikovanju zelo malo vemo o njegovih konkretnih opredelitvah, ki Jjh moramo glede na določbe zakona o združenem delu (115. člen) in samega ugovora vgraditi v planske akte za tekoče leto in samoupravne splošne akte. drPSnova za ta zaP’s ie predlog l9ft‘?VOra’ nosi clatum 16. 12. 19?R zapis Pa se Piše 26. januarja bomo se spuščali v njego-tv Vse.binske in metodološke reši-v e oziroma opredelitve, kajti gre 0sr>darle šele za predlog, ki tudi v j^ovnih usmeritvah ni usklajen z Solucijo o družbenogospodar-igo?1 razvoju Slovenije v letu 27 , Resolucija je bila objavljena '■ te. 1982. j. ^ resoluciji je dogovor oprede-oj o kot spremljajoči akt za uresni-evanje globalnih usmeritev, ki oča resolucija. Iz tega lahko rp opamo, da bo dogovor prinesel strikcije na področju oblikova-0f in razporejanja sredstev za . et>ne dohodke in skupno pora-Vendar pa lahko le ugibamo, bomo oziroma s kakšno vsebi-? bomo dopolnjevali sprejete anske akte za leto 1983. i vso resnostjo sprašujemo av-rJe in udeležence dogovora po ^ govornosti za uresničevanje za-na o združenem delu in samo-Pravnih pravic delavcev. Zakaj V' vprašanje? fj.l^kon o družbenem planiranju lcot temelini načeli planira-pravočasnost in sočasnost. Za- kon o združenem delu določa pravni položaj družbenega dogovora v hierarhiji pravnih aktov, področja, ki se urejajo z družbenim dogovorom, položaj udeležencev dogovarjanja in medsebojne pravice in obveznosti udeležencev. Predvsem pa določa pravice in dolžnosti delavcev v zvezi s planiranjem in razporejanjem dohodka, čistega dohodka in oblikovanjem sredstev za osebne dohodke, ter obveščanje. Prav za opredelitev teh pravic gre - to so namreč neodtuljive pravice delavcev, o katerih imajo glede na določbe Notranjost samopostrežbe: tudi klasična postrežba delikatese in mesa. svojih samoupravnih aktov pravico osebnega, to je neposrednega izjavljanja. Dogovor (gre za družbeni dogovor, ker se v preambuli sklicuje na 579. člen zakona o združenem delu) zadeva prav neodtuljive pravice delavcev. Da pa delavci lahko o vprašanjih odločajo, morajo biti pravočasno, celovito in v razumljivi obliki obveščeni, če hočejo oziroma morajo o njih odločati. Zakaj morajo? Zato, ker zakon o združenem delu zahteva, da samoupravni splošni akti s področja razporejanja čistega dohodka ne smejo biti v nasprotju z družbenim dogovorom, ki ga je temeljna organizacija sklenila oziroma k njemu pristopila. S tem pa odpiramo vprašanje veljavnosti obnašanja po določbah dogovora za tiste ustvarjalce dohodka in čistega dohodka, ki h dogovoru ne pristopijo oz. dogovora ne sklenejo. Predlog dogovora za leto 1983 (pa tudi za prejšnja leta) je sestavljen tako, da je iz njega možno razbrati le prizadevanja udeležencev po določenem obnašanju na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka. Iz tega bi lahko sklepali, da ne gre za obvezujoč dokument (čeprav spremljajoči akt resolucije), temveč za akt, ki naj bi ga po prosti presoji upoštevali. Kajti za tistega, ki ga ne sprejme oziroma ne poda pristopne izjave, ne more veljati (581. člen zakona o združenem delu). Kje torej smo? Na eni strani dogovarjanje, za katerega pravoča- sno ne vemo nič konkretnega, na drugi strani zahteva po post fe-stum usklajevanju planov in samoupravnih splošnih aktov z dogovorjenim. Pa dodajmo še tretjo stran: če tisti, od katerih dogovor zahteva določeno obnašanje (to pa so predvsem organizacije združenega dela in drugi) po dogovoru ne bo ravnal, ga doleti pravična kazeti - ukrep družbenega varstva (v končni fazi). Da se bodo posledice uresničevale ne glede na sklenitev oziroma pristop k dogovoru je jasno, saj so Šepetamo Nič nas ne sme presenetiti, niti zmanjšanje osebnih dohodkov. Marko Bokal udeleženci svoje pravice pri spremljanju uresničevanja dogovora lepo zapisali in razdelili. Zavedamo se, da je družbeno dogovarjanje na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka del ustalitvene politike in načela, da porabimo samo toliko, kolikor ustvarimo, vendar moramo tudi za konkretne smeri vedeti pravočasno, celovito in nedvoumno. (jfj^av'^enosti do interne kompenza- pC 2a odobritev interne kom- Iji j0 za sredstva, ki jih združuje- namensko za posebej vna-c 0S° v or j en posel, mora upravi-^cijo pr^oz^ naslednjo dokumen- čir je r kalkulacijo proizvodov, iz katere j-; azviden izpad dohodka, f o 'IK°vna in administrativno-te- i' Uf,a dela v zvezi z združevanjem [jil fX‘rlz/>rado sredstev za interne kom-k! kj-j. opravlja Mercator - In- rf danka. V. K (j^koročno kreditiranje oseb-I’ kerj0 d°dkov v primeru izgube po pl ,chem obračunu ! • t1’ zbrana po določilih tega )ajo tu?13, se začasno lahko uporab-j kje di kot kreditna sredstva za i’1 pnit, ^ebnih dohodkov OZD, zdru-.'i ^ dieriioP^P Mercator, po osnovah 1- ra,Ti(jIJr'd, ki so določeni v njihovil h v r5avn'h splošnih aktih, in si 5 prizadete , nem obračunu iiMt l je nov objekt predal namenu prvi predsednik delevskega sveta Jelše, Štefko Lojen. Le lučaj stran od stare, temačne in obenem tudi sila neprivlačne trgovine, v ovinku na klancu, ki vodi v središče Bistrice ob Sotli, je v nekaj kratkih mesecih vzniknil nov, moderen objekt. V njem je našla prostor »stara« trgovina. Se več; posebej je urejena mala samopostrežnica, ki nudi le živila, mlečne izdelke, delikatese in kruh, pa meso in mesne izdelke postrežejo na klasični način. Vse drugo, kar smo sicer vajeni kupo- vati v takšnih trgovinah - pralne praške in čistila, drobno galanterijo, gopspodinjske potrebščine in še kaj - vse to je na izbiro v sosednji trgovinici, ki obenem ponuja tudi nekaj gospodinjskih aparatov, pa steklo in porcelan, tekstilne izdelke in metrsko blago, orodja in še bi lahko naštevali. Vse je lepo urejeno, pregledno in mnogi krajani, ki so pohiteli v prvi nakup, so bili kar začudeni. In zadovoljni obenem, da je v njihovi tr- Mercator 1 jelša 25 let 2 Mercator 1/83 Mercator 1/83 r c I 1 3 ■ c odobravanje in izplačevanje internih kompenzacij. 2. Do internih komepnzacij po tem sporazumu so praviloma upravičene proizvodne in kmetijske OZD v sestavu SOZD Mercator (v nadaljnjem besedilu: upravičenke), in sicer za primere pokrivanja negativne razlike med proizvodno in prodajno ceno, za proizvode oziroma pridelke, ki so širšega družbenega pomena za preskrbo prebivalstva in so podvrženi administrativnim ukrepom na področju oblikovanja cen. 3. Interno kompenzacijo po določilih tega sporazuma je mogoče odobriti tudi drugim OZD, združenim v SOZD Mercator, kadar nastane negativna razlika pri uvozu in izvozu blaga ali prometu na debelo z deficitarnimi proizvodi, ki so pomembni za širšo družbeno skupnost ter so pri določanju cen podvrženi administrativnim ukrepom, oziroma delovanju negativnih dejavnikov na domačem in tujem trgu, ki so izven vpliva OZD. 4. . Interne kompenzacije po tem sporazumu ni mogoče odobriti v primeru, če je izpad dohodka posledica napačne poslovne politike. Interne kompenzacije po tem sporazumu prav tako ni mogoče odobriti, če upravičenke neopravičeno ne izpolnjujejo redno medsebojnih planskih in pogodbenih obveznosti v SOZD v tekočem planskem letu. II. Način oblikovanja in združevanja sredstev za interne kompenzacije 5 5. Sredstva, namenjena za interne kompenzacije, se za vsako leto oblikujejo iz naslednjih virov: a) solidarnostna sredstva vseh OZD, združenih v SOZD Mercator, oblikovana na podlagi doseženega dohodka (bilančna postavka 017) preteklega leta; b) sredstva iz dela prihodka -razlike v ceni trgovskih organizacij na debelo in drobno iz internega prometa z mesom in mesnimi izdelki in izjemoma z drugimi izdelki; c) sredstva, ki jih združijo OZD namensko, v za vsak primer- posebej določenih zneskih za vnaprej dogovorjen .posel zainteresiranih OZD, ki pri tem poslu sodelujejo. 6. Višina prispevne stopnje solidarnostnih sredstev iz točke 5 a oziroma višina dela prihodka - razlike v ceni iz točke 5 b tega sporazuma se določita vnaprej z letnim planskim aktom SOZD Mercator. Solidarnostna sredstva se-združujejo trimesečno po četrtinah, in sicer do dvajsetega dne v drugem mesecu vsakega trimesečja. Sredstva iz dela prihodka - razlike v ceni, se obračunavajo ob vsaki izdani fakturi in združujejo mesečno do vsakega zadnjega dne v mesecu. 7. Višina sredstev, ki jih združujejo OZD namensko za vnaprej dogovorjen posel iz točke 5 c tega sporazuma, se določi konkretno pri vsakem poslu posebej. Namenska sredstva iz prvega odstavka te točke se združujejo, ko je zaključena finančna konstrukcija posla, v skladu s pogodbenimi pogoji. Pri poslih iz točke 5 c ter pri združevanju sredstev po tej točki sporazuma lahko sodelujejo tudi OZD izven SOZD Mercator. 