Varuj se zdravnika, ki bi se na tebi učil. Nemški pregovor naš tednik Številka 7 Letnik 52 Cena 15,- šil. 1,09 evra #150,-SIT petek, ebruarja I 25. februarja 2000 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / • Poštni urad 9020 Celovec ■ Najti ■■ moramo poti iz restriktivne . v ofenzivno manjšinsko politiko. • f dr. Reginald Vospernik ■,TO, Haider hoče „preseči” manjšinsko šolstvo Strani 2 - 3 Foto: NT/Fera POLITIKA Sadovnik Smolle Volitve NSKS Pogovor s predsedniškima kandidatoma. Strani 4 - 5 KULTURA „Polomljena lutka” Navihancev V sredo zvečer so se v Tischlerjevi dvorani v Celovcu mali Navihanci predstavili z ljubko pravljico. Poročilo na straneh 12-13 PESTER PUST S KOČNO Jutri, 26. februarja (ob 20. uri), bo pri Adamu v Svečah nadvse pestra in atraktivna pustna prireditev SRD Kočna. Prireditelji bodo poskrbeli za plesne vložke, aktiven „show” in srečolov. Za ples bo igral Podjunski trio, ki ga vodi Berti Lipusch. Prisrčno vabljeni! SPORT Zgodovinski uspeh Dobljanov Odbojkarji iz Doba so na pokalnem finalu osvojili naslov viceprvaka. Poročilo na strani 19 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Center v korist vlade I eta 1997 je Federalistična unija evropskih narodnih L-skupnosti (FUENS) - najpomembnejše manjšinsko združenje v Evropi - priredila v Porečah ob Vrbskem jezeru manjšinski kongres. Ker je NSKS član FUENS, je bil kot soprireditelj poverjen z organizacijo kongresa. Veliko pozornost pa je kongresu posvetil tudi Urad koroške deželne vlade oz. namestnik direktorja urada ddr. Karl Anderwald. Deželna vlada je namreč pridružena članica FUENS in jo kot takšna podpira finančno (lansko leto ji je namenila 30.000 šilingov). NSKS je predlagal, da naj bi osrednja tema kongresa bilo vprašanje političnega zastopstva narodnih skupnosti. Svoj predlog je tudi uveljavil, kar pa ni bilo enostavno. Vodstvo FUENS, predvsem predsednik Romedi Ar-quint, je sprva skušalo doseči, da bi v Porečah kot glavno temo obravnavali vprašanje krimskih Tatarov. Poleg tega je predsednik Arquint močno poudarjal, da mora FUENS iskati čim tesnejše sodelovanje z državnimi in deželnimi vladami, mdr. s koroško in avstrijsko. Pri tem ni zakrival glavnega vzroka, ki botruje tej želji - deželne in državne vlade naj bi pomagale reševati finančne težave FUENS. V tej luči je treba videti tudi veliko zanimanje Urada koroške deželne vlade za FUENS. Nikakor ji ne.gre toliko za to, da bi FUENS bila v oporo koroškim Slovencem. V resnici ima predvsem interes, da bi najpomembnejše združenje evropskih manjšin instrumentalizi-rala v korist uradne koroške oz. avstrijske manjšinske politike. Njen glavni cilj je, da prikaže koroški in mednarodni javnosti pravni in politični položaj koroških Slovencev čim bolj pozitivno. Pri tem se je odločila za strategijo, ki je ni težko spregledati. Prizadeva se za to, da naj bi glavna tematika raznih manjšinskih simpozijev in kongresov bile manjšine v drugih državah, zlasti v tistih, v katerih so pred 10-imi leti že padli stalinistični režimi. V primerjavi z žalostnimi razmerami v teh deželah - in z nerešenimi manjšinskimi vprašanji v razvitem delu Evrope - pa naj bi se hkrati videlo, da je koroška manjšinska politika „zgledna za Evropo”. S strategijo pod delovnim naslovom: „Kako prikazati Evropi koroško manjšinsko politiko kot zgledno” je začel že Zernatto. Kot pristojnega uradnika je določil ddr. Karla Anderwalda, ki ima na uradniški ravni merodajno besedo v manjšinski politiki, pa čeprav ni formalni vodja manjšinskega biroja pri deželni vladi. V tej funkciji ga je potrdil tudi Zernattov naslednik Haider. Te dni je deželna vlada sklenila, da bo v osojskem samostanu namestila Center za raziskovanje manjšinskih vprašanj. Pretekli torek je Haider javno potrdil, da hoče uradna Koroška s tem centrom dokazati Evropi, da je njena manjšinska politika „zgledna”. Z drugimi besedami: v resnici manjšinski center naj ne bi bil v korist manjšinam, temveč odvračal pozornost mednarodne javnosti od aktualnih problemov koroških Slovencev, nenazadnje pa tudi ostalih narodnih skupnosti. Bodo narodne skupnosti vzele to brez pridržkov na znanje? Glavni cilj Centra je, da prikaže mednarodni javnosti položaj manjšine čim bolj pozitivno. Haider: Presei manjšinsko šolstvo ■ Pri diskusiji v Tinjah je deželni glavar Haider menil, da je treba preseči manjšinsko šolstvo in ga nadomestiti z večjezičnim. ■ Tema diskusije je bila: Koroški Slovenci -perspektive 2000. Rezultat razprave, ki jo je vodil prof. Moritsch, je bil dokaj pičel. eta 1945 je bil sprejet manjšin-L—skošolski zakon, ki določa tudi dvojezično ozemlje. Po Haiderju je ta zakon zastarel in ga je treba preseči. Prednost daje večjezični izobrazbi, ker povzroča ureditev na osnovi manjšinskega šolstva „etnično stigmatizacijo”. Zato Haider tudi ne vidi prihodnosti v narodnostno ločenih šolah, temveč v široki jezikovni ponudbi, ki naj bi ustrezala potrebam alpsko-ja-dranske regije. V tem je po Haiderju tudi perspektiva za koroške Slovence v naslednjem tisočletju. Sicer pa se je zelo pohvalno izrazil o predsedniku ZSO Sturmu in ravnatelju Slovenske gimnazije Vosperniku. O prvemu zaradi njegovega stališča, da je prihodnost večine in manjšine v večjezičnosti, o drugem pa predvsem tudi zato, ker je dejal, da koroški Slovenci niso niti na vrhu niti na koncu hit-lestvice zavarovanih etničnih skupnosti v Evropi - temveč „nekje v evropski sredini med Bretonci in Južnimi Tirolci”. Zelo ogorčeno je Haider reagiral na diskusijske prispevke Karla Smodeja. Ta je deželnega glavarja spomnil na neizpolnjene predplebiscitne obljube koroškega deželnega zbora ter na neizpolnjena določila saintgermain-ske pogodbe in člena 7 ADR. Zahteval je, da se v deželni in zvezni ustavi zagotovijo manjšinske pravice. Poudaril je, da z njegove strani obstaja za to konkretni predlog, ki ga je, ko je bil še poslanec, vložil v dunajskem parlamentu. Konkretno gre za reformo 19. člena Temeljnega državnega zakona iz leta 1867. Poleg tega naj bi NSKS in ZSO dobila javnopravni status. Sodelovanje koroških Slovencev na proslavi ob 80-letnici plebiscita bo, tako Smode, odvisno predvsem od pripravljenosti Koroške, da se resno posveti vsem tem predlogom. Sicer pa je bilo veliko govora o vizijah, zato pa manj o dejanskem položaju narodne skupnosti. Izjemi sta bili poleg Smodeja predsednik NSKS Vouk in bivši predsednik evropskega manjšinskega združenja FUENS Vospernik. Vouk je na številnih konkretnih primerih prikazal neprijazen odnos politike do manjšine in njen zaskrbljujoči asimilacijski razvoj. Neizpolnjene pravice, ki jih vsebuje člen 7, imajo temu primerne žalostne posledice. To dokazujejo mdr. podatki ljudskih štetij 1951 (42.000 Slovencev), 1971 (21.000) in 1991 (15.000) in dejstvo, da samo četrtina prijavljenih k dvojezičnemu pouku normalno obvlada slovenščino. Zato Vouk tudi ne vidi obetavne perspektive za narodno skupnost. „Velik del koroških Slovencev je resigniral. Postajajo apolitični. O pozitivnih vizijah lahko govorimo šele, ko si ne bo treba več vsako pravico izboriti z mučnimi postopki do ustavnega sodišča, temveč ko bo vlada svoj odnos do manjšine temeljito spremenila.” V tem smislu je bivši predsednik FUENS Vospernik, ki je izpostavil evropsko dimenzijo manjšinskega vprašanja, poudaril: „Najti moramo poti iz restriktivne v ofenzivno manjšinsko politiko.” V Evropi bi moralo postati pravilo, ne izjema, da države tekmujejo pri uvedbi najbolj učinkovitega varstva manjšin. Najbolj učinkovita pa je zaščita tedaj, kdor ustavi ali vsaj močno upošasni proces asimilacije. „Vse prazne govorance o naravni asimilaciji si je izmislilo gibanje kulturnega imperializma, miselnost hegemonije ene kulture nad drugo.” Janko Kulmesch Vouk: „ Velik de! koroških Slovencev je politično resigniral. ” Tinjski dom je bil preteklo sredo, ko se je diskutiralo o perspektivah koroških Slovencev 2000, nabito poln. REKLI SO V TINJAH Rešitev manjšinskega vprašanja je merilo za demokratično zre-lost oficialne politike in družbe, v kateri manjšina živi. Bivši generalni sekretar Lige za človekove pravice že pokojni dr. Erich Körner je nekoč dejal, da bodo koroški Slovenci docela enakopravni tedaj, ko za Koroško ne bi bilo nobenih družbenih ovir, da bi Postal zaveden koroški Slovenec deželni glavar. Vprašajmo se, do kolikšne mere bi bili na Koroškem zreli za tak korak. Zelo pomemben korak v skupno prihodnost, v skupno Perspektivo bi na Koroškem lahko storili, če bi se resno lotili priprave šolskega učbenika o zgodovini koroških Slovencev ali slovenskega naroda ob upoštevanju tistih potez, ki so družile dva naroda. Kajpada tak učbenik tudi ne bi smel zamolčati bolečih razdvajanj. Mis-lim, da tudi ne bi bilo zadrege, da bi poiskali potencialne avtorje iz obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Neprecenljive vrednosti bi bilo tako delo v vseh naših koroških šolah, nemških in slovenskih oz. dvojezičnih, morda celo v šolstvu Slovenije. Izid ali vsaj načrtovan izid takega učbenika bi lahko bil pravo jubilejno darilo, ki bi ga podarila Koroška sama za plebiscitne proslave letos jeseni. DR. REGINALD VOSPERNIK Vizije SO lepe, toda nobena vizija nič ne pomaga, če ne izhajamo iz dejanskega stanja manjšine. To pa je klavrno. Za večino prebivalcev Roža, Podjune in Žile je bila slovenščina materinščina, danes pa je postala zanje tuj jezik. MAG. RUDI VOUK K dialogu med zvezno in deželno vlado ter manjšino ni alternative. Večinske stranke bi morale resneje jemati sklepe so- DR. MARJAN STURM Amsterdamska pogodba predvideva, da ima EU pravico ogledati si, kaj se dogaja pri svojih članicah. Koroška ima zato sedaj dobro priložnost, da prepriča Evropo z vsebinskim delom. Osrednji organizaciji morata dobiti javnopravni status. Brez političnih sredstev manjšina ne more preživeti. KAREL SMOLLE Manjšinska politika je zame vprašanje karakterja, ne pa vprašanje pridobivanja glasov. REINHOLD LEXER Zakaj naj bi se Slovenci ne priznavali k narodni skupnosti. Nekaj drugega pa so s tem povezani strahovi. Proti njim je treba ukrepati, tudi če obstaja nevarnost, da te zaradi tega ne izvolijo. STEFANIE QUANTSCHNIG Zakaj Slovenija in Koroška ne definirata skupnih manjšinsko-pravnih standardov? JÖRG HAIDER Ambrozy je v intervjuju s Kleine Zeitung menil, da je v preteklih letih postal bolj sproščen. Čudim se, zakaj je potem odpovedal sodelovanje pri današnji diskusiji. EK. SV. FRIC KUMER-ČRČEJ Gospod deželni glavar, brali smo, da se učite nekaj stavkov slovensko. Mogoče boste sedaj uvedli tudi ček za tečaj slovensščine, ki pa bo krit evropsko. MARTIN PANDEL TINJAM OB ROB Moritsch, Ambrozy Razprava v Tinjah na temo: Koroški Slovenci - perspektive 2000 je bila deloma precej kaotična, vsaj kar zadeva diskusijske prispevke iz publike. K temu so prispevali predvsem gališki funkcionar Heimatdiensta Jordan in njegovi somišljeniki. Svoj delež pa je prispeva! tudi moderator univ. prof. Andrej Moritsch. Že njegov uvod je bit neumesten, ker je bit predolg, poteg tega pa se ni osredotočil na temo diskusijskega večera. Vlogo moderatorja razprave je očitno zamenjat z vlogo koreferenta. Tako se pravzaprav ni bilo čuditi, da dejansko ni vodit razprave, kaj šele, da bi jo usmerjat. Temu primerno pičel je bil rezultat diskusije - zato pa je bilo toliko večje negodovanje s strani množičnega občinstva. Posebno vlogo je odigra! tudi novi predsednik koroških socialdemokratov dr. Peter Ambrozy. Sprva je obljubil, da bo namesto predvidene zastopnice SPÖ Ane Blatnik sam prišel v Tinje. Nato pa si je zadevo kratkoročno premislil. Ana Blatnik ga ni mogla nadomestiti, ker je zbolela, in tako je socialdemokrate zastopata^ bii-čovška županja Štefka Quantschnig. Udeleženci razprave so bili zelo razočarani, ne zaradi biičovške županje, temveč ker jih je zanimalo, kakšno je stališče novega šefa koroške SPÖ do aktualnih manjšin-skopolitičnih vprašanj. Nekateri so tudi menili, da mu za tako razpravo manjka potrebni pogum. Ambrozy sicer ni strahopeten politik, kakor zgleda, pa si - po stari socialdemokratski navadi - zaradi manjšinske politike noče opeči prstov. Pred nekaj^ dnevi je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM