LETO XXVIII. številka 15. 26. julij 1996 Cena 227.00 SIT I/ i/> ydy# v Praznik občine Gornji Grm Naša gostja: dr. Marija Makarovič Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH ■ ■ SLADKOR 50/1 KIS ZA VLAGANJE 1 I KIS ZA VLAGANJE 3 I OLJE ZVEZDA 1 I OLJE CEKIN 2 I ŠUM ORANŽA 1,5 I KAVA MINAS MLETA 100 g KAVA MINAS ZRNO 1 kg SIR MAXI SPECIAL 1 kg LJUBLJANSKA KLOBASA - MINI KOZARCI ZA VLAGANJE POKROVČKI ZA KOZARCE PVC 10 kom IN S€ OBILO OSTfll€Gfl BLAGA! V trgovini Diskont Mozirje po boste odslej naprej "zapravljali" po ugodnih cenah v prijetnem hlodu. SE PRIPOROČA VAŠA ZADRUGA MOZIRJE! /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V cilju pospešene širitve elektronskega bančništva, je pred dnevi tudi Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. zapeljala na "informacijsko cesto" - INTERNET, kjer nas lahko najdete na naslovu: http://www.lb-sbv.si. S to vključitvijo se je LB SB Velenje d.d. pridružila skupini največjih slovenskih bank, ki preko tega mednarodnega računalniškega omrežja predstavljajo svoje poslovanje in storitve. Vendar pa naša banka ni ostala samo pri predstavitvi, ampak je odšla korak naprej. Svojim komitentom namreč že omogočamo vpogled v dnevno ažurirano stanje na tekočih in žiro računih. KAKO LAHKO UPORABLJATE TE STORITVE? Za uporabo teh storitev potrebujete poleg ustrezne opreme (osebni računalnik z modemom) še: - interaktivni dostop v omrežje INTERNET (WWW) - Internet pregledovalnik Netscape Navigator 2.0. ali višjo različico - odobreno zahtevo za opravljanje storitev elektronskega bančništva in - identifikacijsko kartico, ki jo naročite s podpisom zahteve. Internet dostop vam omogočajo različni ponudniki Internet povezljivosti, pregledovalnik pa lahko dobite v Internetu s prenosom na vaš računalnik oz. ga kupite pri pooblaščenih prodajalcih. Ko so izpolnjeni ti predpogoji, nam za izvajanje storitev elektronskega bančništva pošljite še ustrezno izpolnjeno in podpisano izjavo, na podlagi katere vam bodo poslane identifikacijske oznake in identifikacijska kartica. Veseli smo, da vam lahko kot prva slovenska banka ponudimo te storitve, še bolj pa bomo veseli, če boste tudi vi ponujeno z zadovoljstvom sprejeli. OPTIKA Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal MATEJA LIKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel. 832-240 Z nami bo dan lepši NUDIMO VAM: - KOREKCIJSKE OKVIRJE - KVALITETNA ZAŠČITNA SONČNA OČALA - POPRAVILA OČAL - VSE OPTIČNE STORITVE PO EVROPSKIH MERILIH - TEKOČINE ZA KONTAKTNE LEČE - ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE (kot so: akustimulator, kosmodisk) - STROKOVNA OKULISTIČNA SVETOVANJA DELOVNI ČAS: vsak dan 8.00 - 12.00, 13.00 - 18.00 so bota 9.00 -12.00 I>! 212 ■ : JI: : lllpp MK N^löVnü^* Sončni zahod foto: Ante Blaževič Občina Nazarje bo ustanovila podjetje za javne gospodarske službe Strpnost in dobra volja - pot do uspeha v Gornjem Gradu Otvoritvena slovesnost // Porsche kluba Slovenija / v Logarski dolini Poletna anketa: Mladi in počitnice Naša gostja: etnologinja dr. Marija Makarovič Hiter vzpon rokometnega sodniškega para Repenšek - Požežnik ova oese beseda Ja, vidite, tako je to. Vsaka kura enkrat zrno najde in vsak urednik enkrat dočaka svoj letni dopust. Tudi z niano je tako. V medijih se v teh dneh veliko piše in govori o ne prav posrečeni turistični sezoni v Sloveniji. Svoje je naredilo hladno vreme, ki se vleče že od konca junija dalje, svoje pa so očitno naredile tudi (pre)visoke cene slovenske turistične ponudbe, še posebej na obali. Roke si manejo sosedje Hrvati, ki letos znova beležijo bistven porast turističnega obiska v Dalmaciji. Na območje Kvarnerja se podajajo tudi že bolj previdni - jaz, denimo. Upam, da bo čisto morje okrog otoka Krka dokončno zabrisalo moje slabe spomine na lanskoletni dopust v Ankaranu, kjer je bilo morje podobno solati. V dolini se je v minulih dneh največ dogajalo v Gornjem Gradu, kjer so praznovali občinski praznik. Veliko število skrbno pripravljenih prireditev se je zaključilo z nedeljsko zgodovinsko narodopisno prireditvijo "Gornji Grad pred stoletji", ki je bila res lepa krona celotnega dogajanja. Dva dni poprej so gornjegrajski svetniki pregledali svoje dosedanje delo in ugotovili, da kljub zadnjim nesoglasjem okrog radarjev vendarle imajo kaj pokazati. Strpnost in dobra volja sta pot do uspeha, pravijo. Da pa odločnost zoper nameravano postavitev radarjev ni nič manjša, kot je bila v času javnih tribun, bo gotovo potrdilo srečanje družin, ki ga Slovenska ljudska stranka pojutrišnjem pripravlja na Menini. Ministrstvo za okolje in prostor je medtem izdelalo osnutek uredbe o onesnaženosti okolja zaradi elektromagnetnega sevanja. Izjave, da radarsko sevanje ne bi negativno vplivalo na živo naravo, ne spremenijo dejstva, da bi bila gradnja radarskih objektov grob, pravzaprav brezobziren poseg v (skoraj) neokrnjeno naravo. Je to komu (razen domačinov) sploh kakšna vrednota? V prihodnjih dneh bo svečano v Solčavi, kjer so se četrtega Dneva turizma lotili veliko bolj ambiciozno kot doslej. Obuditev stare solčavske ohceti bo nedvomno velika atrakcija, vprašanje je le, koliko jo bodo znali organizatorji medijsko predstaviti. Tudi sicer se bo v Solčavi ta konec tedna dogajalo marsikaj, zato jo velja obiskati. Naslednji vikend pa je že po tradiciji rezerviran za Flosarski bal na Ljubnem, kjer so letos prireditve časovno nekoliko strnili,a vsebinsko nič osiromašili. Zapis o tem, kakor tudi iz Solčave, boste lahko brali v naslednji številki. Že sedaj pa lahko ugotovljamo, da so turistične prireditve v dolini vsaka zase kar na dobri poti, da se v slovenskem prostoru, nekatere na novo nekatere pa znova, uveljavijo. Tega smo lahko veseli in pohvalimo lahko vse tiste, ki svoj prosti čas in energijo namenjajo pripravi in izvedbi tovrstnih prireditev. Kot zapisano na začetku tega uvodnika - dopust je pred vrati. Težko pričakovan in nato (pre)hitro preživet - tako kot vsako leto. A je kljub temu potreben in zlata vreden. Pravijo, da se kmalu maščuje, če se človek vsaj nekajkrat letno ne izklopi iz vsakdanjega, vedno hitrejšega tempa življenja in dela. Ta je pri medijih vseh vrst še posebej "našponan", zato najbrž ni čudno, da je povprečna življenjska doba tistih, ki se s tem poslom ukvarjajo, relativno zelo kratka. To so dejstva, čeprav nekateri na ta poklic gledajo poniževalno. Toda zamislite si današnji svet brez pretoka informacij... Imejte se fajn, kjerkoli že boste! IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: lgea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. I POSLOVNE INFORMACIJE! 1 Veleposlaništvo R Slovenije v Makedoniji zbira ponudbe slovenskih podjetij, ki želijo poslovati z makedonskimi podjetji na področju prenosa tehnologije in proizvodnje. 2. V jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA v Velenju. 3. Od 17. do 21. septembra 1996 bo v Novem Sadu na 33. med- j narodnem jesenskem sejmu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in podjetje GIVA, predstavitev slovenskega gospodarstva. 4. Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica za Gorenjsko organizirata nastop slovenskega gospodarstva na mednarodnem lesnem sejmu v Celovcu, ki bo od 5. do 8. septembra. 5. Od 5. do 8. septembra 1996 bo potekal ZADRUŽNI SEJEM 96 na Grabnu v neposredni bližini centra Novega mesta. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 068 321 756, 321 580. 6. Od občine Pliberk smo prejeli ponudbo za sodelovanje na sejmu JORMAH v Pliberku. Sejem je splošno potrošniški in ga obišče preko 100.000 obiskovalcev. 7. Prejeli smo brošuro PRIPRAVNIŠTVO IN PRIPRAVNIŠKI IZPIT, katero lahko po ceni 400 SIT naročite pri podjetju IGEA, Savinjska c. 2, Nazarje. 8. Prejeli smo pregled investicijskih programov podjetij s področja j kantona Sarajevo. V pregledu je podrobno opisano, kaj vključuje posamezni investicijski projekt. 9. V času od 16. do 18.9. se bo v Sloveniji mudila švicarska vladna gospodarska delegacija. Do danes smo prejeli devet profilov švicarskih podjetij. L VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE. TELEFON: 063 856 920, TELEFAX 063 855 645. Rezultati prvega kroga ocenjevanja krajev in šol v Zgornji Savinjski dolini Za nami je prvi krog ocenjevanja krajev na območju Zgornje Savinjske doline. Ocenjevanje je potekalo 20. junija skladno s projektom "Moja dežela - lepa, urejena in čista" in prvi rezultati so že tu. Ocenjevalna komisija pri Turistični zvezi Velenje je izbrala po tri najbolje ocenjene kraje iz posameznih kategorij in tri najbolje urejene osnovne šole. Komisija je kraje ocenila s točkami in rezultati so naslednji: I. Srednja in manjša mesta 1. Šoštanj 5,7 točk II. Izletniški kraji 1. Mozirje 6,7 točk 2. Gornji Grad 6,5 točk 3. Solčava 3,4 točk III. Drugi kraji 1. Luče 7,7 točk 2. Šmartno ob Paki 5,8 točk 3. Ljubno ob Savinji 5,4 točk IV. Osnovne šole 1. Osnovna šola Gorica, Velenje 4,2 točk 2. Osnovna šola Mozirje 3,9 točk 3. Osnovna šola Blaža Arniča, Luče 3,6 točk Ocenjevalna komisija je predlagala Turistični zvezi Slovenije, da podeli priznanje Logarski dolini za lepo urejenost in pestro turistično ponudbo. Republiška ocenjevalna komisija je 15. julija 1996 prišla ocenit prvouvrščene kraje v posameznih kategorijah. Rezultati bodo objavljeni naknadno. T.A. Obilo smeti v Logarski dolini Pod okriljem Nedeljskega dnevnika izvajajo», v Sloveniji eno največjih ekoloških akcij, ki se imenuje "Slovenija, moja čista dežela". Doslej so udeleženci z velikim uspehom opravili že dve akciji, saj so s kamniških planin prinesli skoraj tri tone odpadkov, preko pet ton pa s Pokljuke. Takšna akcija je bila minulo nedeljo v Logarski dolini. Na zbirnem mestu pri hotelu Palenk so udeleženci prejeli smetarske vrečke in srečke. Akcije se je udeležilo preko štiristo ljudi, kar je doslej največ. Kljub zagotavljanju domačinov, da so prišli v čiste kraje, so do popoldneva nabrali kar za dva kontejnerja pločevink, plastenk in drugih odpadkov. Na akcijo sta se odzvala le dva poslanca, Janez Kopač in Brane Ržen, svojo vrečko pa je napolnil tudi minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč. Ob zaključku akcije je za dobro vzdušje poskrbel ansambel Dvanajsto nasprotje in Moped Show, vmes pa so izžrebali nagrade za vse udeležence akcije. Glavni pobudnik akcije Tone Fornezzi Tof je povedal, da za naslednje leto načrtujejo akcijo očiščevanja voda. Polona Rifelj' Gornji Grad Biomasa - vir energije za ogrevanje Gornjegrajci so poleg številnih razvedrilnih, športnih, zgodovinskih in narodopisnih prireditev praznik občine zaznamovali tudi delovno. Pripravili so namreč okroglo mizo, na kateri so se pogovorili o možnosti koriščenja lesnih odpadkov iz podjetja Smreka za ogrevanje kraja. Poleg župana Tonija Riflja so se pogovora udeležili Dominik Miklavc, direktor Smreke Gornji Grad, Martina Šumenjak, zadolžena za sodelovanje med ministrstvi, občino in podjetjem, ter Marjan Seliškar, ki je pripravljal investicijsko dokumentacijo. Resnično velik zalogaj, ki ga planira občina spraviti pod streho v naslednjih treh letih, je vreden med 2,5 in 3 milijoni nemških mark. Prvi del projekta, kurilnico in kotel naj bi uresničili že letos, seveda pa brez pomoči države, ki je za to namenila nepovratna sredstva, zamisli nikakor ni moč realizirati. Ogrevanje z lesnimi odpadki je pomembno predvsem z ekološkega vidika, ker ima Gornji Grad glede na lego podjetja in strnjeno naselje izredne pogoje. Po mnenju sodelujočih priložnosti nikakor ne kaže zamuditi. Projekt je velikega pomena ne samo za Gornji Grad ampak za vso Slovenijo, saj gre za vzorčni projekt, odveč pa ni dodati, da se v sosednji Avstriji ogreva že 240 krajev. Dolgoročna pozitivnost projekta je vezana na izredno kratke roke, zato so v Gornjem Gradu že pristopili k pridobivanju dovoljenj za izkop zemljišč, saj morajo potrebno dokumentacijo zagotoviti že avgusta. Cenovno naj bi bil tovrstni vir ogrevanja od nafte cenejši za deset odstotkov. Gornjegrajci menijo, da prilike ne kaže izpustiti iz rok, del sredstev je država zagotovila že letos, na njih je, da pridobljeno priložnost maksimalno izkoristijo. Edi Mavrič Vsak dan dopoldne, popoldne /life in zvečer grem rl h KUMRU na PIZZO comiuu n pintu! in na PiR pri KUMRU Ljubno, Cesto v Rostke 25 Tel. 063/841-056 MOJ LOKAL NA LJUBNEM Občinski svet Nazarje Občina Nazarje bo ustanovila podjetje 17. redno sejo, zadnjo pred poletnim odmorom, so naz-arski svetniki opravili minuli petek. Med ostalimi zadevami velja še posebej opozoriti na sklep občinskega sveta, da občina Nazarje ustanovi podjetje, ki bo skrbelo za stanovanjske zadeve, razvoj daljinskega ogrevanja in podobne zadeve s področja javnih gospodarskih služb. Za postopek registracije tega podjetja je občinski svet pooblastil župana Ivana Purnata, ki je na seji dejal, da se z občino Mozirje dogovarjajo, da bi novo podjetje opravljalo stanovanjske zadeve tudi zanjo. Občina Nazarje želi s svojim podjetjem izboljšati kvaliteto javnih gospodarskih služb v korist občanov. Odlok o gospodarskih javnih službah so nazarski svetniki v prvi obravnavi potrdili že na 16. seji. Od takrat na predlog odloka ni bilo bistvenih pripomb, so pa svetniki na predlog občinske uprave med obvezne gospodarske službe zapisali tudi zaščito pred požari. V nadaljevanju je občinski svet sprejel program priprav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Nazarje za obdobje 1986 - 2000 ter prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Nazarje za obdobje 1986 -2000, dopolnjen 1992. Gre za program, ki je potreben zaradi predvidenih sprememb, o katerih je bilo govora na 16. seji svet (stanovanjska gradnja, itd.), rok za prvi osnutek pa je bi! določen 30. april 1997. Znova je bila tokrat na dnevnem redu obravnava 5. in 6. točke zapisnika 5. seje delovne skupine za pripravo delitvene bilance iz poglavja "denar in terjatve". Predsednik delovne skupine Toni Boršnak je povedal, da po peti seji komisija ni zasedala. Zapisnike o obravnavi zadnjih predlogov so posredovale vse občine razen lučke, ki doslej na naslov delovne skupine še sploh ni poslala nobenega odgovora. Svetniki so po razpravi sklenili, naj se sredstva sklada stavbnih zemljišč delijo po ključu zagotovljene porabe, sredstva solidarnosti po razrezu, ki ga je pripravil takratni izvršni svet, vsi nadaljnji postopki iz naslova delitvene bilance v primeru ustanovitve nove občine Solčava pa so stvar nove občine in občine Luče. Občinski svet je sprejel tudi predlagane spremembe statuta občine in statutarnega sklepa o krajevnih skupnostih, ki jih je pripravila komisija za statutarno pravne zadeve. Vsekakor je pomembna sprememba ta, da svet krajevne skupnosti in predsednika sveta krajevne skupnosti volijo volivci neposredno. V vseh treh krajevnih skupnostih nazarske občine (Šmartno ob Plaz v Rovtu pod Menino odnaša cesto (foto: F. Kotnik) Dreti, Kokarje, Nazarje) naj bi volitve izvedli jeseni sočasno z državnozborskimi volitvami. V zaključnem delu seje so svetniki spregovorili o aktualnih infrastrukturnih problemih v občini, med katere se je nepričakovano uvrstil tudi plaz v Rovtu pod Menino. Le-ta povzroča vedno večje težave tako tamkajšnjim prebivalcem kot tudi prevoznikom lesa, saj je na krajšem odseku cesta že tako ozka, da je komaj še prevozna za tovorni promet. Občina bo skušala za sanacijo plazu pridobiti nekaj republiških sredstev, o čemer so prvi razgovori že stekli. Potrebno pa bo tudi sodelovanje domačinov, saj je cesta zanje življenjskega pomena. Franci Kotnik Ministrstvo za okolje in prostor Uredba o onesnaženosti okolja zaradi elektromagnetnega sevanja Ministrstvo za okolje in prostor je na tiskovni konferenci, ki je bila 12. julija, predstavilo osnutek uredbe o onesnaževanju okolja zaradi elektromagnetnih sevanj. Na ministrstvu namreč ugotavljajo, da je med poglavitnimi vzroki za nasprotovanje tovrstnim posegom v prostor tudi pomanjkanje ustreznih predpisov. Kot je na tiskovni konferenci povedal Radovan Tavzes, državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor, je Slovenija ena izmed redkih držav na svetu, kjer pri pripravi omenjene uredbe poleg sprejetih mednarodnih standardov upoštevajo tudi načela tako imenovane razumne preventive. To pomeni, da bodo sestavljalci uredbe za posamezne vire onesnaževanja prepisali strožje vrednosti, kot jih predvidevajo mednarodno sprejeti standardi. Elektromagnetna sevanja obsegajo zelo široka frekvenčna območja, zaradi različnih pojavnih oblik, ki jih zaznava človek, obsevan s takim sevanjem, je tudi v predpisih ločeno obravnavano onesnaževanje z različnimi vrstami sevanja. V omenjeni uredbi bodo zato določili pogoje za vire onesnaževanja v frekvenčnem območju od 0 Hz do 300 GHz, izvori teh vrst