8. Vsa sredstva, namenjena za interne kompenzacije, se knjižijo v breme bilančne postavke 013 (drugi poslovni stroški) in se nakazujejo Mercato- r-Interni banki, o. sub. o., v obliki namenskega depozita. Dokler združena sredstva za namene po tem sporazumu niso uporabljena, se vodijo kot sredstva tiste OZD, ki jih je združila, ter se uporabljajo za medsebojno kratkoročno kreditiranje članic Mercator-Interne banke. Sredstva po prejšnjem odstavku se obrestujejo v višini določeni z letnim planskim aktom Mercator - Interne banke. Neizkoriščena sredstva se ob koncu leta prenesejo z isto namembnostjo v naslednje leto. III. Kriteriji in merila za koriščenje sredstev, namenjenih za interne kompenzacije 9. Kadar upravičenka ugotovi, da ima večje odhodke kot prihodke, nastale zaradi razmer, predvidenih v 2. in 3. točki tega sporazuma, lahko zahteva sredstva za pokritje izpadlega dohodka. Sredstva je mogoče odobriti v višini, ki zagotavlja tolikšno pokritje izpada dohodka, da upravičenka ne Ustvari izgube pri poslovanju znotraj SOZD, pod pogojem, da izpolni plan proizvodnje in prodaje v interni realizaciji. Sredstva za interno kompenzacijo se izračunajo in odobrijo na enoto količine proizvodov, dobavljenih v interni realizaciji. Sredstva se odbo-rijo kot nepovratna. 10. Na utemeljen predlog upravičenke - lahko odbor za ugotavljanje upravičenosti pokrivanja izpadlega dohodka akontira kompenzacije, vendar največ do višine 70 odstotkov. Poračun se opravi po preteku akontirane-ga kvartala. Ce odbor ugotovi, da so sredstva akontirana neupravičeno, jih je uporabnica dolžna vrniti z obrestmi v višini, kakršno določa 3. odstavek ^ j točke tega sporazuma. 11. Pri kompenzaciji, ki se odbori ^ sredstev, zbranih po točkah 5 a in “ , tega sporazuma, sodelujejo vse leženke, ki so združevale sredstva P ! tem sporazumu, in sicer v višini, k1 J sorazmerna deležu posamezne ude* _: ženke v združenih sredstvih, naiTlt < njenih za interne kompenzacije. IV. Postopek za odobritev inte«1^ kompenzacije Upravičenost koriščenja sreds. za pokrivanje izpadlega dohoU^, ugotavlja odbor za ugotavljanje up vičenosti pokrivanja izpadlega hodka. • & Odbor šteje, sedem članov m J dem namestnikov. Izvoli jih delav'^,, svet SOZD za dobo dveh let, s ten1 ^ sta iz posameznih dejavnosti u“^-ženk izvoljen po en član in en mestnik. 13. Vlogo za odobritev sredstev za kri vanj e izpadlega dohodka ^ upravičenka pri odboru za ugota^, nje upravičenosti pokrivanja izp;i ga dohodka. Vlogi za odobritev interne K fj penzacije za sredstva, ki so vnalU določena z letnim planskim a*^ mora upravičenka priložiti našle | dokumentacijo: J - kalkulacijo proizvodov, iz ka1 ki & bc ke S? kc ie je razviden izpad dohodka, .. ^ - podatke o izpolnitvi planski s d0' kg veznosti, - periodični obračun za obdobje, - podatke o izplačanih oseb - i hodkih in skupni porabi. -1'1 - druge podatke, ki so P° ' vijai odbora pomembni za ugota °t Obisk v temeljni organizaciji Vesna Bleiweis Mercator v Beogradu in Čupriji tega se vedno bolj kaže v razmerah, ko za dobro trgovanje ni primernih pogojev. Le vključevanje v sozd in sprejemanje njegove strategije pomeni po eni strani zagotavljanje zanesljive oskrbe oziroma nabave, po drugi strani pa odpiranje beograjskega trga za proizvode predvsem slovenskih proizvajalcev. Enotno organizirana nabava oziroma sporazumeva- . Oranžni M v Beogradu in Čupriji zagotavlja dobro ^biro, ljubeznivo postrežbo in urejene prodajne prodore. To so povedali kupci v dveh Mercatorjevih blagovnicah. Kupec pa je v trgovini merilo in navse-2adnje tudi tisti, ki ima vedno prav. . Dan pred obiskom naših dveh blagovnic me je zbodla notica s strani Dela: v beograjskem Mercatorju je poslovodja pred prsto čakajočih skril nekaj sto ste-^'enic olja rekoč: »Kdor dela z me-M°rn, si mora oblizniti prste.« (Glej •stran Dela z dne 10. januarja 983). Vroča tema, ni kaj. V re-St'em časniku, na prvi strani; stvar Sl bo veljalo pobliže pogledati. Pridnost je idealna, informacija iz Prve roke tako rekoč. , d sem si najprej ogledala ne-°č lepotico sredi Novega Beogra-T1’ danes postarano damo, ki jo je /?dn° načel zob časa. Prva ugoto-"•ev: tej dami zgolj intenzivna ko-•hetična nega ne bo pomagala, da i1 Ponovno zablestela. Potrebna d Zmeljite sanacije in obnove, da lahko spet nekaj pomenila. bo endar pa bo samo sprememba -1 Pa obnova interijera premalo, 6 Boegradu ne bo ponudila tiste-česar Beograjčani pogrešajo. a ne samo v trenutnih razmerah lijonskega mesta in malo večjega trga, pa tudi ne ogled samih poslovnih objektov. Razlog za obisk Zoran Popovič, direktor M-Kožnik, TOZD Veleblagovnica Beograd Ce tePe preskrbe, temveč tudi si-pro P° pripovedovanju kupcev, Ce .a3alcev in poslovodnih delav-!e oskrba Beograda z osnovni- Prodajalka na oddelku Kozmetike v blagovnici v Cuprijl: »Srečna sem, ker Prodajam v Mercatorjevi blagovnici, najuglednejši ^govini daleč naokoli, nanj pa sem zadovoljna s !£m> kar lahko ponudim, ^»ske so rade lepe in ni Ppi žal denarja za lepoto, ato ni problem prodajati, ^hiveč kaj prodajati, če-P* av smo razmeroma dobro poženi s kozmetičnimi jTeparati. Osebni dohodek v . edino merilo zado-sv'3stva - rada opravljam n °3 Poklic in ker ga oprav-po ..v urejenih delovnih VpfPj**1« ga opravljam še z veseljem, tako v Un°P* zadovoljstvo, kot . uam, tudi v zadovoljstvo ^uPcev.« P S- t}e.0vPrečni osebni doho- l0.0ftn^-agovnici CuPrija ^ Hi 'J din; povprečni osebja °"°dek v občini Čupri-Pa ->e Približno 8.000 din. raj .. ^ht/tr^ 'Sladkor, olje) in deter-bfjnijj ei}utno na psu. Govorice o sTejge a tovrstno blago so vse gla-’ sai sta o uvedbi bonov Jjc rnf^t°r^a Predsednik skupšči-ni B<‘°grad in predsednik a°v ^ krogla miza na temo bo-i ,r&Zvlf>u?go osnovne preskrbe se abkfj n a na ugibanja, kaj vse bi n° bopj .oda)ali za bone. Tega, da v bh,.j0 PaPir, če nimajo podla-r *^i bonrVn^ tondih, pa zagcvor-iitp ^ ne slišijo radi. Trgovci Na V doP°veduiejo. Of^aduTn nka v blagovnicah v 1 g°vani1 C,apnji Pa ni bil zapis ’ 0skrbi in preskrbi mi- Mercator - Rožnikove temeljne organizacije Veleblagovnice Beograd je bil povsem drugje. Pred slabima dvema letoma so bili odnosi v tej temeljni organizaciji na ravni, ki bi upravičeno terjala ukrep družbenega varstva. To pa pomeni, da so se morale korenito obnoviti poslovne funkcije v temeljni organizaciji, vloga in pomen samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Prvi rezultati ustalitve notranjih razmer so po enem letu vidni tudi navzven. Tudi površnemu opazovalcu ne bi ušel podatek, da je promet v letu 1982 v sami blagovnici Beograd narasel za ca. 39% v primerjavi z letom 1981. Če ta podatek primerjamo z rastjo maloprodajnih cen približno 30%), potem lahko ugotovimo tudi fizične kazalce rasti prometa. Ne glede na nizek start oziroma osnovo iz leta 1981 je ta podatek vzpodbuden. Če k temu dodamo še ambiciozen plan za leto 1983, ko naj bi se fizični promet povečal še za 15% (odvisen pa je od ponudbe proizvajalcev), lahko ugotovimo, da se v Beogradu zadeve premikajo. Zapisati le, da se zadeva premikanje premalo, če ne vemo, s kakšne točke se je začela premikati, še bolje, kako je blagovnica začela. Začela pa je visoko, ugledno -. za razmere pred desetimi leti kot pojem kakovosti. Potem pa počasi navzdol, do stagnacije. Razlog? Bolj ali manj parcialni in subjektivni pogledi na položaj tozda Veleblagovnica v sozdu in delovni organizaciji, iskanje neobjektivnih razlogov za slabo poslovanje in podobno. To je pripeljalo do postopnega trganja poslovnih vezi, zapiranja, odstopanja od sprejete poslovne politike in nazadnje do tega, da se je v kolektivu pojavilo grupaštvo in podobne zadeve, ki pridejo na dan v nezdravih odnosih. Okoliščine, skratka, zrele za izrek ukrepa družbenega varstva. Kadrovske spremembe so bile nujne - postpek za njihovo uresničevanje pa mučen in dolgotrajen. Konsolidirati razmere in odnose v kolektivu, vrniti zapravljen ugled hiše, zraven pa prevzeti obveznosti za dokončanje ambicioz- ne investicije - blagovnice v Čupriji, so bile naloge, pred katerimi so se znašle vse odgovorne strukture v temeljni in delovni organizaciji, pa tudi v sozdu. Kako je uspelo zadevo premakniti? Začeti visoko, nekaj časa stagnirati in drseti navzdol, pripeljati zadevo tako rekoč do točke zamrzovanja in potem spet startati z elanom, pogumom in dobrimi Nakupovalka v samopostrežbi v blagovnici Beograd: »Stalno kupujem v tej samopostrežbi, pa tudi sicer veliko kupujem v blagovnici. Razlog? Dobra založenost, pestra izbira. Res, da ni detergentov in kave, če tega nasploh ni, tudi trgovina nima kje vzeti, saj vem, da bi prodala vse. V tej blagovnici se še nisem srečala s problemom skrivanja blaga - olja, sladkorja in drugega. Najraje pa kupujem specialne kruhe, ki pridejo iz Ljubljane. Nasploh mi je všeč ponudba blaga slovenskih proizvajalcev, predvsem tekstila in perila - več bi lahko bilo pletenin, saj po tem slovite.