dejal, da se je manjšinska politika v preteklih letih mirno razvijata. Zato trenutno tudi ne vidi potrebe, da bi socialdemokrati postali na tem področju iniciativni. -Kuj- Volitve NSKS_______________________________________25JebruarjÄ g^bruarjaMOg______________________________ VolltVC NSKS Za kaj si prizadevata predsdniška kandidata NSKS? ■ Karel Smolle: „Zavzemal se bom predvsem za uresničitev 19. člena Temeljnega državne- ■ Bernard Sadovnik: „Soočati moramo zvezno in deželno vlado s konkretnimi zahtevami. Roga zakona v smislu predloga, ki sem ga kot državni poslanec vložil v dunajskem parlamentu. g oj za to pa je, da NSKS in ZSO nastopata navzven enotno in da navznoter krepimo dialog.” Mislim, da sem že v preteklosti dokazal, da znam zbrati okoli sebe skupino, ki skupaj z menoj uresničuje začrtane politične cilje. KAREL SMOLLE Veseli me, da sem lahko pridobil za pomoč in sodelovanje izkušene strokovnjake, prav tako mnogo mladih pripadnikov narodne skupnosti. BERNARD SADOVNIK ■ PRIPRAVIL J. KULMESCH Zakaj ste se odločili za kandidaturo? SMOLLE: Smo v zelo resnem času. Lahko bi tudi rekli na preobratu in morda je prav v tem trenutku potrebno, da strnemo naše sile od mladih do starih. Malo se spominjam na dr. Tischlerja, ki je bil pripravljen tudi ponovno stopiti na politični oder. SADOVNIK: V okviru dežel-nozborskega in državnozborskega volilnega boja sem opazil, da se je mnogo pripadnikov naše narodne skupnosti podalo v notranjo politično emigracijo. To predvsem zaradi prepirov med NSKS in ZSO, pa tudi zaradi raznih političnih odločitev, ki so jih centrale sprejele mimo baze. O memorandumu predsednikov in podpredsednikov sosvetov in o reformi 19. člena Temeljnega državnega zakona nikoli nismo razpravljali na širši ravni. Če bi prišlo do take razprave, sem prepričan, da bi prišlo tudi do skupnega stališča med NSKS in ZSO, ker bi jih v to baza „prisilila”. Katere vsebinske prioritete hočete uresničiti kot predsednik NSKS? SMOLLE: Do nove vlade je treba - pismo, ki sta ga poslali osrednji organizaciji je prvi korak - takoj izoblikovati najnujnejše naše zahteve. V večjem številu naših krajev in občin si zelo želijo npr. otroške vrtce. Mislim, da bo treba nadaljevati načelno tako, da bo vsak otrok oz. starši, ki želijo oskrbo svojega otroka v slovenskem jeziku, imeli možnost, da dajo svojega otroka v zavod s slovenskim vzgojnim jezikom. Tukaj v načelu zelo računam na sodelovanje mdr. tudi s KKZ, da bomo okrepili in izgradili osnovno znanje otroka že v zgodnjih letih. Na visoki parlamentarni ravni pa mislim, da naj vlada skupaj z opozicijo pokaže v luči evropske kritike, da želi močne manjšine. Zato se bom zavzemal za uresničitev 19. člena Avstrijskega temeljnega državnega zakona v smislu svoječasnega predloga. Treba bo tudi našo organizacijsko učinkovitost bistveno povečati. SADOVNIK: Naš osnovni cilj mora biti krepitev narodne zavesti in samozavesti. Izgubljamo na jezikovni substanci. Zato bo potrebno, da natančno poizvedemo v vseh občinah trenutno stanje narodne skupnosti. Na osnovi teh podatkov moramo izdelati katalog konkretnih narodnopolitičnih zahtev in pri tem določiti prioritete. Ena teh je zame na vsak način rešitev privatnih otroških vrtcev, ki naj bi se, podobno kakor pri Glasbeni šoli, povezali med sabo v okviru delovne skupnosti. Financiranje se mora zagotoviti na osnovi državnega sklada (fonda), ki ga manjšina sama upravlja. Privatni vrtci se mi zdijo pomembni predvsem zato, ker lahko sami odločamo o njihovem osebju in o njihovi pedagoški usmeritvi. Nadaljnji prioriteti vidim v podpori vseh projektov kulturnih organizacij, ki krepijo jezikovno kompetenco - in v doslednjem izkoriščanju vseh zagotovljenih pravic, npr. na področju uradnega jezika. Seveda pa mora ob evropskem manjšinskem pravu in drugih mednarodnih določilih slej ko prej ostati člen 7 Avstrijske državne pogodbe naša magna Charta tako za koroške Slovence same kakor za Republiko Slovenijo. Nič manj pomembno pa je zame tudi vprašanje socialnega varstva in s tem povezana krepitev gospodarske moči narodne skupnosti. Dosledno si bom prizadeval za uresničitev čezmejnih projektov EU in uresničitev sklada Republike Slovenije za gospodarsko pospeševanje dvojezičnega ozemlja. Prav tako pa bo veljala moja skrb optimalni zagotovitvi izhajanja slovenskih tednikov, obstoju privatnih radijskih družb in razširitvi televizijskih in radijskih oddaj v okviru ORF. Manjšinsko vprašanje postaja vedno bolj tudi zadeva EU. Kako naj bi se koroški Slovenci učinkoviteje vključevali v ta proces? SMOLLE: Veseli me, da se je Evropska unija začela zanimati za človekove pravice v eni med držav članic EU. Smo pod drobnogledom, predvsem pod drobnogledom tistih, ki pregledujejo in nadzorujejo izpolnjevanje človekovih pravic - v zvezi z Avstrijo pa tudi manjšinskih - narodnostnih pravic. Tako bo Avstrija morala dati svoje poročilo o stanju in svoje predloge o bodoči politiki na tem področju. Izredno priložnost imamo, in to velja za nas, za Zvezno vlado na Dunaju in za Koroško deželno vlado s svojim deželnim glavarjem, da dokažemo, da smo res odprta država, ki predvsem navznoter dejansko živi svojo kulturno, jezikovno in narodno raznolikost. Že zdaj nas vabi Svet Evrope, da obrazložimo vlogo, ki smo jo poslali Evropskemu svetu kot poročilo v smislu Okvirne konvencije, da obrazložimo in dopolnimo še z nekaterimi potankostmi. Tako imamo, v nekem smislu ključ v rokah, da bo EU do Avstrije postopala mileje. To nas pa seveda ne razbremeni, saj to delamo skupaj z vsemi manjšinami, da se tudi solidarno zavzemamo za uveljavitev manjšinskih in narodnostnih pravic tudi v državah, ki Avstrijo kritizirajo. SADOVNIK: Trenutna vladna koalicija ÖVP/FPÖ nam ponuja enkratno priložnost, da na mednarodni ravni predstavimo restriktivno oz. protimanjšinsko politiko vseh treh strank - SPÖ, ÖVP in PPÖ. Naš cilj mora biti, da se končno razveljavi politika tristran-karskega pakta. To bo možno, če bomo soočali zvezno in deželno vlado s konkretnimi narodnopolitičnimi zahtevami. Pogoj za to pa je, da NSKS in ZSO nastopata navzven enotno in da navznoter krepimo dialog med vsemi politič- nimi dejavniki narodne skupnosti. Zato zelo pozdravljam, da je sedanjemu predsedniku Vouku uspelo v fazi hude razcepljenosti najti dogovor z ZSO o novem Koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) - pri čemer razširjeni KOKS končno nudi možnost bolj demokratičnega odločanja. Seveda tudi ne -smemo prezreti pobud in velikega truda, ki ga je v ta dialog vložil prvi neposredno izvoljeni predsednik NSKS Nanti Olip. Glede našega vključevanja v evropski proces pa hočem na vsak način še poudariti: NSKS mora skupno s prijateljskimi manjšinskimi organizacijami v drugih predelih Evrope - npr. z Južnimi Tirolci - dati pobudo, da bo Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) končno začela politično agirati. Naš skupni cilj mora biti, da pride do sprejetja evropskega manjšinskega prava. Kako hočete Vaš politični program organizacijsko uveljaviti? SMOLLE: Vez od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol je zelo trdna zdaj, ko smo spet zbrali naše člane. Ob priliki volitev moramo tem članom nuditi res tekoče informacije o tem, kaj se dogaja in iz Zbora narodnih predstavnikov napraviti res slovenski koroški parlament. SADOVNIK: Mislim, da se moramo končno posloviti od patriarhalnega vodenja naših organizacij in uveljavljati teamsko oz. skupinsko delo. S tem razširimo krog sodelavcev in pridobimo na strokovnosti. Kot predsednik hočem svojo nalogo izvajati profesionalno in se predvsem posvetiti delu navznoter. To pomeni zagotoviti strokovni in pravni servis za pripadnike narodne skupnosti ter širšo vključevanje baze v politične odločitve NSKS. Nočem, da bi samo „jamrali”, ampak da bomo dajali spet pozitivne perspektive našemu človeku. Narodna skupnost mora postati spet atraktivna in zanimiva za svoje najmlajše pripadnike. To pa ne pomeni, da ne bi cenili tudi delovanja naših upokojencev, ki si prav tako zaslužijo večjo pozornost. Po novih pravilih NSKS lahko predsednik sam predlaga člane predsedstva. Lahko ponudite za to že konkretna imena? SMOLLE: Izbira sodelavcev je pomembna stvar. Mislim, da sem že v preteklosti dokazal, da znam zbrati okoli sebe vedno skupino ali pa team, ki skupaj z menoj uresničuje začrtane politične cilje. Imamo zelo veliko število sposobnih ljudi, med njimi je tudi dosti takih, ki danes ne sodelujejo v zadostni meri v središču naše politike, predvsem tudi ženske, katerih sposobnosti in moč smo morda zanemarjali in zaradi tega morda nismo dosegli vedno to, kar bi bilo potrebno. Mislim pa, da se bom seveda opiral tudi na izkušene može in žene, ki so že zdaj imeli odgovorne funkcije. Vendar morda ne bodo vsi v predsedstvu, bomo jih pa prosili za pomoč, ko bo potreba ali sila. Takoj, ko bom izvoljen, bom začel oblikovati delovno enoto okoli predsednika. Seveda imamo pa novo dejstvo, da si bosta stala nasproti predsednik ZN P in predsednik v kritičnem konstruktivnem nasprotju. Ob vsem tem bi povedal, da koroškim Slovencem demokracija ne škoduje. SADOVNIK: Predsedstvo hočem sestaviti po izidu volitev. Pravila NSKS namreč določajo, da člani predsedstva ne morejo biti hkrati člani Zbora narodnih predstavnikov (NSKS). Na vsak način pa morata biti v predsedstvu predsednik KKZ in osrednji tajnik NSKS. Ker pa hočem teamski pristop do dela, sem že prosil razne strokovnjake in izkušene politike za pomoč in sodelovanje. Konkretno so mi strokovno pomoč in pripravljenost za sodelovanje že osebno zagotovili mdr. naslednje osebnosti: dv. sv. dr. Pavel Apov-nik, dr. Zdravko Inzko, dr. Miro Polzer, mag. Karel Hren, mag. dr. Anton Kumer, dv. sv. dr. Reginald Vospernik, mag. Filip Wa-rasch, dr. Mirjam Shenz-Polzer, ek. sv. Fric Kumer, predsednica Slovenskega društva upokojencev Šentjakob Micka Miškulnik in ravn. Herbert Kulmesch. Poleg teh strokovnjakov mi je obljubila pomoč in sodelovanje vrsta izkušenih društvenih in občinskih odbornikov iz vseh dvojezičnih občin. Veseli me, da sem lahko pridobil izkušene strokovnjake, ki so že doslej vlagali svoj trud v delo za slovensko narodno skupnost. Prav tako pa me veseli, da je izrazilo svojo pripravljenost za sodelovanje tudi mnogo mladih. NSKS potrebuje tako izkušene ljudi kakor tudi perspe-spektiven naraščaj. Samo tako bo lahko čim bolj uspešno rešil zahtevne naloge, ki ga čakajo v prihodnosti. 