sevanja pa so visokonapetostni transformatorji, razdelilne transformatorske postaje, daljnovodi, radijski in TV oddajniki, radarji itd. Glede na občutljivost posameznih območij naravnega in življenjskega okolja na elektromagnetna sevanja bosta v uredbi določeni dve stopnji. V prvo stopnjo bodo uvrščena območja naravnih parkov, neposredna okolica bolnišnic, zdravilišč, turističnih objektov, stanovanjske stavbe in podobno. V drugem območju bodo dovoljena nekoliko močnejša sevanja. To so območja brez stanovanj, namenjena industrijski, obrtni in podobni dejavnosti. Posebno pozornost bodo po Tavzesovem mnenju posvetili tistim virom sevanja, ki so najbolj pogosti ali najbližje človekovim bivališčem, kot so denimo daljnovodi, transformatorske postaje in podobno. Po ugotovitvah strokovnjakov daljnovodi ne povzročajo tako močnega sevanja, saj so z meritvami ugotovili, da je sevanje pod njimi za 40 odstotkov nižje kot dovoljujejo standardi. Kljub temu pa bodo za nove daljnovode ali njihove rekonstrukcije v prihodnje predvideli, da bodo stanovanjski objekti oddaljeni vsaj 25 do 30 metrov. Radovan Tavzes je na vprašanje novinarjev spregovoril tudi o potencialni škodljivosti radarjev na Menini planini in na Vremščici. Sevanje na Menini po njegovem mnenju ne bi imelo nikakršnih škodljivih posledic za živo naravo. Bolj kot to je zaskrbljujoč poseg v prostor, ki bi nastal z gradnjo potrebnih objektov. Meteorloški radar na Slavniku bi lahko imel negativne posledice zaradi bližine planinske postojanke, medtem ko lokacija na Vremščici naj ne bi bila problematična. Franci Kotnik (Vir: Elektromagnetna onesnaženost, Delo, 13.7.1996) Občina Mozirje Prvi seji novih svetov KS 23. junija so bile v občini Mozirje volitve v sveta krajevnih skupnosti. Nova sveta krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji je na njuni prvi seji sklical župan občine Mozirje, Jakob Presečnik. Prvi seji sta bili 9. julija. Zakon je predvideval volitve v nove svete krajevnih skupnosti eno leto po sprejetju statuta. Ta je bil sprejet lani aprila. Volilna komisija občine Mozirje je ugotovila, da so bile volitve v sveta krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica z dne 23. junija 1996 v skladu z zakonom o lokalni samoupravi. Sveta štejeta po 9 članov, ki so bili izvoljeni po volilnih enotah. Župan občine Mozirje, Jakob Presečnik, je po zakonski dolžnosti sklical prvi seji novih svetov. Poglavitna naloga obeh sej je bila izvolitev novih predsednikov in podpredsednikov svetov krajevnih skupnosti. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Rečica ob Savinji je tako Jože Kramer, podpredsednik pa Vincenc Jeraj. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Mozirje je Jure Re- penšek, podpredsednik pa Franc Polanšek mlajši. Jakob Presečnik je čestital vsem izvoljenim in poudaril pomembnost sodelovanja med sveti krajevnih skupnosti in občinskim svetom. Veliko je dela, ki čaka na odobritev sveta krajevne skupnosti. Denarja pa je kot drugod malo, saj dobijo krajevne skupnosti finančna sredstva iz občinskega proračuna. Med glavnimi nalogami, ki čakajo nove krajevne svete, bo prav gotovo priprava na izvedbo referendumov za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Referenduma bosta predvidoma jeseni. Na Rečici bodo izvedli referendum za pridobivanje sredstev za gradnjo nove osnovne šole, v Mozirju pa za izgradnjo večnamenske športne dvorane. Benjamin Kanjir Gornji Grad Številne prireditve Pretekli teden so se v občini Gornji Grad zvrstile številne prireditve ob drugem občinskem prazniku, ki je dobil svoj datum na temelju tradicionalnega Čebelarskega in Gornjegrajskega praznika. Pod vaško lipo v Gornjem Gradu so izvedli fantovsko petje, bolj športno navdahnjeni pa so merili tekaške sposobnosti v Novi Štifti. Posebej slovesno so se na praznik občine pripravili planinci, saj so poleg tradicionalnega pohoda na Rogatec predali namenu nov bivak na Kalu. Veliko naporov in prostovoljnega dela je bilo vloženega v objekt, ki bo nudil zavetje planincem in ostalim obiskovalcem Lepena-tke in Rogatca. Izvedba občinskega gasilskega tekmovanja je bila letos zaupana gasilcem iz Bočne. Ni odveč omeniti, da je druženje gasilcev, tako kot vedno, izzvenelo v prijetnem in tovariškem vzdušju. Tako, kot gasilci znajo in kot se spodobi. Celovitost praznovanja so dopolnili športniki, ki so pripravili tekmovanje trojk v košarki, športno plezanje v Gradišču, turnir v malem nogometu v Bočni, v osnovni šoli so Ju - jutsu veščino demonstrirali člani kluba Samuraj, nogometni veterani so se v velikem nogometu pomerili s predstavniki zelene bratovščine, piko na "i" športnih prireditev pa so pristavili gorski kolesarji. Ljubitelji umetnosti so si lahko ogledali razstavo panjskih končnic v galeriji Štekl, v avli kulturnega doma pa so lovci pripravili bogato lovsko razstavo. Slavnostna seja občinskega sveta in osrednja proslava sta bili v Novi Štifti. Gosti in številni domačini so lahko prisluhnili besedam, ki jih je ob tej priliki spregovoril župan Toni Rifelj, v kulturnem programu pa so se predstavili predstavniki Kulturnih društev občine Gornji Grad. Edi Mavrič Občina Gornji Grad Strpnost in dobra volja -pot do uspeha V gornjegrajski občini so v nedeljo sklenili osemdnevno dogajanje ob občinskem prazniku in 27. turistični in narodopisni prireditvi. Drugič so slavili praznik svoje občine, slovesno sejo občinskega sveta pa so tokrat opravili v dvorani gasilskega doma v Novi Štifti. Lani je bila seja v Bočni, prihodnje leto bo v Gornjem Gradu, saj z menjavanjem kraja želijo potrditi napore za občini. Na slavnostni seji je predsednik občinskega sveta Jakob Filač zgoščeno orisal in s podatki utemeljil vse napore sveta in občinskih organov v letu dni, izrazil je prepričanje, da je bilo delo vsem zaprekam navkljub uspešno, obenem pa tudi pričakovanje, da bodo zadnja razhajanja v kraju glede skupnega nastopa proti gradnji radarskih sistemov na Menini z razumom in dobro voljo tudi postopno premostili. Svetniki, gostje in domačini svečanega dejanja praznovanja upni razvoj vseh krajev v in izrazil upanje, da jih bodo s strpnim dogovorom vendarle opravili. Po sebej je dejal: "Pokazati hočemo, da občina in njena uprava delujeta v korist občanov. Bodite brez skrbi, nič ni bilo dogovorjenega in podpisanega v škodo nas krajanov." Vsekakor ni naključje, da so letos slavili v Novi Štifti. Ob uvodoma omenjenem dejstvu so to predvsem veliki napori krajanov Nove Štifte in okolice pri uresničevanju nekaj zelo pomembnih nalog, ki jih bodo zmogli pridni kra- so slavje nadaljevali v dvorani zadružnega doma v Novi Štifti. Pregovorno dejstvo je že, da so s kulturnim sporedom navdušili pevci in člani dramske skupine, jedrnat slavnostni govor pa je prispeval župan občine Gornji Grad Toni Rifelj. Omenil je velike napore in uspehe zadnjega leta dni in obenem izrazil zadovoljstvo ob uspešnosti priprav na nove projekte, ki jih bodo pričeli že letos, poudaril pa je tudi smele prihodnje načrte. Seveda ni mogel mimo trenutnih "radarskih" nesoglasij v Gornjem Gradu jani z občinsko in širšo pomočjo. Gre za posodobitev 4,3 kilometra ceste do višinskih kmetij v Mačkinem kotu, za obnovo prosvetnega doma, ureditev mrliške vežice in nakup gasilskega vozila. Na koncu je zaželel še več strpnosti in sodelovanja, kar je pogoj, da bodo s skupnimi močmi še letos in v prihodnje uresničili pomembne naloge in bodo ob tretjem prazniku občine Gornji Grad še bolj veseli in ponosni. JP Gornjegrajski praznik v novi podobi "Gornji Grad pred stoletji" Zgodovinsko narodopisna prireditev z omenjenim naslovom je bila minulo nedeljo veliki finale bogatega programa različnih prireditev, ki so se v tednu od 13. do 21. julija zvrstile v čast praznika Občine Gornji Grad. Za finale se spodobi, da je nekaj posebnega, in tako je v nedeljo tudi bilo. Obiskovalce od blizu in daleč je gornjegrajski trg pričakal v drugačni podobi, kot smo je navajeni sicer. Ob katedrali so organizatorji postavili maketo starega benediktinskega samostana iz leta 1140, na katero je na eni strani mojster Jože Napotnik narisal znano podobo Oberburga okoli leta 1680, na drugi strani pa podobo križnega hodnika, arhitektonske znamenitosti benediktinskega samostana, ki je nastala na podlagi razpoložljivih virov in ostankov v lapidariju pod zvonikom. Nedaleč stran je stala maketa grada na Gradišču, v tem ambientu, ki sta ga dopolnjevala še kužno znamenje in "gavge", pa se je v nedeljo popoldne marsikaj dogajalo. Na njivi ob samostanu so se trudili tlačani, pred skorjevko so o lovu modrovali samostanski lovci, svoje delo pred stoletji so prikazovali čebelarji, izdelovalci košev in “šiklnov" oziroma skodel, mlatiči, pastirji in grajski kletarji, svoje mojstrstvo pa so pokazali tudi kovač, "bogner" in "šošter". Na ogled je bila družina "svobodnjakov", zaživela je izposojevalnica orodja, tudi mlin, kakršnih je bilo nekoč na območju Gornjega Grada kar sedem, se je znova zavrtel. Takemu dogajanju, ki so ga izvajali takrat nemu času primerno oblečeni domačini, seveda zlahka pritrdimo, da je bil "Gornji Grad pred stoletji". Celo benediktinskega meniha, ki je bolj za šalo kot zares spovedoval in odpuščal grehe, ni manjkalo. Obisk prireditve, ki se je proti večeru prevesila v veselico, je bil dober. Sicer lepo in sončno vreme je bilo zadržano s temperaturami, a se je ob gornjegrajski katedrali kljub temu zbralo veliko število obiskovalcev. Organizatorji zaradi tega niso skrivali zadovoljstva, le zakaj bi ga? Na vprašanje, v katero smer se bo prireditev odvijala v prihodnje, je njen scenarist in režiser Edi Mavrič odgovoril: "Prepričan sem, da mora Gornji Grad to prireditev graditi na temelju zgodovine. Če smo letos položili temeljni kamen, potem je na nas vseh, na občini in na sodelujočih, da to nadgrajujemo. V kakšni obliki in na kakšen način, je v tem trenutku težko reči. Ena od možnosti vsekakor je, da v ta ambient že prihodnje leto poleg te prireditve postavimo tudi zgodovinsko gledališko predstavo. Razmišljamo tudi o možnosti, da bi ta prostor služil kot letno gledališče. Vseh adutov pa seveda še ne morem položiti na mizo. Naj ostanejo presenečenje za naslednje leto." Ob spremljanju dogajanja na prireditvenem prostoru je bilo opaziti tudi zanimiv naziv za čebelarje - bučelarji. Gre za star slovenski izraz, ki je danes že povsem iz uporabe, tovrstne prireditve, kot je bila ta v Gornjem Gradu, pa so lepa priložnost, da se stari izrazi znova pojavijo in se vsaj deloma spet uveljavijo. Franci Kotnik, foto: Ciril Sem Samostanski mlatiči pri delu Šošter" je imel polne roke dela Benediktinski menih pri molitvi LOVCi Samostanski lovci so to nedeljo počivali Gornji Grad nekoč, danes, jutri Kar nekoliko preveč neopazno je minilo lansko praznovanje občinskega praznika v Gornjem Gradu, ki v svojem sklopu ni vsebovalo narodopisne prireditve. Slednjo smo pred leti poznali kot Čebelarski in nato kot Gornjegrajski praznik. Neopazno pravim zato, ker bi bila res velikanska škoda, če bi zadeva za vedno izpadla iz scenarija praznovanja občinskega praznika. Nenazadnje je bil Čebelarski praznik že pred leti pojem za kvalitetno turistično narodopisno prireditev ne samo v dolini ampak tudi v Sloveniji. Logična ambicija organizatorjev letošnje prireditve je torej bila vrnitev na že doseženi nivo. To pa (žal) ni tako enostavno in prav zaradi tega menim, da je škoda zaradi lani (ne)izvedene prireditve večja kot se zdi na prvi pogled. Vsako jadikovanje je seveda brez smisla, saj se stvari za nazaj ne da spremeniti. Le s kakovostjo novih predstav si je mogoče povrniti nekdanji sloves. Do tega cilja so se kanili gornjegrajski organizatorji dokopati z obujanjem spominov na dogodke v bolj ali manj daljni preteklosti. Pravilno, bi lahko rekli, saj to hkrati pomeni opiranje na lastne korenine in samo to nas ločuje od drugih. Obisk nedeljske prireditve v Gornjem Gradu je najboljše potrdilo zgoraj navedenega, kar pa ne pomeni, da je tudi zgornja meja. Še posebej ambicija, da postane "Gornji Grad pred stoletji" (znova) prireditev v državnem in ne zgolj v lokalnem merilu, ponuja še veliko rezerv in možnosti. Treba je privabiti obiskovalce (tudi) s Kranjskega, pa bo že marsikaj drugače. Tudi komercialni efekt takšne (finančno zahtevne) prireditve (kar ni zanemarljivo) se bo v tem primeru nedvomno izboljšal. Torej? Torej bo treba z enako vnemo delati naprej. Skupaj, občina, člani različnih društev, skratka vsi. Ne glede na aktualne politične in druge zaplete, ki se v takšni promociji Gornjega Grada, kot smo jo videli pred tednom dni, (kot tokrat) navzven ne smejo zaznati. Franci Kotnik 3 "LUČKE KARAOKE V okviru prireditev "Lučki dan" prirejamo tudi “LUČKE KARAOKE". Predvidoma bo to v petek, 9.8.1996 v večernih urah. Vsi, ki imate veselje do petja in do take vrste sodelovanja, nam čimprej sporočite svojo privolitev na telefonsko številko j 844-481. Širše povabilo je odraz lani j izraženega interesa. Sporočite nam vaše ime in priimek in telefonsko številko, da vam bomo lahko naknadno sporočili : & detaljna navodila o sodelovanju. Avdicija bo v sredo, 7.8.1996 ob 18. 1 uri v Osnovni šoli Luče. Dobra volja je - najbolja! Prosvetno in Turistično društvo 1®k Luče Društvo NAŠ KRAJ v sodelovanju z vsemi društvi v Občini Ljubno vabi na 36. Flosarski bal od 1.8. do 4.8.1996 na Ljubnem ob Savinji. PROGRRM PRIReDITeV: ČETRTEK; 1.8.1996 * ob 18. url: otvoritev slikarske razstave MILICE ZUPAN in narodopisnih razstav - FLOSARIJA - ŽENSKA ROČNA DELA - LJUBENSKE NARODNE JEDI s predstavitvijo "LJUBENSKEGA KROŽNIKA" v osnovni šoli Ljubno PETEK; 2.8.1996 OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LJUBNO * ob 15. uri: Turnir v malem nogometu na FORŠTU * ob 17. uri: Svečana seja Občinskega sveta v Kulturnem domu * ob 18. uri: Koncert NEW SWING QUARTETA v farni cerkvi na Ljubnem * ob 21. uri: - pozdrav s fanfarami in svečano razvitje ljubenske zastave - kulturni narodopisni večer z ljubenskimi pevci, godci in igralci na Placu - veselo rajanje z ansamblom GAJ SOBOTA; 3.8.1996 * ob 9. uri: ßnale teniškega turnirja na igrišču JAKOP * ob 10. uri: finale malega nogometa na FORŠTU ob 14. uri: borbeno kegljanje - kegljišče ERMENC * ob 15. uri: smučarski skoki na plastičnih skakalnicah na Ljubnem * ob 20. uri: SAVINJSKI LJUDSKI PLESI - nastop folklorne skupine "OLJKA" iz Šmartnega ob Paki v Vrbju ob Savinji * ob 21. uri: zabavni večer med ljubenskimi flosarji z ansamblom "IGOR IN ZLATI ZVOKI" NEDELJA; 4.8.1996 ob 10. uri: - pozdravni koncert godbe Zgornje Savinjske doline - nogometna tekma za pokal FLOSARJA NK LJUBNO - Veterani Slovenije - podelitev pokalov * ob 15.30 uri: v Vrbju - pozdrav organizatorja prireditve FLOSARSKI BAL - SPOMINI STARIH FLOSARJEV (igrani prizor) - udiranje flosa na obrežju Savinje - vožnja flosa - KRST NOVEGA FLOSARJA - razgovor županje Anke Rakun z najstarejšim flosarjem ZABAVA KZIS ANSAMBEL "ŠTAJERSKIH SEDEM" Za dobre jedi in hladno pijačo bodo za razgrete plesalce in obiskovalce poskrbeli v flosarskih šan kih! VABLJENI! Odobrena sredstva za demografsko ogrožena območja V mesecu marcu je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja na demografsko ogroženih območjih v Sloveniji za leto 1996. Kot v dveh preteklih letih je bilo tudi letos možno prijaviti le projekte iz gospodarske infrastrukture (lokalne ali krajevne ceste, vodovodi, kanalizacije). Na natečaj je prijavilo projekte vseh pet občin iz naše doline. > Seznam prijavljenih projektov, njihove vrednosti in predvideni viri sredstev: OBČINA Predračunska PREDVIDENI VIRI SREDSTEV PROJEKT vrednost Lastna sredstva % Sredstva države % GORNJI GRAD 1. Modernizacija ceste v Mačkin kot - odsek od regionalne ceste do Belina (4 km) 49.573.550 34.701.485 70% 14.872.065 30% LJUBNO 1. Modernizacija ceste v Primož - odsek od regionalne ceste do kmetije Lenko (3,2 km) 31.858.000 22.300.000 70% 9.557.400 30% 2. Elektrifikacija štirih hiš v Planini in Teru 5.828.000 4.079.670 70% 1.748.430 30% 3. Rekonstrukcija križišča v Rastkah 22.701.500 15.891.050 70% 6.810.450 30% 4. Lokalna telefonija na območju Ljubnega 8.000.000 5.600.000 70% 2.400.000 30% LUČE 1. Modernizacija ceste v Raduho - odsek od regionalne ceste do kmetije pri Modraku (4 km) 91.358.565 45.679.282 50% 45.679.282 50% 2. II. faza izgradnje kanalizacije za naselje Luče - dolžina 150 m 7.961.540 5.564.978 70% 2.396.562 30% 3. Izvedba telefonskega omrežja za Solčavo in okolico 20.000.000 10.000.000 50% 10.000.000 50% 4. Preskrba s pitno in požarno vodo za naselja ali skupino 151.778.000 75.889.000 50% 75.889.000 50% kmetij v okolici Solčave MOZIRJE 1. Modernizacija ceste v Poljane (2 km) in na Stare Kote (500 m) 28.382.270 19.867.589 70% 8.514.681 30% 2. Modernizacija