« živci. V takih okoliščinah ljudje izgubijo živce, pogum. »Pa vi?« sem vprašala sogovornika Zorana Popoviča in Milenka Jovanoviča; nje z dobavitelji na ravni sozda nam kot majhni temeljni organizaciji omogoča, da tudi preko združevanja dela in sredstev na ravni sestavljene organizacije lahko ponudimo kupcem blago, ki ga sicer kot majhna organizacija ne bi mogli, kajti za velike dobavitelje smo nezanimivi. Ime Mercatorja je velika prednost, ki pa se je marsikdo zave šele takrat, ko mu teče voda v grlo. Ta ocena ne izvira iz prednosti, ki jih daje povezovanje v velike sisteme v trenutni situaciji, temveč temelji na povsem ekonomski osnovi in nuji. Brez zadrege lahko povemo, da bi bili brez vključitve v sozd niko i ništa«. Povezovanje v sozd terja od članic tudi uresničevanje samoupravno sprejetih medsebojnih obveznosti. Če se omejimo na eno od teh: povečevanje in krepitev notranjih - medsebojnih blagovnih tokov. V preteklosti je bilo prav to področje v temeljni organizaciji zanemarjeno. Kako pa sedaj? »Trganje poslovnih vezi oziroma uresničevanja skupno dogovorjene komercialne politike je povzročilo tudi odstopanje v uresničevanju povečevanja medsebojnih - internih nabav. Že v letu 1982 pa so notranje nabave vrednostno pomenile 60 milijonov din. Težimo k temu, da bi notranji promet še povečali in se v nabavah blaga, ki je specifično oziroma zajeto s komercialnim planom sozda, približali samoupravno dogovorjenim razmerjem.« Sprehod skozi prodajne prostore je pokazal, da je blagovnica izredno dobro založena z blagom slovenskih proizvajalcev. Ali to izpodbija tezo o zapiranju trga za republiške in še drugačne plotove? Gre namreč tudi za blago, ki ste ga v trenutni ponudbi omenili kot deficitarno. prvi je direktor temeljne organizacije Veleblagovnica, drugi pa vodja komerciale (komercialni ruko-vodilac). »Kar je bilo, je bilo. Pričeti je bilo treba delati, vrniti blagovnici ugled. Predvsem smo to uspeli zato, ker so naši delavci kljub vsem peripetijam ostali Mercatorjevci. To pripadnost občuti sleherni naš delavec. Postopno obnavljanje poslovnih funkcij v temeljni organizaciji, utrjevanje vloge in pomena samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, obnavljanje zanemarjenih poslovnih vezi s sozdom, so okoliščine, ki botrujejo ponovni afirmaciji. Vsa prizadevanja za ponovno afirmacijo blagovnice bi bila jalova, če ne bi videli osnovnega mota v povezovanju v sozd oziroma delovno organizacijo. Upravičenost Prodajalka blagovnice Beograd: »Butik blagovnice, ki je nekoč slovel med Beograjčani, danes ni več butik. Prodajamo le bolj ali manj kvalitetno konfekcijo oziroma ekskluzivno konfekcijo. S tem, kar prodajam, nisem zadovoljna, saj vem, da bi prodala vsak ekskluzivni model, najdražje krzno in še marsikaj. Beograd je mesto nasprotij: ali ceneno, ali najdražje in najkvalitetnejše. Upam, da bo naš butik tudi doživel obnovo, svojo renesanso.« Nakupovalka v blagovnici v Čupriji: »Odkar je blagovnica Ču-prija odprta, sem spremenila svoje nakupovalske navade. Prej sem hrano kupovala drugje, po oblačila smo tekali od Paračina do Svetozareva. Danes imamo v Čupriji bogato izbiro in ponudbo. Želim pa si večje izbire blaga slovenskih proizvajalcev - tekstila, usnja, kozmetike. Mislim, da smo vsi domačini ponosni na Mercatorjevo hišo.« »Res je,« pravi tovariš Jovanovič, »blagovnica lahko ponudi kupcem blago slovenskih proizvajalcev, predvsem konfekcijo, perilo, kozmetiko, prehrambene proizvode. Vendar pa je ponudba vse slabša - prepričan sem, da ne zaradi tržišča, ali pa zavestnega prednostnega oskrbovanja po določenih principih, temveč je razlog v velikih izvoznih obveznostih proizvajalcev. S tem se bomo morali sprijazniti vsi - in kupci in prodajalci. Omenili ste zapiranje trga: tega v naši blagovnici prav zaradi povezanosti v sozd ne občutimo tako, kot bi verjetno predvsem za posamezne proizvode lahko občutili. Zapiranje trga v lokalne ali druge meje je za nekatere postalo tudi primeren izgovor. za lastno neposlovnost, neaktivnost, dose-Hanin nrmin notiofono.« Od velikih problemov smo prešli na majhne, v primerjavi s prejšnjimi takorekoč neznatne, ki pokažejo določeno klimo in pojave. Vroča tema: skrivanje olja. Tudi moja sogovornika je notica, objavljena v Delu, zbodla. Razložila sta mi, da je nastala zaradi pisma, ki ga je neki potrošnik napisal v Ex-spres politiko. Zadeva pa je preverjena s strani inšpekcije in o skrivanju olja ni govora. Vse blago gre na prodajne police. Zame je bila ta izjava dovolj, prav pa bi bilo, da bi jo preveril tudi avtor Delovega uvodnika. Se ena vroča tema: obnova blagovnice. Taka, kakršna je, kaže vsa rebra. 70 milijonov dinarjev, kolikor je bilo porabljenih za zasilno obnovo (popravilo strehe, hladilnih naprav, obnova tal v eni od etaž in druga drobna vzdrževalna dela) niso bistveno pripomogla k njenemu videzu. Sredstev za obnovo ni - prevelike so obveznosti v zvezi z investicijo v blagovnico v Čupriji. Sliši se malce nelogično: na eni strani objekt, ki vpije po sanaciji - na drugi strani bleščeč objekt, ki v okolju, kamor je postavljen, deluje skoraj bahaško. Med njima je 150 km avtoceste. Razdaljo med Čuprijo in Slovenci je skrajšalo tisoče človeških vezi, stkanih med vojno. Pobratimstvo med Čuprijo in Celjem potrjuje vlak prijateljstva. Vlaki, ki so vozili izseljence s Štajerske v južno Srbijo, so se ustavljali tudi v Čupriji, majhnem, tipičnem trgu ob Moravi. Izseljene slovenske družine so tu našle odprte roke in srca. Človeške vezi, porojene v stiski in nesreči, brezdomstvu in brezobzirnosti vojne, so ostale. Iz teh vezi so rasle s časom tudi drugačne. Ena od njih je čuprijska blagovnica, ki deluje kot enota temeljne organizacije Mercator-Rož-nika, Veleblagovnice Beograd. Sodoben, lep in sredi okolja, kamor je postavljen, naravnost vpadljiv objekt z oranžnim M. Svetli, čisti, brezhibno urejeni prodajni in skladiščni prostori, urejeni prodajalci. Glasne hvale ne moreš zatajiti. Ideja o postavitvi blagovnice sega v sedemdeseta leta, odložena, obujena in končno zgrajena. Slovesno odprta pred dobrega pol leta. Kupcem v zadovoljstvo, Mercatorju v ponos. Tudi po pol leta obratovanja se navdušenje med kupci ni poleglo. Nadaljevanje na 6. strani Obisk v temeljni organizaciji Vesna Bleiiveis Mercator v Beogradu in Cupriji Nadaljevanje s 5. strani Žika Petrovič, Silvij Kokalj in Miodrag Dakič, vodilni delavci blagovnice, pripovedujejo o drugi plati te čuprijske lepotice. Blagovnica bo pridelala približno 5 milijonov izgube, kar je za tozd Veleblagovnico Beograd veliko breme. Razlog za izgubo: omejitveni ukrepi na področju porabe naftnih derivatov. Ekonomska računica za gradnjo blagovnice je temeljila na kupni moči čuprijskega zaledja in dveh sosednjih industrijskih centrov, Paračina in Svetozareva. Moji sogovorniki prav omejene možnosti prevozov ocenjujejo kot temeljni razlog. Pobarala sem jih po drugem, meni bližjem razlogu, lastnih prizadevanjih in ambicioznosti, poslovnosti, notranjih rezervah in drugih podobnih pojmih, ki jih uporabljamo, kadar govorimo o izgubi. »Dobre volje in prizadevanj za dobro založenost blagovnice nam ne manjka, manjka pa blaga, ki bi ga z lahkoto prodali. Ne gre samo za trenutno deficitarno blago. To pomanjkanje bi še bolj občutili, če ne bi bili v sozdu, je bil odgovor. Precejšnjo notranjo rezervo pa pomenita sama organiziranost dela v blagovnici in delovni čas. Organizacija dela in s tem število zaposlenih sta bila postavljena tako, da bo blagovnica delovala kot temeljna organizacija, s samostojnim opravljanjem posameznih poslovnih funkcij. Prav tem pa je bila prirejena sistemizacija del in nalog. Določen delovni čas zahteva delo v dveh izmenah, spremenjen delovni čas bi precej prispeval k znižanju materialnih stroškov, na zmanjšanje števila zaposlenih pa v trenutnih razmerah zaposlovanja ni misliti. Kakšne so razmere na področju zaposlovanja, pa naj ilustrira podatek, da se je na objavljene potrebe po delavcih pred otvoritvijo blagovnice na približno 100 objavljenih del prijavilo več kot 700 kandidatov.