6 Politika KNJIŽNI TRG_______________ Jezikovno pravo v Avstriji Koroški Slovenci dnevno doživljamo in občutimo razhajanja med veljavnimi pravnimi teksti o zaščiti manjšin in njihovim konkretnim uresničevanjem. V dolgoletnem prizadevanju za uresničevanje na primer člena 7 Avstrijske državne pogodbe je avstrijskim narodnim skupnostim to in ono tudi uspelo. Pomembno vlogo za poznejša spoznanja ustavnega sodišča. je vedno spet igrala tudi ustavnopravna in mednarodnopravna stroka -tako na primer dolgoletni trud Theodorja Veiterja. V preteklih letih so znanstveniki sicer pogostokrat opozarjali na protiustavna določila ali napačne interpretacije, a v širšo javnost mnenja stroke niso prodrla. Tako pomeni nova knjiga o avstrijskem jezikovnem pravu veliko obogatitev tako za pravno stroko kakor tudi za položaj avstrijskih manjšin. Avtor knjige je gradiščanski Hrvat Dr. Dieter Kolonovits. Na več kot 500 straneh opisuje, izhajajoč iz ustavnih temeljev, avstrijsko jezikovno pravo v vseh svojih podrobnostih. Med osrednja težišča in spoznanja svojega raziskovalnega dela avtor šteje: • Določila člena 7 odst. 3 o slovenskem in hrvaškem uradnem jeziku so neposredno uporabljiva (unmittelbare Anwendbarkeit). To vprašanje je pred leti načelo tudi ustavno sodišče in upati je, da bo dosledna dogmatična argumentacija gradiščanskega avtorja ponovno spodbudila ustavno sodišče. • Člen 19 Avstrijskega temeljnega zakona iz leta 1867 je slej ko prej v veljavi. Sicer pa Kolonovits predlaga ali po-jasnilno izjavo zakonodajalca o veljavi tega določila ali pa ponovno sklepanje o posodobljeni obliki tega zakona. • Avtor opozarja na pomen odločbe evropskega sodišča -EuGH (Europäischer Gerichtshof) - iz leta 1998, saj daje vsem državljanom EU možnost, da se poslužujejo manjšinskega jezika, tudi če ne pripadajo manjšini. Če bi torej Slovenija pristopila k EU, se bodo slovenski državljani lahko posluževali slovenščine pri vseh tistih uradih na Koroškem, kjer je to omogočeno tudi koroškim Slovencem. Karel Hren Odziv ni bil ravno najboljši Na celovški demonstraciji proti novi zvezni vladi je manjkala predvsem koroška socialdemokratska baza. ■ ^demonstraciji proti novi zvezni vladi je v Celovcu I \vabilo okoli 20 organizacij, mdr. tudi SPZ in novi predsednik SPÖ Ambrozy. Odziv na povabilo je bil dokaj skromen; malo več kot 500 ljudi je prišlo na celovški Novi trg in protestiralo proti vzponu Haiderjevih svobodnjakov na vladne stolčke. Iz vrst koroških Slovencev so bili navzoči mdr. predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, predsednik Glasbene šole mag. Božo Hartmann, predsednica Pedagoškega združenja Rezika Iskra, predsednica ZSŽ Milka Kokot in njen mož-pisatelj Andrej Kokot ter gališki občinski odbornik Milan Blažej z družino. Manjkali so predvsem socialdemokrati vključno njihov predsednik Ambrozy. Prišli so sicer deželna svetnika Schiller in Schaunig-Kandut ter novi vodja deželnozborskega poslanskega kluba Unterrieder, spregovorila sta bivši minister Caspar Einem in beljaška podžupanja Monika Khol-Kircher, vendar je ostala socialdemokratska baza doma. Enako velja za njeno „udeležbo” na dunajski demonstraciji. Težko si je predstavljati, da je to storila samo zaradi lepega vremena. Prej bo tako, da se ji take demonstracije ne zdijo ravno opor-tune. To je pri svoji odločitvi, da se prav tako ne udeleži celovške demonstracije, očitno upošteval tudi Ambrozy. Ko je bil ponovno izvoljen za predsednika koroške SP, je napovedal, da hoče pripeljati socialdemokrate spet na prvo mesto. Z drugimi besedami, prepričati hoče čim več Haiderjevih volilcev, da zaupajo svoj glas SPÖ. Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali hoče pri tem uveljavljati podobno strategijo, kakršno je uveljavljal njegov prvi predhodnik Wagner? Iz vrst slovenskih organizacij so na demonstraciji spregovorili dr. Helga Mračnikar (SPZ), Lipej Lipej Kolenik Kolenik (Zveza koroških partizanov) in častni predsednik Društva slovenskih pisateljic in pisateljev v Avstriji dr. Janko Messner. Dr. Mračnikar se je posebej zavzela za solidarnost z umetniki, opozorila na nevarnost ponovne zaostritve v šolskem vprašanju in kot edina kritično omenila tri-strankarski pakt. Janko Messner je v svojem govoru ponudil Haiderju konkretno možnost, kako se lahko verodostojno spreobrne v „spokorjenega in odkritosrčnega avstrijskega patriota”. Njegov govor objavljamo spodaj. Janko Kulmesch CITIRANO Gospod dr. Haider, govorim kot častni predsednik Društva slovenskih pisateljic in pisateljev v Avstriji. Menim, da pravilno razumem francoskega državnega predsednika Jac-quesa Chiraca, zakaj vas v politični Evropi za nobeno ceno ne mara videti, saj vas tudi jaz iz istega vzroka odklanjam. S svojim nevarnim nebrzdanim gob-canjem prebujate v meni strahotne podobe iz Hitlerjevega kazenskega batajlona, tako da se prebujam noč za nočjo. Medtem ko imajo Chirac in vsi spoštovani demokratični Francozi svojo antifašistično rezistenco, junaško odporniško vojsko v častnem spominu in širom po deželi v muzejih rezistence razlagajo mladini dobo Hitlerjeve okupacije, ste si vi, gospod Haider, v Krumpendorfu in na Ulrichsbergu na svojo zastavo zapisali vojaško zvestobo Hitlerju in poštenost esesovcev ter zasmehovali avstrijsko uni- verzitetno zgodovinarko Eriko Weinzierl z menoj vred, ki sem bil predlagal zgodovinsko pravično besedilo za pod tamkajšnji pošastni pločevinasti križ. Namesto da bi se - kakor je to pozneje storil predsednik Kirchschläger - zahvalili in poklonili padlim koroškim partizanom za njihov odpor gestapovskim krvnikom, jih zmerjate, da so FEINDE ÖSTERREICHS, sovražniki Avstrije. Nisem vedež, vendar iz študija zgodovine in življenjskih izkušenj na Koroškem vam lahko prerokujem: zaupanje predsednika Chiraca in vsega demokratičnega sveta lahko pridobite samo z antifašističnim dejanjem, s tem da kot spokorjen odkritosrčen avstrijski patriot prav na tem kraju, na bivšem Trgu Adolfa Hitlerja, postavite spomenik vsem izkrvavelim žrtvam koroškega anifašističnega boja, se pravi partizanom, ter zapište na vrh tega spomenika iz posebne pietete imena obglavlje- Častni predsednik Društa slovenskih pisateljic in pisateljev v A vstriji - Janko Messner. nih selskih žrtev: Tomaž Olip, Jakob Orasche, Johann Dou-jak, Franz Gregoritsch, Franz Pristovnik, Florijan Kelich, Bartholomäus Orasche, Johann Orasche, Ulrich Kelich, Franz Weinzierl, Georg Pasterk, Michael Schupanz, Marija Olip ... Slava njihovemu spominu! Dokler tega ne storite, ne mislite, da vam bojo demokrati po svetu verjeli, da ta vaša Koroška ni „Naziland", dežela nacizma. Janko Messner V Pliberku poberejo za pse več davkov kot pri turistih Z dvomesečno zamudo je občinski svet sprejel proračun za leto 2000. Na dnevnem redu pa sta bili tudi dve emocionalni zadevi. Pliberk. Ker sta lani decembra SPÖ in EL odrekli finančnemu referentu Phillipu Mainzu (ÖVP) podporo za proračun za leto 2000, so o njem sklepali pretekli torek z dvomesečno zamudo. Prej so se vse frakcije srečali na finančni klavzuri, na kateri so se načelno zmenili, kam naj bi šel denar v prihodnjih letih. Proračun v višini 63,8 mio. šilingov (dohodki in izdatki) je bil sprejet soglasno. Govorniki vseh frakcij so ugotovili, da je finančni položaj občine zaskrbljujoč, ker so obvezne dajatve, ki jih predpisuje deželna vlada, iz leta v leto višje. Možnosti za višje dohodke pa so prav tako majhne. Če bi odpadel še davek na pijače, bi bila občina praktično brez lastnih sredstev. Tudi turizem je v občini brez pomena, saj je lani turistična taksa (40.000,- šilingov) prinesla občini manj kot davki na pse (52.000,-šilingov). Upanje še obstaja, da bi občina Pliberk dobila od dežele letos več izrednih podpor, tako da bi lahko realizirali vsaj nekaj projektov. Med najpomembnejše šteje poprava cest v Rinkole in Vogrče, povečava otroškega vrtca, gradnja gasilskega doma v Vogrčah in podpora za Kulturni dom (zahteva EL). Lovstvo. Vroče diskusije so pred sejo imeli lovci, saj jih čaka po 10-ih letih ponovna razdelitev občinskih lovišč. Ker so nekateri lovci hoteli deliti blaško lovišče (del na Komlju), je prišlo do nesoglasij. Občinski svet pa je odločal, da bosta v občini tudi v prihodnjih 10-ih letih le dve lovišči (Blato in Libuče). Dokončni (formalni) sklep o tem, kdo dobi lovišča, bo občinski svet sprejel na naslednji seji. Igrišče. Na seji je bila ponovno zadeva namembe igrišča Športnega društva Pliberk. Kakor znano, je SVG Bleiburg vložil ugovor, ki mu je lani s tesno večino ugodil tudi občinski svet. Proti temu sklepu je vložilo ugovor ŠD Pliberk. Pri glasovanju je potem prišlo pretekli petek do precejšnjih nejasnosti. Zaradi komplicirane formulacije predloga (izid 11:12) do danes ni jasno, ali je dobilo igrišče namembo ali ne. Sklep zdaj preverja V Pliberku so kužki pomembnejši od turistov za občinsko blagajno. pravni oddelek Koroške deželne vlade. Kanal. Občinski svet je sklepal tudi o podrobnih zadevah pogodbe z zadrugo za čiščenje odplak Dob/Vidra vas/Čirkovče. Pri tem je župan mag. Raimund Grilc povedal, da je jasno, da se morajo na tem območju vsa gospodinj- stva priključiti na čistilno napravo teh vasi. Grilc pa je tudi poročal, da občina Pliberk ponovno preverja možnosti za priključek na čistilno napravo Voglje/Kohldorf. Če bi bila ta varianta cenejša, se bomo odločili za Voglje, tako župan Grilc. Silvo Kumer Rekli so Na finančni klavzuri smo nekje začrtali skupno pot za prihodnje. To pot hočejo nekateri očitno spet zapustiti, ko npr. glasujejo proti igrišču slovenskega športnega društva. M. SV. JURIJ MANDL (EL) V naši občini prinese davek na pse več denara v občinsko blagajna kot turistična taksa. Haider, Klima in Schlögl so na jormaku obljubili most čez Dravo, do danes pa se ni zganilo nič. Če se v treh mesecih ne bo premaknilo kaj naprej, bomo zaprli avtocesto. PODŽ. STEFAN VISOTSCHNIG (SPÖ) Treba se bo domeniti, da ne bomo trosili denarja malo sem, malo tja, ampak da letos zaključimo vsaj nekaj projektov, kot npr. sanacijo cest v Rinkole in Vogrče. Pri gradnji avtoceste so župani naših občin spali. Spodnja Podjuna je praktično odrezana od avtoceste, v Grab-štanju pa je župan Deutschmann praktično dobil dovoz od svoje kmetije na avtocesto. DIPL. INŽ. ŠTEFAN DOMEJ (EL) Finančni položaj naše občine se je v zadnjih letih na žalost drastično poslabšal. HANS JURZ (SPÖ) Če bo varianta Voglje cenejša, ne bomo gradili lastne čistilne naprave. ŽUPAN RAIMUND GRILC (ÖVP) Protest zastopnika dijakov gimnazije Zastopnik dijakinj in dijakov Slovenske gimnazije Marco Kargl in njegova namestnika Benjamin Petek ter Anja Wieser so bili gostje deželnega glavarja. Celovec. Sprejel jih je v okviru srečanja koroškega deželnega glavarja z dijaškimi zastopniki koroških srednjih šol. Ob tej priložnosti je Kargl protestiral proti Haiderjevi izjavi v radijski diskusiji, da je Smolle „hujskač" in jo označil kot „sramoto“. „Izkaže se, da ne prenesete nobene kritike.“ Nadalje je Kargl očital Haiderju, da sam najbolj skrbi za napeto vzdušje v Avstriji in na Koroškem. Poudaril je: „Ko ste Vi in vaša stranka bili v opoziciji, ste samo kritizirali in očrnili druge. S tem ste se sami diskvalificirali za zveznega kanclerja.“ Haider je na Karglove izjave ogorčeno reagiral in poudaril, da gre koroškim Slovencem v primerjavi z drugimi manjšinami „zelo dobro." Zastopniki dijakov so se srečali z deželnim glavarjem Haiderjem. SEMINAR_________________ Čebelarji in sadjarji v Tinjah Tinje. To soboto, 26. februarja, se bodo v Domu v Tinjah na dveh seminarjih srečali sadjarji in čebelarji, da se pred vigredjo posvetujejo in izmenjajo izkušnje. Sadjarji. Od 9.30 - do 12. ure bo poklicni sadjar dipl. inž. Valentin Benedičič predaval o pomenu starih ekstenzivnih in novih sadovnjakih. Po kosilu pa bo na programu praktični prikaz vzgoje in rezi sadnega drevja ter drugih sadjarskih del v Sadovnikih. _ Čebelarji. Že ob 9. uri se bo pričelo predavanje za čebelarje. Mirko Pavlin bo predaval „O čebelarjenju skozi leto" in „O čebelarskih pridelkih". Popoldne pa se bodo čebelarji na predavanju inž. Ivana Jurkoviča posvetili primerjavi čebelarskih sistemov. J ^08$».'«l3 Čebelarji si bodo lahko v Tinjah „nabrali“ vrsto nasvetov za novo čebelarsko sezono. USPEH Plus 20 % na Peci Smučišče na Peci je letos v primerjavi z lansko sezono zabeležilo prirastek v višini 20 %. Pod novim vodstvom so na Peci začeli z novimi iniciativami in prodali 700 sezonskih kart. Glavnina smučarjev so domačini in gosti iz Slovenije. TURISTIČNA ZVEZA Novi kandidati Škocijan. 