lokalne ceste v Lepi Njivi - odsek od Lokov do Mlinarja in odsek do šole (1,5 km) 23.157.236 16.210.065 70% 6.947.171 30% 3. Izgradnja lokalne telefonije v Šmihelu in Lepi Njivi 8.000.000 5.600.000 70% 2.400.000 30% 4. Modernizacija krajevne ceste na Dobrovlje - II. faza (2,5 km) 37.536.441 26.275.441 70% 11.261.000 30% NAZARJE 1. Izgradnja lokalne telefonije v Rovtu pod Menino 17.134.106 11.993.875 70% 5.140.231 30% SKUPAJ 503.269.208 299.652.435 203.616.272 Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je konec junija občinam poslalo obvestila oziroma sklepe, kateri projekti so bili zbrani na natečaju in do katere vrednosti bodo le-ti sofinancirani. Pregled odobrenih projektov in višina sofinanciranja: OBČINA PROJEKT Predračunska PROJEKT SREDSTVA DRŽAVE vrednost Pričakovano (SIT) % Odobreno (SIT) % GORNJI GRAD Cesta v Mačkin kot 49.573.550 14.872.065 30% 6.500.000 * 2.275.000 8.775.000 17% LJUBNO Cesta v Primož 31.858.000 9.557.400 30% 5.500.000 17% LUČE Cesta v Raduho 91.358.565 45.679.282 50% 16.000.000 * 5.600.000 21.600.000 MOZIRJE Cesta v Poljane SKUPAJ 28.382.270 201.172.385 8.514.681 ■ 78.623.428 30% 4.000.000 32.000.000 14% * 7.875.000 39.875.000 Opomba: * Iz proračuna za leto 1997 je bilo dodatno odobreno : - za cesto v Raduho 5,600.000,00 SIT in - za cesto v Mačkin Kot 2,275.000,00 SIT. Ta dodatna sredstva bo možno koristiti v začetku leta 1997. Na vseh odobrenih projektih dela že potekajo in bodo zaključena do konca septembra. O posameznih aktivnostih oziroma poteku del bodo poročila še objavljena. UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Likovniki Zgornje • Savinjske doline ponovno združeni Na pobudo številnih ljubiteljev likovne umetnosti, ki ustvarjajo na področju Zgornje Savinjske doline, so se le-ti v soboto, 6. julija dopoldan zbrali kar v velikem številu iz vse doline v Savinjskem gaju. Ugotovili so, da je Zveza kulturnih organizacij pravi naslov za povezavo v sekcijo likovnikov Zgornje Savinjske doline. Želijo si strokovnega vodenja sekcije, novih spoznanj s področja likovne umetnosti in izobraževanja. Vse to bi uresničevali v likovnih delavnicah, seminarjih, srečanjih in kolonijah. Zelo veseli bi bili sodelovanja z delujočimi sekcijami iz sosednjih področij Šoštanja, Velenja, Celja in drugod. Prvo delovno srečanje načrtujejo za soboto, 10. avgusta, v ljubenskem kulturnem domu, ob 17. uri popoldan. Ob tej priložnosti vabijo vse zainteresirane likovne amaterje Zgornje Savinjske doline, da se jim na Ljubnem pridružijo. Medse so povabili za prvo delovno srečanje priznano akademsko slikarko, Terezijo Bastelj iz Gornjega Grada. Program dela za prihodnja srečanja bodo pripravili skupaj. Zaželimo jim uspešno ustvarjalno pot, veliko vztrajnosti in zadovoljstva. ŽIVA Ohcet v Solčavi Solčavski turistični delavci so se lotili, skupno z drugimi dela-voljnimi ljudmi v kraju, izredno težke naloge prikazati nekdanji potek kmečke svatbe, značilne za ta predel Slovenije. To je smela odločitev, ki zasluži vso pozornost. Solčava je daleč nazaj bila le del slovenskega ozemlja, ki je tedaj segalo prek Olševe na koroško stran. Prebivalci Solčave so se dolga stoletja bolj povezovali z rojaki onstran sedanje državne meje, kot pa s spodnjim delom doline. Preprosto tudi zato, ker proti Lučam ni bilo cestne povezave, pa tudi sicer so nekako bolj sodili tja prek, že po navadah in šegah, pa še sorodstveno so bili močno vezani čez Olševo. Vse to je seveda pustilo globoke sledi v izvirnem kulturnem izročilu, ki je še sedaj močno koroško obarvano. Letošnja turistična prireditev v Solčavi bo torej potekala po izročilu, ki je pristno in povsem izvirno. Gre za ohcet, ki je seveda v mnogočem zelo koroška. Imamo pač srečo, da je v Solčavi takoj po prvi svetovni vojni učiteljeval mozirski rojak Jože Lekše. Že v rani mladosti je zbiral narodno blago in izročilo, tako je tudi natančno popisal potek svatbe v Solčavi okoli leta 1923. Ta rokopis je ostal ohranjen in ga je vdova Lekšeta predala piscu tega članka. Prav ta, zelo obsežen zapis, je temelj sedanjega prikaza solčavske ohceti. Torej gre za dragoceno izročilo, ki ob prizadevnosti sedanjega roda Solčavanov ne bo šlo v pozabo. Seveda je prikazovanje tako obsežne svečanosti zelo zahteven zalogaj. Marsikaj je treba dobesedno odigrati, marsikaj zapeti in sploh mora vsak od sodelujočih imeti nekaj tega v "krvi". Seveda želijo solčavski turistični delavci s tem odpreti nov list turističnega dogajanja v tem prelepem kraju pod mogočnimi očaci. Že sedaj imajo v mislih prireditev, ki naj ponazori tedanje sva-tovanje in seveda vse spremljajoče dogajanje. Gotovo bo to prvovrstna narodopisna poslastica in si jo velja ne le ogledati, ampak tudi doživeti. Kdor je prijatelj našega ljudskega izročila, se bo v soboto, 27. julija potrudil v Solčavo, tam bo lahko doživel svatovsko večerjo in videl dogajanje na nekdanji solčavski ohceti. Svatovsko večerjo si zagotovite po ter. 846-026 od 8. do 12. ure. A. Videčnik Stanje prometne varnosti v celjski regiji Smrt kosi naprej V prvih petih mesecih letošnjega leta se je na cestah celjske regije pripetilo 2223 prometnih nesreč ali za dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. S smrtnim izidom se je pripetilo 19 nesreč, v katerih je 21 oseb umrlo. Ceste v celjski regiji so svoj krvavi davek terjale tudi v juniju, ko je v prometnih nesrečah izgubilo življenje 11 oseb. Še vedno je najpogostejši vzrok promet- denarno kaznovanih na kraju storitve nih nesreč neprilagojena hitrost (31%), ki je bila tudi vzrok največjemu številu prometnih nesreč s smrtnim izidom (61%), s telesno poškodbo (40%) in materialno škodo (29%). Zaradi neprilagojene hitrosti je v prvih petih mesecih umrlo 13 oseb ali 65 odstotkov vseh mrtvih. V obdobju od začetka januarja do konca maja letos so policisti celjske regije zaradi kršitev cestno prometnih predpisov izvedli skupaj 39.027 različnih represivnih ukrepov, kar je 75 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri kontroli prometa so policisti ugotavljali predvsem tiste kršitve predpisov, ki so najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč (neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, stran in smer vožnje, nepravil no prehitevanje, vožnja pod vplivom alkohola). Policisti so v omenjenem obdobju izvedli 11.807 ukrepov zoper voznike, ki niso upoštevali omejitve hitrosti, kar je 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Odkrili so tudi 3.657 vinjenih voznikov, kar je 71 odstotkov več kot lani, zaradi neprivezovanja z varnostnim pasom pa je bilo kaznovanih 12.168 voznikov, kar pomeni 262 odstotkov več kot lani. Navedeni podatki kažejo, da vlaga policija v izboljšanje prometne varnosti ogromne napore. • 25. junija se je iztekla preventivna akcija z naslovom Hitrost ubija, ki so jo policisti izvajali od 25. maja. V času akcije so izročili 3.829 zloženk Hitrost ubija vsem tistim voznikom, ki so prekoračili dovoljeno hitrost. 424 voznikov je bilo opozorjenih, 3134 jih je bilo prekrška, 275 pa je bilo predlaganih v postopek sodniku za prekrške. V času trajanja akcije se je zaradi neprilagojene hitrosti pripetilo 170 prometnih nesreč oziroma enako število kot lani. Tako kot lani sta bili v tem času dve prometni nesreči s smrtnim izidom. Policija meni, da je zadnji čas, da se vsi odgovorni v Sloveniji zamislijo nad alarmantnim stanjem prometne varnosti na naših cestah, ki iz dneva v dan pobirajo svoj krvavi davek. Ugotovitev, da je umrljivost prebivalstva zaradi posledic prometnih nesreč v Sloveniji glede na države, ki imajo neprimerno večjo gostoto cestnega prometa, bistveno višja in da torej prometna varnost pri nas ni dobra, od odgovornih državnih institucij terja nujne spremembe v odnosu do tega zagotovo vitalnega družbenega interesa. Franci Kotnik SIÜMgON SALON POHIŠTVA Selska 1C, Mozirje Tel. 832-946 GRflDßCMfTYO RIBEZI «mo /.p. Pu/to polje 5. MIZARJE TEI. 831-478. fllOBITEl: 0609-631-174 S pomladjo je prišel čas gradbenih del. Predstavljam vam storitve mojega kolektiva. Opravljamo: - vse vrste izkopov za novogradnje, vodovode, ceste... - zunanje ureditve dvorišč in dovoznih poti z dobavo in polaganjem vseh vrst tlakovcev, robnikov in betonskih cevi (ali asfaltiranje) - dobavo sejanega gramoza za betoniranje - montažo novih greznih jam iz cevi ali Schiedel in sanacijo starih greznih jam - rušenje starih objektov. Za dela /e priporočam ORGANIZACIJE, OGLASI ZGORNJESAVINJSKA PODRUŽNICA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Občinski odbor Gornji Grad organizira tradicionalno, že 8. SREČANJE DRUŽIN v nedeljo, 28. julija 1996 ob lO. uri pri planinskem domu na MENINI Gost srečanja bo Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke. Letošnje srečanje bomo izkoristili za odločen protest proti izgradnji radarjev na Menini. Dobro voljo prinesite s sabo, za ostalo poskrbimo mi! Gostilna Vid V prijetnem ambientu pod Goltmi S temi besedami je pravzaprav najlažje opisati, kje najdete Gostilno Vid. Obratuje sicer že dobre pol leta, a marsikdo še ne ve zanjo. Če se na križišču za Žekovec in Šmihel ne boste mogli odločiti, na katero stran bi zavili, je vsekakor najbolje, da zapeljete naravnost na parkirni prostor pred gostilne Vid, ki vas vabi, da poskusite delček iz njčne pestre ponudbe. Ponudba je namreč res bogata. Tiste klasične niti ne bi posebej omenjali, pač pa bi opozorili na specialitete iz žrebetine in bogat izbor morskih jedi. Česa podobnega zlepa ne boste našli kje drugje. Gostilna Vid vam nudi tudi okusna nedeljska kosila, na račun katerih si lahko polepšate dan, saj doma ne boste izgubljali časa s pripravo hrane, najedli pa se boste prav gotovo tako kot doma ali pa še bolje. Za poobedek si boste lahko privoščili še sladico. Teh imajo v gostilni Vid veliko na izbiro. In kako so slastne! Tudi s pijačo boste dobro oskrbljeni. Izbirali boste iz pestre ponudbe brezalkoholnih in alkoholnih pijač, za ljubitelje dobre kapljice, ki znajo ceniti Mmm, le kaj dobrega spet pripravlja maestro Jure? kvaliteto, pa imajo v gostilni Vid buteljčna vina priznane znamke Steyer. Ko se odpravljate na kosilo, večerjo, poslovni zmenek ali kakšen zaključek, vas gotovo zanima, kdo vam bo pripravljal hrano, saj je prav od tega velikokrat odvisno, kakšno je razpoloženje. Glede tega ste v gostilni Vid lahko povsem brez skrbi, saj bo za vas skrbel lastnik gostilne kuharski mojster Jure Marolt. Odlične jedi iz njegove kuhinje poznajo že marsikje, tudi izven naše doline. Ko se kot obiskovalec prvič ustavite pred gostilno Vid, najprej nekaj časa občudujete prelep ambient, v katerem se gostilna nahaja. Mir, neposredna bližina gozda, žuboreča voda, zelenje in cvetje, ali je doborodošlica sploh še lahko lepša? Preko mostička se povzpnete do objekta in se ustavite na terasi. V letnem času je posedeti na njej pravi užitek, saj je postrežba kvalitetna in hitra. V notranjosti pa je tudi dovolj prostora, za zaključene družbe do 40 oseb. Gostilna Vid je za vas odprta vsak dan v tednu. Poslušajte nasvet in jo obiščite ter poskusite delček iz njene ponudbe. Ne boste razočarani. Glede rezervacije za večje skupine in glede ostalih informacij pa prej pokličite na tel. št. 832-854. Dober tek! Hotel Plesnik Logarska dolina Otvoritvena prireditev Porsche kluba Slovenija Minulo soboto so se v hotelu Plesnik v Logarski dolini zbrali številni lastniki in ljubitelji avtomobilov priznane nemške firme Porsche. Pred nedavnim ustanovljeni Porsche klub Slovenija, ki ima sedež v hotelu Plesnik, je namreč pripravil otvoritveno prireditev. Razvoj blagovne znamke Porsche je pred 96 leti pričel Ferdinand Porsche, ko je na svetovni razstavi v Parizu predstavil svoj prvi motor. Doktorski naslov je pridobil na dunajski univerzi za svoje letalske motorje. O športnem avtomobilu je razmišljal že prej, zamisel pa je uresničil leta 1922 pri Avstro-Daimlerju z modelom Saša. Zaslovel je kot konstruktor in razvil športni Mercedes, kompresijski avtomobil pa pri Staimlerju. Po tem je v lastnem konstrukcijskem biroju v Stuttgartu ustvarjal za nemško avtomobilsko industrijo (NSU, Zundapp...). Med obema vojnama je dozorel čas za avtomobil, nemenjen širokemu krogu ljudi. Ustanovljen je bil Volkswagen, kjer so začeli izdelovati model z imenom hrošč, ki je kasneje postal najuspešnejši avtomobil vseh časov. Na osnovi hrošča je Porschejev sin Ferry na Koroškem oblikoval prvi športni avtomo- bil. Serijsko proizvodnjo Porscheja 358 so leta 1956 preselili v Stuttgart, ki je še vedno rojstni kraj teh slavnih avtomobilov. Ferryeva sestra Luise je z možem dr. Antonom Piechom prevzela posle Volkswagnovega generalnega uvoznika v Avstriji. Porsche Stuttgart, tovarna avtomobilov, in Porsche Salzburg, trgovsko podjetje, ki sta zrasli iz skupnih korenin, sta samostojni podjetji v skupni lasti družin Porsche in Piech. Leta 1974 je bila podpisana še uvozna pogodba za znamko Audi. Po predstavitvi blagovne znamke Porsche, ki sta jo na zanimiv način opravila voditelja prireditve, Nataša Bolčina-Žgavec in Pavle Ravnohrib, je bila predstavljena modna kolekcija oblačil Porsche in nato še fantazijska kolekcija treh modnih oblikovalk. Bilo je govora tudi o Porsche klubih po svetu, o teh smo zadnjikrat že pisali, najbolj zanimivo dejanje pa so organizatorji prihranili za konec uradnega programa - žrebanje avtomobila Porsche. Zapeljivo in potrpežljivo je čakal temno modri lepotec na ploščadi pred hotelskim bazenom in vzbujal upanje, da ga bo nekdo med navzočimi dobil. A za kaj takšnega je potrebno imeti veliko, veliko sreče: 5000 SIT (toliko je namreč stala srečka) + veliko sreče = Porsche 911! A se enačba na žalost ni izšla za nobenega izmed udeležencev prireditve. Predsednik kluba Peter Rigl je zagotovil, da bo žrebanje avtomobila znova na vrsti prihodnje leto, do takrat pa bo imel Porsche klub Slovenija še celo vrsto športnih in kulturnih srečanj, klubski tenis in golf turnir, zimsko srečanje, ogled proizvodnje v tovarni Porsche itd. In da so Porschejevi avtomobili ne samo hitri temveč tudi trpežni, se je prav tako pokazalo, saj ni nobeden obtičal na "rally odseku" med Ljubnim in Lučami. Sicer pa je to že prej preizkusila podpredsednica kluba Martina Plesnik, ki svojega lepotca 911 pogosto zapelje po nemogoči cesti do Logarske doline. Franci Kotnik Dober glas seže v deveto vas Marsikdo, ki je imel pred nedavnim opravke v zgradbi Občine Mozirje ali njeni okolici, je opazil nevsakdanjo stvar, ki je nastajala na parkirišču za zgradbo. Mojster mizarske obrti, Albin Skornšek, je s pomočjo Ivana Zamernika izdeloval mlinsko kolo. Doma v delavnici pa so dan za dnem nastajali tudi ostali deli za obnovo dotrajane konstrukcije starega mlina. Kraj Savci leži v Slovenskih Goricah. Na potoku, ki teče skozi Savce, stoji mlin, ki je bil opuščen že pred dvema generacijama. Vnuk starega mlinarja se je odločil mlin znova usposobiti za delovanje. Dotrajano leseno konstrukcijo je zob časa dodobra razrahljal, tako da je bila potrebna celotna zamenjava lesenih delov in notranjosti. Marko Zemljič, zdajšnji lastnik, velikega finančnega zalogaja sam ne bi zmogel. Po pomoč se je obrnil na Zavod za varstvo kulturne dediščine. Na zavodu so projekt obnovitve podprli in začelo se je dolgotrajno delo. Najprej je bilo potrebno poiskati mojstre, ki so vešči tega dela. Mlini na vodi že dolgo ne obratujejo, tisti redki, ki še poganjajo mlinska kolesa, pa obratujejo več ali manj v turistične namene. Tako so tudi mojstri, ki znajo popravljati podobne zadeve, zelo redki. Po naključju je bil prav v tem času, ko so iskali delavce te obrti, v mariborskem Večeru objavljen članek Aleksandra Videčnika o obnovi kmečkega mlina, ki stoji v Savinjskem gaju. Obnovila sta ga mojstra domače obrti, Albin Skornšek iz Mozirja in Ivan Zamernik iz Spodnjih Kraš. Investitorji so poiskali oba mojstra in se dogovorili za njuno pomoč v projektu obnove. Delo je tako steklo že lani okrog božiča, ko so na Golteh posekali macesen, ki daje najbolj primeren les. Izdelava novih delov, potrebnih zamenjave, je trajala okoli 600 ur natančnega dela. Sadovi so že vidni v teh dneh, ko je mlin pognalo novo kolo. Skrb za vsakdanji kruh in hkrati ohranjanje naše bogate kulturne dediščine je pripomogla pri uresničitvi smelega načrta. Ohranjanje objektov naše kulturne preteklosti je za narod, majhen, kot je slovenski, ključnega pomena. S skrbjo po ohranitvi objektov nacionalne identitete kažemo dobre namene po spoštovanju kultur, ki obkrožajo naš prostor. Benjamin Kanjir Takšna mlinska kolesa so danes prava redkost (foto: BK) LJUDJE IN DOGODKI Mladi in počitnice Počitnice so kot sanje, nihče nam jih ne more vzeti. Vsak bi jih rad doživel in to na čimboljši možni način. Vsi bi radi potovali, a ponavadi so vmes denarne