« Odgovor o večji poslovni aktivnosti in ambicioznosti me je pripeljal do vprašanja, če bi tozdovska organiziranost k njenemu povečanju lahko prispevala svoje. Prispevala v tem, da bi se popolnoma spremenila odgovornost do poslovnih rezultatov, kajti za nastalo izgubo bi nosil posledice izključno kolektiv blagovnice Cuprija in ne vsi delavci tozda Veleblagovnica. »Ne glede na samoupravno organiziranost se delavci blagovnice v Cupriji zavedamo odgovornosti za poslovne rezultate. Res je, da bi morebitna drugačna organiziranost nujno zahtevala popolno angažiranost in odgovornost pri Mercator v Srbiji opravljanju posameznih poslovnih funkcij in prispevala k večji poslovni aktivnosti, vendar pa v trenutnih razmerah dvomimo, da bi bilo samo to dovolj. Zato menimo, da je status blagovnice ustrezen. Istočasno pa nam je tudi pov- sem razumljivo negodovanje delavcev v blagovnici Beograd, saj vemo, da so potrebe po temeljiti obnovi poslovnega objekta v Beogradu povsem upravičene, in da zaradi obveznosti iz naslova investicije v Cupriji in pokrivanja naše izgube ne morejo zagotoviti potrebnih sredstev. Zato je naša osnovna naloga, da v letu 1983 poslujemo s pozitivnim rezultatom. Tega se zavedamo vsi, trudimo se, vendar pa so gospodarske razmere v naši občini take, da bomo - če bomo pretežno računali le na kupce, ki gravitirajo na Cuprijo, kaj hitro spet pri starem. Mercatorjevo ime je pri naših kupcih in sploh občanih ime, ki uživa zaupanje in ugled. Tega ne smemo izneveriti. To pa pomeni, da moramo iskati čvrsto povezavo s komercialno politiko sozda, zagotoviti čim večjo notranjo oskrbo in našemu kupcu ponuditi kar naj večjo izbiro blaga slovenskih proizvajalcev. Ob tem pa moramo omeniti še zadevo, ki tudi po svoje prispeva k oblikovanju prodajne politike. Gre namreč za to, da občina Cuprija odstopa njej pripadajoči prometni davek v dohodek blagovnice toliko časa, dokler bo ta poslovala z izgubo. Zato je delež blaga, z večjo davčno stopnjo prav gotovo zanimivejši za prodajo.« Srbohrvatskega jezika nisem posebno vešča, pa je le nekako šlo - živa beseda je le živa beseda. Postavila sem se v vlogo delegata tozda Veleblagovnica v delavskem svetu sozda, ki prejema vsa gradiva v slovenskem jeziku. Zato sem povprašala tudi po tozadevnih težavah.« Nič več kot prevod izvlečka iz gradiv in predvsem sklepov ne potrebujemo, so mi so- glasno dejali. Torej, center za obveščanje, veselo na delo! Tvoja dolžnost je zagotoviti 450 delavcem v Beogradu in Cupriji in 70 delavcem v Gabru, njim razumljive informacije. Pa še nekdo mora na delo: ekonomska propaganda - . lii! soglasno vsi namreč pogreši fc njeno prisotnost. ,u ^ Vse, kar se mi je zapisalo o M dveh blagovnicah, temelji tudi tj razgovorih s prodajalci in kUP ■, VEGEELAGOVt*'* •I H veiA : roUritLA . 2j- /1-83 50. objekt, zgrajen z združenimi sredstvi v sozdu Mercator *L~- * ... ”zjf «1« ' m I Si F Mercator-Univerzal v Lendavi je konec novembra 1982 odprl novo skladišče za blagovne rezerve, o čemer smo poročali v lanski 11. številki glasila. Zdaj nam je naš sodelavec iz Lendave poslal tudi posnetke zgradbe in posnetek z otvoritve. Površina skladišča je 1655 kv^ metrov, investicija pa je veljala 40 milijonov dinarjev. urejeno po paletnem sistemu. J ^ pr°me U z a 31-5 °- N. ^Prejet letni plan za leto 1983 Bdita Žibert — delovna skupnost skupne službe f*o prvi fazi planiranja Has čaka še ena Konec decembra lanskega leta smo sprejeli letni Plan Mercator-Nanosa in tozdov v njegovem sestavu leto 1983. ta*>rvi del letnega planskega ak-Za leto 1983 sestavljajo: pj^lzhodišča za sestavo letnega " komercialni plan z nabavno-^°dajno politiko za letošnje leto Predvidenim povezovanjem s 1Zvodnjo in poslovanjem v okvi-U sozd in DO, p T Plan ugotavljanja celotnega u Podka ter razporejanja dohod-* P1 čistega dohodka posameznih zdov in DO kot celoti, s ' Plan investicij in združevanja edstev za investicije, Plan kadrov in zaposlovanja, Plan s področja SLO in DS. t0Prugi del letnega plana Merca-lovrTanosa Podstavlja plan de-^ ..eskupnostideloveneorgani-ClJe, ki zajema: Poš P'ane del in nalog, ki jih bodo o^.^ezne službe oziroma njihovi Pos *d opravljali v letu 1983 za _ aihezne tozde (uporabnike) ter 02jr Pan pridobivanja dohodka krj orn.a celotnega prihodka za po-0self^if str°škov, obveznosti, dohodkov in skupne po-sk Posameznih služb v delovni pPnosti delovne organizacije, jih , ciljev in nalog, ki smo si aj« r0f3,leto 1983 zastavili v srednje-198 P Planskih aktih za obdobje jif Plan~\985> smo pri sestavi letnega fi; ^ delovne organizacije in te-pd rr,ožri ‘o organizacij upoštevali ot> prod °Sti Predvsem nabave in Pjenfi6 trgovskega blaga v letošnja v , tu, nadalje oceno poslova-gi do'etu 1982, izdelano na podla-^ nja v ,ezt‘nih rezultatov poslova-1 ne Zadev.etih mesecih 1982, in oce-Ce ^Ph treh mesecev; smerni-; ° Uc'3e o politiki izvajanja ■letu lQRo®a Plana SR Slovenije v letjjp °3 ter izhodišča za sestavo Mero?? Planskega akta SOZD 'cator za to leto. dišča* navedeni cilji, naloge, izho-j..’ smernice, dejanske možno-ti fj(n;i^,r<'dvldeni doseženi rezulta-Vajj ovanja tozdov in DO so vpli- Pih , oblikovanje naših global-l9%3 smeritev razvoja v letu ’ katerih predvidevamo: - rast količinske prodaje v tozdih trgovinskih dejavnosti za 1%, - rast fizičnega obsega proizvodnje v TMI za 8%, - rast celotnega prihodka in dohodka za 21% (upoštevaje 20% rast cen), - rast sredstev za osebne dohodke v globalu za 50% počsneje od rasti čistega dohodka (to je približno 11%). V drugi fazi planiranja pa bomo upoštevali tudi določila dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka v letu 1983, - rast skupne in splošne porabe za polovico manjšo od nominalne rasti dohodka, rast izvoza v TMI za 5%, zmanjšanje zaposlenosti za 1% na račun odhodov in upokojitev. Pri tozdih trgovinskih dejavnosti predvidevamo le eno-odstotno količinsko povečanje prodaje, upoštevaje pogoje poslovanja, v katerih je trgovina in ki bodo predvidoma še težji v letošnjem letu zaradi še močnejšega pospeševanja izvoza, kar bo še nadalje vplivalo na pogosto pomanjkanje nekaterih proizvodov na tržišču ter zaradi predvidenega zmanjšanja realnih osebnih dohodkov, kar bo imelo za posledico zmanjševanje kupne moči prebivalstva. V januarju in februarju se bomo lotili korekture in usklajevanja že sprejetega planskega akta za letošnje leto (II. faza letnega planiranja). Letni plan moramo uskladiti z vsem, kar še ni bilo znano ali jasno do konca decembra 1982, ter upoštevati vse nadaljnje spremembe ekonomske politike in ^ ukrepe za gospodarsko ustalitev. Pri planu Delovne skupnosti moramo upoštevati in uskladiti pripombe nekaterih tozdov na delo posameznih služb v Delovni skupnosti, plan ugotavljanja celotnega prihodka ter razporejanja dohodka in čistega dohodka tozdov in DO (razmerja, rasti). Plane, izoblikovane v drugi fazi letnega planiranja, bomo obravnavali in sprejeli skupaj z zaključnim računom za leto 1982. Pravnik svetuje V tem sestavku bom na poljuden način obravnaval problematiko v zvezi z izgubami oziroma primanjkljaji v trgovini. Kaj je sploh primanjkljaj ? Normalno se blago proda in vnovči. S tem se blago spremeni v denar in se dejansko menja le oblika vrednosti. Dogaja pa se na žalost, v zadnjem času pogosteje, da se zaloge blaga zmanjšajo, ne da bi se spremenile v denar, kar predstavlja primanjkljaj. Primanjkljaji so različni: 1. so primanjkljaji, ki nastanejo zaradi nepredvidenih dogodkov izven organizacije. To so vlomne tatvine, elementarne nesreče in drugo, kar imenujemo s skupnim imenom dogodki zaradi višje sile, proti katerim se obvarujemo v glavnem le s tem, da blago zavarujemo. 2. druga vrsta primanjkljajev so tisti, ki nastanejo zaradi kala, loma, razsipa ali okvare blaga. Kalo je takrat, ko blago izgubi na teži, prostornini ali površini zaradi osušitve, izparitve ali ožitve. Lom je izguba zaradi uničenja blaga, ki nastaja češče pri steklenih predmetih. Razsip nastane, kadar se neka vrsta blaga kot riž, sladkor, moka in slično raztrese. Okvara nastane zaradi kemičnih in fizičnih sprememb, na blagu. Posebna vrsta izgube - primanjkljaja je kraja v samopostrežnih trgovinah. 