10. marca bodo v Škocijanu izvedli občni zbor turistične zveze. Doslejšnji predsednik Josef Marolt je dobil protikandidata. Za predsednika hoče kandidirati tudi Thomas Riechler, brat škocijan-skega šefa FPÖ Klausa Riechlerja. Tudi za odbor je kar nekaj novih kandidatov. Škocijanski lovci hočejo tudi šentviške zajce, meni naš karikaturist, ki vidi lovski prepir z vesele strani. Lovci in kmetje se branijo škocijanskega imperializma Škocijanski lovci zahtevajo združitev občinskih lovišč I in II, kar bi pomenilo, da bi šentviški lovci izgubili svojo samostojnost. Škocijan/Šentvid. Veliko je razburjenje med lovci v občini. Škocijanski lovci (lovišče I) so namreč vložili na občini zahtevo po združitvi občinskih lovišč. Doslej so imeli lovci lovišča II (Šentvid) v oskrbi 950 hektarjev, lovci lovišča I (Škocijan) pa 3000 hektarjev. Predsednik šentviških lovcev Vitus Jerney odločno zastopa svojih 19 lovcev, ki se na noben način nočejo združiti s škocijanskim loviščem, kjer lovi skupno 59 lovcev. Občinski odbornik GL in šentviški lovec Milan Wutte je prav tako ostro protestiral in dejal, da se bodo šentviški lovci do zadnjega borili proti imperialističnim željam škocijanskih lovcev. Wutte: „3000 hektarjev jim je očitno še premalo in zdaj hočejo loviti še v našem lovišču". Šentviško lovišče bi lahko po svoje označili kot dvojezično, vsaj kar zadeva lovce. Prav zaradi tega je dobila zadeva še dodatno komponento. Šentviški lovci imajo zdaj tudi podporo s strani kmetov, ki so lastniki gozdov v lovišču II. Kmetje so s podpisno akcijo podprli šentviške lo- ših izkušenj. Končno odločitev v tem vce, s katerimi zelo dobro izhajajo, vprašanju bo imel občinski svet le-saj so lovci vsi domačini. S škoci- tos vigredi. Janškimi lovci pa da nimajo najbolj- smvo Kumer 2000 vojakov vadi v Podjuni in Rožu Od 12. februarja do 3. marca ima avstrijska vojska na dvojezičnem območju v Podjuni in deloma v Rožu taktične vaje. V tem času bo na tem ozemlju 2000 vojakov, 80 tankov in 400 vojaških vozil. Vojaška akademija je na vaje v posebnem letaku opozorila tudi v slovenskem jeziku, kar je prebivalstvo pozitivno sprejelo. Do 3. marca je treba na cestah računati z vojaškimi vozili. „Ski-Tour 3“ je predhodnica „Senza confini - brez meja“ Ko pred 20-imi leti še nihče ni govoril o Igrah brez meja, so na območju Tromeje že pričeli s čezmejnim povezovanjem. Ideja je še danes živa. Podklošter. Prihodnjo nedeljo, 27. februarja 2000, bodo ob 11. uri v Podkorenu štartali jubilejno dvajseto Ski-Tour 3. Organizatorji so turistični biroji Podkloštra, Kranjske gore in Trbiža. Prvi tek na smučeh pred 20-imi leti je bil še v času, ko predvsem uradna Koroška ni imela dovolj zanimanja za čezmejne stike s Slovenijo. Tedaj se še nihče od pobudnikov ni upal misliti, da se bo iz te zamisli nekoč razvila skupna čezmejna kandidatura za olimpijske igre. Eden prvih je bil Dieter Janz, ki je idejo čezmejnega sodelovanja treh regij uspešno prenesel tudi v skupno olimpijsko kandidaturo. Jubilejni tek. Tekaška proga je letos dolga 22 km in vodi od Podkorena, preko planinskih pašnikov po Sloveniji in Italiji nazaj v Podkoren, kjer je tudi cilj. Organizatorji pričakujejo 500 udeleženk in udeležencev. V prejšnjih letih so šteli tudi že do 2000 tekačev na smučeh, število udeležencev pa je po manjši krizi začelo spet naraščati. Na jubilejnem dvajsetem teku so organiza- torji pripravili tudi „minisprint“ za gov, prijaviti pa se je možno tudi mladino, ki bo v Podkorenu. Po- po elefonu (04255 /2674, faks: merili se bodo mladi tekači iz Av- 3547). Prijave sprejemajo tudi še strije, Slovenije in Italije. Prijavni- uro pred tekom, na za glavni tek znaša 200 šilin- Silvo Kumer ALPEN • ADRIA • L0PPET austria; Bad Kleinkirchheim Cortina d' Ampezzo Villach >Hermagor * Velden - . • Arnoldstein Tarvisio /Kranlska Gota Klagenfurt IIITALY v tm SLOVENIA Ljubljana Udine JO km Že dvajsetič bodo na Tromeji priredili Ski-Tour. Proga, ki vodi skozi tri države, je dolga 22 km. Štart bo v nedeljo, ob 11. uri v Podkorenu. KMETIJSTVO Gröblacherje predaval Rožanom Reka. Direktor Koroške kmetijske zbornice Ernest Grčb-lacher je na povabilo SJK v sredo, 16. februarja, predaval na Reki pri Šentjakobu o aktualnih vprašanjih kmetijske politike. Posebno veliko zanimanje je bilo za posledice Agende 2000 in za vprašanja ÖPUL Gröblacherje po zelo izčrpnem in informativnem predavanju odgovarjal tudi na podrobna vprašanja kmetov, ki jih je bilo skoraj 50. Gröblacher je kmetom svetoval, naj čim bolj koristijo možnosti, ki jih nudijo posamezni programi EU, dejal pa je tudi, da je pomembno, da kmetje čim gospodarsko kmetujejo in da npr. ne investirajo po nepotrebnem. „Še vedno je najpomembnejši del produkcija, šele na drugem mestu so podpore,“ tako direktor Gröblacher. Direktor Kmetijske zbornice Ernest Gröblacher. DSG Podgorje že 30 let potuje v počitnicah na toplo morje Letos je bil Repi Müller s Podgorjani že tridesetič na oddihu, rekreaciji in pripravah v Medulinu. Podgorje-Medulin. Predsednik DSG Podgorje/Maria Elend in ravnatelj ljudske šole Podgorje Pepi Müller je pred 30-imi leti začel v se-mestralnih počitnicah s svojimi športniki hoditi na priprave v Medu-Hn na Hrvaško. Tam se počutijo Podgorjani med tem že kot doma in Poznajo vsak del izredno lepe istrske obale. V teh letih so se športnikom začeli pridruževati tudi drugi Podgorjani, ki gredo v Istro samo na oddih in rekreacijo. Letos se je z domačim športnim društvom napotilo več kot 50 Pod-gorjanov na morje. Z mlajšimi je trenirala večkratna bivša avstrijska prvakinja Ani Müller, ki tudi doma v Podgorjah vodi treninge z naraščajem. Naslednice sicer še ni našla, toda Ani pravi, da je predvsem med mladimi dekleti v Podgorjah cela vrsta zelo talentiranih tekačic in tekačev, ki bi lahko dosegli tudi vrhunske rezultate. S. K. 10 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Martini Kotier in Stanku Bu-čovniku s Čememice pri Šentjakobu se je rodila hčerkica -Katinka. Srečnima staršema od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Te dni je obhajala 55-letnico Erika Muri s Čežave pri Kotma-ri vasi. Vneti društvenici in cerkveni pevki prisrčno čestitamo. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. V Ledincah je slavila 75-letni-co življenja Rozalija Zeichen. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih in drugih sorodnikov se pridružuje uredništvo NT. Naslednje voščilo je namenjeno Mariji Oraže, po domače Hirsinji, ki obhaja 79. rojstni dan. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Prav danes obhaja rojstni dan Pepca Wakounig iz Dvora pri Šmihelu. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Prav tako danes obhaja rojstni dan Alfred Kral z Bistrice nad Pliberkom. Občinskemu odborniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. V Kozjah na sončnih Radišah je slavila 60-letnico življenja Ursula Woschitz. Slavljenki za okroglo obletnico iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Matildi Lientsche iz Vijasc ter Jožefu Hoblu iz Pogrč, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Selah na Srednjem Kotu sta obhajala osebna praznika Katri Hribernik in Polti Dovjak, po domače Näjerjev. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Pred kratkim so v Vidri vasi obhajali osebna slavja Pepca, Herbert, Andreas in Martina Boinig. Slavljencem iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači, sosedje in prijatelji. Pred kratkim, 10. februarja, je praznoval rojstni dan Jozej Perč z Bistrice nad Pliberkom. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga srečna in milosti polna leta. Prav danes, 25. februarja, praznuje rojstni dan Rozina Smrečnik, po domače Šoštar-jeva iz Globasnice. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo vsi domači, gostje Šoštarjeve gostilne in EL Globasnica. Rojstni dan je praznovala tudi Ingrid Grabner iz Celovca. Prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 30. pomlad je praznovala Veronika Furjan iz Dobrle vasi. Čestitamo! Naslednje voščilo je namenjeno Petru Krištofu iz Vidre vasi. Novopečenemu diplomiranemu inženirju čestitajo za opravljeni izpit ter za 30. pomlad in god vsi domači in drugi sorodniki. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Osebni praznik je v Železni Kapli obhajala Marija Piskernik. Iksreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. 50-letnico življenja je slavil Franči Brumnik z Obirskega. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav tako 50-letnico je slavila Marta Makula iz Celovca. Tudi njej veljajo za posebni jubilej naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V kotmirški občini obhajajo osebne praznike: Kristl Lajča-har, Marinjak v Kotmari vasi, 78-letnico, Joža Kaiser iz Št. Kandolfa, 77-letnico, Tildi Krušic iz Trabesinj, 69-letnico. Vsem slavljencem čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružujejo Gorjanci in EL Kotmara vas. Minulo nedeljo, 20. februarja, je obhajala rojstni dan občinska odbornica EL Globasnica Bernardka Kordesch iz Male vasi. Čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NT se pridružujeta SJK in EL Globasnica. Na Otožu pri Šentilju ob Dravi je obhajal jubilejno obletnico življenja Franz Metschina. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! Jubilejno, 40-letnico, je slavila tudi Bernardka Komar z Met-love. Iskreno čestitamo. V Selah je obhajala rojstni dan Veronika Dovjak. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Alfredu Kralu z Bistrice nad Pliberkom, Rozini Smrečnik iz Globasnice, Matildi Sadovnik iz Podroja, Albinu Tomiču iz Šmihela in Tilki Stropnik iz Podkraja. Posebne čestitke pa veljajo Heleni Merkač iz Šmihela, ki slavi 80-letnico življenja. Vsi ostali člani slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V ponedeljek, 28. februarja, bo obhajal rojstni dan Franc Valeško iz Pliberka. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam NT se pridružujeta SJK in EL Na Kostanjah je pred kratkim slavila 80-letnico življenja Marija Lesjak. Slavljenki za to visoko obletnico življenja prisrčno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo vsi pri Slovenskem prosvetnem društvu Drabosnjak. Na Čemernici pri Šentjakobu je praznovala 18. pomlad Katja Notsch. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKI TEDNA Jubilej J. Mak V torek, 8. februarja, je praznovala 50-letnico življenja voditeljica ljudske šole v Selah Jožica Mak. Želo prijazna in priljubljena učiteljica tudi zunaj šole rada prime za delo, kjer je potrebno. Je odbornica KPD „Planina” v Selah, pa tudi športnemu društvu DSG Sele-Zell rada priskoči na pomoč pri raznih prireditvah. Ob okrogli obletnici, za katero pravijo, da so to zrela in najlepša leta, ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in uspeha ter zadovoljstva v poklicu. Še na mnoga leta! ZKO 90-letnica Pajkovega očeta Rodil se je 28. februarja 1910 pri Vokovniku v Selah-Zgornji Kot, kjer so starši imeli kmetijo v najemu. Leta 1927 so vzeli v najem kmetijo pri Jagovcu v Ho-melišah, se ukvarjali tudi s „fu-ranjem” lesa in od zaslužka leta 1938 kupili kmetijo prj Pelku v fari Šmarjeta v Rožu. Še isto leto je postal lastnik Pelkovega posestva naš slavljenec - sin Ju rej Malle. Skupno z ženo Justo, ki mu je rodila pet otrok, ter s sestrami in brati se je zmeraj zavedal, da je v složnosti in medsebojnem zaupanju moč. Tako so iz nekoč zanemarjene Pelkove kmetije naredili mogočno in zdravo posestvo, ki ga je leta 1992 prevzel sin Flora. Jureju Malleju želimo za visoki življenjski jubilej obilo zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje tudi šmarješka Enotna lista. Bog Vas živi! -Kuj- 90-letnik: Jurej Malle Rož - Podjuna - Žila 11 ŠMARJETA V ROŽU Slovo najstarejše faranke Ali Lučovnik, pd. Jančičeva, je umrla v 95. letu starosti. I ančicevi so znani kot zelo ver- I na in narodno zavedna druži-w na. Oče Jože je bil dolgoletni predsednik Posojilnice Šmarjeta v Rožiu, njegov brat dr. Ivan Lučovnik je bil duhovnik, iz Jančičeve družine pa izhajata tudi dve nuni, mdr. bivšim gojenkam in gojencem Mohorjevega dijaškega doma dobro znana šolska sestra Lam-berta, ki je več let vodila tudi upravo NAŠEGA TEDNIKA. 10. novembra 1905 je pri Jančiču zagledala luč sveta hči Katarina, ali kakor so ji pravili domači, Ali. Po šolanju jo je leta 1937 življenjska pot vodila na Dunaj, kjer je našla službo pri neki judovski družini. Ta je pravočasno spoznala življenjsko nevarnost, ki ji je grozila s strani nacističnega režima. Zato je leta 1938 emigrirala v Švico - z njo pa tudi Ali Lučovnik. Sužila je judovski družini celih 50 let, domala pol stoletja. Svoj življenjski večer je preživela spet v domačem - dvojezičnem - okolju. Sprva kratko časa v pli- berškem domu za ostarele, nato doma pri Jančiču pri sestri Kristini. V soboto, 12. februarja, jo je Vsemogočni odpoklical k sebi v večnost, kjer uživa božje plačilo in večno veselje. Vse njeno življenje, ki je bilo prepleteno tudi s trpljenjem, je posvetila veri, domu in svojim dragim. Bila je zelo dobrodelna, veliko je darovala za Karitas in misijone, z lepo gmotno vsoto pa podprla tudi_ obnovitev šmarješke podružnice Št. Tomaž. Pogrebna svečanost je bila v sredo, 16. februarja. Vodil jo je Pliberški dekan in dolgoletni šmarješki župnik mag. Ivan Olip ob asistenci sobratov Janeza Lampichlerja, župnijskega upravitelja v Apačah očeta Andolška in župnijskega upravitelja v Podgor- jah patra Antona. Pevsko so svečanost oblikovali domači cerkveni pevci. Dva slovesa na isti dan. Nekaj dni prej, 9. februarja, je šmarješki mrtvaški zvon oznanil smrt kar dveh faranov - Terezije Vasatko iz Zavoz (umrla je v 74. letu starosti) in Maximiliana Te-grofskyja, ki se je poslovil s tega sveta v 69. življenjskem letu. Terezija Vasatko je zadnji dve leti preživela pri hčerki Helgi v Bekštanju. Maximilian Tegrofsky je bil sprva trgovec in gostilničar, nato pa se je do upokojitve zaposlil v mlekarni. Kratko časa je bil tudi poveljnik šmarjeških gasilcev. Pogrebna svečanost za oba domača farana je bila v soboto, 12. februarja. Za Terezijo Vasatko jo je vodil štebenski župnik Stanko Olip, za Maximiliana Te-grofskyja pa boroveljski župnik dr. Jakob Ibounig. Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje. -Kuj- AH Lučovnik t Uspešna bilanca in zahtevni cilji Klub koroških ribičev (KKR) je minuli ponedeljek, 21. februarja, vabil na redni občni zbor v Šentožbalt pri Podgorjah. Redni občni zbor Kluba koroških ribičev (KKR) v ponedeljek, 21. februarja, v gostilni Lakse v Šentož-boltu pri Podgorjah je potekal v znamenju pozitivne bilance te ribiške družine v preteklih dveh letih. Potrjeno je bilo tudi doslejšnje vodstvo kluba na čelu s predsednikom Jozijem Ottowitzem in tajnikom Ivkom Permom. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je 47-članska družina ribičev iz Roža v zadnjem obdobju še okrepila stike z drugimi ribiškimi društvi na Koroškem in še posebej v Sloveniji, zabeležila pa je tudi lepe uspehe v športnem ribolovu. Tako je četverica Ivko Perm, Gregor Reichmann, Gerhard Umfahrer in Jozi Ottowitz v okviru državnega prvenstva Slovenije ’99 v lovu na ribo z muharico v ekipni razvrstitvi osvojila 7. mesto, odlično 3. mesto pa je pri posameznikih osvojil Gerhard Umfahrer. Odprtega državnega prvenstva Slovenije se je udeležilo 20 ekip oz. 80 po- Predsednik Jozi Ottowitz sameznih športnih ribičev iz Slovenije in Koroške! štiričlanska ekipa KKR bo nastopila tudi na DP Slovenije 2000. Predsednik Ottowitz je nadalje napovedal, da se Klub koroških ribičev skupaj z ostalimi slovenskimi ribiški klubi v zamejstvu prizadeva za zadovoljivo ureditev statusa zamejskih ribičev v okviru Ribiške zveze Slovenije. Doslej opravljeni pogoji da obetajo uredi- tev v smislu enakopravnega statusa slovenskih zamejskih ribiških družin v Avstriji in v Italiji v zvezi, je optimistično dejal Ottowitz. Ob tem je še dostavil, da bosta KKR in Podjunski ribiški klub (predsednik Milan Wutte) v ta namen organizirala posebno srečanje slovenskih zamejskih ribiških družin na Koroškem predvidoma poleti letos. Pri volitvah odbora je bilo potrjeno doslej uspešno vodstvo: Jozi Ottowitz (predsednik), Gregor Reichmann (podpredsednik), Ivko Perm (tajnik), Janko Ottowitz (blagajnik). Občnemu zboru je v imenu Slovenske športne zveze k delovanju in k doseženim športnim uspehom čestital poslovodeči tajnik Ivan Lukan. Klub koroških ribičev, ki bo leta 2001 praznoval 25-letnico ostaja, je že več let včlanjen v strešno organizacijo vseh slovenskih in dvojezičnih športnih in rekreativnih društev na Koroškem. I. L. Društvena prvakinja Lidija O raže (v sredini), ob njej Z. Zdouc (levo) in K Dovjak. SELE 90 tekmovalcev na društvenem prvenstvu DSG Tradicionalno društveno prvenstvo DSG Sele/Zell v alpskem smučanju (pri Pušelču) je tokrat privabilo izjemno veliko tekmovalk in tekmovalcev - namreč nad 90. Za otroke je bila pripravljena lažja proga v Pušelčevi jami, starejši letniki (od šolarjev naprej) pa so tekmovali na zahtevnejši progi pri križu. Društvena prvakinja je -zopet enkrat - postala Lidija Oraže, društveni prvak pa njen brat Edi. Jutri, v soboto, 26. februarja, bo s štartom ob 11. uri deželno prvenstvo DSG Koroška v alpskem smučanju. Prireditelj tokratnega prvenstva, ki bo pri Pušelču v Selah na Borovnici je Športno društvo DSG Sele/Zeli. # Rezultati društvenega prvenstva DSG Sele/Zell: mini deklice (letnik 93 in mlajše): 1. Dunja Zdouc 38,66; 2. Marlene Čertov 49,29; 3. Mirjam Čertov 51,77; 4. Janja Sukalia 48,87; 5. Sabrina Doujak 1:59,27; mini fantje (93 in mlajši): 1. Marjan Čertov 1:04,00; 2. Dominik Čertov 1:08,47; 3. Fabian Čertov 43,97; otroci I dekleta (91/92): 1. Katja Čertov 37,87; 2. Jessica Travnik 39,76; 3. Pia Kulmesch 41,52; otroci I fantje (91/92): 1. Miran Kelih 33,33; 2. Mitja Zdouc 33,53; 3. Jan Pristovnik 34,46; 4. Roland Jug 36,39; 5. Izidor Čertov 36,69; 6. Rafael Doujak 38,92; 7. Filip Oraže 39,37; 8. Tadej Čertov 40,95; 9. Daniel Olip 41,11; 10. Fabian Sukalia 48,75; 11. Rudi Doujak 48,91; otroci II dekleta (89/90): 1. Silke Užnik 30,25; 2. Nadja Kulmesch 34,91; 3. Anja Oraže 35,51; 4. Tanja Čertov 39,38; 5. Veronika Olip 41,94; otroci II fantje (89/90): 1. Stefan Jug 36,62; 2. Janko Roblek 37,69; 3. Roman Roblek 39,38; šolarke I (87/88): 1. Nadine Dovjak 50,45; šolarji I (87/88): 1. Bernhard Roblek 44,94; 2. Martin Kelih 46,60; 3. Matej Čertov 49,32; 4. Michael Mak 50,52; 5. Stefan Oraže 51,22; 6. Philip Rakuschek 52,74; 7. Michael Mak 55,51; 8. Florian Olip 57,15; šolarke II (85/86): 1. Sarah Dovjak 48,00; 2. Monika Olip 48,76; šolarji II (85/86): 1. Matjaž Kelih 41,73; 2. Hanzi Oraže 45,97; 3. Andrej Olip 46,32; 4. Manfred Furjan 46,40; 5. Mathias Dovjak 46,99; 6. Markus Rakuschek 51,74; mladinke (80/81/82/83/ 84): 1. Martina Jug 44,76; 2. Jana Roblek 45,03; 3. Maria Olip 45,28; 4. Milena Olip 45,78; 5. Mirja Oraže 45,90; 6. Melanie Dovjak 47,18; 7. Annemarie Ogris 49,44; mladinci (80/81/82/83/84): 1. Marko Oraže 41,13; 2. Simon Olip 45,94; 3. Adrijan Kelih 49,60; 4. Emanuel Furjan 50,53; 5. Marko Roblek 51,10; 6. Stefan Malle 51,44; 7. Peter Oraže 1:10,85; splošni razred ženske: 1. Martina Roblek 44,53; splošni razred moški: 1. Eduard Oraže 39,91; 2. Niki Mak 40,09; 3. Erich Oraže 40,19; 4. Mario Mak 40,30; 5. Igor Roblek 41,09; 6. Jürgen Sparoutz 42,38; 7. Adrian Povše 44,92; starostni razred I ženske: 1. Lydia Oraže 40,95; 2. Veronika Dovjak 45,25; 3. Zalka Zdouc 48,19; starostni razred I moški: 1. Franci Kelih 40,33; 2. Heribert Kulmesch 42,76; 3. Hanzi Čertov 43,64; starostni razred II moški: 1. Franc Dovjak 41,16; 2. mag. Stanko Olip 41,47; 3. mag. Peter Olip 41,91; 4. Walter Roblek 42,94; 5. Marjan Olip 45,84; 6. Karl Pristovnik 46,61; starostni razred III moški: 1. Hanzi Oitzl 41,61; 2. Hanzi Oraže 43,68; gostje moški: 1. Herbert Kogoj 42,52; 2. dipl. inž. Helmut Umschaden 53,96; 3. Niko Wieser 1:14,55. Kultura Kultura Simon Ošlak, dijak 7. A razreda Slovenske gimnazije v Celovcu, je na letošnjem govorniškem tečaju v okviru Tischlerjeve nagrade z „e-mailom Francetu Prešernu” zasedel 2. mesto. Na Prešernovi proslavi v ORF-teatru je bil njegov nastop višek večera in ga zato objavljamo. e -mail Francetu Prešernu - kako bi mu razložil današnji čas redstavljajte si, da bi imeli \mJ možnost pisati elektronsko I pošto največjemu pesniku slovenskega naroda doktorju Francetu Prešernu. Nekdo bi verjetno napisal, „Pozdravljen Francelj stara sablja, kako je vino v nebesih,” kdo drugi bi pa napisal, kako ga spoštuje, in kako lepe so njegove pesmi. Jaz bi pa elektronsko pošto, ki je naslovljena dr. Francetu Prešernu napisal takole: Špoštovani dr. Prešeren..., kako je vino tam zgoraj v nebesih? Pišem vam, ker nimam drugega delati, in ker bi vam rad malo opisal, kaj se v današnjem času dogaja, in kakšno srečo ste imeli, da ste živeli v 19. stoletju. Da zdaj ne boste mislili, da ne poznam vašega točnega rojstnega dne, bilo je leta 1800, mislim, da 3. decembra v Vrbi, na Gorenjskem. No, ali vidite, kako znana oseba ste postali v teku časa, celo točni dan in kraj vašega rojstva sta znana skoraj vsakemu Slovencu. No, da se vam na kratko predstavim, ime mi je Simon, pišem pa se Ošlak, rojen sem bil leta 1983, morda se spomnite, tedaj ste bili že mrtvi. Rojen pa sem bil v čudovitem Slovenj Gradcu, znanem tudi kot mesto miru. Danes pišemo leto 2000, zdaj pa sem star šestnajst let in tričetrt. Že od svojega prvega življenjskega leta naprej živim v Avstriji, v Celovcu, tam, kjer ste vi tudi nekaj časa živeli. Obiskujem Slovensko gimnazijo, sem pa izredno slab učenec. Vi pa, kakor sem bral, ste bili zelo dober v šoli, menda ste nekaj samo enkrat prebrali, in že ste znali celotno snov, celo v latinsko šolo ste hodili, prav smilite se mi. I X'ot sem že rekel, vam pišem, ker bi vam rad raz-I Vložil današnji čas. No, pa začnimo z najpomembnejšim izumom človeštva, ki ga vi niste poznali. To je televizija. To je neke vrste škatla, v katero ljudje gledajo. V škatlo pa ne gledajo samo zato, ker je sama po sebi tako zanimiva, ampak zato, ker škatla prikazuje slike, ki ste si jih v vašem času morali sami namisliti. Se pravi, da imamo dandanes že nadomestilo za fantazijo, samo v tisto škatlo je treba gledati, in že vidiš slike, ki si jih moreš navadno samo tedaj predstavljati, če bereš kakšno dobro knjigo. Živim v svetu, kjer je že skoraj vse iznajdeno in dokazano, živim v svetu, kjer v bistvu ne moreš imeti več veliko domišljije in smisla za poezijo. Dvomim, da bi vi lahko v tako stvarnem in hladnem svetu pisali tako poetične in čudovite pesmi, kot ste jih napisali v svojem času. Ste že kdaj slišali za stvar, ki se imenuje avtomobil, morda ste, morda pa tudi ne. Avtomobil je neke vrste kočija, ki se lahko premika brez konjev, izpuša pa desetkrat bolj smrdljive in strupene pline kot vsak konj. Na milijone takšnih smrdljivih in hrupnih vozil se premika tukaj naokoli. | islim, da vi kar dobro pašete v naš svet. Kot I sem bral, ste bili velike in vitke postave, to pa danes velja kot ideal. Veste, današnja družba neprestano skuša slediti nekim idealom, vsak hoče biti brez napak, vsak hoče biti popoln človek, s suho postavo in lepimi očmi. Kar je še zanimivo za današnji čas, je to, da mladina vedno bolj izgublja spoštovanje do staršev. Ko ste bili vi še med živimi, ste starše, pa tudi sorodnike vljudno nagovarjali, kot na primer: „Mati, kam ste pa namenjeni, ali pa Oče, kam ste skrili puško?” Danes tega ni več, danes od mladine slišiš samo še: „Ej foter, stegni se k hladilniku in mi daj marmelado!” (Hladilnik, to je omarica, v katero daja-mo hrano, ki tam notri ostane lepo sveža, ker je hladilnik tako hladen.) Ne da bi pogrešal časa, ko so otroci govorili s starši, kot M! z nekimi tujci, toda malo več spoštovanja si bi pa le pričakoval od današnje mladine, mogoče tudi od sebe, ampak to je povsem druga zgodba. i #em, da ste bili silno rado-\ / dami, najraje pa ste obda-V rovali otroke. Skoraj se mi tako zdi, kot da ste predhodnik božička, to je debeli tip v škornjih, oblečen v rdečo obleko in okrašen z dolgo sivo brado, nikar ne mislite, da vas hočem s to primerjavo žaliti, ta človek je sicer samo kapitalistična izmišljotina, toda zelo je radodaren. Vsako sveto noč pride na dom in prinese mnogo daril. Mislim, da bi vam bil všeč, če bi ga poznali, toda, kot rečeno, božiček je samo navidezna oseba, ki sploh ne obstaja, tako, kot na primer povodni mož. Veste, zelo sem vam hvaležen za povodnega moža, ta me je namreč spremljal skozi mladost. Ko sem bil še mlad, sem si vedno ogledoval slike, ki so bile narisane, poleg vašega besedila, ki ga nisem bral, in to ne zato, ker ne bi bil znal brati, temveč zato, ker so bile tiste slike poleg besedila strašno zanimive. Vedno sem si predstavljal, kako bi bilo to, če bi jaz bil povodni mož, kako bi plaval skozi vodovja, kako bi štel dragulje v svojem gradu, in kako bi ugrabljal lepe deklice in jih prinašal v svoj grad. Po zvezdnem znamenju sem vodnar, in zato ni čuda, da sem imel takšne čudne predstave. Čas bo, da počasi zaključim to pismo. Sicer mislim, da ni preveč pametna stvar pisati mrtvemu človeku, pa naj bo še tako pomemben, toda zakaj pa ne, saj je kar zabavna stvar. Ko bom, upam da, prišel v nebesa, vas bom pobaral, kako se vam je moje pismo zdelo. S spoštovanjem Simon Ošlak Celovšl Navihanci o polomljeni lutki V sredo zvečer so se;chlerjevi dvorani v Celovcu mali Navihanci uspešno odstavili z ljubko pravljico. Foto: NT/Fera utkovna skupina Navihanci, druga lutkovna skupina Mo-horjeve ljudske šole v Celovcu,,se je predstavila publiki z drugo igro. Po ideji Josefa Račka