težave, zato si vsak najprej najde počitniško zaposlitev, da si potem lahko privošči, kar si želi že celo šolsko leto. Vsi radi potujemo kam daleč. Res je, da imamo v Zgornji Savinjski dolini gore, reke, a radi bi pogledali čez ograjo, da vidimo kaj se dogaja zunaj. Radi bi doživeli vse in še več. V Zgornji Savinjski dolini ni dovolj poskrbljeno za nas, pravijo mladi. Nimamo bazena, diskoteke, prostora kjer bi se zbirali, pogovarjali in zabavali. Zakaj naši starši, sosedje, odgovorni ne poskrbijo za nas, kaj niso bili nikoli mladi?! Katarina Šuster, 14 let, Mozirje Letošnje počitnice kar prehitro minevajo. V začetku sva bili s sestro v poletni šoli nemščine. Povzpeli smo se tudi do ledenika Pasterca pod Grossglocknerjem. Od takrat naprej skupaj paziva dveletno sestrico, ko sta starša v službi. Popoldne radi kolesariva. Včasih se z očetom odpeljemo tudi kam dlje. Počitnic na morju nimamo v načrtu, pač pa si želimo priti s kolesi na Gorenjsko. Če bo vse po sreči, bomo letos obiskali Benetke. Mislim, da so počitnice primeren čas, da delaš, kar te veseli. Rada si zaigram na violino, kdaj pa kdaj kaj skuham ali spečem. Ostane mi še tudi kaj časa, da gledam televizijo, za katero med šolskim letom komaj vem, da obstaja. Mislim, da bi lahko bilo bolje poskrbljeno za nas, počitnikarje. Ob dopoldnevih bi lahko v kinodvorani vrteli primerne filme za razvedrilo, lahko bi organizirali različne vrste delavnic; tako bi naš prosti čas lahko obogatili -in neprisiljeno navezovali prijateljske stike z vrstniki. Matej Grudnik, 17 let, Ljubno V mesecu juliju delam v pekarni v Lučah, kjer opravljam prakso. Zato lahko uživam počitnice samo podnevi, ko sedim v Planinki ali na jezu. Ko bom zaključil z delom, grem s prijatelji na dopust. Štopali bomo po Evropi. Bili smo na izletu Pii Kekcu in Pehti Rečički otroci iz vrtca in male šole so se pred počitnicami odpravili na obisk h Kekcu, Pehti, Bedancu in drugim Vandotovim junakom. Skupaj s tovarišicami Danico, Jerico, Milko in Nevenko, starši in brati ali sestrami so se namreč podali v Kekčevo deželo v bližini Kranjske Gore. Otroci so na izletu uživali, saj jim je Kekec povedal mnogo lepega. Pregnali so Bedanca, Pehta jim je predstavila zdravilne rože, poskusili so kislo mleko... Skratka, tovarišice so jim omogočile doživetje, ki jim bo ostalo za vedno v spominu. US Vesna Velam, 16 let, Nazarje Med počitnicami pomagam mami, ker bi rada šla na morje, a nimam dovolj denarja. Zato si privoščim zabavo, ki ne stane veliko - kolesarim in berem knjige. Kopati v Savinji se zaenkrat še ne morem, ker ni sonca. V Nazarjah in okolici, zelo pogrešam bazen, sploh pa kakšno diskoteko. Edina dobra stvar zame in za moje prijatelje v Nazarjah je kino. Eva Budna, 9 let, ljubno V času počitnic se imam super. Zjutraj dolgo spim, potem sem ves čas zunaj. S prijateljicami se rolamo, igramo odbojko, igrice na računalniku... Zvečer gremo pozno spat, preden zaspim prebiram knjige. V avgustu grem na morje in angleški tečaj. Tega se že zelo veselim. Rada hodim tudi v hribe. Naslednji vikend grem na Črno pust in Rodico za dva dni. V glavnem imam čudovite počitnice. Aleš Poljanšek, 19 let, Nazarje Počitnice so lepa stvar. Vedno najdeš čas zase. Letos se odpravljam s pri- jatelji na “štop” po Evropi. SZ Evropa je naš cilj, začelo pa se bo v Italiji. No, počitnice so stvar, ko delaš kar hočeš. Nekdo rad plava, nekdo se rad sonči ali pa štopa. Mojca Letnar, 17 let, Luče Letos sem končala 2. letnik STŠ Celje. Na začetku opravljam počitniško delo v trgovini, zato med tednom nimam veliko časa in mi za zabavo preostane le konec tedna. Najraje zahajam v Podvolovljek, kjer skupaj s kolegi hodimo v Kisovec in žuriramo do jutranjih ur. Kljub temu pa si v Lučah, čeprav so gorska vasica, želimo, da bi imeli disco. Razmišljanje o koncertu MPZ Viva la Musiča Na enem od vabil je organizator PD "Jelka" Nazarje vabil na koncert sakralnih in narodnih pesmi v farno cerkev Nazarje. Po vročem dnevu nas je pozdravil hlad svetišča, svečanost osvetljenega prostora, tiho pričakovanje. Na klopi nas je čakal programski listek in z njim drobna bela ivanjščica. "Med najlepšimi in najkrasnejšimi darovi božjimi je muzika", je zapisal M. Luther. Mladi so se ji posvetili in razvijajo svoj glasbeni talent v mešanem zboru drugo leto, z njo pa so bili vsi povezani že mnogo prej. Komorni zbor "Viva la Musiča" si je nadel ime po kanonu, ki v ritmično razgibanem in moderno "oblečenem" starem napevu poje "hvalnico" v čast glasbi. “Tudi mi smo skupaj zato, da poustvarjamo glasbeno umetnost, z njo se sprostimo, veselimo ali žalostimo, ona nas krepi, zbližuje ter duhovno hrani. Zato ji prepevamo "hvalnico" in od tod izvira tudi ime našega komornega zbora" smo lahko prebrali iz zapisa pevovod-kinje Simone. Kar smo slišali, je bilo res v čast glasbi. Ob ubranih in zahtevnih tonih so sama po sebi silila v osprednje vprašanja: koliko prostega časa, kakšna požrtvovalnost, napor» odgovornost do skupine, koliko vztrajnih vaj je bilo potrebnih. Ob študijskih obveznostih, pod bremenom mature, ob vabljivih in manj obremenjujočih užitkih sveta so si izbrali zahtevnejšo pot. Zakaj? Ali pa morda zaradi velike ljubezni do glasbe to zanje le ni tako težka žrtev? Je le dopolnitev samih sebe, duhovna in umetniška rast, izpolnitev želja, veselje nad skupnim rezultatom, užitek ob veselju drugih, prijateljska povezanost, prijeten občutek, da hočejo, da zmorejo in da "rastejo" in se znajo imeti lepo? Sporočilnost pesmi o veri, življenju, ljubezni so dopolnjevali čudoviti vokali, pri nekaterih pesmih tudi instrumentalna spremljava. A v zraku je bilo čutiti še nekaj več, kar nam je napolnilo srce in posvetlilo večer. Naše misli so veljale tudi pevovodkinji Simoni Moličnik-Šivic, da hoče in zmore vztrajati kljub številnim obveznostim in službi, vsak teden pot iz Ljubljane v Luče in nazaj za vaje, da hoče s sposobnostjo in strokovnostjo prispevati k rasti glasbe, se z veliko zavzetostjo razdajati in deliti osebno veselje do glasbene umetnosti z zborom in z njihovimi poslušalci. Naša velika želja je, da bi še vztrajala zaradi glasbe in petja in ker bi bili sicer za veliko lepega prikrajšani njen mali kolektiv prijateljev-pevcev, Lučani in ljubitelji petja. Razkropili smo se na svoje domove. Dobro uro smo poslušali pesem, a slišali smo več. Naše duše so postale studenci lepega. Dobili smo košček sonca, zalet za lepe misli, doživeli umetnost in bili veseli, ker smo se odločili ta sobotni večer prisluhniti in izkazati spoštovanje in pozornost prizadevanju nekega zbora. Viva, Viva la Musical Pogovor z etnologinjo dr. Marijo Makarovič V Evropi smo bili že pred stoletji Marija Makarovič je leta 1953 diplomirala iz etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1964 pa je doktorirala z disertacijo Slovenska kmečka noša od srede 19. stoletja do danes. Od leta 1953 do 1989 je bila zaposlena v Slovenskem etnografskem muzeju, od leta 1976 kot muzejska svetovalka in od leta 1979 kot višja znanstvena sodelavka. Na svoji etnološki poti je napisala in uredila več kot dvajset knjig. V njenem opusu skoraj ni področja etnološke sistematike, ki se ga doslej še ne bi dotaknila. Kakšni so bili vaši nagibi, da ste se odločili za študij narodopisja? Če povem po pravici, sem se najprej vpisala na gozdarstvo. Ker sem že prve dni ugotovila, da je tamkaj preveč matematike, sem se prepisala na geografijo. Preprosto zato, ker so mi starejši slušatelji zagotavljali, da je samo "nekaj ur" predavanj na teden. V opravičilo tako neresnemu odločanju za študij naj povem, da je bila moja srčna želja nadaljevati z igranjem violine... Kaj pravzaprav narodopisje kot veda sploh je? Z redkimi izjemami, mednje sodim tudi jaz, strokovnjaki ne uporabljajo več besede narodopisje. Izpodrinili sta ga tujki, etnografija in etnologija. Vedi, ki se ukvarjata z raziskovanjem načina življenja ljudi v podeželskem in mestnem okolju. Kako ste srečevali naše ljudi? Pri svojih raziskovanjih. Pred leti, ko sem zbirala gradivo o noši, potem v zadnjem letu, ko sem nekoliko pomagala pri zbiranju gradiva za razstavo na Rečici "Pozimi pa rožice ne cveto". Je naše območje zanimivo za ljudsko izročilo? Ali šege in navade naših ljudi vsebinsko odstopajo od sonarodnjakov drugje? Raziskovalcu, ki se odloči za raziskovanje določene pokrajine, daje vsako območje številne odgovore na zastavljena vprašanja. Podobno velja za izročilo vaših krajev, ki je bilo, če iz- A.P. Mešani pevski zbor Viva la Musiča iz Luč pod vodstvom Simone Moličnik v nazarski cerkvi (foto: F. Kotnik) NASA vzamemo nekaj tem, dokler niste začeli pisati vi, gospod Videčnik, narodopisno precej neobdelano. Vsebina šeg in navad, vsaj kolikor jih poznam, kaže precej skupnih potez z ostalimi šegami in navadami na alpskem območju. Vsekakor pa se mi zdi bolj pomembno, da sploh so bile in so še določene šege in navade. Kaj vam osebno pomeni ljudsko izročilo? Vsekakor zelo veliko, zlasti tam, kjer ni na voljo nobenih drugih, na primer rokopisnih ali tiskanih virov o vprašanju, ki ga raziskujem. Če hočete, si brez ustnih pričevanj sploh ne znam predstavljati svojega dela. Storimo pri nas dovolj, da rešujemo pozabe in iz nje omiko naših pred-namcev? Hvala za vprašanje. Odgovorila bi, da se nekatere inštitucije zelo uspešno trudijo v tej smeri, druge se pa samo delajo, da se trudijo. Temu pravim: "Mnogo hrupa za nič". Zato so tudi velike razlike v dosežkih enih in drugih. Prenašamo vedenja o omiki naših prednamcev v zadostni meri na mladino, da bi tako le-ta živela naprej? Z našo mladino je že tako, kot je bilo z mladino prejšnjih časov in bo tudi z mladino prihodnjih časov, da jo, z redkimi izjemami, ne zanima pogled nazaj. Z leti se stvari spremenijo in nekako se vse skupaj, kar vlagaš v mladino, tudi obrestuje. Podlegamo tujim vplivom in zanemarjamo izvirno izročilo kot vodilo nadaljevanja naše kulture... Kot se vzame. Do neke mere vsekakor podlegamo, po drugi strani pa opažam, da se v zadnjem času tudi na podeželju borijo za svojo identiteto. Del te identitete pa je spoznavanje in gojenje podedovane kulture. Tu je nastal v zadnjih petih letih velik premik. Morda so ponekod že kar preveč zagnani, kar gre po mojem mnenju na škodo današnje ustvarjalnosti, če hočete, tudi inovativnosti. Pri naših bralcih ugotavljamo izredno zanimanje za vse vrste ljudskega izročila, pa tudi za preteklost slovenstva nasploh. Je to znak, da se vendarle nekoliko osveščamo? Priznam, da ste me s tem vprašanjem, ki ga imam istočasno za odgovor, prijetno presenetili. To pomeni, da je postalo iskanje lastne identitete potreba ljudi, kar je velik napredek. Navsezadnje imamo svojo državo, na katero smo lahko ponosni, kljub takšnim in drugačnim spodrsljajem. Zavest o lastni kulturni dediščini je nedvomno del tega ponosa. "Z našo mladino je že tako, da je ne zanima pogled nazaj..." (foto: F. Kotnik) Ali je za vas slovenstvo pojem, ki nas mora povezovati v enotnem prizadevanju za naš obstoj? Vsekakor. Tega bi se morali "tukaj in zdaj" zavedati naši voditelji. Zato imam vse zakulisne igrice in sploh vse, kar se umazanega dogaja na politični sceni, za veliko manipulacijo preprostejših ljudi, ki niso v stanju, da bi vse skupaj spregledali. Verjamete v trditev, da smo se v tem kotlu mednarodnih interesov obdržali kot mali narod predvsem s pomočjo spoštovanja materinščine in sploh izvirne kulture? Mislim, da smo se obdržali zaradi enega in drugega, vsekakor bolj zaradi spoštovanja materinščine. Vsaj po mojem pa smo se obdržali in ustanovili celo lastno državo tudi spričo različnih, da ne rečem več kot srečnih okoliščin. Med njimi je tudi tista, da smo res v pravem trenutku držali skupaj kot en mož, kot ena žena. Je po vašem mnenju naše kulturno izročilo tudi v narodopisnem pogledu na ravni drugih narodov v Evropi? O tem ni dvoma. Mene je en sam slovenski ponos, kadar občudujem pretekle ali današnje stvaritve vseh vrst ljudske ustvarjalnosti in še in še bi lahko naštevala. V Evropi pa smo bili že pred stoletji, tudi kultura teh časov priča o tem. Moramo imeti glede naše kulturne preteklosti malodušen občutek? Nisem človek malodušja, tudi glede naše kulture ne. Mnogo lepega in velikega so nam zapustili naši predniki, tudi naš čas je ustvaril marsikaj, na kar bodo zanamci lahko ponosni. Kaj bi želeli povedati predvsem našim mladim kot izkušena znanstvenica na polju narodopisja? Zadali ste mi kar težko vprašanje. Mladini je najtežje kaj pametnega povedati, zlasti, če se ukvarjaš s stroko, za katero še vedno velja zastarelo mnenje, da se "ukvarja s starinami". Morda naj povem samo to, da sem bila in sem še pri svojem delu v nenehnem stiku z ljudmi. Pri tem sem se veliko naučila, predvsem pa sem se naučila poslušati in spoštovati ljudi. Takšna je dr. Marija Makarovič. Neumorna raziskovalka ljudskega izročila, izjemno bogata "zakladnica podatkov" iz preteklosti slovenskega naroda, a kljub temu nadvse preprosta in prijetna sogovornica. Če se samo še malce ozremo po plodovih njenega strokovnega dela, ne moremo mimo njenega raziskovanja medsebojne pomoči na vasi (Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem, Ljubljana 1979), kmečkih poslov, virov preživljanja, ljudske medicine, samomorilnosti, kmečke noše in vezenine (Slovenska kmečka noša v 19. in 20. stoletju, Ljubljana 1971; Narodna nošnja Gorenjsko - Rateče, Zagreb 1988; Ljudske vezenine na Slovenskem, Ljubljana 1970), kmečkega nakita, kmečkega gospodarstva (Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1979), pregovorov (Pregovori - življenjske resnice, Ljubljana 1975), življenjskih zgodb (Tako smo živeli 1, 2, 3, Celovec 1993, 1994, 1995), metod etnološkega raziskovanja, itd. Monografsko je obdelala Kostanjevico (Kostanjevica in okolica, Kostanjevica na Krki 1975), Strojno (Strojna in Strojanci, Ljubljana 1982), Predgrad (Predgrad in Predgrajci, Kočevje 1985), Črno (Črna in Črnjani, Črna 1986), Sele (Sele in Selani, Celovec 1994). Raziskovanje noše je usmerila na manjša območja in od leta 1986 izdaja zbirko Slovenska ljudska noša v besedi in podobi, v kateri je doslej izšlo osem knjig: Dobrepolje (1986), Slovenska Istra (1987), Kozjansko (1988), Kostel (1989), Zilja (1991), Poljanska dolina ob Kolpi (1993), Litijsko Posavje (1994) in Notranjska (1995). Od leta 1993 vodi Narodopisni inštitut Urbana Jarnika v Celovcu. Leta 1989 je dobila Murkovo priznanje. Polna delovnih načrtov privablja k delu in projektom vodno nove sodelavce in veseli smo, da smo med njimi tudi Zgornjesavinjčani. Pogovarjal se je Aleksander Videčnik, zapisal Franci Kotnik Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal V tem prastarem reku tiči pomembna modrost. Gospodarska recesija v Evropi vztrajno in zanesljivo slabša varnostne razmere. Vse več revežev in brezposelnih prinaša Evropi in seveda tudi nam vse več kraj, ali kakor učeni porečejo, imovinskih prestopkov. V Sloveniji naraščajo kraje skokovito (v letu 1995 za 16%), tudi v naši dolini ni nič bolje. Črne kronike v lokalnih radijskih postajah in časopisih so vedno bolj "zanimive". Vsi, tatiči do tatov, so vedno bolj številčni, njihovi iznajdljivost in predrznost pa vedno večji. Naša dolina, ki je bila vedno popolnega zaupanja vredna in je slovela po poštenosti, ni več imuna za lopovščine vseh vrst. Od vrtnin do zlata, pa tudi škoda kot nesreča (brez materialne okoristi) mnogim prav pride; kot na primer požigi, celo zastrupitev črede in podobno. Pokazalo se je, da klasična varnostna sredstva, kot so opozorila, psi, sosedi in podobno, ne zaležejo več. Premalo je. Kraje so namreč vse bolj proučene in pripravljene. Zato se tehnika elektronskega varovanja neverjetno hitro izpopolnjuje. In kdor kaj da na svoje zdravje in na svoje imetje, se na tak ali drugačen način zavaruje pred neljubim presenečenjem. Izbire je dovolj. Od sefov v bankah, do infrardečega varovanja, video kontrole, da o raznih tipalih, povezanih s tehnološko komunikacijo, ne govorimo. Zmotno je misliti, da so samo banke in zlatarne tiste, ki naj bi imele varovalne sisteme. Hlevi, cerkve, župnišča, delavnice, pisarne, celo vrtovi, da o stanovanjih ne govorimo, so vrednosti, ki jih moramo varovati. Verjetno niso redki, ki so že imeli slabe izkušnje ob nesreči tudi z zavarovalnico, ker imetja niso imeli varovanega. Sodobni elektronski varovalni sistemi omogočajo varovanje prav vsega - od obešalnika za obleko, ročne blagajne v bifeju, do garaž, trezorjev, dvoran, garderob in cerkva. Čeprav sodobna tehnologija omogoča tudi nadometne inštalacije varovalnih sistemov, ki so primerne zlasti za obstoječe objekte, bi posebno tisti, ki zidajo nove stavbe, morali misliti na inštalacije varnostnih sistemov. Zato smo obiskali elektronika Tonija Bezovška v Gornjem Gradu, ki