3. tretja vrsta primanjkljaja nastane zaradi prisvojitve blaga ali denarja s strani posameznih delavcev v trgovini, ko si posameznik protipravno prisvaja družbeno premoženje. To lahko stori poslovodja kot tudi ostali zaposleni delavci. Vzroki za tovrstne primanjkljaje so različni. Najbolj pogosti so huda malomarnost ali poneverbe. Kako se ugotavljajo primanjkljaji? Predvsem pri rednih oziroma izrednih inventurah ali ko nastane sum o pravilnem poslovanju. V takem primeru organ upravljanja določi popisno komisijo, ki opravi popis blaga, nato pa sestavi elaborat oziroma zapisnik o ugotovitvah in rezultatih popisa. Po določilih zakona o združenem delu mora delavec, ki povzroči organizaciji škodo, v tem primeru primanjkljaj, to nadoknaditi, če se ugotovi njegova odgovornost oziroma krivda, oziroma natančneje, če delavec na delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz velike malomarnosti povzroči škodo v obliki primanjkljaja. Naj na kratko obrazložimo navedene pojme v zvezi s krivdo: Naklep: O njem govorimo takrat, ko se storilec zaveda, da bo zaradi njegovega protipravnega dejanja nastala škoda, pa kljub temu dejanje stori. Primer naklepa je, če si delavec v trgovini protipravno prilasti blago. Velika malomarnost: O njej govorimo takrat, ko storilec ni pokazal tiste pozornosti, ki se pričakuje od vsakega človeka povprečnih sposobnosti, ali če opušča pričakovano pozornost. Storilec se zaveda možnosti škodljivih posledic, vendar predpostavlja, da jih ne bo ali da jih bo lahko preprečil. Primer velike malomarnosti je, če poslovodja pusti odklenjena vrata poslovalnice, da nekdo ukrade blago. Mala malomarnost: O njej govorimo takrat, ko se storilec zaveda, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve dejanja nastala škodljiva posledica. Primer takšne krivde je, če voznik avtomobila nepravilno oceni hitrost v ovinku in zaradi tega nastane škoda. Na koncu moramo poudariti, da zakon o združenem delu pri odškodninah ne upošteva male malomarnosti, oziroma delavec ne odgovarja za povzročeno škodo, če jo je storil iz male malomarnosti ali iz nezavedanja, ampak le, če je škoda povzročena naklepno ali iz velike malomarnosti, to je iz zavestne malomarnosti. Sergej Paternost Nanosove vesti Iz dela notranje arbitraže sozd Zadeva: M-Sadje zelenjava : M-Nanos V uredništvu glasila smo se odločili, da objavimo izrek oziroma odločbo notranje arbitraže v zadevi M-Sadje zelenjava proti M-Na-nos iz naslednjega razloga: kršitev samoupravnih splošnih aktov in planskih aktov sozda ene od članic. Svojega komentarja uredništvo ne objavlja, pač samo komentar obeh prizadetih strani na izrek arbitražne odločbe. Izrek odločbe notranje arbitraže se glasi: 1. Nasprotni udeleženec M-Nanos, n. sol. o., Postojna je prekršil samoupravne splošne akte ter planske akte sozd Mercator s tem, ko je dne 1. 3. 1982 enostransko odstopil od plana internega blagovnega prometa sozda Mercator za leto 1982 in ustavil oskrbovanje svoje maloprodajne mreže na območju TOZD Izbira Postojna, TOZD Opskrba Cabar in TOZD Nadaljevanje na 8. strani •>osu n. *d?Ugi z leve) je eden najstarejših Nanosovcev, saj združuje delo pri arehran.. Pretrgano že od 1. 7. 1956. Skupaj z mlajšimi sodelavci v skladišču ^ Popravlja komision. Foto: Vrhovec Milan Černač je pri delovni organizaciji neprekinjeno od 1.8.1958. Sedaj opravlja dela in naloge v polnilnici brezalkoholnih pijač v TOZD Grosist. k. Nanosove vesti Med zadnjimi izletniki po starih predpisih Milica Rep — TOZD Izbira Postojna Izlet v Prago Iz Postojne smo se odpeljali v zgodnjih jutranjih urah. Proti vsem pričakovanjem je bilo vreme tega dne lepo in tako tudi razpoloženje. Potovali smo čez Avstrijo -na relaciji Beljak-Salzburg, preko mejnega prehoda Dolno Dvorište in skozi Tabor v Prago. Ko smo okrog 20. ure prispeli do našega hotela Solidarjeta, smo bili po potovanju še spočiti, zato si je večina po večerji poiskala še večernega razvedrila s plesom. Naslednjega dne smo si ogledali mestne znamenitosti v spremstvu lokalnega vodiča. Videli smo Vac-lavske namesti, Orlaj, Židovsko pokopališče, Gledališče, Karlov most, podzemno železnico in preizkusili vožnjo v metroju. Sledilo je kosilo, kjer smo izvedeli od simpatičnega vodiča agencije »Globtour« iz Nove Gorice o novih ukrepih, ki jih je medtem sprejel ZIS v zvezi s potovanji v tujino, in tudi to, da smo med zadnjimi izletniki iz Jugoslavije po prej veljavnih predpisih. Popoldne, po dobrem kosilu, smo si ogledali še grad Hradčane, katedralo Sv. Vita, Zlate uličke in praško uro. Prav malo časa je ostalo za individualne oglede in nakup spominkov. Bogata večerja v znameniti gostilni, v kateri se je zadrževal vrli vojak Švejk, je bila pravo doživetje. Tretji dan smo odpotovali proti domovini, z daljšim postankom v Konopištu. Izlet v Prago, katerega smo izpolnili z veliko petja, humorja in smeha, nam bo ostal vedno v spominu. Iz dela notranje arbitraže sozd Zadeva: M-Sadje zelenjava: M-Nanos Nadaljevanje s 7. strani Trgovina Rakek s strani predlagatelja. 2. Predlagatelj in nasprotni udeleženec morata svoje bodoče medsebojne poslovne odnose urediti po samoupravni poti s planskimi akti sozda v duhu sprejetih sporazumov in dobrega poslovne- ga sodelovanja med člani sozda Mercator. M-Sadje zelenjava je kot predlagatelj postopka pred notranjo arbitražo zahteval, da se 1. ugotovi kršitev splošnih in planskih aktov sozd nasprotne stranke (M-Nanos) 2. nasprotni stranki naloži vzpostavitev stanja pred 1.3. 1982. Odločitev arbitraže pa predlagatelj komentira takole: »Arbitraža je v prvi točki predlagateljevega zahtevka ugotovila, da je M-Nanos kršil določbe splošnih in planskih aktov sozd. O zahtevku po vzpostavitvi prejšnjega stanja pa se ni izrekla. Kompromis ni namen arbitraže.« Komentar k sporni zadevi oziroma odločbi arbitaže je posredoval tudi Mercator-Nanos, TOZD Sadje Koper, Dekani in sicer: »Naša želja je, da bi čimprej premostili prepad, ki je nastal z znanim sporom med organizacijama in usklajeno ter enakopravno razvijali sodelovanje povsod tam, kjer interesi obeh organizacij sovpadajo. Sedanji »hladni odnosi« niso v korist ne Sadju zelenjavi ne TOZD Sadje Koper.« V spomin sodelavcu Naš tovariš Silvo Lani smo se v Vipavi poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Silva Bajca. Ko smo pred meseci izvedeli, da seje Silva lotila zahrbtna bolezen, smo bili prepričani, da jo bo premagal in znova z nami snoval načrte. Silvo je prišel k takratnemu Veletrgovskemu podjetju import-export NANOS Postojna v letu 1961. Že takrat je bil znan kot sposoben delavec v trgovski stroki, ki mu je bilo zaupano delo v začetku prodaje okovja in orodja na področju Štajerske. Tu je v dolgih letih kot komercialni zastopnik naletel na številne težave in probleme, vendar jih je z neomajno voljo, sposobnostjo, delavnostjo in pripadnostjo podjetju premagoval in utiral pot prodaji blaga svoje blagovne skupine in tudi drugih vrst. Prav po njegovi zaslugi si je NANOS na tem področju Slovenije utrjeval ugled trgovskega podjetja. V poznejših letih je Silvo prevzel prodajo blaga bliže sedežu delovne organizacije, na področje Notranjske, Gorišče in Primorske. Vsi sodelavci in poslovni prijatelji, ki smo z njim delali in sodelovali, smo cenili njegovo poštenje, izredno znanje in ljubezen do trgovskega poklica. Pa ne le to, tudi njegovo človeško toplino in vedno pripravljenost, pomagati človeku, predvsem pa mlajšim tovarišem. Te njegove lastnosti bodo v našem delu nezamenljive, kajti takih ljudi je malo. Svetal ostaja njegov lik in zavedanje, da bi morali biti vsi kot je bil tovariš Silvo. Tomaž Vrhovec o p.č^-15 č o S. S o. M Mercator | na Po/en/s ko se spet srečajo, poklepeta- stoSe skuPai poveselijo. Kakih tri-n.n.?G jih zbere; vedno je nekaj nekaterih, žal ni več... ra Sek so tiste urice v spodnji dvo-D 11 cl°rna JNA. Toliko si imajo S "dati, toliko bi radi izvedeli. t0 GtTlljajo časopis pravijo, toda bo]'1 dovolj- Srečanja bi naj bila 1 Pogosta; lepo bi bilo, je dejal V Blagovnici ter prodajalni Steklo Porcelan je bilo od 22. do 27. 11. 1982 posebno živahno. Potekala je prodajno komercialna akcija »Emo dnevi v Ptuju -prihranek pri energiji«. Osnoven namen akcije je bil seznaniti potrošnike s prodajnim programom tovarne EMO iz Celja ter predstaviti posamezne proizvode, s katerimi je mogoče prihraniti pri energiji. V ta namen je bila v Blagovnici urejena privlačna izložba, ki je opozarjala potrošnike na ugoden nakup. Akcija je uspela - razgibala je gledalce pred Blagovnico (godba iz tovarne EMO je zaigrala po ptujskih ulicah ter imela krajši koncert pred Blagovnico), razgibala je prodajalce v tehničnih oddelkih obeh prodajaln (napolnila prodajne prostore s kupci), saj je bila ponudba ekonom-loncev ter ostalega blaga s 25% popustom izredno zanimiva. Vodstvi obeh organizacij, Ema iz Celja ter MIP Ptuj, sta izkoristili zaključno prireditev, pregledali dosedanje medsebojno delo ter se dogovorili za še čvrstejšo medsebojno poslovno sodelovanje v letu 1983. Potrošniki in prodajalci si takšnih akcij še želijo, zato bomo v naslednjem letu predstavili v podobnih akcijah še nekatere proizvajalce. Mercator v SV Sloveniji ^srcator^^ ^^j5-letnici Mercator-Jelše ^ih Bitenc Prisebnost delavca preprečila katastrofo Rado Šavle — M-Nanos, TOZD Sadje Koper, Dekani Požar v hladilnici Dekani bržavni odlikovanci °b koncu meseca maja je naša delovna sVoi 1Zac^a Mercator-Jelša svečano proslavila ReJ0. 