je režiser Tine Varl priredil besedilo in ga prikrojil posameznim igralcem. Mladi lutkarji so prve odrske izkušnje nabrali že lani, ko so zaigrali Muco copatarico. V gledališki delavnici v Fiesi so otroci začeli izdelovati lutke. Strokovnjakinja Breda Varl je lutke zasnovala po risbah otrok, ti pa so ji z veliko vnemo pomagali pri izdelavi in oblikovanju lutk. Z režiserjem Tinetom Varlom pa so pilili besedilo in vadili, tako da so otroci že jeseni na pamet znali besedilo. Vodja skupine Andreja Lepu-schitz je nato začela z rednimi vajami, pred zimskimi počitnicami pa so otroci intenzivno vadili. Premiera v sredo je zares uspela. Lutkarji so v okviru gledaliških dnevov že dopoldne vadili za večerno premiero in si tako nabrali samozavest, ko so videli, da so majhni gledalci navdušeni. Navihanci so odlično zaigrali svoje vloge. Pravljica o polomljeni lutki je preprosta zgodba, v kateri živali pomagajo deklici najti polomljeno lutko. Pripovedovalka (Anita Florjančič) je prikazala zgodbo in prosila razne živali, da pomagajo deklici Katji (Milena Merkač) najti lutko. Najprej ji pomaga mucek (Maja Zdouc), nato krava (Anton Hribernik), pa dedek Matevž (Andraž Kregar), petelin (Nejc Küpper), kokoš (Petra Zdouc), in teta Urška (Taja Küpper), kužek Bučko (Anja Kregar), žaba (Natalija Hartmann) in še raca (Mira Stadler). Med posameznimi nastopi pa so Navihanci pokazali svoj pevski talent. Glasbenik Boris Rošker je napisal preprosto pesem, ki so jo otroci postopoma po vsaki živali oz. osebi dopolnili s kitico. To pa še ni vse. Tudi plesno so se mladi lutkarji izkazali. K vsaki živali so med petjem dodali gib. S koreografinjo Alenko Hain so pridno in z velikim veseljem vadili. Tudi poklon so naštudirali in tudi oblečeni so bili tako, da je barva puloverja ustrezala lutki. Navihanci so razveselili s svojim igranjem mlado in staro. Vsak gledalec je videl na malih obrazih veselje, s kakšno ljubeznijo so igrali s svojimi lutkami in tudi to, kako so bili med plesom koncentrirani. gf Lutkovna skupina Navihanci iz Celovca z vodjo Andrejo Lepuschitz se že veseli nadaljnjih nastopov s Pravljico o polomljeni lutki v režiji Tineta Varla. Memoari slovenskega emigranta Lev Detela je svoje življenje romaneskno dokumentiral. isatelj Lev Detela je med le-ti 1964 in 1998 objavil tride-* set knjig, med njimi je nekaj tehtnih objav. Svojo - verjetno -najvažnejšo pa je lani izdal v založbi Nove revije v Ljubljani. Detelova .memoarna proza ..Emigrant” s podnaslovom „Pregnanec med- dvema svetovoma 1960 - 1990” je hkrati spričevalo o trdem in zanimivem življenju človeka, ki zapusti domovino, in vizitka totalitarne in neprizanesljive politike v nekdanji domovini. Bivši emigrant je vse svoje (pre)izkušnje napeto zabeležil v obširni knjigi. Leta 1939 rojeni pisatelj, esejist in publicist je svoje Prve črtice objavil v Mladih potih. po začetnem študiju slavistike je skupaj z ženo, s pesnico Mileno Merlak, emigriral v Avstrijo in se končno znašel na Dunaju, kjer si je ustvaril dom, družino in večstransko kulturno-poklicno življenje. Detela, pa tudi Milena Merlak, sta od začetka sodelavca literarnih revij. Možnosti so se polagoma povečale, nekdanja domovina pa jih je do osamosvojitve Milena Merlak velja z možem kot ambasadorka slovenske literature in kulture. konsekventno ignorirala. Na Dunaju, v tujini, sta mlada sa-moizgnanca skusila vse hudo, kar čaka emigrante. Izpostavljena sta bila avstrijskemu preverjanju in sumničenju. Detelovi spomini so pripoved o dunajski stvarnosti. Med prvimi stiki z novo družbo so kontakti do koroških Slovencev, ki so takrat študirali na Dunaju. V Detelovem zapisu zelo dobro odrežejo Feliks J. Bister, Jože Wakounig, Pavel Zdovc in še kdo. Zanimivo je spremljanje Leva Detela v literarno življenje od prvih objav in branj, preko izdajanja revije LOG in do marsikaterega literarnega priznanja. Ob tem je pisatelj bil pozoren na dogajanje v Sloveniji, in sicer ne samo na slovstveno. Kratki komentarji, ki jih placira med spomini, so dosti pikri, a tudi zanesljivi. Po lektiri „Emigranta” se mi zdi, da so bila šestdeseta leta za Detelovo družino trda, v sedemdesetih letih so tako rekoč zaživeli, v osemdesetih letih in pozneje pa so se prav zasidrali. Danes pa tako Lev Detela kakor tudi Milena Merlak sodita v avstrijsko literarno življenje, pri čemer sta ob tem dejavna še kot ambasadorja slovenske literature in kulture, česar se „ofi-cialna” Slovenija vsekakor premalo zaveda. Pripoved je romaneskna in se da dobro brati. Pričevanja so polna dokumentarnih zabeležkov. Lev Deteia je v Emigrantu opisat vse izkušnje svojega življenja. Portreti, zlasti književnikov, ki jih je Detela spoznal, so barviti in zanimivi. Objavljenih je tudi nekaj črno-belih slik, ki bi jih lahko bilo več. Na zadnjih straneh so še povzeti vsi posnetki naslovnic Detelovih knjig, ki so izšle med drugim v Trstu, v Londonu, v Canberri (I), v Darmstadtu, na Dunaju, v Ljubljani in v Celovcu (Mohorjeva založba). Za lepo gesto imam, da Lev Detela v svojem obširnem zapisu nikoli ni pozabil na bistveni delež svoje žene, pesnice Milene Merlak. Ob tem pa imajo memoari tudi grenke nianse: „Čutiva, kako postajava izmučena, toda bojim se predvsem za Milenino zdravje ... Je to ... tipično ... za dolgotrajno emigracijo?” V „Emigrantu” je zapisano enkratno slovensko življenje. Pravzaprav tu ne beremo romana, listamo v živih poglavljih. Janko Ferk e Lev Detela: Emigrant. Pregnanec med dvema svetovoma 1960 - 1990. Pričevanja. Nova revija, Ljubljana 1999. Vezana knjiga; 303 strani; ISBN 961-6017-89-6. Kultura/Oglasi BERNARDA IN MARKO FINK Dva pevca - svetovljana - sta navdušila v Vetrinju Sveče-Vetrinj. Od vsega začetka je bilo jasno, da bo skupen koncert dveh tako odličnih in izkušenih pevcev, kot sta to Bernarda Fink ter njen brat Marko Fink, edinole velik uspeh, v enaki meri pa tudi korak naprej v naši domači koncertni kulturi. Prireditelji (Mozartgemeinde, Krščanska kulturna zveza in zbor J. P. Gallus, vsi iz Celovca) so si izbrali zadovoljivo lokacijo za koncert - dvorano fresk v bivšem Vetrinjskem samostanu, ne pa ugoden termin -semestralne počitnice. Oba pevca gotovo ni treba podrobneje predstaviti: „podarjena“ slovenski emigrantski družini v večmilijonskem Buenos Airesu sta imela kljub izredno muzikalnemu družinskemu zaledju izboriti še mnogo zmag v lastni notranjosti, predno sta se drznila stopiti na oder kot profesionalna pevca, zavedajoča se vseh nevarnosti in pasti, ki jih ni malo na taki poti. Vendar se sme dodati, da zlijeta v sebi kar nekaj prikupnih potez argentinskega, pa tudi slovenskega človeka. Argentinske korenine ima prav gotovo njuna velika notranja sproščenost in toleranca, princip živeti in pustiti, pa tudi veselje do življenja. K temu dodajmo še nekaj velemeščanske razgledanosti in slovenske pridnosti in natančnosti. Program, obsežen in zelo raznolik, je prav gotovo presegel mnogo utečenega in vajenega. Obsegal je znane in pogosto pete pesmi iz klasične dobe nemškega samospeva (npr. Schumannova pesem Die Lotosblume, Wolfova Das verlassene Mägdlein), na sporedu sta bila Mozart ter Rossini, znana in udarna Pojdem na prejo Frana Gerbiča, ter zame eden vrhuncev večera Ciciban Josipa Pavčiča, ki jo je Bernarda Fink zapela breztežno in izredno suvereno. Alberto Ginastera in Bernarda in Marko Fink sta navdušila na koncertu v Vetrinjskem samostanu. Foto: Nedelja Carlos Guastavino pa v svojih pesmih dokazujeta visok vzpon argentinskega ustvarjanja v preteklem 20. stoletju. Oba pevca sta se od točke do točke menjavala. Zelo lepo je bilo videti in čutiti, kako sta se oba pevca skorajda od pesmi do pesmi bolj in bolj raznežila. Enako izvrstno, skrajno zanesljivo in obenem barvito je za klavirjem spremljala Nataša Valant, ki je imela ob tem še nalogo ukrotiti hitro preglasen klavir znamke Fazioli. Dodatki k programu, še bolj pa veliko notranje zadovoljstvo vseh prisotnih je dokaz, da smo bili priča velikemu večeru. Andrej Feinig Sola jadranja in pomorskih veščin M siv i g ato r 3 Terminski plan februar - maj 2000 3 x vikend (sobota-nedeliat V-1 26.-27. 2, 4.-5. 3., 11.- 12. 3. V-2 18.- 19. 3., 25.-26. 3, 1.-2. 4. V-lb 4.-5. 3, 11.-12. 3., 18.-19. 3. V-1C 11.- 12. 3., 18.- 19. 3.,25.-26. 3. Tedenski tečaii fsobota - nedeliat T-1 4. -11.3., T-2 11. - 18. 3., T-3 18,- 25. 3.,T-4 25. 3. - 1. 4., T-5 1. - 8. 4., T-6 10. - 14. 4. (pon.- petek), T-7 17. - 21.4. (pon,- petek),T-8 22. - 29. 4., T-9 29. 4. - 6. 5., T 10 6. - 13. 5, T-11 13.-20.5. Andrej Aplinc Vorančeva 16, Radlje ob Dravi tel. 00386/602/73-046 Cena tečajev: 3 vikendi/teden 59.000 SIT Pet-dnevni 47.000 SIT Dijaki in študenti imajo 10% popusta. V ceno tečaja je vključeno plovilo, inštruktor in nezgodno zavarovanje. Dobra naložba! Sicher und gut anlegen! 6'A % ZVEZA od/ab 01. marca/März 2000 dobite pri Zvezi Bank Celovec in pri vseh Posojilnica-Bankah erhältlich bei der Zveza Bank Klagenfurt und bei allen Posojilnica-Banken www.zvezabank.at črti»«,» ZVEZA BANK POSOJILNICÄ-BANK 15 Termini Avizo ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI Slakovi nasledniki pri kmetih Kmečki ples je eden najbolj priljubljenih plesov in ga obiščejo tudi mnogi, ki jih sicer drugače na plesiščih ne vidimo. Pliberk. Skupnost južnoko-roških kmetov bo letošnji kmečki Ples priredila v novem Kulturnem domu v Pliberku. Organizator dipl. inž. Štefan Domej povabi na ples vedno muzikante, ki ustrezajo tudi obiskovalcem plesa. Tako tudi letos, ko se bodo predstavili neuradni nasledniki ansambla Lojzeta Slaka, „ansambel Slapovi“. Za polnočni vložek bodo letos poskrbeli društveniki SRD Danica iz Šentprimoža, ki bodo ponovili svoj izredno uspeli „Herz-blatt-show“. Da tudi mladini ne bo dolgčas, bo pa skrbel mladi SAK Pliberk, ki bo v kleti pripravil disco. ■ Kmečki ples, v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Pliberku. Igra: ansambel Slapovi. Srečolov s kmečkimi dobitki. V kleti disco - SAK. QDPRTJE RAZSTAVE Planine v slikah I ..Odprtje razstave Planine tLslike in diapredavanie Tomaža Humarja, v sredo, 1. marca, ob 19.30 v k&k centru v Šentjanžu. DANES V DQBRLI VASI „Comeback“, ki se že ponavlja Dobrla vas. V zadnjem času se je svojčas znameniti „Planinski sekstet" večkrat pustil pregovoriti za ta ali oni bene-fični nastop. Tako bo ansambel igral tudi danes na farnem ples v Dobri! vasi. Ples se bo pričel ob 20. uri v Kulturnem domu. Po zelo uspelem plesu farne mladine tudi tokrat pričakujejo številen obisk. Ponovni comeback Planinskega seksteta bo danes v DobrH vasi. Dijaki Mladinskega doma kot igralci m filmski producenti Celovec. Filmski krožek Mladinskega doma je bil v zadnjem polletju zelo aktiven. Člani krožka so producirali celo vrsto filmov, ki jih bodo zdaj predstavili javnosti. Prihodnjo sredo bodo v domu predvajali igrane filme, animirane filme in videofilme. Avtorji, režiserji in igralci so dijaki doma. Igrani filmi: „Želja“ - avtor: Peter Traun; igrajo: Roman Picej in prijatelji; „Ko pa prideš“ - avtor: Peter Traun; igra: Silvo Marko. Animirani filmi: „Herkules proti pošasti“ - avtor: Marjan Kumer; „Erotične fantazije“ - avtorja: Edin Nuhanovič in Andrej Wieser; „Dober tek“ - skupinsko delo (Marko Pandel, Dominik Rozman, Marco Toth); „Užaljena kijukca“ - skupinsko delo (Marion La-stin, Tanja Urank, Jana Velik); „Polževe dogodivščine“ - skupinsko delo (Helen Dolinšek, Tanja Urank, Jana Velik, Julia Velik); „Radirka“ -skupinsko delo (Helen Dolinšek, Tanja Urank, Jana Velik, Julia Velik). Videofilmi: „Pekarna“ - igrajo: Gregor Brence, Gregor Truppe, Tanja Urank, Jana \ie\\k\ „Zamenjava“ - snemalec: Gregor Krevs; igrajo: Tanja Urank, Jana Velik, Julia Velik; „Kuža na blazini“ - snemalec: Gregor Krevs; igrajo: Adrian Benetik, Helen Dolinšek, Bianca Kraus, Mario Lastin, David Querer, Tanja Urank, Jana Velik, Julia Velik. Mentor krožka: Ciril Murnik. B Filmski večer, v sredo, 1. marca, ob 19. uri, v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 1. Ta konec tedna ples & zabava kar štirikrakt Kdor se hoče zavrteti in poveseliti, ima ta konec tedna dosti možnosti: □ Petek, 25. februarja - Farni ples, ob 20. uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi. Igra: Planinski sekstet. □ Sobota, 26. februarja - Kmečki ples ob 20. uri v Pliberku. Igra ansambel „Slapovi“. □ Sobota, 26. februarja - Ples Kočne ob 20. uri pri Adamu. Igra „Podjunski trio". Q Nedelja, 27. februarja - Veseli pust upokojencev ob 14. uri pri Šoštarju v Globasnici. □ Sobota, 4. marca - Ples SAK ob 20. uri v Globasnici. Igra ansambel „Alpe-Adria-Sekstet“. □ Nedelja, 5. marca - Otroški pustni ples Danice ob 14. uri v Šentpri-možu. □ Torek, 7. marca - Pust v Juenni od 19. ure naprej v Čepičah. T A PETEK, 25. februarja 18.10-19.00 Utrip kulture T E D E N SOBOTA, 26. februarja 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 27. febr. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00- 18.30 Glasbena mavrica PONED., 28. februarja 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 29. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja. O R F SREDA, 1. marca 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerna oddaja ČETRTEK, 2. marca 18.00- 18.30 Rož-Podjuna - Žila NEDELJA, 27. februarja 2000,13.30 PONEDELJEK, 28 februarja 2000 ORF 2, ob 2.30___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Volitve NSKS: Za predsedniško mesto se potegujeta dva kandidata - eden je bivši poslanec Karel Smolle. ® Perspektive 2000: Okrogla ' miza o bodočnosti narodnostne politike na Južnem Koroškem. % Polona Vetrih: Z monodramo „Blagi pokojniki - dragi možje“ v k&k centru v Šentjanžu. ® Srečanje otroških in mladinskih gledaliških skupin. # Z Alpe Adria - Sekstetom na glasbenem potovanju po Južnem Koroškem. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://kaernten.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. ___teL 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105^ (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 25. februarja 13.00 Alpe Adria (pon.): Istra: dežela ob robu 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški ko- 13.00 Zrcalo kulture: Predstavitev novih knjig tiček 19.15 Blazno resno o seksu 20.00 Take 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški ko- the Jazz Train 22.00 Svet je vas: Planet Alpen tiček in par ugank 19.15 Glasba 20.00 Sound- (G. Leeb) 23.00 Šoja & Elster (pon.) check 21.00 DJ Line 24.00 Ta mera (pon.) TOREK, 29. februarja SOBOTA, 26. februarja 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 10.00 Po Koroškem (pon.): Demonstracija proti 13.00 V pogovoru: O Prežihu 18.00 Šport 18.45 rasizmu (Celovec) 11.30 Campus: Informatika Poročila 19.00 Otroški kotiček in par ugank 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas: 20.00 Noche Latina 22.00 Literarna kavama Planet Alpen (G. Leeb) 18.00 Sto decibelov (pon.): Študentska založba Beletrina v Ljubljani 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Gerald Lack- 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba 1.00 Šport ner (Selbsthilfegruppe Tinnitus) 20.00 Vugo- (pon.) Rock 23.00 Siesta: Talk in filmska glasba SREDA, 1. marca NEDELJA, 27. februarja 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glas- Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 ba 11.00 Literarna kavama: Študentska založba Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček Beletrina v Ljubljani 12.00 Poročila 12.07 Divan 19.15 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad For-12.30 Special: Signum Georg Timber Trattnig ce 24.00 Special: Signum Georg Timber Tratt- 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe-Adria: nig Istra: dežela ob robu 20.00 Sunday Loops (DJ ČETRTEK, 2. marca Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For those about to 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan Rock 24.00 Zrcalo kulture (pon.): Predstavitev 13.00 Ta mera 18.00 Šoja & Elster 18.45 novih knjig Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday PONEDELJEK, 28. februarja & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan Freak Show 1.00 Soundtrack tedna RADIO KORO! Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 -14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Mozaik 14.00 -16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Sedem pred sedmo 7.00 - 8.00 Domača budilka 8.00 - 8.30 Otroški vrtiljak 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 - 15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 -17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 - 18.00 Šport in kratke vesti Petek, 25. februarja ŠENTJANŽ Gledališka predstava: Blagi pokojniki - dragi možje Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Igra: Polona Vetrih Vabita: k&k in SPD Šentjanž DOBRLA VAS Farni ples Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Igra: nekdanji Planinski sekstet (izredni comeback) Vabi: farni svet TRBIŽ Dan slovenske kulture Čas: ob 18.30 Kraj: v Kulturnem centru (Centra culturale) Kot gosta nastopata mdr. Vlado Kreslin in pesnik Erwin Fritz Vabi: Slovensko kulturno središče Planika VOGRČE Pustnija Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško kulturno društvo Vogrče . Sobota, 26. februarja SVEČE Ples Kočne Igra: Podjunski trio Vložek: Nemogoči radio Korotan Čas: ob 20. uri Kraj: pri Adamu Vabi: SPD Kočna, Sveče ŠMIHEL Aerobica za otroke Vodi: Nadja Žele Čas: od 14. do 15. ure (za otroke 1. in 2. razreda LŠ) in od 15. do 16. urejza otroke 3. in 4. razreda LŠ) Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel PLIBERK Kmečki ples Igra: ansambel Slapovi Vložek: Ožbaltski kmetje Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Pliberku Vabi: Skupnost južno-koroških kmetov TINJE Dan čebelarjev Tema: Čebelarjenje skozi leto in čebelarski pridelki Predava: inž. Ivan Jurkovič Čas: od 9. do 16.30 Kraj: v Domu v Tinjah Vabi: Dom prosvete TINJE Dan sadjarjev Predavanje z diapozitivi: „Pomen starih ekstenzivnih in novih sadovnjakov“ in „Praktični prikaz vzgoje in rezi sadnega drevja ter drugih sadjarskih del v sadovnjaku" Predava: dipl. inž. Valentin Benedičič Čas: od 9.30 do 16.30 Kraj: v Domu v Tinjah Vabi: Dom prosvete Nedelja, 27. februarja GLOBASNICA Veseli pust Čas: ob 14. uri Kraj: pri Šoštarju Spored: petje, glasba, ples, srečolov, recitacije, humor in druga presenečenja; maske zaželene! Vabi: Slovensko društvo upokojencev Pliberk VOGRČE Pustnija Čas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KKD Vogrče BAJTIŠE Pustna prireditev Komedija „Kako sem prišel na svet“ Igra: Gašper Tič Čas: ob 14. uri Kraj: gostilna pri Lenčiji Vabi: SPD Herman Velik Sele-Kot Torek, 29. februarja ŠENTJAKOB Informacije in pogovor NATAŠ-SATAN Zlo je povsod navzoče Das Böse ist immer und überall Vodi: mag. Hannes Berger Čas: ob 19.30 Kraj: Regionalni center Sreda, f. marca ŠENTJANŽ Razstava in predstavitev knjige ob 10O-ietnici slovenskega planinstva: Planine v sliki Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabita: k&k in SPD Šentjanž CELOVEC Filmski večer Čas: ob 19. uri Kraj: v Mladinskem domu Vabi: filmski krožek Mladinskega doma Četrtek, 2. marca ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: vaška skupnost CELOVEC Bralni večer z Andrejem Kokotom Čas: ob 19. uri Kraj: v Mohorjevi knjigarni Vabi: Mohorjeva založba Petek, 3. marca ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: vaška skupnost Sobota, 4. marca GLOBASNICA Ples SAK Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: Alpe-Adria Sekstett Vabi: Slovenski atletski klub SELE Otroški pust Čas: ob 14. uri Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina OBIRSKO Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Igra: Trio Pavlič Vabi: SRD Valentin Po-lanšek LEDINCE Otroška igra: „Polonica Pika“ nato veliko pustovanje z otroško skupino Jepca Nastopa: otroška gledališka skupina Globasnica Čas: ob 16. uri Kraj: pri Borovcu - Hotel Mittagskogel Vabi: SPD Jepa Baško jezero Pridite v šemah - premiranje mask! ROŽEK - GALERIJA ŠIKORONJA Razstava: „Surprise-presenečenje-Überraschung“ - pod geslom: Prvo leto - Das erste Jahr - L'Anno Uno Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled do konca januarja po telefonskem dogovoru (tel.04227-4422). LIBUČE Naca Rojnik - skulpture in objekti; Franz Brandl (risbe in slike) Kraj: v Galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. TINJE Razstava slik Marthe Kunaver, Janeza Medveška, Roswithe Stetschnig in Irene Terpetschnig Kraj: v domu v Tinjah - razstava je na ogled vsak dan. PLIBERK Razstava umetnika Josefa Zettiniga Kraj: v kavarni Pazzo 82BHI120BB3BI ŠENTJANŽ Pust za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v k&k centru Vabi: vaška skupnost ŠENTPRIMOŽ 9troški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Danica POBRLA VAS Otroška igra: „Kam pa volk“ Nastopa: domača otroška gledališka skupina Cas: ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Srce ŠENTJAKOB Pustovanje upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu SELE, Pust 2000 Spored: igra „Prihranjeni dolar" (nastopa gledališka skupina Vogrče), pustni skeči, skupina „Mi A Ml“, tombola itd. Čas: ob 15. uri Kraj: v farnem domu Vabi: KPD Planina RADIŠE 9tr°ški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabi: Prireditelj zasedanja pustnih norcev je vaška skupnost Šentjanž. Nedelja, 12. marca CELOVEC Koroška poje Čas: ob 14.30 Kraj: v Domu glasbe v Celovcu Vabi: K KZ Četrtek, 16. marca GRADEC Latinsko-ameriška fešta Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu Nastopa: skupina Pachakuti Vabi: KSŠŠG Petek, 17. marca ŠENTJANŽ Koncert s kitaro Igra: Janez Gregorič (južnoameriške skladbe) Čas: ob 20. uri Kraj: v k&k centru Vabita: k&k in SPD Šentjanž Sobota, 18. marca HODIŠE Koncert Pesem združuje/Gesang verbindet/ll canto unisce Nastopajo: Ljubljanski oktet, Vokalensemble Kärnten, Quintetto Femmini-le Lussari, Nonet „Vasovalci", Coro „Peros" di Fiumi-cello - Udine, Dekliška pevska skupina Maribor, Oktet Hodiše Povezuje: mag. Monika Novak Čas: ob 19.30 Kraj: v ljudski šoli Vabi: SPD Zvezda Hodiše Nedelja, 19. marca ŠENTJANŽ Otroška predstava Miha, Minka in gledališka predstava Igrata: Irena Prosen in Bogomir Veras Čas: ob 10.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Ponedeljek, 20. marca ŠENTJANŽ Muh, sagt die Kuh und schlägt den Kühlschrank zu Razstava o kmetijstvu in prehrani Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Četrtek, 23. marca ŠENTJANŽ Informacije o modi, ekologiji, delovnih pogojih v sproščenem vzdušju „Clean clothes party”: Die ganze Welt im Kleiderschrank Čas: ob 19.30 Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Petek, 7. aprila ŠENTJANŽ Odprtje razstave Rudi Benetik Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k Nedelja, 30. aprila LEDINCE Srečanje mladinskih zborov Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: K KZ 13-dnevno potovanje Stockholm -Helsinki - Nordkap (Tradicionalno potovanje v spomin Hanzija Weissa) Čas: od 13. do 25. junija 2000 Prijave, ostale informacije in natančen program pri Milki Kokot, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec. Tel: 0463/51 43 00 - 40. Odslej nas dosežete tudi po internetu: naš e-mail naslov: urednistvo@nastednik.at OGLASI Bungalow Klagen-furt - Nord. Sonnengrund 157 m3 Wfl. be-brünt. Tel. 0664/ 26 21 979 Käthe Gratzer, Paul Gerhardstrasse 22, 9020 Klagenfurt/Ce-lovec. Samska izobražena žena, 43 let, išče poznanstvo, ali vsaj sezonsko delo v turizmu med koroškimi Slovenci. Govori tudi tekoče nemško in angleško. Pišite na naslov: Tanja Šali, Keemikute 36, EE0030 Tallin - Estland. MM w Uta« •Ef 04239/26 42 v petek, 25. febr., od 18. ure, do nedelje, 27. febr., do 13. ure Dnevi duhovne obnove za moške Vodi: dekan Engelbert Hofer od petka, 25. febr., od 17. ure, do sobote, 26. febr., do 18. ure Retorični seminar za žene Voditeljica: mag. Astrid Malle v soboto, 26. februarja, od 9.00 do 16.30 Dan za čebelarje in čebelarke Predavatelja: Mirko Pavlin in Ivan Jurkovič v soboto, 26. febr., od 9.30 do 17.00 Dan sadjarjev za vse, ki se zanimajo za sadjarjenje Predavatelj: dipl. inž. Valentin Benedičič v četrtek, 2. marca, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikuje: župnija Bistrica na Zilji Somaševanje vodi: žpk. Stanko Trap od petka, 3. marca, od 18. ure do sobote, 4. marca, do 15. ure Dnevi duhovne obnove za cerkvene pevce in pevke: „Kdor poje, dvakrat moli“ Vodi: žpk. Peter Olip od četrtka, 9. marca, od 18. ure, do sobote, 11. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za cerkvene nastavljence Vodi: dr. Monika Nemetschek od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Marriage encounter - dnevi za zakonce Vodi: p. Siegfried Lackner od petka, 10. marca, od 18. ure do nedelje, 12. marca, do 13. ure Dnevi duhovne obnove za akademike Vodi: dr. Wolfgang Beilner Naš TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik nag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne ptavice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in ——li'l lil priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28'0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 18 Sport NOGOMET_________ SAK II zopet pod vodstvom trenerja Mihe Kreutza NOGOMET SAK še išče harmonijo Letos v začetku februarja je ekipo SAK II zopet prevzel Miha Kreutz - torej trener, ki je moštvo pred leti vodil kar štiri sezone neprekinjeno. „Ekipo sem prevzel predvsem zaradi tega, ker bi se sicer verjetno razpustila,” pravi Kreutz. S treningom moštva je pričel Kreutz pred nekaj tedni, odvijajo pa se zaenkrat pretežno v športni dvorani pliberškega Kulturnega doma. Sestava moštva pa je mešanica mladih perspektivnih igralcev z nekaterimi izkušenimi „veterani”. Ekipa trenerja Vrabca je na prvem pripravljalnem srečanju v tem letu doživela jasen poraz: 1:6 proti slovenskemu prvoligašu Dravogradu. Foto: NT/Fera Medtem ko so igralci SAK še nekje v sredini priprav, so Dravograjčani na vrhu pripravljenosti in uigranosti, saj se njihovo prvenstvo prične že prihodnjo nedeljo (na tujem proti Olimpiji). Jasno, da so nenazadnje zaradi tega Lojze Sadjak & co bili na srečanju v Vidri vasi vedno za korak počasnejši. Pomanjkljivost, ki je v ekipi trenerja Vrabca bila še posebej opazna, pa je manjkajoča harmonija med igralci - predvsem v obrambi. Prav tako uigranost med sredino in napadom. To pomanjkljivost hoče moštvo vsekakor popraviti na pripravah v Medulinu, kamor se je odpravilo minulo sredo. Na programu so namreč pretežno tekme (mdr. proti Uljaniku iz Pule in NK Koper). F. S. SAK - Dravograd 1:6 (0:2) SAK: E. Oraže, S. Sadjak, Zanki, L. Sadjak, Hajnžič (46. Malej), Roy (20.1. Ogris), Šmid, Eberhard, R. Oraže (46. K. Woschitz), Muharemovič (72. Pajantschitsch), Lučič Vidra vas: 200 gledalcev; sodnik: Bricmann; strelec za SAK: Simon Sadjak (74.) Srečanje dobrih znancev pred tekmo SAK - Dravograd (z leve): Jože Parti, Dinko Vrabac, Danny Roy, trener Dravograda Marjan Pušnik, Hasan Muharemovič in Samo Vidovič. S priprav z morja direktno v koroški finale Naraščaj SAK je bil v počitnicah na pripravah v Ankaranu v Sloveniji in v Medulinu na Hrvaškem. Podjuna-Medulin. 95-članska skupina centrov SAK Pliberk in Šentprimož je bila na petdnevnih pripravah v Medulinu. Za 6 ekip (od U 10 do U 16) je skrbelo 7 trenerjev (Jože Fera, Marko Buchwald, Daniel Košut-nik, Stane Trdina, Andrej Salčnik, Jože Knez, Bori Trdina), tudi za trening mladih vratarjev je bilo posebej poskrbljeno. Ob prijetnih dnevih temperaturah do 17 C so priprave potekale zelo uspešno. Za starše fantov pa je bil pripravljen dodaten rekreativni program. Manj uspešen je bil nato po vrnitvi nastop fantov v dvorani. Ker so zboleli ključni igralci, sta ekipi U 10 in U 12 izpadli v Wolfsbergu v polfinalu koroškega prvenstva. Rezultati tekem SAK v Medulinu: SAKU16-FK Medulin 4:1 (1:1) SAK U 16 - ICI Pula 1:1 (0:0) SAKU 12-Istra Pula 9:0 (4:0) SAK U 10 - Istra Pula 8:0 (4:0) Celovec-Anka-ran. 35-članska skupina celovškega centra SAK je bila v semestralnih počitnicah na pripravah v Ankaranu v Sloveniji. Pod vodstvom treh trenerjev (Aden Dizdarevič, Robert Germ, Leo Arbeiter) so fantje igrali in trenirali v Dekanih. Velik uspeh je po vrnitvi s kampa slavila ekipa U 12, ki jo vodi trener Aden Dizdarevič. V polfinalu koroškega prvenstva je v Wolfsbergu preteklo nedeljo osvojila 1. mesto in se kvalificirala za finale najboljših 6 koroških ekip (v soboto, 16. febr. - 14.00 v Šentvidu). Velik del tega uspeha gotovo pripada resnemu in strokovnemu delu trenerja Adena Dizdareviča, ki je ekipo prevzel lani in je organiziral tudi letošnji kamp v Ankaranu. Mladi celovški Sakovci so bili na vigrednih pripravah v Ankaranu. Naraščaj Pokal v dvorani in priprave V' Sport Odbojkarji Doba so se (na sliki s prezidentom A. Wakounigom) veselili izjemnega uspeha. Sliki: NT/Fera ŠK AICH/DOB VICEPRVAK DRŽAVNEGA POKALA 2000 Zgodovinski uspeh in rekordno število navijačev Rekordno število - nad 1000 gledalcev - je privabil zaključni turnir odbojkarskega pokala v športno dvorano pliberškega Kulturnega doma. \z A"\ portni klub SK Dob je minuli konec tedna doživel svoj višek v še mladi zgodovini društva. Kot prireditelju finalnega turnirja državnega odbojkarskega Pokala (Final four) mu je uspela nadvse odlična in brezhibna organizacija dvodnevnega turnirja, kot tekmovalcu pa doslej največji uspeh - naslov viceprvaka odbojkarskega pokala 2000. V polfinalu so Chocholak & co v skoraj dve uri trajajočem dvoboju v petih nizih premagali Hypo VBK Celovec s 3:2. Derbi v nabito polni dvorani (nad 500 navdušenih navijačev) je bil v znamenju živčne igre pri igralcih obeh ekip ter izredne napetosti in dramatičnosti do zadnje točke. V tinalu dan navrh pa so Dobljani Proti premočni ekipi Bayernwerk z Dunaja (zopet pred 500 gledalci) po pričakovanju, a po veliki borbi izgubili z 1:3. S tem uspehom so si Dobljani ustvarili tudi dobro izhodišče za nastop na mednarodni ravni v prihodnji sezoni. V primeru, da bi zmagovalec pokala Bayernwerk postal tudi državni prvak, bi imel Dob kot pokalni viceprvak pravico za sodelovanje v evropskem pokalu. Ker pa še ni jasno, v kakšni obliki bodo v prihodnji sezoni potekala tekmovanja na evropski ravni, je v tej zadevi (tudi pri odbojkarski zve-zi/ÖVV) - še mnogo nejasnega. Prvenstvo. Ker se v nedeljo nadaljuje prvenstvo, so Dobljani pokalni finale že odložili v ozadje. V seriji „best of three" v končnici prvenstva se glasi njihov nasprotnik PL Salzburg. Prva tekma bo v nedeljo v Salzburgu, povratna pa v sredo, 1. marca, v Pliberku (ob 20. uri). Sekcijski vodja Micheu: „Na papirju je Salzburg sicer favorit, vendar daleč oddaljen od moči iz preteklosti. Naše možnosti zaradi tega vsekakor niso neizgledne.” Franc Sadjak „FINAL FOUR” V PLIBERKU • Polfinale Bayernwerk - Hagebau 3:0 (22,19,20) Dob - Hypo 3:2 (21,-23,-20,18,13) • Tekma za 3. mesto Hagebau - Hypo 3:0 (20, 22, 19) • Finale Bayernwerk - Dob 3:1 (-24, 19, 20, 19) Igralci so prav uživali ob izrednem vzdušju, kije vladalo med številnimi navijači. SMUČANJE__________________ ŠD Šentjanž vabi na društveno prvenstvo V soboto, 26. februarja, bo Športno društvo Šentjanž izvedlo društveno smučarsko prvenstvo v Podnu (veleslalom). Štart bo ob 14.30, vabljeni pa so vsi člani društva in tudi tisti, ki hočejo postati člani. Tekmovalo se bo v vseh starostnih skupinah, štartne številke pa dobite od 13. ure naprej v cilju. Tekmovanje na društvenem prvenstvu je med drugim najavil tudi izvesek društva Daniel Užnik. ZIMSKI POHOD_____________ 5. marca bo 22. pohod na Arihovo peč Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož” v Šentjakobu vabijo na 22. zimski pohod na Arihovo peč, ki bo v nedeljo, 5. marca 2000, s pričetkom ob 9. uri (pri Polancu na Čemernici -Hodnina - nad Šentjakobom v Rožu). Pogoji: udeleženci morajo biti zimsko in planinsko dobro opremljeni ter upoštevati označeno pot. Za zdravniško pomoč je poskrbljeno, prav tako za toplo pijačo in malico. Startnina znaša 60 (za odrasle) oz. 40 šilingov (za otroke in mladince). NAMIZNI TENIS____________ Uspešen sezonski štart Humške skupnosti Namiznoteniška ekipa Humške skupnosti v 3. razredu je pričela vigredno sezono z jasno zmago proti Wolfsbergu - 8:2. Točkovali so: G. Matschek 3, J. Warrasch 2, J. Piko 2, War-rasch/Matschek. Tudi moštvo, ki tekmuje v 2. razredu, je presenetljivo močno pričela z drugim delom prvenstva. Medtem ko je na prvi tekmi remizirala z Podkrnosom (5:5), je drugo tekmo dobila kar z 9:1 (točkovali so: K. Warrasch 3, Juwan 3, Meklin 2, Juwan/Warrasch). TEK NA SMUČEH____________ Močan nastop tekačev iz Sel na Kostanjah Proti pričakovanju odlično so se pred kratkim odrezali tekači DSG Sele/Zell na tekmovanju za deželni pokal na Kostanjah. Egon Wassner (v skupini juni-orjev) in Zalka Zdouc-Oraže (skupina žensk I) sta zabeležila celo 1. mesto v svojih starostnih skupinah. Močan je bil tudi nastop Maksa Zdouca: z zaostankom pičlih treh minut na 8 km progi je v splošni skupini zasedel odlično 7. mesto. ŠAH______________________ Rekordna zmaga SŠK „Obir” Železna Kapla Šahisti Slovenskega športnega kluba „Obir” Železna Kapla so v prvem krogu play off-tek-movanja za obstanek v 1. razredu slavili rekordno zmago. Premagali so prvo ekipo BSV Bad Bleiberg kar s 7,5:0,5 in si hkrati zagotovili vodstvo na lestvici. Zmagali so: Dušan Jo-kovič, Harald Wolle, Justin Po-lanšek, Wolfgang Moser, Johann Wolle, Andreas Karner in Andreas Ojster; remiziral pa je Hans-Christian Wolle. Literarna nagrada Koroška. Club Carinthia letos že četrtič razpisuje literarno nagrado za prozo, bodisi v nemščini, slovenščini ali italijanščini. Prva nagrada je 30.000 šilingov. Informacije daje Club Carinthia (telefon: 0664/423 66 70). Kranj. Pretekli teden je bil v Kranju 2. sejem za lovstvo, ribištvo, turizem in prosti čas. Številni obiskovalci so si lahko ogledali mnoge lovske in ribiške zanimivosti - od pušk in opreme najnovejših izdelkov pa do bogate literature. Na sporedu so bili tudi strokovni pogovori o medsebojnem sodelovanju med Slovenijo in Koroško o zaščiti narave in živali. Odprtja sejma so se udeležili mdr. predstavniki Kluba prijateljev lova Jer občin Pliberk in Železna Kapla. Foto: Štukelj OSEBE & DOGODKI Obiskali so lovski sejem v Kranju. Na sliki (z leve): pliberški župan mag. Raimund Grilc, podžupan Štefan Visotschnig, kapelški podžupan Franc-Jožef Smrtnik s hčerko Anjo, pliberški mestnik svetnik Jurij Mandl, zastopnik KPL Mirko Kelih in (spredaj) Regina Smrtnik s sinom Matejem. aerobika ▲ Nadja vadi s šolarji Šmihel. Moderatorka radiaKo-rotan Nadja Žele je tudi inštruktor-ka za aerobiko. V Šmihelu bo od prihodnje sobote naprej vadila z otroki od 6. do 10. Nadja Žete leta starosti. Tečaj se bo pričel ob 14. uri v farni dvorani. Otroci vabljeni! Bernhard & Sabina Skias POROKA V MIZARSKI DRUŽINI Blato. Preteklo soboto sta stopila pred poročni oltar Sabina Lei-misch iz Libuč in mizarski mojster Bernhard Skias. Cerkvena poroka je bila v Šmihelu, poročno slavje pa v gostilni Hafner v Gornji vasi pri Žvabeku. Po stari šegi je vaška blaška mladina teden pred poroko zakoncema ovenčala vhod, vaščani pa so bili povabljeni na veselico. Mladima zakoncema želimo vse najboljše na skupni poti ter obilo uspeha v mizarskem podjetju. Železna Kapla. V glavni šoli so se pred nedavnim lotili posebnega projekta. Z umetnikom Klausom Hollau-fom je 25 otrok v slikah predstavilo svoje ideje o tretjem tisočletju. Projekt - Vzpon - pot v tretje tisočletje - so opravili v enojezičnem razredu pod vodstvom učiteljice Annemarie Pototsch-nig, naslednje leto pa načrtujejo podoben projekt z umetnikom tudi v dvojezičnem razredu. Skupno z umetnikom Klausom Hottaufom šolarji razstavljajo svoje slike v avli glavne šole. FRLOŽEV LUKA Evropska unija graja Avstrijo zaradi koalicije ÖVP-FPÖ. Ni dovoljeno, da bi vladale stranke, ki zagovarjajo politično skrajna in evropskemu duhu sovražna stališča. Nemški socialdemokratski kancler Schröder je zahteval podobne ukrepe proti Italiji, če bi tam prišli v vlado neofa-šisti. Cela Italija je zatulila, ministrski predsednik nekdanji komunist DAlema je ostro protestiral in dejal, da Fini, vodja Alleanza Nazionale, ni fašist, čeprav je pred leti imenoval Mussolinija enega največjih politikov. Ali je tako, da se tam, kjer socialisti in podobni vladajo, sme, kjer ne, pa ne? Silvo Kumer Bauernball M Ä! "H srečolov Kulturni dom j»ef4 jPUherk/Eleihurg ' K.r.r,TM,' xT"“'” ^ „SilBpOVi“