poskuša v navezavi s firmo TERNA d.o.o. Matjaža Kogoja iz Ljubljane tudi Savin- jčanom in Zadrečanom zagotoviti mirno spanje. Firma TERNA d.o.o. je zavarovala nekaj ključnih vladinih in bančnih objektov v Ljubljani in razpolaga z najmodernejšo tehnologijo znanih znamk kot so SHARP, CROW, YUASA, PROFITEC, MIRANDA, BOSCH, PHILIPS. Toni Bezovšek je pojasnil, da je integralni varnostni sistemi utemeljen na opazovanju, tipanju (senzoriranju ali detekciji) in sporočanju. To omogočajo video kontrolni sistemi, tipala vseh vrst, od mehanskih do laserskih in infrardečih ter alarmne naprave s sprožil-niki, ki so vključeni v telefonsko omrežje in podobno. Že električne vratne zapore odženejo marsikakšnega vlomilca. Cene takšnih elektronskih žandarjev so odvisne od zahtevnosti in zmogljivosti varnostnega sistema. Ker je izbira teh sistemov velika, si lahko vsakdo najde tehnološko in cenovno ustrezen način varovanja. Pa še to: Imam osebne izkušnje. Ko bo že vlomljeno, vam nihče več ne bo pomagal, še policija ne. Izplača se zvoniti pred točo, in ne po njej! Marko Kmecl KIS 1 1 ZA VLAGANJE KIS 3 1 ZA VLAGANJE SLADKOR 50/1_____ OLJE ZVEZDA ARIEL 3.6 kg 5 •Hlubno ob »3 tel: 841-512 PERSIL 3.6 kg: PRIL 500 ml JUIČE 2 1 PŠENIČNA krmilna KORUZNA KRMILNA sau^a in ttiwiAi u Tiiüi breskve ma “LUČKI DAN 1996” Občina Luče vas v sodelovanju z društvi in krajani vabi na 27. Lučki dan. Naš praznik bo od 7.do 11.8.1996 v Lučah. V program smo uvrstili za vsakega nekaj. Športne prireditve se bodo zvrstile med tednom, finale pa v soboto in nedeljo (šahovski turnir slepih v OŠ Luče, mali nogomet na šolskem športnem igrišču, jubilejni mini rokometni maraton na šolskem športnem igrišču, teniški turnir na Šmici, odbojka na mivki - beach volley v Penzionu Raduha...) V okviru kulturnih prireditev se bodo odvijale razstave v Osnovni šoli Blaža Arniča Luče (razstava likovnih del slovenskih osnovnošolcev na temo “Konji” in enodnevna likovna delavnica naših osnovnošolcev, razstava VVZ Mozirje “Ne umiraj gozd zeleni”, lovska razstava v lovskem domu Luče). Mladi pianisti bodo pod vodstvom ga. Kelemenove pripravili koncert, z njimi pa bo nastopila tudi pianistka Blaženka Arnič, ki bo igrala skladbe svojega očeta. Tudi letos boste lahko prisluhnili “Lučkim karaokam”, lahko pa se odločite tudi za sodelovanje, saj bo prireditev namenjena vsem ljubiteljem petja iz doline. Svoj večer pripravljajo “olcerji in splavarji”. Aktivni in upokojeni gozdarji gradijo rižo, skorjevko, pripravljajo mini razstavo njihovega orodja in opreme, spet se bodo spoprijeli s spravilom lesa in plavljenjem kot so to delali nekoč. Prosvetno društvo bo sobotni večer posvetilo “zdravičkam”, večer pa bodo pomagali poživiti spet vaški muzikanti s “kapelnikom”. Organizator in prireditelj veselice je letos Turistično društvo Luče. V nedeljo se bomo po maši in procesiji v čast farnemu patronu sv. Lovrencu lahko vsak po svoje sprehodili po vasi “od štanta do štanta” (stara štacuna, žganjekuha, pletenje košev, kosci, oglarska kopa, kmečke jedi, spravljanje lesa po riži in še kaj). Razpoloženje nam bo pomagala ustvariti Godba na pihala Zgornje Savinjske doline, Folklorna skupina Koledo iz Velenja in pevci. Na enem od “štantov” bo poskrbljeno predvsem za promocijo kraja in predstavitev novega prospekta Luč ter za poskušnjo pristnih lučkih jedi. Turistično društvo bo razglasilo rezultate internega ocenjevanja za lepo cvetje in urejeno okolje in podelilo priznanja najboljšim. Pohvale bomo podelili tudi pripravljalcem štantov. Prisrčno vabljeni v Luče. AVTOSALON "AVTO ŽUNTER" Okonina 18 pri Ljubnem ob Savinji Cenjene kupce osebnih avtomobilov OBVEŠČAMO da imamo na izbiro vsa vozila iz programa FIAT, v vseh barvah in kombinacijah pa FIAT UNO, PANDA in PUNTO ter MONDENI AVTOMOBILSKI PAR BRAVO in BRAVA! "Staro za novo" in prodaja rabljenih vozil vseh tipov! Pooblaščen avtomobilski servis, rezervni deli in.... ob nezgodi ne boste ostali sami! Pokličite 841 173, AVTO ŽUNTER, Okonina 18. %********************************************** PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE SAVINJA MOZIRJE BLAGOVNICE ODDELEK TEKSTILA do 40% ZNIŽAN j E ZEN skr, M O skr IN OTROŠkE kONfEkcijE. Nudimo vam po zelo ugodni \ ceni: \ garnitura posode ' 6-delna kromirana j 18/10 (prozorni pokrovi, pozlačeni ročaji) uvoz iz Italije l14.884,20 SIT V vseh posIovaInicaIj z živili vam NudiMO: \ - Icava bAR 100 qn. \ 149,00 SIT \ - pRAlisi prašeIc PERSIL ž,60 lcq 817,60 SIT PraInI pRAŠek ARIEL 5,60 kq 999,90 SIT MARKETING d.o.o. POLZELA 38, Tel. 730-592 PE Velenje, tel.: 863-960 Krna WrHJR'TiCu.) 1KAM1 CA© MITOSŠ SUZUKI - KUPCI POZOR! ENKRATNA PRILOŽNOST ZA VSE, KI SO Sl DOSLEJ TERENSKI AVTO LE ŽELELI, SEDAJ PA GA LAHKO TUDI KUPIJO! NIŽJE POLETNE CENE TERENSKIH VOZIL SUZUKI DAKOTA OD 3.000 - 7.000 DEM. ZNIŽANJE CEN VEUA DO RAZPRODAJE ZALOG, ZATO POHITITE!!!! VITARA 3V ZE0D 29.990 DEM VITARA 5V ŽE OD 34.990 DEM VITARA 5 V6 ŽE OD 42.990 DEM KLIMA ZA SAMO 1.000 DEM PRESTIGE OPREMA ZA SAMO 1.000 DEM POSEBNA PONUDBA: SWIFT 1,3 GX FAMILY SEDAN 17.990 DEM opremo: seafty pack 390 DEM (servo volan, AIR BAG - voznik, elek. nastav. ogledal, cent. zaklepanje...) IZJEMNO UGODNI KREDITI: 1-5 LET, ŽE OD T+6%!!! LEASING! STARO ZA NOVO! ——____________OBIŠČITE NAS!__________________________ Zlatarstvo ROŽIČ Na trgu 7 f** v Grabnerjevi hiši v i MozirjüTÄ^:^ä;#';;f^ f tel.: 063/832-200 Odprto: I , NONSTOP: 8.00-19.00, sobota: 8.00-12.00 VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, P.O. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. Ugodne cene: - Belin (notranja zidna barva).od 80,30 sitAg - Silko (fasadna barva).....od 253,00 sitAg - Epoktit (barva za bazene in silose), od 768,00 sitAg Stalno v zalogi pa: - Purpea (za vgradnjo oken ia vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) - Osnovna antikorozijska barva - Antikorozijski premazi (Korocink, Terapox...) - Nivedur (lepilo za ploščice, zunanje+nolranje) ■ Nivedur FM (fugirna masa) - Nivelan B (bavarski omet) - Nivelan V (valjčkani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 Želje se vam bodo uresničile... Čevlji v več kot 1001 barvi BOUTIQUE ELEGANCE POLZELA 1 Odpiralni čas: PO-PE 9.00-12.00, 15.00-19.00, SO 8.00-12.00 \ y 1 aAI) \/1 Grabnerjeva hiša, Na trgu 7, 3330 Mozirje I7 Telefon v lokalu: 063/ 832 541 inf. 17 HB Akcija PAMPERS Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi - • cunje za čiščenje kromirane posode * žične gobice tablete: * FINISH praške, teki pomivalne stroje * detergente za ročno pomivanje posode LAST, SVELTO, ROSS * deodorante za hladilnike A * deodorante za sesalce in še kaj HITROST UBIJA!!?? Ali res? Ne vem!? Drage bralke in bralci, vem, da bo ta naslov ob izidu SN že zastarel, saj se bo akcija HITROST UBIJA že bolj ko ne iztekla Nakateri boste jezni, drugi veseli, tretji pa nevtralni. Jezni boste zaradi kazni, če ste se peljali prehitro itd, veseli, ker bo manj mrtvih na cestah (??), in nevtralni, ker vas to pač nič ne briga, saj mogoče niste voznik. Nekateri pa se boste, kot jaz, zamislili ob naslovu in se vprašali, ali je prav hitrost tisti faktor, ki povzroča največ nesreč s smrtnim izzidom. Odgovor bo težak, kakor tudi debata z nasprotno mislečimi kolegi, saj je veijetno ne bo konca in kraja. Zatorej je mogoče biti o tem najbolje tiho, pustimo demokracijo in si mislimo svoje. Če pa že moramo razmišljati in si s tem krepiti svoje male sive celice, vam bom, spoštovane bralke in bralci, ponudil nekaj točk v nadaljnji razmislek, potem pa si mislite kar hočete. Nedvomno je res, da hitrost ubija. Najnovejši preizkusni testi trčenja vozil nam kažejo, da je smrtno nevarna že hitrost 60 km/h Kar pomeni, če smo dosledni, naj bi se po cestah vozili z največ 60 km/h. Mogoče le v razmislek, predstavljajte si polno naloženega "šleperja", ki sc pelje čez naselje 60 km/h, na cesto mu pa skoči otrok. Verjetno bo imel z ustavljanjem precej več težav, kot voznik osebnega avtomobila, katerega zavorna pot je gotovo občutno krajša. Če pa prideta oba na radar - ni razlike. Toliko o hitrosti v naselju! Hitrost je gotovo povezana z obvladovanjem hitrosti. V današnjih časih nas avto - šole zgolj učijo spoštovanja predpisov. Večina kandidatov se v času šolanja vozi v povprečju do 60 km/h, kar pomeni, da se po opravljenem izpitu znajdejo v pravi stresni situaciji. Kako sc naj prilagodijo razmeram na cesti, ko pa vsi nekam hitijo, oni pa so še vedno pod vplivom spoštovanja predpisov. Ja, če se vozijo po predpisih, ustvarjajo kolone, če ne, plačujejo kazni. Odločitev je težka, poleg tega pa ne obvladajo večje hitrosti. Kaj šele, če je cesta spolzka, ovinkasta ipd., takrat pa bi najraje šli peš. Upam si trditi, da avtošole ne naučijo obvladovanja vozila v stresnih situacijah kot so: poledica, dež, sneg, vožnja v ovinek, zaviranje, in da naj na cesti mislimo malce naprej, ne pa le 20 metrov pred avtomobilom, saj si s tem prihranimo marsikatero težavico. Res ie, imamo tudi "divjake", dobre "divjake" in slabe ''divjake". Slabi so tisti, ki izražajo svojo moč skozi vozniški izpit in vsepovprek ogrožajo varnost ostalih udeležencev v prometu. Dobri? To je vprašanje. Vsak ki vas bo prehitel, če se vi peljete 100 km/h, bo gotovo za vas "divjak", pa ni res, ni ogrožal, lepo je speljal ovinek, skratka hitrejši je od vas. Zatorej - treba se je sprijazniti, da nekateri vozniki pač vozijo svoja vozila v povprečju za 20 km/h hitreje kot vi, pa zato nič bolj ne ogrožajo ostalih udeležencev. Po drugi strani pa imamo voznike, ki vozijo v povprečju 20 km/h počasneje, pa ogrožajo promet Značilno zanje je počasno umikanje s ceste, izsiljevanje prednosti, potem pa se peljejo 100 metrov v prvi "prestavi", ko pa zavijajo s ceste, vključijo smerokaz takrat, ko avto že parkirajo v garažo. Torej, ni vse v hitrosti. Nekaj je v spretnosti, v obvladovanju avtomobila, v spoštovanju ostalih udeležencev v prometu in v spoštovanju samega sebe. Rezultat akcije bo kmalu viden. Koliko se bo poznalo pri številu mrtvih, je zgolj vprašanje. Želim, da bi bila ta številka podobna veliki ničli da bi bile ceste brez smrtnih žrtev. Gotovo pa se bo poznalo v naših denarnicah, če bomo (preveč) kršili prometne predpise. Predvsem pa se sprašujem, kdaj bomo izvedli akcijo VOZNIŠKA KULTURA, ki bo mogoče več prinesla k zmanjšanju števila žrtev, kot pa zgolj obsodba HITROST UBIJA. Za prispodobo: davke je tudi lažje pobirati v gospodarstvu, kot pa v "sivi ekonomiji"!!??", ali ne! NOVIČKE, NOVIČKE. NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE, VYV Letos ne bo prostih počitnic. Zaradi velikega povpraševanja, po polu in golfu, bo letos med tovarniškimi počitnicami delalo 11.600 zaposlenih, tako da bodo dnevno naredili 300 polov in 600 golfov. SEAT IN VOLKSWAGEN-MINI Kot protiutež najmanjšemu Fordu KA bo grupacija VW štartala na trgu kar z dvema minijema, in sicer Seatom in Volkswagnom. O imenih se lahko dosedaj samo ugiba. Dolžina cca. 3.50 m, motorji za začetek 1.05 litra s 45 KS in 1.4 litra s 60 KS, kasneje pa trivaljni TDI s 50 KS in porabo cca. 4 1/100 km. Zanimivo je, daje VW dal prednost Seatu, saj ta prihaja na trg vsaj pol leta hitreje kot VW, in sicer v poletju 1997. Razlika med Seatom in VW bo predvsem v sprednjih lučeh, Seat ovalne VW okrogle, oba pa bosta imela že serijsko vgrajeni obe zračni vreči. Zadnja klop se bo zaradi možnosti povečanja prtljažnega prostora (drugače le 150 litrov! pomikala vzdolžno._________Igor Pečnik giPSC Volkswagen Group PRAPROTNIK d.o. VELENJE, ŠALEŠKA 15 Volkswagen Group Pooblaščen Avto Impeksov prodajalec in serviser vozil Škoda - kredit 1 - 5 let (od D + 2%) - možnost plačila s položnicami - na zalogi: - SKODA FELICIA 1.3 ali 1.6 VW - ŠKODA FELICIA KOMBI motor 1.3 ali 1.6 VW - ŠKODA FELICIA PICK UP 1.3 ali 1.9 D - rabljena vozila tehnično brezhibna - originalni rezervni deli - dodatna oprema. Vse informacije dobite na tel./fax: 861-570! ZGODOVINA IN NARODOPISJE Olepševalna dejavnost v Bočni Ze v eni prejšnjih številk smo omenili, da nam je gospod Tone Kropušek iz Maribora poslal nekaj zapisnikov Olepševalnega društva Bočna. Tudi tokrat bomo opisali, kako so v Bočni imeli turistični delavci leta 1930 sejo odbora. In seveda, kaj jih je tiste čase težilo. Kot je zapisano, se je seja vršila dne 11. decembra 1930 "in pričela z delom ob 7. uri" zvečer. Kot je v nadaljevanju zapisnika razvidno, so se je udeležili vsi odborniki, kot gost pa je sodeloval gospod Karel Božič iz Otoka. Načelnik pozdravi vse člane in se zahvali za obilno udeležbo. Čita se zapisnik zadnje seje odbora (načelstva). Ob tem so člani odbora vsako točko ponovno obravnavali in ugotavljali, kaj je bilo storjenega. Gospod Martin Žmavc je poročal, da je v vasi nemogoče dobiti prostore za Olepševalno društvo, kar je po njegovem prava sramota. Glede prodaje društvenega voza (nič ne navajajo za kakšen voz gre), so ga sklenili odprodati domačemu gasilskemu društvu za ceno 1250 do 1500 din. Bulku in Truntku je bila glede tega poslana prošnja "ter je s tem zadoščeno zahtevam". Tudi zadeva z nakupom malega kosa zemljišča (verjetno za gradnjo društvenega doma) je bila zadostno urejena in primerno rešena. Gospod Anton Marovt iz Krope je opozoril, da se ne bo zemljišče predrago plačalo. Potem so obravnavali postavitev peči v sobi društva. Tu so sklenili, da se pristojni povežejo z domačim gasilskim društvom in da se zadeva sporazumno uredi (očitno so domovali v prostorih gasilskega društva). Posebej so izrazili veselje nad tem, da je nova učiteljica, Marija Majerhold, pristopila k društvu. To še posebej zato, ker je učiteljica Elza Žagar odložila vodstvo dramatičnega odseka, ki ga bo poslej prevzela učiteljica Majerholdova. Hkrati pa bo prevzela še godbeni odsek. (Zanimivo, bočko turistično društvo je imelo tako dramski kot godbeni odsek). Tedaj je neki godbenik opozoril, da bo treba društveno berdo popraviti, s tem glasbilom pa je upravljal Franc Kropušek, zato so ga zadolžili, da nese berdo na popravilo v Gornji Grad. Potem so se odborniki pomenkovali o tem, da bo potrebno naročiti napisno tablo za društvo. Sklenili so, da bi ta bila v velikosti 200 X 40 cm. Na njej pa naj piše Olepševalno društvo Bočna. "Tabla naj bo lepo izdelana in šatirana", so sklenili in pooblastili učiteljico Majer-holdovo, da jo naroči pri Cesarju v Mozirju. Les bo dal Anton Marovt, če ga nima, ga bo preskrbel, so menili. S ceste mora odstraniti hlode Truntkov Polde. Ker pri tem niso dosegle osebne intervencije nič, se bo pač drugače postopalo! (Kako, tega niso sklenili.) Za kuluk pri popravilu ceste proti Otoku poskrbi Alojz Štiglic. K besedi se je oglasila učiteljica Majerholdova in predlagala, da se k sodelovanju pri dramski dejavnosti pritegnejo še druga društva v Bočni. Odborniki so s predlogom soglašali. Končno so sklenili, da bo občni zbor društva v prvih mesecih leta 1931 pri Francu Kropovšku-Blažetu, kar je bilo soglasno sprejeto. Nato se je predsednik zahvalil vsem navzočim za sodelovanje in sejo zaključil. Vsekakor moramo povedati, da so v Bočni kljub vsemu marsikaj postorili za svoj kraj, čeprav so bile težave, so jih kar strpno reševali. Seveda pa smo ljudje taki, da vsem ustreči se pač ne da! Upanje je prazna čaša sreče, sreča je nalita čaša ljubezni, ljubezen je neizpita čaša življenja; življenje je izpita čaša smrti, smrt je razbita čaša upanja. Edi Mavrič Savinjčan sScem o Sitar e fotografij Upravni odbor Sokola v Mozirju. Slika je bila posneta ob petdesetletnici društva leta 1932, poslala pa jo je gospa Marovtova z Ljubnega. Z leve sedijo: Vičič, Slavica Gornik, Ivan Pušenjak, Jože Trogar, starosta Lipold, Ivan Blažič in Martin Aubreht. Stoje z leve: Bruno Goričar, Ivo Vajd, Fanika Mutec, Franc Sirko, Erna Pevnik, Ivan Klemenak in Anton Breznik. ZGODOVINA IN NARODOPISJE Čast tržanov Zmotno predstavljanje škofa Tavčarja V Zgornji Savinjski dolini so bili pred prvo svetovno vojno kar štirje trgi. Naj jih naštejemo: Gornji Grad, Ljubno, Rečica in Mozirje. Gornji Grad je med obema vojnama postal mesto. Nas pa zanima tedanje trško življenje. Status trga je lahko podelil le vsakokratni vladar, vsi njegovi nasledniki pa so trške pravice potrjevali. Kdaj natančno se je tak postopek nehal, ni pomembno. Bolj kaže osvetliti pomen takih pravic. Poleg trških, so bile seveda tudi mestne pravice. V prvi Jugoslaviji teh pravic ni bilo več, bila pa je uvedena "pristojnost". To je pomenilo, da je vsak državljan imel v domovinskem listu vpisano kam je pristojen. To je bilo pomembno, ko je šlo za stroške, ki so v zvezi s takim tujcem nastali, saj jih je morala pokriti občina, v katero je bil prizadeti pristojen. Tudi klateže so policijsko spremili v pristojno občino. Trške pravice so imele določene