25-letnico. Ob tej priložnosti so nagradili ^ najzaslužnejših delavcev. Na svečanosti pa se b^a Podeljena državna odlikovanja in tako (-ePr°brn^0 k-ar debelo leto, ko so končno prišla. VaPcev Pozno> objavljamo imena odliko- dela sta prejela OTOREPEC, ANTON PO- AlAJZ ~ LORbeR in CIVAVŠEK in ALOJZ ^brnirr, red dela s ŠMID. Red dela zaslug za )e*° kar Vencern pa je pre- narod s srebrnim vencem je 1° JOZl0'^ delavcev. To dobil PETER COH, FILIP HATTvr5,OFENIK- RU- ŠKERJANEC pa red dela z UAh st. vzpodbujati ter obveščati t ^ ?m, kaj bo, in ne samo, kaj Je Spoštovani bralci! Ob odgovorih se je marsik^; o, marsikdo od srca nasmej ? je ta nasmeh vzbudil v v0 , j i, da bi sodelovali pri 0*3vij a glasila, ali pa željo, da P posredovali mnenje o gl® jflej, nrite to takoj! Povejte nam l glasila pričakujete, kaksi ^ bilo, da bi vam ugajalo, ° jiLh em našli odgovore tudi n^. j j, e, ki se vam v zvezi z oOja ,{e ftvi 2, ki se vam v zvezi z nuj ne •“'•Vi i prispevki odpirajo, °gla ahko J tv tvi UCipii nam telefonirate, R a[ifkc hko nas hvalite in grajat’ v k (j LK.U Ilcts nvcnn-c m V , ^ _ molčite in ne potlačite. :lje, ki se vam je porodna ^ ir glas gre v aeveiu vc-. ta g < . šel tudi o nas? V slog v? a Ljubljančane) in moc 'SS-V; , P" 0W =lo' zvi lo^ rM w ji’1;" s orrf ~i2yATOR ieKP ;p°; ni^ )# ercf ,ajal' JANUAR '83 STRAN 13 O klasifikaciji dejavnosti < n i 5065208 , »»-Sito oS\6§\°|\°o «5 A ^s>' . x A.\' \ O :Sk jj’11 rina; ,e^ S sice' tftšv o P/*N?S £S «| cv « 0|P5 v-/-. i^^/P Jr/^r v 1 o 1° §f o *jr/5 o/p v ^ .*pi \OlO§/K Oj £“ ‘V/ ^ v / K* < <%?»Va45 &= O os v ov« Sfo^ 102020 ^oaTi" 0M1 TI13W)( OS3M aanod 90^ €901605 0U020 0501605 U3'l^__ ^ Wk^ž' s08iStS v> o 40 A° ^pO a\0 Jl WShov. °o^SS\ '01303® 5081203_ 110301 5081246 0ZV0Z2 veo^9 Oj ^ y^U°D W£/$SI2 Z ^s *s*s-&oW§ S 8 igff^-M-Cerkn/ca -an •$'//*>/*/ (o, ' / */ S? / ^ / 'tJ! /£r /š /*$ IJ?/^, ”4 ^ ^/ V/ O/ K 00 \ / "v / m /ni TP^fv< oy cn l?\0\ xAv\ v^'51 v%\ v>° SV^Va^ \ .*-\ -* VCP\\ 0) ^XONvv< 0Y° V** o \ ^ wo|r*2\f° fo\ SC I cn o\ §8 oS\3S' V® j 2026005 °cZ<^\ O J A® O D * *®9enda 0 070250 ^.SMru 5002303 matičn« itavilka v enotnem registru JANUAR 1983 podatke zbral in zrisal K. HVASTIJA C0VL £ociatj. u>zbil§i Podati1; S° P°membni za usmerjanje družbenega in gospodarskega razvoja, ter !l l^eta ]0> evidl ?• stanju in gibanjih na posameznih področjih družbenega življenja se ’• ,fcfVlnosti Tn111?30’ obdeluiei° in izkazujejo po dejavnostih po enotni klasifikaciji ^ ^tev. 6/1976 0l°Čen0 Z zakonom ° enotni klasifikaciji dejavnosti, v Uradnem listu £ ^^iavnosti doloČa P°dročia- Panoge, skupine in podskupine gospodarskih in družbe- Jjog ’ evidenpt Set ^Porablia v družbenem sistemu obveščanja, družbenem knjigovod-‘ JkolVarianju i’n statlstlki in družbenem planiranju. Uporablja se tudi pri družbene; ’ F Ust^ke in v1 sar^ouPravnem sporazumevanju, sprejemanju in spremljanju ukrepov tii%a l^ezn° j^Vfrialne politike; znanstveno raziskovalnem delu in na drugih področjih. TCijp lovne mkaciji se razvrščajo po dejavnostih temeljne organizacije združenega i lhv\. ^ m^sanizaciip orcfnnir7nr*ii<=» 'zHm Tror-irirro o i Enotno metodologijo za razvrščanje po dejavnostih je določil Zvezni zavod za stati-stiko. Vse spremembe (ukinitve, ustanovitve, spremembe sedeža in slično), ki zaradi pripojitve ah reorganizacije še nastopajo, se opravijo po istem postopku kot začetna prijava vendar z obširno dokumentacijo oziroma sklepi organov samoupravljanja. Vse te spremembe pa morajo biti registrirane pri temeljnem sodišču in v enotnem registru na Zavodu SR Slovenije za statistiko. Grafikon, ki je sestavljen na podlagi enotnega registra organizacij in skupnosti pri Zavodu SR Slovenije za statistiko, prikazuje vse šifre dejavnosti in matične številke za celoten SOZD, razen razvrstitve poslovnih in drugih enot (trgovin in servisov itd.) v sestavu organizacije oz. skupnosti, ki imajo ločeno razvrstitev, vezano na matično številko organizacije oziroma skupnosti. avi - 0rganiza • ■ ’ aeiovne skupnosti, banke, kmetijske m druge organizacije itd. Ce tla. clJa oz. skupnost več dejavnosti, se razvrsti po dejavnosti, ki jo pretežno Za pravilno registracijo mora imeti vsaka organizacijo združenega dela originalno obvestilo Zavoda SR Slovenije za statistiko o razvrstitvi poslovnih in drugih enot v sestavi organizacije oziroma skupnosti v enotni register. Tradicionalni marčevski izlet Vabi Mercator Turist Panorama Prekmurja Tradicija je postalo, da Mercator Turist vsako leto v prvi polovici meseca marca pripravi tridnevni izlet. Lani smo bili skupaj s Stopom na potepu po Istri, letos pa bomo s Turističnim obveščevalcem Dnevnika in Radensko obiskali Prekmurje. Program izleta, ki traja v resnici dva dni in pol, je zanimiv, obeta polno novih dogodivščin in nepozabnih spominov. Zato vam ga predstavimo: 1. dan Iz Ljubljane se bomo odpeljali z avtobusi s Trga osvoboditve ob 14. uri. Peljali se bomo skozi Celje, Maribor in Radence in se ustavili v Tišini. Tam nam bodo v domači gostilni pri Gjergjekovih pripravili »prekmursko dobrodošlico«. Nato bomo nadaljevali vožnjo do Moravskih Toplic, koder bo naš začasni dom v lepem, novem hotelu Termal. Ko se bomo tam- Naslednji postanek bo v Bogoži-vi, kjer stoji prelepa cerkev arhitekta Jožeta Plečnika. Kosilo nas bo kajpak čakalo v hotelu Termal in tam bomo ostali vse popoldne. Dovolj bo časa za kopanje v pokritem ali pa v odprtem bazenu, s termalno vodo, seveda. Toplice so specializirane za zdravljenje revmatizma, vegetativne nevroze, okvar po poškodbah itd... Če boste želeli, vam bomo omogočili tudi internistični pregled. Zvečer bo slavnostna večerja, zabavni program in seveda prijetna glasba za ples. Mercator Turist naše delo ■ vaše potovanje kaj malo uredili, nas bo avtobus odpeljal v bližnje Matjance v hotel Čarda na tipično večerjo; naslajali se bomo ob zvokih ciganske glasbe in se razvedrili ob zabavnem programu. Nočitev bo, kot smo že zapisali, v hotelu Termal. 2. dan Po zajtrku bomo odšli na ogled gotske cerkvice v Martjan-cih, ki slovi po čudovitih freskah mojstra Janeza Aquile. V Veliki Polani bomo obiskali rojstno hišo prekmurskega pripovednika Miška Kranjca, nato pa se odpeljali do Filovcev. Tam so doma znani prekmurski lončarji, ki izdelujejo črno keramiko. Pokazali bodo, kako jim gre delo od rok; če boste želeli, boste lahko tudi kaj kupili. 3. dan Na Goriško se bomo odpeljali po zajtrku in s seboj vzeli seveda vso svojo prtljago, saj se v hotel Termal ne bomo več vrnili. Najprej si bomo v vasici Selo ogledali romansko rotemdo iz prve polovice 13. stoletja, nato se popeljali po slikovitem Goričkem. Kosilo nas bo čakalo v slikarskem turističnem domu -Pindži. Tam bo tudi še zadnje skupno družabno popoldne z raznimi družabnimi igrami, kvizi, srečelovom itd. Od tam se bomo, polni novih doživetij, novih spoznanj in prijateljestev popeljali proti Ljubljani. Cena izleta: 3.800 din Odhodi: 4.-6. marca 11.-13. marca Prijave: Mercator-Turist Tavčarjeva 6, Ljubljana tel. (061)312-254 in 317-285 Pričakujemo, da pojdete z nami tudi vi! Posebnosti restavracije Močilnik Mile Bitenc Tedni pokrajinskih specialitet v tozdu Mantova Poznate restavracijo Močilnik na Vrhniki? Ni čisto na Vrhniki, le streljaj stran, stisnjena pod hrib, izpod katerega izvira Ljubljanica. To je Močilnik. Tamkaj je vedno prijetno posedeti in pokramljati v družbi, saj je mimo, notranjost prav prijetna in ko vam bodo postavili na mizo kaj za pod zob, boste zanesljivo zadovoljni. Posebnost restavracije Močilnik so kulinarične posebnosti, ki jih pripravijo nekajkrat na leto. Lani decembra so na mizo postavili prekmurske posebnosti in tisti, ki cenijo takšne jedi, so prišli pošteno na račun. Zadovoljni so bili tu- di gostinci, saj je bilo obiskovalcev vedno dovolj. V navadi je že, da vsako leto v januarju pripravijo »teden morskih rib«. Se več: postrežejo z različnimi ribami, ponudijo školjke, rake in druge posebnosti morja. Ker je ribjih restavracij pri nas bolj malo, se ne čudimo, da je bilo od 14. do 23. januarja v restavraciji Močilnik ves čas polno. Prednovoletni vrvež na Čopovi Mile Bitenc Za lačne je poskrbel M-Konditor Ljubljana si je zadnjih štirinajst dni starega leta nadela praznično obleko. Okrašene so bile izložbe in trgovine, pisane žarnice so zasvetile na jelkah tu in tam, še posebej živahno pa je bilo na Čopovi ulici, pa v Nazorjevi in na Tromostovju. Svoj kiosk je v tem vrvežu postavil tudi Mercator-Konditor, ki je poskrbel, da mimoidoči niso bili lačni. Gneča je bila od jutra do večera in včasih je bilo treba na vročo hrenovko, topli sendvič ali pa krof potrpežljivo počakati v vrsti. la. Prav bi bilo, da bi dobro M njo trajno uporabili. Pregovof Odločitev Konditoija je bila pravilna; pohvalijo se lahko z uspešno prodajo. Naj za ponazoritev navedem le nekaj podatkov: v teh dneh je šel lačnim najbolj v slast hot-dog; prodali so jih kar 15.300. Toplih sendvičev so spekli 6.634, približno polovico manj običajnih sendvičev, krofe pa je kupilo 1150 mimoidočih. Vse to zgovorno priča, da je »prodaja na ulici« prav dobrodoš- Mohamedu in gori poznate; if ko je res: čim bliže do kupcL uspeh mora biti. Zato v Kom- ^ ju že mislijo na to, da bi tud1 . krat, ko na Čopovi ni novoletij® sejma ali živ-žava ob kmečki olL ti, iz ličnega kioska zadišalo , sen}m vroči hrenovki, slastnem ču. Čopova je ulica za pešce. ^ pa je veliko in mnogim bi Fj nakupom in tekanjem teknila topla, cenena in hitro P pravljena malica. Za ljubljanske trgovce in gostince L $1 Mile Bitenc Degusta- cija kavovin Franck Delovna organizacija Franck že več kot devet desetletij oskrbuje potrošnike s svojimi izdelki. V vsem tem času pa so prav kako-vine Franck imele pomembno mesto, kar vse pomeni izjemno kakovost teh izdelkov. Za prigrizek Mile Bitenc Ob koncu lanskega decembra je Franck pripravil demonstracijo priprave in hkrati tudi degustacijo bele kave iz kavovin in instant kavovin Franck. Na ta način so želeli kavne nadomestke še bolj približati potrošniku in predvsem popularizirati belo kavo kot napitek pri zajtrku. Nekaj domačega Na degustacijo, ki je bila v ljubljanskem hotelu Slon, so povabili tudi predstavnike Mercatorja. Novosti so vedno dobrodošle. Če je to obenem mesni izdelek, smo ga še bolj veseli. Lahko bi rekli, da je (kljub pomanjkanju mesa) v mesnicah, delikatesah in drugih trgovinah še vedno na zalogi kar pestra izbira mesnih izdelkov. Tudi naša, Mercatorjeva mesna industrija, skuša izbiro pope- Čeprav ima v mestu Ptuju več trgovskih delovnih organizacij svoje prodajalne, pa se prodajalne MIP TOZD Maloprodaja povsem razlikujejo od drugih. Za vse to pa so poskrbeli Mipovi aranžerji, ki so s svojo domiselnostjo prijetno in toplo dekorirali izložbe prodajaln TOZD Maloprodaja - Na sliki prodajalna stekla in porcelana na Slovenskem trgu 8 v Ptuju. Foto; Branko Ciglar striti. Tovarna mesnih izdel^ i Ljubljane je že letošnje p°letLf pravila nov izdelek: Merca domači želodec. ^ Recept za ta izdelek, ki sXflj prvič razstavili in tudi dahjL kušino na radgonskem sep ^ seveda poslovna skrivnost- i "dar pa lahko zapišem to, v specifična priprava in n1® ^ mesa, začimb in drugih do glij :r. daje pravi domači, rahko k sti okus. J Mercatorjev domači želo ^ ^ ^ polnjen v umetne ovitke, Pl jg | q k oglato obliko in tu mu svojstven izgled. Sicer sem že zapisal: okusen je našel svoje mesto na 0 -e praznični mizi, bodo Š°s gotovo zadovoljni. agradna križanka Mercator kragi reševalci križank, spet imate priložnost, da se preizkusite v reševanju anke, tokrat na temo Mercatorja. V Studiu za ekonomsko propagando smo ^Pravili deset nagrad. j t>ro^Sltve pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Mercator, Studio za ekonomsko !°bv ganc*0’ Breg 22, Ljubljana, najkasneje do 10. februarja 1983. Na kuverto 1 ezno pripišite »Nagradna križanka Mercator.« rešitev iz prejšnje i. E T O _____ !! J KRA\'A-.- a-v v s? ' - : . s-' • O ■ ° ■ Mg A ,o» ^ - c • š o MMMM ;; h 1 RANA A RA K N A P l I AO n K 1 N 3 A - ONA IS* 7$L ONAJ -_ I A 'V. I 7. A J E T E k. "W A,N A N MINA L A P>A . ’ E TAM O M ,A 0 ’ ^ A NA u. / T E. > AA .. c- l omaric aE™ N A s H <■', NIgFT I N D I 3 A N T AC I , N O L Ž: 3)V^:up^ I i\ aa al A ,c G R A A R. 3 A S k a o G c A| - RD AN' i 'lo R DO RR AR n T NE ST A 'jy« -ii MEN OKi-: A Z OR 0 5" Ro T | , R O B o p a n ■" • '• D i AAA 5,{.B ARA-Av *pi Izid žrebanja novoletne križanke Dragi reševalci, z novoletno križanko ste nas dobesedno zasuli. Do roka se je namreč v našem uredništvu nabralo kar 986 rešitev. Križanka sicer ni bila težka, pa je kljub temu marsikomu delala preglavice. Poglejmo, kakšen je izid žrebanja. Nagrade, ki so jih prispevali Radenska, Lek, Mercator-Emba, Sladkogorska, Fructal, Slovin, Krka, Ilirija-Vedrog, KK Vipava, KZ Goriška Brda, Agraria, HP Droga ter Mercator-Kondi-tor in Mercator-Agrokombinat Krško, dobijo naslednji reševalci: MATEJA LUZAR, Mercator-Velepreskrba, Tozd Standard, Novo mesto ANTON RAPPL, upokojenec, Cesta zasavskega bat. 15, Litija SLAVKA VOVK, Prodajalna Soteska, Straža pri Novem mestu MILENA GUNJAČ, Mercator-Trgoavto Koper, DSSS NADA KOSTEVC, Mercator-Agrokombinat Krško, DSSS IVAN GREGORN, Mercator-Sadje zelenjava, Poljanska 46/a, Ljubljana MARIJA LIPOVŠEK, Mercator-Nanos, Tozd Trgovina, Rakek JOSIP PUM, Mercator-Nanos, DSSS ŠTEFKA STEGOVEC, Mercator-Nanos, enota 65, Izola STANKO TERBUC, MIP, Ptuj - skladišče prehrane SLAVKA GOLUBIČ, Mercator-Zarja, Ormož STANE LUZAR, Mercator-Tehna, Tozd Investa, Ljubljana MAGDA DROLE, Mercator-Nanos, Tozd Trgovina, Rakek IVICA BRENČIČ, Mercator-KZ Logatec TONE FORTUNA, Mercator-Rožnik, PE Železnina, Polje-Ljub-Ijana Nagrade lahko prevzamete sami ali preko svojih zastopnikov v STUDIU ZA EKONOMSKO PROPAGANDO, Breg 22, Ljubljana. Nadvse vabljiv dopust: v Radin ali v Termal Za zimske mesece, pa tudi nekaj tednov spomladi, so v Radenski pripravili prijetno povabilo: vabijo na dopust v hotele Radin in Termal, v »paketu« pa ni le hotelski penzion, temveč vabljiva ponudba za še tako razvajenega gosta. Prav res je tako: marsikomu je ostal še kakšen dan lanskega doT pusta, pa ne ve, kje bi ga prijetno, pa tudi poceni preživel. Ponudba, ki prihaja iz Radenske, je res vabljiva: nudijo udobno namestitev v hotelih z največ zvezdicami; postregli bodo s kar se da okusno hrano, razen tega pa pripravljajo še to in ono presenečenje, tako da dolgčas ne more biti nikomur. Sicer pa - začnimo kar po vrsti. V Radencih so v hotelu Radin pripravili sedemdnevni paket za 4.235 dinarjev. O hotelu Radin smo v našem časopisu že večkrat pisali in tako veste (morda pa ste že bili tam?), da je lep, prijeten, gostoljuben. Razen dobre namestitve in oskrbe (polni penzioni) so v ta posebni paket dodali še zdravniški pregled pri zdraviliškem zdravniku, kar je prav gotovo nadvse dobro in pametno. C02 kopeli so obiskovalcem namenjene (v tem paketu, seveda) dvakrat, enkrat sauna, vsak dan pa pitje mineralne vode in tudi kopanje v pokritem zimskem bazenu. Večeri v kavarni Park so vedno vabljivi in prijetni in marsikdo se tudi rad zavrti ob zvokih lepih melodij. »Paket« obljublja, da ob di po telefonu številka (069) 73-006. Sedemdnevni zimski paket pa so pripravili tudi v hotelu Termal v Moravskih toplicah. Tudi o tem hotelu, ki je nov, moderen, lep in seveda gostojuben,- smo že nekajkrat pisali. Tako ga gotovo vsaj malo poznate in lahko ste prepričani, da bo tudi tamkaj dopust prijeten. Tudi v hotelu Termal je zimski paket - ponudba velja za mesec februar - zelo vabljiv. Razen sedmih polnih penzionov vsebuje še specialistični zdravniški pregled in kompletni EKG prgled, dvakrat masažo, sedemkrat kopeli v kabinah, vsak dan neomejeno kopanje v bazenih, enkrat pa za spremembo večerjo v motelu Carda. Postregli bodo seveda pravi bograč, nazdravili pa boste lahko ob zvokih ciganske glasbe. Takšen »paket« velja v hotelu Termal v Moravskih toplicah 4.855 din, zdravstveni paketi pa so mogoči že od 3.600 din naprej. Vse ostale informacije dobite na telefon (069) 72-210. Zima je, vsaj še do zdaj, ko tale naš časopis nastaja, mila, brez sne- vstopu v kavarno Park ne boste plačali vstopnine. Če boste odšli na izlet v bližnje Moravce, pa boste tamkaj lahko kompenzirali dnevni obisk. Posebna ugodnost velja v tem času še posebej za otroke. Do sedmega leta imajo prenočišče zastonj, za tiste, ki so starejši od sedem, pa ne starejši od 12 let, znaša cena le 70% polnega penziona. Paket je pripravljen za sedem dni, če pa boste želeli, boste bivanje v Radencih seveda lahko podaljšali in za vsak dan plačali dnevno ceno paketa. Še nekaj: dodatek za enoposteljno sobo znaša 345 din. Ta ugodnost velja vse do konca aprila. V Radencih vedno dobro poskrbijo za svoje goste in tako redno pripravljajo tudi bogate kultumo-zabavne programe; od nastopov folklornih in dramskih skupin, do razstav, družabnih večerov, glasbe za ples, izletov, pokušin vin in še kaj. Vsi tisti, ki se ukvarjate s športom, tudi ne boste ostali prekrižanih rok, saj je na voljo dovolj športnih objektov, pa trimska steza, bazen, savna in solarij. Če potrebujete kakršnokoli informacijo ali pa če bi radi takšen dopust