prednosti, ne le volilno pravico. Tudi materialne narave, so bile pravice. Ena vidnih je bila pravica do sren-jske zemlje, gozda in paše. Poleg tega nekdo, ki ni imel v določenem trgu pravic, ni smel v tem kraju brez dovoljenja trškega sodnika (župana) odpreti trgovino ali pričeti delati kot obrtnik. Trške skupnosti (vsi tržani) so uveljavljali pravico neposrednega odločanja v pomembnih zadevah. Tako so prvotno glasovali za podelitev trških pravic novemu bodočemu tržanu kar vsi, na skupnem zboru. Ta zbor so sestavljali gospodarji vseh trških hiš, oziroma tržani. Skupni posveti so bili vselej, ko je šlo za odločitve, ki jih ni smel sprejeti sodnik ali njegov svet. Takšen način neposrednega odločanja imajo še v danes v Švici. Ko je torej bil nekdo sprejet med tržane, je moral pred vsemi zbranimi priseči. Šlo je za takoimenovano "purgersko prisego". Ta je bila predpisana in skozi vse čase enaka. Mozirje je ohranilo Knjigo tržanov od leta 1740 dalje. Ko so uvedli občine, se je podeljevanje tržanstva končalo. Tedaj je bil v vsej Avstriji sprejet zakon o državljanstvu in na temelju tega so potem izdajali domovnice, ki so se-veda navajale, kot že'rečeno, tudi pristojnost. Pa nazaj h knjigi tržanov. Hranjena je bila v trškem arhi-vu, ki ga je urejal Žiga Laykauf, pozneje pa tudi Franjo Vajd. Ko so Nemci zaplenili vse trške arhive, to je bilo leta 1943, so knjigo skrili, pozneje pa se je pojavila na občini, kjer jo je hranil gospod Mutec. V času urejanja arhiva v okviru Kulturne skupnosti Mozirje, je knjigo predala arhivu gospa Fanika Mutec. Tako je sedaj hranjena v Zgodovinskem arhivu v Celju. Bila je precej poškodovana, zato jo je Arhiv poslal v Ljubljano, kjer so jo temeljito restavrirali. V tej knjigi je napisana tudi slovita "Vojna kronika" izpod peresa mozirskega pesnika, pisatelja in publicista Žige Laykaufa. Nekaj pomembnih delov kronike bomo ob priliki objavili. Pisec je na njemu značilen način zapisal marsikatero podrobnost, ki bo raziskovalcu pomagala do resnice hudega vojnega časa od 1914 do 1918. Mislim, da bo marsikoga zanimalo besedilo purgerske prisege. Zato ga v celoti objavljamo. Seveda je bolj izviren tedanji jezik, v katerem je prisega pisana. Malo se bo treba potruditi, pa se izplača! Včasih se zgodi, da kateri od piscev zgodovinskih sestavkov navede nepreverjen podatek. Tega potem kaj lahko naslednji uporabi in tako se zmotno navaja, denimo kraj rojstva ali kaj podobnega. Tako je bilo pri ljubljanskem škofu Ivanu Tavčarju, ali pravilneje Janezu Tavčarju, kot ga omenjajo v sodobnih leksikonih. Dejstvo je, da je bil ljubljanski škof v času 1580 do 1597. Celo leksikon navaja le domnevno vas rojstva Tavčarja in to Štanjel na Krasu. Hkrati pa omeni izročilo, po katerem naj bi bil Tavčar rojen v Dutovljah oziroma Krepljah. Izrecno pa zapiše "nikakor pa ne v Rečici ob Savinji". Dejstvo je, da je umrl 24. avgusta 1597 v Gradcu in da je pokopan v Gornjem Gradu. Kako je sploh lahko mogoča takšna pomota? Kot primer navajamo zapis v Leksikonu Dravske banovine iz leta 1937. V njem piše, da je Tavčar rečiški rojak. Tudi Ignac Orožen na večih mestih navaja podobne podatke. Seveda se potem takšna pomota vleče vse do trenutka, ko nekdo dokaže, da so podatki napačni in navede pravilne. Vsekakor moramo odslej pisati, da je škof Tavčar pogosto prihajal na Rečico, vendar pa ni bil tam rojen. Janez Tavčar je bil zanimiva osebnost, zato ne bo odveč napisati nekaj podatkov iz njegovega delovanja. Oglejski patriarh ga je leta 1578 imenoval za reformacijskega komisarja za Kranj. Nadvojvoda Karel je 1. marca 1580 predlagal Janeza Tavčarja za ljubljanskega škofa, že 30. oktobra 1580 je imel v Gornjem Gradu prvo škofovsko opravilo. V glavnem je bival v Gornjem Gradu in od tod obiskoval župnije ljubljanske škofije. 24. septembra 1584 je Janeza Tavčarja imenoval Karel za svojega svetnika in državnega namestnika v Gradcu. Tako je Tavčar bival zunaj svoje škofije. Pred smrtjo je izrazil željo, da bo njegov naslednik ljubljanski pridigar in stalni dekan Tomaž Hren. Teh nekaj podatkov pomeni le bežno sliko bogatega delovanja škofa Janeza Tavčarja. Posebno se je izkazal v protireformacijski dejavnosti na Slovenskem. Purgerska P e r 1 < g a Jelt N. N. perliishem h' Bogul de jelt bodem temo Tcrgo v'fo Sveltobo Skasov, tedaj ne le Samo temo naprej poftauleno') Gofpodu Richterja, al Nameftniko, ampak tudi temo Magiltrato vfellej to Ipodobno Pokorlhno Skasćlj ino tudi vfe, kar je k pravimu potcrdcjnu, ino k dershcjnu teh lershkih Pravil ino Frejelti potrebnu al k pridu, bom fturil, al dopernćlel, nekol pa tailte sanizhovu, al zel tailtim kaj fupcr delci. Tudi jelt oblubim, fe vfcllej loku, kaker fe enimo salmo? sraun tudi perlcshemo1) Purgerjo Spodobi, sadcrshati, ino tudi v lelloj, kad- I- mor-r.lie. Ir. pulti' nuzat. 'ode' te mene dane Povele-Sveftu dopolniti, kokcr gvilhnu Meni Bog pomaga Amen. iščemo itmfotografije Slika predstavlja tri mlade fante s pušeljci iz domačih rož, kajti pozimi pač rožice ne cveto... Sliko nam je posodil Janez Solar s Primoža. NASVETI IN OGLASI Strniščni krmni dosevki KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Strniščne krmne dosevke sejemo po žitnem strnišču, oljni ogrščici, po zgodnjem krompirju sredi poletja (julija in v prvi polovici avgusta). Večino teh dosevkov je treba posejati čimprej, kajti dan zamude rasti v juliju nadomesti dosevek jeseni šele v desetih dneh. Neizkoriščeno ali celo neobdelano žitno strnišče pomeni veliko škodo. Gola zemlja je v najtoplejših mesecih izpostavljena močni sončni pripeki in škodljivemu učinku poletnih ploh, zato se močno kvarita njena struktura in rodovitnost, plevel ima najboljše razmere za bujen razvoj, odpovedujemo se sončni energiji, ki bi prav v poletnih mesecih - če je le dovolj vlage - ustvarila veliko organske snovi. To pomeni, da s strniščnimi dosevki ne zavarujemo zemlje samo pred propadanjem, temveč lahko hkrati ob dobri agrotehniki pridelamo veliko krme. Predsetveno pripravo za strniščne dosevke moramo izvesti čimprej po žetvi, po možnosti še isti dan, zato da ohranimo v tleh čimveč vlage. Smiselna je minimalna obdelava, drugače pa plitko oranje. Po setvi se za vse strniščne dosevke priporoča valjanje. V kolikor nismo založno gnojili s fosforjem in kalijem že glavni poljščini, potrosimo 60 - 80 kg P205 in 80 - 100 kg K20. Za velik pridelek razen metuljni-cam pa je potrebno potrositi še 80 - 130 kg N/ha. Če pa je bila njiva dobro pognojena za prejšni posevek, lahko gnojenje s kompleksnimi gnojili izpustimo, gnojimo le z dušikom. Rastlinam, ki ostanejo na njivi do pozne jeseni (ohrovt, mnogocvetna ljulka itd.), ne dajemo vsega odmerka dušika naenkrat, temveč jih z drugo polovico dušičnih gnojil dognojimo 3 do 4 tedne po setvi. Strniščne krmne dosevke lahko sejemo v čistih posevkih, še bolj pa so se uveljavile različne mešanice. Sejemo jih na ozko medvrstno razdaljo, največ do 25 cm, globina setve 1-1,5 cm, (za križnice, detelje, trave), metuljnice pa 3 - 4 cm. Na razpolago imamo precejšen izbor strniščnih dosevkov. Katerega izberemo se lahko posvetujete s Kmetijsko svetovalno službo. Pri izbiri se moramo ozirati na pridelek čistih hranilnih snovi, ne pa na pridelek sveže snovi, ki vsebuje še mnogo vode. Z dosevki povečamo produktivnost kmetijske zemlje, saj dobimo v enem letu dva pridelka in s tem izboljšamo gospodarnost kmetovanja. Pridelek večine dosevkov se odlikuje po odlični krmni vrednosti. Koliko mleka, mesa pridobimo iz 1 ha: 1. pitnik 2. repica 3. pesa-krmna, koreni 4. mnogocvetna ljulka 5. perzijska detelja 2.8001 mleka 4.4001 " 6.7001 " 7.8001 " 8.4001 " 370 kg mesa - živa teža 580 kg 710 kg 1.010 kg 1.100 kg S smiselno izbiro dosevkov pridelamo krmo tedaj, ko je ni dovolj na travniku in pašniku. Vida Ribič Kako pregnati w nadležni mrčes Smo v visokem poletju. Z vročino vsako leto pridejo muhe, mušice, komarji, molji, ose, sršeni, klopi, ki nam grenijo poletne dni in noči. Nekatere žuželke so samo nadležne, piki drugih so tudi nevarni. S preprečevalnimi ukrepi lahko omejimo mrčesu dostop do našega stanovanja (ne puščamo ostankov hrane, namestimo mreže proti komarjem, močnodišeče rastline na oknih in balkonih). Ker pa to pogosto ne zadostuje, se na koncu zatečemo h kemičnim proizvodom. Insekticidi so namenjeni uničevanju mrčesa. Najpogosteje jih dobimo v obliki pršila, električnega diftizorja ali pa kot raztrosne vabe in papirnate trakove. Najpogostejša aktivna substanca v pršilih so piretroidi. To je skupina sintetičnih insekticidov (npr. permetrin, tetrametrin, d-fenotrin, piretrin), ki so podobni naravnemu piretrinu. So izredno učinkoviti in primerni za hitro uničevanje mrčesa, vendar so to izredno strupene snovi, nevarne tudi za ribe in čebele in deloma za človeka. Zato ta sredstva uporabljamo zmerno. Izogibamo se vdihovanju teh sredstev po razprševanju in strogo upoštevamo navodila proizvajalca o uporabi. V prisotnosti otrok, starejših ljudi in bolnikov sredstev ne uporabljamo. Aktivna substanca v pršilih je tudi diklorvos, ki je manj učinkovit in ima po podatkih raziskav kancerogen učinek na človeka in je močno strupen za ptiče. Sredstvom s to substanco se izogibajte (npr. Baygon strip insekticidna plošča). Preverite, ali vaše pršilo ne vsebuje te nevarne snovi. Vsako sredstvo mora imeti na embalaži podatke o aktivni substanci in načinu uporabe. Naj vas tudi ne zavedejo razna imena, ki se začenjajo z bio. Bio insekticidi ne obstajajo. Tudi tisti z naravnimi piretrinom (izvleček bolhača) so strupeni. Brez kemičnih dodatkov uni-čujejo mrčes le električne svetilke, muholovke in nekateri lepilni trakovi. Kožni repelenti so namenjeni odganjanju mrčesa. Lahko so kreme, tekočine, losioni, geli. Nanesemo jih na kožo in odganjajo insekte. Aktivna snov v večini sredstev je dietiltolu-amid. Sredstva vsebujejo večinoma od 10 do 30% te snovi. Znano je, da snov ne sme priti v oči ali sluznico (usta, nos), ker ima dražilen učinek. Občutljivim ljudem draži tudi kožo. V močni koncentraciji lahko povzroči slabost in celo bruhanje. Zato priporočam zmerno rabo repe-lentov, ki jih namesto na kožo nanesemo kar na obleko (na rokave, hlačnice, ovratnik). Za nanašanje je najbolj praktičen stik. Pri otrocih bodite z uporabo repelentov zelo varčni. Za malčke, ki vse nesejo v usta, .sploh niso primerni. Naj vas še enkrat posvarim pred množično nekritično uporabo sredstev za odganjanje in uničevanje mrčesa. To so strupi, ki jih dostikrat v prevelikih količinah vnašamo v svoje bivalno okolje. Ni treba, da zaradi vsake muhe ali mravlje popršimo celo sobo. Mogoče bi raje uporabili kakšno neškodljivo sredstvo? Zeleni Franček mmm m mmäjä REZERVNIH BELOV HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A TEL. FAX: 063-720-138 TEL. 063-720-406 ! NASVETI IN OGLASI ZPS Oskrba potrošnikov z javnimi dobrinami Letošnjo pomlad je zveza potrošnikov v sodelovanju z Gospodarskim vestnikom organizirala posvetovanje z naslovom Javne dobrine z vidika varstva potrošnikov (elektrika, voda, plin, telefon). Predstavljeno je bilo poročilo o sedanjem stanju pri nas, tako s stališča zakonodaje kot dejanskih razmer. Priprava poročila je le del sodelovanja v mednarodnem projektu v okviru Phare programa, kjer sodelujejo poleg ZPS še potrošniške organizacije iz Velike Britanije, Poljske in Madžarske. Na posvetovanju smo predstavili tudi poročilo o tem s področja območne pisarne Velenje, ki obsega še občine Šoštanj, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Ljubno, Gornji Grad, Luče in Mislinja. Zanimivo je bilo poročilo predstavnikov iz Velike Britanije, kjer dosegajo javne dobrine do 25% brutto narodnega dohodka in so v celoti v privatni lasti, pojavlja pa se zaskrbljenost, da se državni monopol ne bi zamenjal s privatnim monopolom. Ob koncu posvetovanja je izzvenela ugotovitev, da smo potrošniki še vedno v podrejenem položaju. Vse javne dobrine so namenjene potrošnikom, odločitve o javnih dobrinah se večinoma sprejemajo brez njih, slaba pa je zastopanost potrošnikov v upravljanju z dobrinami. Obveščamo potrošnike, to pa smo mi vsi, da je v Velenju območna pisarna ZPS na Efenkovi 61 b in da so uradne ure ob ponedeljkih in sredah od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. Morda vam lahko pomagamo. Janez Pelko TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA prireja v dneh 27.7. in 28.7.1996 4. DAN TURIZMA NA SOLČAVSKEM Sobota, 27. julij * kurjenje oglarske kope in ogled oglarske bajte dan in noč * razstava ročnih del ter domačih jedi od 10. - 22. ure * turnir v malem nogometu s pričetkom ob 13. uri * prikaz "Solčavske ohceti" po starih običajih s pričetkom ob 17. uri, z rajanjem do zgodnjih jutranjih ur. Rezervacije za svatovsko večerjo na tel. 846-026 (TD Solčava) vsak dan od 8. - 12. ure. * srečolov Nedelja, 28. julij * kurjenje oglarske kope ter ogled oglarske bajte (dan in noč) * razstava ročnih del ter domačih jedi (od 10. do 20. ure) * kulturni program s podelitvijo priznanj za lepo balkonsko cvetje ter urejeno okolje ob 10. uri * predstavitev domačih muzikantov (od 11. ure naprej) * otvoritev olcarske bajte v Polancu ob 13. uri * prikaz plezanja na plezalnem poligonu pri Žoharju ob 14. uri * od 15. ure naprej bodo skrbeli za prijetno vzdušje ansambel HAPPY BAND z gostom ADIJEM SMOLARJEM in SAŠOM HRIBARJEM (ob vsakem vremenu) * polet s padalom tandem (od 14. - 18. ure) * jahanje, vožnja s kočijo (cel dan) * lokostrelstvo VLJUDNO VABLJENI! OBČINA NAZARJE POZIVA OBČANE, da posredujejo predloge za datum občinskega praznika. Datum naj bi bil pogojen s pomembnim dogodkom v pretekli zgodovini na območju sedanje občine Nazarje. Pismene predloge s kratko utemeljitvijo in naslovom predlagatelja pošljite na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom "OBČINSKI PRAZNIK" najkasneje do 15. avgusta 1996. DODATEK ZA NEGO OTROKA S spremembo Zakona o družinskih prejemkih so do posebnega dodatka upravičeni starši hudo bolnega otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju. Ta dodatek ni odvisen od socialnega statusa staršev in znaša 30% zajamčene plače, če otrok živi v domači oskrbi. Mnenje o tem ali otrok sodi v kategorijo "hudo bolan", oziroma "otrok z motnjami" bodo podajale posebne komisije imenovane s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Mnenje bo praviloma izdano na podlagi obstoječe medicinske dokumentacije. Zato vse starše, ki menijo, da imajo v družini otroka, ki bi bil upravičen do tega dodatka in ga niso uveljavili pri vlogi za otroški dodatek obveščamo, da še imajo vedno možnost podati zahtevek. Zahtevek z vso obstoječo medicinsko dokumentacijo se vloži pri Centru za socialno delo Mozirje, Na trgu 20 (stavba TVD Partizan Mozirje, II. nadstropje) v času uradnih ur. CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE [ysssj TISKARNA Metka Golc s, p, Vrbje 80a, 3310 Žalec tel.: 063 711-339, fax: 063 711-410 Tiskarna Golc v Vrbju pri Žalcu, vam nudi usluge s področja tiska, knjigoveštva. Pri nas lahko naročite reklamne tiskovine (prospekte, barvne plakate, razglednice, letake...) Izdelujemo reklamne table, zastave, vežemo diplomske naloge, uradne liste... Na voljo smo vam tudi pri oblikovanju celostnih podob in aranžiranju poslovnih prostorov, sejmov. Obiščite nas in se sami prepričajte o naši pestri ponudbi in kvaliteti. Radi vam bomo pomagali. MLADI BOBENČEK Pozdravljeni najmlajši pa malo starejši in najzrelejši privrženci malega bobenč-ka. Danes se ta rubrika imenuje veliki bobenček. Eden izmed vzrokov trenutnega preimenovanja je velika izvirna pravljica, ki smo jo razpostrli kar čez tri četrtine razpoložljivega prostora. Računalniško izdelane slikice in seveda vsebina pravljice je tako zelo super, da ti jo priporočam za počitniško branje. Tako se bom malce oddolžila tudi naj mlajšim. Avtorji izvirne pravljice so učenci 4. razreda OŠ Luče. IZVIRNA PRAVLJICA Ureja: vica pnik V Lučah je živel neznansko bogat mož. Imel je polno skrinjo cekinov. Drugi vaščani so bili revni, on pa je imel cekine samo zase. Tako se je bal zanje, da jih je zakopal na vrtu. Preden jih je zasul, je odprl pokrov in jih občudoval. Zapihal je močan veter in med cekine je padlo seme breze. Bogataš je zaklad zasul in kmalu nato umrl. Vsako leto je skozi ključavnico padlo v skrinjo malo prsti. Preteklo je mnogo let, preden je bilo zemlje dovolj, da je breza lahko vzklila. Rasla je zelo počasi, kajti skozi luknjico je prihajalo tako malo svetlobe, da je bila čisto črna. Ko ji je v skrinji zmanjkalo prostora, se je z vsemi močmi uprla v pokrov. Ta dolgo ni popustil. Končno ji je uspelo in pokukala je iz zemlje. Rasla je in rasla in postajala vedno bolj bela. Ostanki črne barve pa so za vedno ostali na njenem deblu. Nanje je bila zelo ponosna. Druge breze v okolici so bile bele in so ji bile nevoščljive. Breza jim je povedala svojo skrivnost, da raste na zakladu. S tem je še povečala zavist pri sosedah. Vse so hotele svoje sinove poročiti z njo in so pod njo pošiljale semena. Lepotica pa nobenemu ni dovolila rasti v bližini. Vedela je, da bi se radi polastili zaklada. Nenehno jih je morala odganjati. Nekoč pa je od utrujenosti zaspala. Najbližja breza je tiho poslala svoja sinova k njej. Ker sta bila močna, sta se hitro ukoreninila. Preden se je breza zbudila, sta bila že tako velika, da ju ni mogla več odgnati. Zahrbtno sta stegovala svoje korenine proti zakladu, z vejami pa sta se ji dobrikala. Brezi je laskanje godilo, zato ju ni več podila stran. Celo nagnila se je proti njima, da so se z debli že skoraj dotikali. MLADI BOBENČEK Prišla je jesen. Breza je sklenila, da se poroči z enim od snubcev. Za poroko je hotela svojo krošnjo okititi s cekini, vendar so korenine zaman tipale za njimi. Začudena je dvignila pogled in z grozo opazila, da krošnje vseh sosed zlato žarijo v jesenskem soncu. Tudi snubcema so cekini žvenkljali med listi, ko sta se ji privoščljivo smejala. Zdaj ji je postalo jasno. Samo onadva sta ji s koreninami lahko pokradla cekine in jih razdelila vsem brezam. Zato so se vse pozlatile, le ona je ostala zelena. Od jeze in razočaranja bi najraje umrla. Tedaj pa je zagledala lepe črne lise na svojem lubju in ponosno dvignila veje. Kljub vsemu je najlepša breza v Lučah. Vedela je da bodo drugim brezam cekini kmalu popadali na tla, njej pa bodo prelepe črne lise ostale za vedno. Ko so sosede videle njeno veselje, so spoznale svojo zmoto. Pregovorile so oba brezovčka, da sta se ji opravičila, in ji vrnile vsaka po en zlatnik. Tako se je tudi breza lahko okrasila, poročiti pa se ni več hotela, čeprav se je medtem s snubcema zarasla v eno drevo s tremi krošnjami. V zahvalo za vrnjene cekine je vsaki od brez z vetrom poslala nekaj črnih lis, le brezovca jih nista dobila. Od takrat imajo vse breze v Lučah na belem lubju črne lise, jeseni pa se njihovi listi spremenijo v zlatnike. Le breza sredi vasi je nekaj posebnega. Kaj praviš, je bilo branje zanimivo? Jaz bom rekla takole. Pravljica je opremljena z zelo privlačnimi ilustracijami. I svojo vsebino vpleta človeške lastnosti in nas opozarja na naše napake, je zanimiva, poučna in avtohtona za Luče. Čestitke 4. razredu in obema učiteljicama za odlično delo. Še vedno solčavska skupina ZMAJI se je odločila za manjšo strukturno spremembo in v svojo dosedanjo zasedbo sprejela klaviaturista Mateja Kranjca iz Mozirja. Fantje se ponašajo s številnimi nastopi, med katerimi so še posebej ponosni na letošnji nastop na Miš mašu v Grižah, kjer jih je napovedala sama Deja Mušič. Ena boljših zgornjesavinjskih zabavnoglasbenih skupin je zasedena že skoraj za leto vnaprej, avgusta pa jih boste lahko slišali na Ovčarskem prazniku v Šmihelu, na rolerski prireditvi v Nazarjah in še marsikje drugje. Samozavestni in postavni SASHA je s svojim spotom Vrtnar zadel v polno. Ženski del poslušalstva je končno dobil zvezdnika, ki ve, kako se mu ustreže. In ker je treba železo kovati, dokler je vroče, je Sasha že predstavil drugi video, in sicer za skladbo 328-652. Glasbo je napisal Jani Hace, videospot pa je posnela že ustaljena ekipa. Zvezdniki GUNS N'ROSES pripravljajo nov album. Pojavljajo se govorice, da so skladbe že davno narejene in da je glavni razlog zamude spor med Axiom in Slashem glede tega, katere skladbe bodo uvrščene na ploščo. Medtem ko Slash želi večino rockerskih stvari, pa Axl zagovarja večino balad in bolj progresivnih skladb. Po treh letih se vrača največji zvezdnik italijanske pop scene. Dove C’e Musiča je naslov njegove plošče, na kateri se pesmi gibljejo nekje med veseljem in razočaranjem. EROS RAMAZZOTTI je mojster dobrih melodij, s trudom in zagnanostjo pa je dosegel uspeh, ki si ga želi vsak izvajalec. Zadruga mozirje Alenka Logarska dolina Novi državni prvaki v gorskem kolesarstvu Pred štirinajstimi dnevi je Kolesarsko društvo UNI iz Ljubljane v Logarski dolini priredilo tekmo za državno prvenstvo v gorskem kolesarstvu v disciplini cross coun- try- Na štartu je bilo 170 tekmovalcev v petih kategorijah. 4.700 metrov dolga proga ob vznožju mogočnih alpskih vrhov z višinsko razliko 120 metrov ni vsebovala ekstremnih vzponov, a je bila kljub temu težka in zahtevna. Veterani in članice so vozili štiri, mladinci in rekreativci sedem, člani (elite in pod 23) pa devet krogov. Rezultati: Kategorija ELITE: 1. Primož Štrancar 2.00.00, 2. Boštjan Brelih (oba MBK Črni vrh Univega) 2.06.45, 3. Sandi Srdar (Proloco Scott) 2.07.19. Kategorija Pod 23: 1. Aleš Boškin (MBK Črni vrh Univega) 2.03.48, 2. Jure Golčer 2.05.54, 3. Matej Pis-tor (oba Rider Schwinn team) 2.08.00. Kategorija Mladinci: 1. Tadej Trobevšek (KD UNI Ljubljana) 1.37.59, 2. Borut Rudolf 1.39.56, 3. Dejan Bratina (oba MBK Črni vrh Univega) 1.40.45. Kategorija Ženske: 1. Špela Perc (Stop team Ljubljana) 1.07.27, 2. Tina Kofol (MBK Črni vrh Univega) 1.13.46, 3. Mojca Trontelj (MTB klub Kranj) 1.16.43. Kategorija Rekreacija: 1. Primož Čerin (Stop team Ljubljana) 1.43.09, 2. Tomaž Kranjc (MTB klub Kranj - XC team) 1.45.00, 3. Dominik Curk (MBK Črni vrh) 1.45.52. Kategorija Veterani: 1. Ilija Mištrafovič (U sistem), 2. Miha Mihovec. Kolesarsko društvo UNI je tekmo za naslove državnih prvakov pripravilo ob pomoči številni sodelavcev Kolesarskega kluba Ljubno, podjetij Logarska dolina, MDM Ljubljana, Savinjski maga zin Žalec, VEB Company Ljubljana, Proloco Trade Kranj in Dejana Kastelica iz Ljubljane. Franci Kotnik Proga v Logarski dolini je bila zahtevna (foto: F. Kotnik) LK Mozirje Zmage se nadaljujejo Tudi po končanem evropskem in svetovnem prvenstvu so mozirski lokostrelci v odlični formi. To potrjujejo zadnji rezultati na tekmovanjih doma in v tujini. Zadnjo junijsko nedeljo sta se Bernarda Zemljak in Dušan Perhač udeležila odprtega prvenstva Dunaja. V disciplini FITA je med članicami Bernarda zmagala (dosegla je najboljši rezultat turnirja), Dušan pa je v članski konkurenci osvojil drugo mesto. 6. julija je bil na Mostu na Soči lokostrelski turnir v disciplini ARROW HEAD. Pri članicah compound je zmagala Jožica Emeršič, ki se skupaj s sinovoma iz mozirskega lokostrelskega kluba poslavlja, Bernarda Zemljak je bila druga. Pri članih je bil Štefan Ošep tretji, Roman Karničnik pa osmi, medtem ko je pri veteranih zmagal Dušan Perhač. Najmlajši predstavnik kluba Aleksander Ošep je na omenjenem turnirju, ki je štel tudi za slovenski pokal, v svoji kategoriji zasedel sedmo mesto. Dan kasneje sta se Bernarda Zemljak in Dušan Perhač udeležila mednarodnega lokostrelskega turnirja v italijanskem Tolmezzu. V disciplini FITA je bila pri članicah Bernarda druga, pri veteranih pa je Dušan zmagal. Franci Kotnik Poletna liga v malem nogometu Žekovec '96 Rezultati 1. kola, 29. junija: Sele : Globoka 4:3, Trnavče : Brezje 5:2, Rožnik : Šmihel 1:0, Dol Suha : Žekovec 2:5. Rezultati 2. kola, 6. julija: Rožnik : Brezje 2:1, Trnavče : Šmihel 4:3, Dol Suha : Globoka 3:3, Sele : Žekovec 1:7. Rezultati 3. kola, 13. julija: Trnavče : Globoka 3:2, Dol Suha : Brezje 4:4, Rožnik : Žekovec 1:4, Sele : Šmihel 2:1. Rezultati 4. kola, 20. julija: Dol Suha : Šmihel 7:1, Sele : Brezje 1:2, Trnavče : Žekovec 8:3, Rožnik : Globoka 1:6. Lestvica po 4. kolu: 1. Trnavče 12, 2. Žekovec 9, 3. Sele 6, 4. Rožnik 6, 5. Dol Suha 5, 6. Globoka 4, 7. Brezje 4, 8. Šmihel 0. KF Zaključek smučarske sezone v Lučah V zimski sezoni 1995/96 se je v Lučah pod okriljem prizadevnih staršev - ljubiteljev smučanja rodil SK Luče. Klub šteje petnajst članov, otrok starih šest do dvanajst let. Kljub težavam na začetku so z rezultati dela ob zaključku sezone zadovoljni. Dosegli so veliko lepih uvrstitev. Od naslednje sezone pričakujejo še vidnejše uspehe, saj vztrajno trenirajo. Že sedaj kličejo nasvidenje vsem ljubiteljem smučanja. Vabijo vas na tekmovanja v naslednji sezoni, obenem pa se priporočajo tistim, ki bi jih imeli interes finančno podpreti. Vse kaže, da bomo o SK Luče še pisali in se z njimi veselili njihovih dobrih rezultatov. Tradicija ostaja živa v mladih srcih. Slavica Slapnik Rokometni sodniški par Repenšek - Požežnik Hiter vzpon po evropski lestvici 0 rokometnem sodniškem paru, ki ga tvorita Gornjegrajčana Darko Repenšek in Janko Požežnik, smo v našem časopisu že večkrat pisali. Nazadnje lansko leto, ko sta bila ocenjena kot najboljši sodniški par minule rokometne sezone. V sezoni 1995/96 sta Repenšek in Požežnik začela tudi mednarodno sodniško kariero. Na račun legendarnega sodniškega para Jug -Jeglič slovensko rokometno sojenje v Evropi in v svetu kotira zelo visoko. Prav zato mednarodna sodniška organizacija od mladih slovenskih sodnikov tudi veliko pričakuje. Razveseljivo je, da sta Repenšek in Požežnik ta pričakovanja v celoti izpolnila in se že v prvem letu na evropski sceni dobro zapisala v strokovnih krogih. Pri tem je potrebno upoštevati, da je konkurenca na tem področju zelo huda, saj je v Evropi kar 154 sodniških parov. Repenšek in Požežnik sta doslej sodila devet tekem v evropskem merilu, od katerih so bile štiri meddržavne, ostalih pet pa je sodilo v sklop evropskih klubskih tekmovanj v ženski in moški konkurenci. Sodniško pravico sta Gornjegrajčana delila v Grčiji, v Švici, v Ukrajini in v Maroku, kjer je pred nedavnim potekal kvalifikacijski turnir za mladinsko evropsko prvenstvo. S tega turnirja imata Darko in Janko zelo lepe spomine, saj je bila organizacija turnirja po njunih besedah odlična, izjemen pa je bil tudi ambient, navdahnjen s španskim temperamentom. V tem okolju sta bila tudi v vlogi slovenskih ambasadorjev, pojasnjevala sta, da Slovenija ni Slovaška, da je pri nas sicer vojna bila a je sedaj ni več in podobno. O Sloveniji po evropskih državah v glavnem presenetljivo malo vedo. Zadnje potrdilo, da je vodstvo evropske sodniške organizacije zadovoljno z njunim sojenjem, je obvestilo, da bosta konec letošnjega oktobra sodila kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Japonskem, med moškima reprezentancama Danske in zmagovalko dvoboja Ciper - Grčija. Njun vzpon po evropski sodniški lestvici je torej res zelo hiter. Na domači sceni sta Repenšek in Požežnik v minuli sezoni odsodila 84 tekem, od katerih je bilo 48 prvenstvenih, ostale pa so spadale v okvir različnih pokalnih tekmovanj in turnirjev. Sodila sta tudi finalno tekmo za naslov slovenskega pokalnega zmagovalca med Pivovarno Laško in Slovanom. O tej tekmi in o sojenju na njej se je kasneje veliko govorilo in pisalo, predvsem zaradi izjav trenerja ljubljanske ekipe Kandije. Strokovna komisija pri sodniški organizaciji Rokometne zveze Slovenije je naredila analizo sojenja na omenjeni tekmi in ugotovila, da je bilo sojenje dobro. Očitki na njun račun so bili torej neupravičeni. Darko Repenšek ob tem še posebej poudarja, da vedno sodita korektno in po načelu "zmaga naj boljši". Nikdar doslej niti pomislila nista na nekorektno sojenje, čeprav je bilo nagovarjanja v tej smeri menda že kar veliko. Še posebej v času jugoslovanskih prvenstev. "Enostavno predolgo si ustvarjaš ime v sodniški organizaciji, preveč časa in truda vložiš v to, čeprav je v bistvu le hobi, da bi se potem razvrednotil na tak način," Darko Repenšek in Janko Požežnik v Ceuti - Španija razmišlja Repenšek in hkrati opozarja, da so pa po drugi plati tudi športni sodniki samo ljudje. To pomeni, da so tudi zmotljivi. Prav je, da sodnik prizna napako, če jo je storil, najslabše pa je, če jo skuša popraviti na tak način, da zavestno naredi novo napako. Tudi glede odnosa medijev do sodnikov Darko Repenšek nima veliko pohvalnih besed, saj se zgodi, da o sojenju pišejo poročevalci, ki na tekmi sploh niso bili in podobno. "Seveda se zgodi, da je včasih sojenje tudi slabše. To je razumljivo, kajti tudi sodniki imamo boljše in slabše dneve, tako kot športniki, ki tudi ne dosegajo vsak dan vrhunskih rezultatov. Res pa je, da se v rokometu vrti vedno več denarja in da so interesi klubov zato tudi vedno večji. Slabo delo trenerjev in slabo pripravljenost igralcev želijo včasih prevaliti na pleča sodnikov, jih narediti za dežurne krivce, to pa seveda ni prav. Midva ne bova nikoli navijaška sodnika," zaključuje svoje razmišljanje Darko Repenšek. Oba gornjegrajska sodnika sta aktivna tudi v sodniški organizaciji slovenske rokometne zveze. Repenšek je član oziroma sekretar predsedstva omenjene organizacije, oba pa sta člana strokovne komisije pri tej organizaciji. Slovensko rokometno sojenje tesno sledi trendom evropskega in svetovnega sojenja, kar pomeni, da se v Sloveniji dobro in strokovno dela. V ta proces sta aktivno vključena tudi Darko Repenšek in Janko Požežnik, katerima želimo še naprej tako hitro napredovanje, kot je bilo to doslej. O njunih uspehih bomo gotovo še pisali! Franci Kotnik Kolesarski maraton Člani ŠD Lipa Šmartno ob Dreti so že kar sedemnajstič zapovrstjo organizirali kolesarski maraton, ki je že 12 let memorialnega pomena v spomin na tragično preminulega ustanovnega člana te množične prireditve Stankota Brica, letos pa je bil posvečen še 5. obletnici osamosvojitve Republike Slovenije. Tokrat se je moratona, dolgega 100 km, udeležilo 23 kolesarjev, pot pa jih je vodila iz Šmartnega preko Črnivca do Kamnika, po Tuhinjski dolini proti Braslovčam in od tu preko Mozirja nazaj v Šmartno. Krajši postanek so naredili v kraju Varpolje, kjer so na mestu nesrečnega dogodka izpred 12 let položili cvetje in se z minuto molka spomnili svojega velikega prijatelja. Po dobrih sedmih urah kolesarjenja so se vsi skupaj zbrali v Račneku, primerno poskrbeli za izgubo kalorij in prijeli zaslužena priznanja. Kljub muhastemu vremenu je prireditev, ki nima tekmovalne ga navdiha ampak predvsem množično druženje in sodelovanje, v celoti uspela. Se pa opaža manjši upad množičnega športa v Šmartnem, saj, če se spomnimo nekaj let nazaj, je bilo prav to društvo daleč pred vsemi pri krepitvi in organizaciji raznih trimov, pohodov, kolesarjenj, tekov, itd.... To tradicijo bi veljalo obdržati, saj prav ta zvrst rekreacije, za razliko od posameznih iger z žogo, združuje in povezuje največ članov, ne glede na njihovo starost. Franjo Pukart 30% POPUSTA ZA POLETNO KONFEKCIJO! Kopalke NANCY - ženske že od 3.000 SIT dalje - otroške po polovični ceni VZAMEŠ DANES, PLAČAŠ OKTOBRA! 