rezervirali, pokličite v Radence. Rezervacije sprejemajo tu- ga. In ker pač s smučarijo najbrž ne bo nič, boste storili prav, če za teden ali več pridete na oddih v Radence ali v Moravske Toplice. Ne bo vam žal. Mile Bitenc KUPON ZA POŠILJANJE KRIŽANKE j Ime in priimek_______________ | j Naslov iz delovnega mesta __ DO ali TOZD J tvi križanke, na ovojnico pa • obvezno pripišite - Nagradna I I križanka, sicer rešitve, čeprav I I bo pravilna, pri žrebanju ne | I bomo upoštevali. | I______________________________________) Iraške razglednice Matjaž Marinček — P 202 D, Irak Še preden sem se uspel dobro pripraviti na pot, sem o deželi, v katero sem se odpravljal, slišal toliko nasprotujočih si podrobnosti, da sem že takrat sklenil, da bom poskusil Irak bolje predstaviti. Vtise sproti urejam in verjamem, da bodo bralce zanimali, saj je število v Iraku zaposlenih Jugoslovanov že tolikšno, da menda ni nikogar, ki ne bi vsaj poznal koga od njih. Peturno čakanje na zvezo na beograjskem letališču Surčin je bilo dolgo, ker sem vse revije in časopise zaradi iraških carinikov potisnil čisto na dno prtljage, letališki telefoni pa so bili vsi po vrsti brez imenikov in kovanci po dva dinarja, ki jih poganjajo, takšna redkost, da sem povsem obupal nad možnostjo razgovora z informacijami o telefonskih naročnikih, kaj šele z znanci v mestu. Triurni polet v boingu 727 iraške letalske družbe Iraqi Airways je bil prijeten ne le zaradi simpatičnih stjuardes, ampak tudi zaradi improviziranega nastopa članov Kulturno umetničkog društva Gradimir iz Beograda, ki je s svojimi folkloristi, ansamblom, humoristi in pevci potovalo na nekajdnevno turnejo po jugoslovanskih gradbiščih in sem jih tako nekaj dni kasneje spet srečal, tokrat že . na »domačem« terenu, na P 202 D. Db prihodu na bagdadsko letališče, po presenetljivo lahko opravljenih cerinskih formalnostih, smo trije novinci in delavec, ki se je vračal z dopusta v domovini, ugotovili, da nas na letališču ne čaka nihče, ki bi nam povedal, kaj in kako ali kam. Po nekajminutnem tehtanju najetja taksija in čakanja sta pribrzela Janušek Šef-man, predstavnik sozda Mercator v Iraku, in Branko Lahajner, vodja delovne enote Mercator na projektu FDSP P 202 D, ki sta nas pomotoma čakala na napačnem letališču. Po veselem stisku rok z obema članoma miniaturnega sprejemnega odbora smo se natlačili v Toyo-tin cruiser in se po sodobni šestpa-sovnici odpeljali proti Bagdadu. Zanimivo je, da večina osebnih avtomobilov, ki jih srečamo na iraških cestah, prihaja iz japonskih tovarn Toyota, Datsun, Mitc-hubishi in Nissan. Poleg teh je videti še znamke z vsega sveta; najmanjši avtomobil, ki ga je videti, je Volkswagnov »hrošč«. Med tipi sta poleg razkošnih, predvsem japonskih in Chevroletovih modelov najvišjega razreda, zelo pogosta tudi že prej omenjeni cruiser (izg. kruzer) - osebni avto, podoben landroverju oziroma range roverju - in pick up (izg pik ap) -osebni avto srednjega ali celo niž- Pastir je s čredo ovac mimo in prav počasi prečkal cesto. Vse foto Matjaž Marinček Rešitev MMT križanke Do vključno 12. 1. 1983 je prispelo na naslov MMT 18 rešitev novoletne nagradne križanke MMT. Da je bilo rešitev tako malo, je sokrivo predvsem dejstvo, da sta bili obe nagradni križanki na istem listu in reševalci so večinoma pošiljali rešitve na doslej običajen naslov. Vseh 18 prispelih rešitev smo namreč ob žrebanju pregledali in ugotovili, da je večina reševala obe križanki. Zanimivo je, da v nobeni od rešenih križank ni bilo napake pri pomotoma izpadlih črnih poljih. Tako so bile povsem pravilne samo tri rešitve in po izžrebanih kuvertah prejmejo nagrade: 1. MARIJA ZUPANČIČ (Konditor) 5 zabojev jabolk 2. MARIO BAJT (Grosist) 4 zaboje jabolk 3. MARKO BOKAL (DSSS SOZD) 3 zaboje jabolk Nagrajencem bomo po pošti poslali naročilnice, s katerimi bodo jabolka lahko dvignili v hladilnici MMT SLOVENIJA SADJE v Zalogu. Hladilniška 38 - na naslove, ki so jih navedli na rešitvah. Sonja Dolinšek ne ulice Bagdada so sicer (razmeroma) čiste, a že v prvi uličici desno lahko do gležnjev zagaziš v umazanijo, ki pa ti, o groza! že čez mesec dni postane sama po sebi umevna in sodi zraven, k čaru Orienta... Bi se pa imeli naši smetarji česa naučiti od bagdadskih kolegov: znanci, ki stanujejo v Bagdadu, se pohvalijo, da jim smeti odvažajo kar dvakrat na dan. Vsi po vrsti tudi zagotavljajo - domačini in naši delavci - da se je Bagdad v zadnjem letu dni tako spremenil, da ga je komaj moč spoznati. Po nekaj križiščih s tripasovnim krožnim prometom — te Iračani posebej radi postavljajo, nam pa kotanje prav nenevarni v pnrn^ se spočetka zdijo samomorilsko javi s pomanjkljivo osvetljenih nevarna - si nas nočni Bagdad po- ponoči vozečimi objekti. Nobe mane iz oči in že drvimo po štiri- redkost ni, da ponoči dohitiš pasovnici, ki povezuje glavno me- mobil, ki mu zadaj ne gori nobe. sto s Kutom, Amaro, Nasirijo in luč, odbojna stekelca pa so preVh Basro Nikar si ne poskušajte čena s skorjo blata. Se pogosteje predstavljati, da je to štiripasovni- prepričan, da ti nasproti vozi ih ca kakršno poznamo med Ljub- torist, pa ob srečanju z njim ugoL Ijano in Razdrtim. Po tukajšnji, ki viš, da je bil tovornjak s prikolic ima na sredi med dvema pasovo- Naselje projekta P 202 D je P.j ma v eno in dvema v drugo smer vo malo mesto z asfaltiranimi še za dobra dva pasova neograje-nega »odstavnega« in obračalnega makadama, se namreč lahko sprehajajo in ustavljajo vsi, kakor jih pač volja - ljudje in živali. Tudi posebno gladka ni ta prometna aorta, a so še vedno vsi grebeni in jega razreda, pri katerem je prednji del s prednjim sedežem spremenjen v kabino, zadnji del pa je kot pri odprtem tovornjaku; nekaj podobnega se v domovini menda pojavlja pri Cimosovi dijani in Ta-sovem golfu. Pick up je tukaj najbolj pogost na deželi, kjer ga kmetje uporabljajo za spravilo pridelka in za prevažanje na tržnico. Bagdad, ki mu ta večer počasi lezemo pod kožo, je ves čaroben. Migotajoče lučke med palmami ustvarjajo pravljično vzdušje in le stežka verjamem, ko mi Ahsan, znanec iz Bagdada, dva tedna pozneje zagotavlja, da je zaradi vojnega stanja prižgana komajda desetina razsvetljave - nočni pogled iz lokala v 14. nadstropju hotela Al-Mansur Meha bi bil lahko tudi pogled z ljubljanskega gradu na usnulo belo mesto pod njim. Kajti Ljubljana je, čeprav često upravičeno kritiziramo njeno čistost, pravi biser čistoče v primerjavi z Bagdadom, da o kakšnih manjših naseljih sploh ne govorimo. Glav- vu mcuu z. aoicumcum... cami, ki sicer nimajo imen, so rj zato opremljene s prometnih' znaki in ulično razsvetljavo. T3*4. puščava ni več puščava, saj raz®, tega okrog pritličnih montaži)1 hiš sem in tja poganja grmičev) pa tudi nekaj palm je v našel) Sploh je ta puščava veliko bolj P . dobna ameriškim kot pa na P’■ mer Sahari. Hodiš po pešč6^ zemlji (in ne po sipkem pesku)-katere tu in tam štrli šop p°sl3;. nega rastlinja. Pravijo, da bo zd. ko bo prišlo deževje, vse to °ze . nelo in do prve močnejše vr0 res ne bomo več mislili na to, smo v puščavi... Vsem šalam s kamelami v nih vlogah navkljub je teh o j stih in trpežnih dobrodušnic v bližnji okolici našega proje>j tako malo (beri nič), da seru štirinajstih dneh že pričenjal šiiti, da sem zgrešil državo, z- pa so med tukajšnjimi živalrniP| gosti osli in psi; slednji se P0^,, doJ.1 Ali j^oi, oiv-a j a 0\. in v tropih podijo po peščenih U nicah in utegnejo biti nevarni- . mele pa menda prav dobro uSFf vajo kakšnih 300 ali 400 kil® j trov proti fronti, kar velja tu ^ datlje, ki se jim tukaj reče mur«. J Prihodnjič: Mercator, glavno' sto Slovenije. J Suwaira, 13. 01- ft/lercato' Stranska ulica v Suwairi - kakšna mora šele biti, kadar dežuje! 6. zimska mercatoriada bo 12. februarja v Gozd Martuljku Navodila so v celoti pri športnem referendu DO in TOZD, zadnji rok prijav je vključno 3. 2. 1983 na naslov: Sonja Bastar, Delovna skupnost SOZD Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana Glasilo delavcev in zc nih kmetov SOZD Mercator.' suh. o., Ljubljana, Aškerčeva , Izdaja Center za obvešča^ SOZD Uredništvo: Aškerčeva Ljubljana - Ureja uredniški odbor: * stina Antolič, Jože Certih f.. Sonja Dolinšek, Sergej PatL. I nost, Anton Kočevar, Nada htar in Mirko Vaupotič Odgovorni urednik Jaro vak (telefon: 221-044) ^ Novinarka Vesna Blei'v'c (telefon 221-010) . t Tajnica redakcije Katja J novec (telefon: 221-010) Tehnični urednik Dušan jovic Tisk CGP Delo vKf Oproščeno temel jnega od prometa proizvodov ,, Izhaja zadnji petek v Glasilo prejemajo dei ^ kmetje, učenci v gospodarL<,r in upokojenci SOZD Merca Naklada: 12.000 izvodov