63330 Mpzi je; Tel.: OÖ3A83 Tenis Ekipa "Avto-Rakun" najboljša Končano je tekmovanje v Zgornjesavinjski teniški ligi, v kateri je sodelovalo 19 ekip. Zaključek je bil nadvse razburljiv, saj je tri kroge pred koncem tekmovanja kar šest ekip imelo možnost za končno zmago. Zasluženo je zmagala ekipa "AVTO-RAKUN" iz Ljubnega. Drugo mesto je osvojila ekipa "MLADOST - CWA", ki je zbrala enako število točk, tretja pa je bila ekipa "STHILL-Mozirje". KONČNI VRSTNI RED 1. Avto Rakun 2. Mladost "CWA" 3. Sthill 4. Sommy 5. Mladost "HRK" 6. Pepev 7. Ljubno TK-1 8. Gornji Grad 9. Luče 2 10. "902" 11. Luče 1 12. Zadrečani 13. "Erbo" 14. Loke 15. Nazarje 2 16. -17. Luče 3 - Ljubno TK-2 18. Legende 19. Nazarje 1 Marjan Knapič Ekipi Luče-1 in Mladost CWA pred srečanjem Predstavitev prvakov krajevnih lig v malem nogometu Vološki voli V sezoni 1995/96 je v krajevni ligi v Šmartnem ob Dreti prvo mesto zasluženo osvojila ekipa VO LOŠKIH VOLOV, ki je skozi celotno prvenstvo prika zala najbolj konstantno formo. Ekipo sestavljajo starejši, izkušeni igralci iz samega "centra" Vologa, imajo pa še eno okrepitev iz Bočne. V ligi nastopajo tretjo sezono in že se lahko pohvalijo z dvema naslovoma prvakov. Zadnji uspeh jim je tako prinesel uvrstitev v I. Zgorn-jesavinjsko ligo, kjer s svojima sponzorjema Avtoprevoz ništvo Franc Zagožen in GG Transport, pričakujejo kar najboljše rezultate, še posebej sedaj, ko lahko trenirajo na novem asfaltnem igrišču. Glavni cilj jim je seveda ostanek v tej najelitnejši konkurenci, kar v letošnji sezoni žal ni uspelo njihovim predhodnikom. Po besedah kapetana ekipe Bogdana Remica zagotavljajo, da bodo dostojno zastopali svojo matično ligo ter še naprej krepili prijateljski in športni odnos v ekipi. Franjo Pukart Vološki voli (foto: F. Kotnik) Trening državne reprezentance skakalcev Državna reprezentanca smučarskih skakalcev se je med aktivnimi počitnicami mudila tudi na Ljubnem. Od 26. do 29. junija so pridobivali in izboljševali tehniko za čimboljši začetek sezone 1996/97, ki se prične s 14. avgustom. Pogovor je stekel s trenerjem in vodjo reprezentance Gabrielom Grosom. Ljubno je bilo izbrano za kraj treninga naključno. Za bivanje na turistični kmetiji Plaznik so se odločili zaradi primerne cene in zaradi priporočila. Tudi Velenje, kjer je bilo tekmovanje, je sorazmerno blizu. In kako običajno preživijo dan? Ob 7.00 štartajo s sprehodom ali pa tekom v naravi. Če ne omen jamo obrokov hrane, ki so nujno potrebni, nadaljujejo z dopoldanskim treningom na skakalnici, popoldne spet trenirajo na skakalnici, zvečer pa dan zaključijo s kondicijskim treningom. Spanje pride na vrsto po deseti, oziroma enajsti uri zvečer. Sicer pa so z veseljem izkoristili ponudbo kraja, od teniškega igrišča na kraju bivanja, do Kajak centra Prodnik. Od štirinajstih članov reprezentance jih je bilo prisotnih dvanajst. Trener se spominja Ljubnega iz časov, ko je sem prihajal še kot skakalec. Zadovoljen je z dobrimi naravnimi pogoji za trening in všeč mu je svežina narave v tem kraju. Tudi kot gostje kmetije Plaznik so bili zadovoljni. Objekt je zaprtega tipa in zgrajen tako, da jih ni med bivanjem nihče motil. Z na kmetiji pripravljeno hrano so si lahko postregli sami, prav tako je organizirana samopostrežba pijače. Več kot sto let star, stilno prenovljen objekt, je z dobro postrežbo naredil mlade športnike zadovoljne med njihovim "počitniškim delom". Slavica Slapnik Kvalillkacysld turnir v pikadu 12. julija je bil v bistroju Tribuč v Mozirju 11. kvalifikacijski pikado turnir za pokal Radia Velenje. Udeležilo se ga je 32 tekmovalcev iz doline in od drugod. V prijetnem ambientu lokala na mozirskem trgu je tokrat največ natančnosti pri metanju pikada pokazal Zvone Muršič iz ekipe L 5, ki se je tako direktno uvrstil na finalni turnir. Mesto za njim je zasedel Jože Jelen (Čuk), tretji pa je bil Mirko Oprešnik (Tribuč 5). Sledijo: 4. Branko Fijačko (Šket -Kamnica), 5. Mučo Draganovič (Čuk 4) in Janez Vratanar (Tribuč 9), 7. Vinko Tuka (L 4) in Sergej Suhoveršnik (Plus 1), itd. Dodati velja, da je bil omenjeni kvalifikacijski turnir najštevilčnejši doslej in da so tekmovalci še posebej pohvalili gostoljubje bistroja Tribuč- Ekipa Bistro Tribuč Franci Kotnik (foto: Ciril Sem) ŠPORT, PREJELI SMO Vološki voli zmagovalci turnirja prvakov V soboto, 6. julija, so na igrišču v Nazarjah odigrali turnir prvakov, ki ga je že drugič zapored zelo uspešno organiziralo športno društvo Vrbovec. Na njem so sodelovale ekipe, ki so v sezoni 1995/96 v svojih matičnih, oziroma krajevnih ligah osvojile 1. mesta. Po predhodnem žrebu, ki je bil izveden v četrtek, so se ekipe v prvem krogu pomerile na izpadanje, sledila so polfinalna srečanja in na koncu še odločitev najboljših v finalu. Vseskozi smo spremljali napeta in kvalitetna srečanja, ki so prav gotovo upravičila naslov turnirja. Največ sta ta večer prikazali ekipi Bočnice in Volovških volov, ki sta se po izvrstni igri v polfinalnih. tekmah uspeli uvrstiti v finale. Prvi polčas finalne tekme je pokazal predvsem izenačeno in borbeno srečanje na obeh straneh in temu je bil primeren tudi rezultat 1:1. V drugem pa so Vološki Voli pokazali svoje ''roge" in z domiselno igro povsem nadigrali sosede iz Bočne. Končni rezultat je bil tako 4:1 in veliki pokal je odšel v vitrine Voloških volov, ki bodo v naslednji sezoni svojo matično ligo zastopali tudi v I. zgornjesavinjski ligi. Tretje mesto je na koncu osvojila ekipa Foršt-Gamita, ki je po streljanju "penalov” premagala Polda’s club iz Mozirja. Še enkrat vse pohvale organizatorju, športnemu društvu Vrbovec Nazarje, ki je poskrbelo za brezhiben potek tekmovanja. Franjo Pukart Sporočilo za javnost št. 4 / 8.7.1996 Krizni štab Menina, Nazarje (=KŠM) pozdravlja ustanovitev "Odbora za zaščito Menine pred radarji", ki ga je ustanovil občinski svet Gornji Grad in izraža svojo pripravljenost in upanje v čimboljše skupno sodelovanje. Kajti le tako nam bo uspelo, da nas z naše strani izbrani oblastniki ne bodo pripeljali žejnih čez vodo oziroma do onesnažene pitne vode (ter še česa slabšega). KSM, Nazarje je na svojo zadnjo sejo med drugim pismeno povabil župane ter predsednike svetov vseh zgornje-savinjskih občin. Enako tudi načelnika Upravne enote Mozirje. Vabilu so se odzvali vsi župani razen nazarskega (ki je bil baje službeno zadržan); manjkali so predsedniki vseh občinskih svetov (brez opravičila) ter načelnik Upravne enote Mozirje (ki se je pismeno opravičil). Na tej seji je bil sprejet tudi sklep, da KŠM, Nazarje pozove vse parlamentarne stranke, da zavzamejo svoje stališče do tako grobih, nepremišljenih in dolgoročno usodnih posegov v pokrajinske parke kakršna je Menina, ki je hkrati tudi glavni in edini rezervoar pitne vode za celo Zadrečko, del Zgornjesavinjske doline, Vransko; nanj pa v prihodnosti računa tudi celjska kotlina. Tozadevno vprašanje s prošnjo za pismeni odgovor je bilo poslano vsem parlamentarnim strankam. Naslednji važnejši sklep omenjene seje je bil, da župani in predsedniki svetov vseh Zgorn-jesavinjskih občin po javni tribuni na temo radarjev v Gornjem Gradu izoblikujejo skupno odklonilno stališče do gradnje radarske postaje na Menini ter ga posredujejo pristojnim ministrstvom in javnosti. Upam, da bo nedavna ustanovitev Odbora za zaščito Menine pred radarji v gornjegrajski občini močan opomin našim izvoljenim predstavnikom oblasti, da smo občani trdno odločeni braniti svoje življenjsko pomembne naravne vire ter da od njih zahtevamo odločnejšo borbo za uveljavljanje volje svojih volivcev. Krizni štab Menina, Nazarje Krefl Ivan, dipl. ing. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Odgovor na članek v 3. in 4. št. SN Priča izpod savinjskih gora Spomini na vojne čase in še posebej na požig Solčave. Poleg zanimivih opisov je v dveh nadaljevanjih bilo natreseno nekaj neresnic in netočnosti, ki jih opisuje Valentin Vider in Jože Lodrant. Številni Solčavani smo bili prizadeti tudi zaradi politične tedencijoznosti v sklepnem delu. Priče in dokumenti iz tedanjih časov o istih dogodkih govorijo povsem drugače. Tudi zato mislimo, da je po več kot petdesetih letih od opisanega dogajanja povsem nepotrebno, na račun žrtev in trpljenja, delati politiko za današnje potrebe, nenaklonjene udeležencem osvobodilnega gibanja in žrtvam vojne. Primeri netočnosti: sestre Logar in brat Jurij niso bili odpeljani v taborišče šele leta 1944 ampak že 29.11.1942 davno pred požigom Solčave in razvitim odporništvom pri nas. Ravno tako številni drugi Solčavani. Nadalje, navajata pri požigu Solčave, pripoved pastirja, ki naj bi mater reševal tako, da jo je nesel staro in nebogljeno v Robanov kot. Na njegovo nesrečo je bil ta pastir invalid od rojstva in je imel roki hromi. Njemu sta avtorja pripisovala tudi pripovedovanje okoliščin požiga in selitve domačinov. Ker je že dolgo časa mrtev, ni mogoče danes preverjati, kaj je v resnici pripovedoval. Zato je skrivanje pod njegovim imenom neprepričljivo. Odpor takratnemu vpadu -točno, dne 22. oktobra 1944 - policijskega regimenta št. 13 iz Železne Kaple in močnejše enote SS iz Črne na Koroškem je bil nemogoč. Vse vojaško sposobne partizanske enote so bile takrat izven Solčave. Imeli so nalogo napadati komunikacije v Dravski dolini, drugi del Koroškega odreda je pa sodeloval v obrambi Zg. Savinjske doline ob močnih napadih preko Črnivca in Letuša. Ko se je v štabu IV. oper. zone Štajerskih partizanov zvedelo za nemški vdor v Solčavo, je namestnik komandanta XIV. divizije Vinko Simončič-Gašper dal nalog L bataljonom Bračičeve brig. proti Solčavi. Do neposrednega napada na Solčavo ni prišlo, ker bi v tem primeru Nemci lahko izvajali tudi najstrožje represalije nad zajetimi prebivalci. Pospešen pa je bil umik Nemcev iz doline in pred požigom je bilo rešenih vsaj nekaj zaselkov. Res pa je, da so bile posledice nemškega vdora v naš kraj strahotne: 290 odgnanih Solčavanov, 76 požganih stanovanjskih hiš, 223 gospodarskih poslopij. Prispevek Solčavanov v borbi za svobodo je bil izredno velik. Ravno tako trpljenje in žrtvovanje življenj 68 vsa štiri leta vojne. Mislimo, da bi se tega morali vsi spominjati s spoštovanjem. Cilj vseh nas, ki smo se borili v tej vojni in prenašali vseh vrst trpljenje je bil samo in edino ta, da preprečimo potujčevanje in si izborimo svobodo. Zato naj iz teh naših žrtev nihče ne dela strankarske politike. Združenje borcev in udeležencev NOB Krajevni odbor Solčava OBVESTILA IN OGLASI VETERINARSKO DEŽURSTVO 22.7. DO 28.7. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 29.7. DO 2.8. LEŠNIK MARJAN, DR. VET. MED., MOZIRJE, TEL. 0609-633-419 3.8. DO 4.8. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 5.8. DO 11.8. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED, LJUBNO, TEL. 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL: 831-017, 831-418 KONJAŠKA SLUŽBA: 38-451 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH NA DOMU!!! c-----------------------—---------------------------5 ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. £ “ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 1NADZORINIŠTVO NAZARJE 22.7. DO 28.7. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 29.7. DO 4.8. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 5.8. DO 11.8. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910. V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. k C “ NOVITETE V KNJIŽNICI MOZIRJE I. STROKOVNA LITERATURA: Kovač: Poslovna mitologija * Slivnik: Kučanov klan * Machalek: Biovreme * Adam: Sociološki portreti * Kanjuo-Mrčela: Žensk v menedžmentu * Oxfordova enciklopedija žive narave * Oxfordova enciklopedija nežive narave * Simič: Po sledeh soške fronte * Jovič: Zadnji dnevi SFRJ * Vodušek: Tretja balkanska vojna: dosje 1989 - 1996 II. LEPOSLOVJE: Gradišnik: Strogo zaupno na Irskem * Kralj: Spomini slovenskega umetnika * Carr: Otrok ljubezni * Möderndorfer: Tek za rdečo hudičevko * Auer: Pa Osme mi je žal * Žabot: Volčje noči * Dreton: Nadja * Jelinčič: Tema na pomolu * Jarc: Vila * Bojetu: Ptičja hiša * Lipuš: Stesnitev III. MLADINSKA LITERATURA: Hill: Vrnitev k baletu * Kovač: Palčki na Smovskem griču * London: Joe med pirati * London: Pot IV. VIDEOKASETE: Mladi revolveraši 2. = Young Guns 2. * Vitezi neba = The Tuskegee Airmen * V postelji s sovražnikom = Sleeping with the Enemy * Varen prehod = Safe Passage * Moj prijatelj Willy 2 = Free Willy 2 * Klient = The Client * Umri pokončno 3. = Die Hart 3. * Duhovnik = The Priest * Mamini fantje = Mother’s Boys KINO MOZIRJE 27/28.7.1996 SABRINA - ameriški film - romantična komedija Režija: Sydney Pollack Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond Sabrina je, kot šoferjeva hčerka, občudovala Larrabee- jeva fanta. Sedaj se, kot odraslo dekle, vrne iz Pariza in očara oba brata... 374.8.1996 JADE - ameriški film - erotični triler Režija: William Friedkin Vloge: David Caruso, Linda Florentino Pomočnik državnega tožilca raziskuje umor multimili- jarderja, ki je za petične naročnike iskal dekleta na poziv. Sledovi zločina peljejo v guvernerjevo pisarno... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20.30 URI IN NEDELJAH OB 19. URI. KINO NAZARJE 27728.7.1996 PTIČJA KLETKA - ameriški film - komedija Režija: Nike Nichols Vloge: Robin Williams, Nathan Lane, Gene Hackman Neobičajna in noro smešna zgodba ter odlična igralska zasedba! Fant se zaljubi v hčerko konzervativnega senatorja. Rad bi se z njo tudi poročil, toda... 374.8.1996 CAZINO - ameriški film - gangsterska drama Režija: Martin Scorsese Vloge: Robert de Niro, Sharon Stone, Joe Pešci Las Vegas, 1973. Mesto hazarderjev. Obljubljena dežela za milijone ljudi, igralcev na srečo. Šef igralnic postane Ace, ki ima nezmotljiv nos za stave in mafijskim šefom priskrbi veliko denarja. Pri tem mu pomaga Nicky, prijatelj iz otroških let. Prijatelja pa se spreta zaradi lepe Ginger... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. tmts Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 - steklena prizma - lazure za les: lesoton, sandolin - modul , blok - cement ANHOVO - bramac j, ; j - strešna okna - tovarniška cena - granitogres - tuš kabina polkrožna - vratna krila - tegola ■ . . ' - vrtne gugalnice 339.00 69,00 649.00 \ 106,00 od 1.499,00 dalje 35.550.00 8.990.00 1.299.00 30.990.00 Čehe veljajo za gotovino, možno tudi plačilo s čeki IZ0LES Mozirje in BELKO Izoles Ljubno 832-011 ________ 84I-26Z tel.:832-306 Otrok pritekel pred avto 9. julija nekaj minut pred 17. uro se je po regionalni cesti iz smeri Mozirja proti Radmirju z osebnim avtomobilom peljala 31-letna Majda P. iz Žlabra. V Spodnji Rečici ji je pred avto pritekel 6-letni Jernej A., ki je hotel prečkati vozišče. Voznica kljub močnemu zaviranju in izogibanju v desno ni mogla preprečiti trčenja, pri katerem je otrok dobil hude telesne poškodbe. Prepozno opazila pešca 9. julija, malo po pol deseti uri zvečer, je po cesti, ki vodi iz Ljubije v Mozirje, hodil 63-Ietni Anton Ž. iz Mozirja. Za njim je z osebnim avtomobilom pripeljala 38-letna Danica P. iz Brezja, ki pešca ni pravočasno opazila in je vanj trčila. Anton Ž. je padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Tatvina zajemalke na bagru V noči z 9. na 10. julij je neznanec odpeljal zajemalko bagra, ki je bila v Nazarjah ob reki Savinji. Lastnik Viljem K. iz Zlateč je s tatvino oškodovan za okoli 450 tisoč tolarjev. Umrl pod traktorjem 13. julija sta se ob 19.40 uri 40-letni Janko B. in njegov sin Janez iz Lepe njive peljala z neregistriranim traktorjem iz Belih vod proti Ljubiji. V bližini domače hiše v Belih vodah ju je dohitel 56-letni Alojz J. iz Zavodenj, ki je prav tako vozil neregistriran traktor s priklopnikom. Na ravnem delu ceste se je Janko B. umaknil na desno bankino in tako omogočil Alojzu J., da ga je prehitel. Janko je nato zapeljal z utrjene bankine na nasip in trčil v drevo. Traktor, ki ni imel niti kabine niti zaščitnega loka, je začel drseti po nasipu in se prevračati. Po nekaj metrih je z levim bočnim delom še enkrat trčil v drevo in obstal. Voznik Janko je padel pod traktor in takoj umrl, sin Janez pa je k sreči pravočasno skočil z vozila. s 'ir ^ ! Oh, minila Tvoja bolečina in mi trpeli smo s teboj, a močnejša od ljubezni naše bila je bolezen tvoja. ZAHVALA Tiho se je od nas poslovil mož, ati in stari ata Franc ROSENSTEIN iz Poljan. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za izrečeno sožalje. Posebna hvala dr. Sirku in sestri Majdi, g. župniku, pevcem, lovskim družinam, rogistom, govornikoma in praporščakom. Zahvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ljubi! si zemljo domačo, ljubil si s srcem svoj dom, dela! si tako, kot da nikoli ga za vedno zapustil ne boš. Toda zadet od kapi, omagal si, v naših srcih pa vedno ostal boš ti. V 70. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in oči Jože BREZNIK iz Luč ob Savinji ZAHVALA vsem, ki ste pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Darinka, sin Jože in Stanko, Marinka in mala Mihelca V SPOMIN Minilo je pet let, kar nas je zapustila skrbna, dobra mama, stara mama in prababica Marija UGOVŠEK iz Nove Štifte pri Gornjem Gradu. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše mame Ivanke MELAVC roj. Globočnik iz Ljubnega ob Savinji se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše. Gospodu župniku za opravljen pogreb, g. Ivanu Ermencu za poslovilni govor, pevcem za zapete žalostinke in vsem tistim, ki ste jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem dobrim sosedom, znancem in g. Povhu za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Sin Franjo Melavc in vsi njeni Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Janeza PODKRIŽNIKA iz Žlabra 2 se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem, čebelarjem, gasilcem, p. Bernardu za obred, zboru prof. Cigaletove, govornikom, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in svete maše, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, naj vam Bog povrne. Vsi njegovi Solza kane iz očesa, pred nami je vedno tvoj obraz, odšla si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Zdaj rože ti tihi dom krasijo in svečke ti v pozdrav gorijo. V SPOMIN 24. julija mineva 1. leto, ko nas je za vedno zapustila naša draga hčerka in sestrica Barbara FUŽIR Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče na njen mnogo prerani grob. Ati, mamica in brat Lovro SPOMIN MAMI Tiha bolečina spremlja spomin na 7. avgust 1995, ko si nas zapustila naša ljubeča in draga mama. Mnogo lepega je bilo, kar pozabiti se ne da. Osmim otrokom ljubezen in toplino si dajala, sebi si sreče le malo iskala. Zdaj lučka spominov večno gori in cvetje hvaležnosti zate cveti, in ostajajo besede, draga mama HVALA. TVOJI OTROCI Deset je let minilo, od kar nam v grobu spiš, a kakor včeraj, danes, jutri med nami še živiš. V SPOMIN Janez ROČNIK Podhom 6 Mar res je tu konec življenja? Ne, tukaj življenje šele se začenja in tukaj ni grob. Zibel tu naša je druga, zaziblje v tej zibki nas Bog! (Gregorčič) ___________________________Vsi Tvoji V razcvetu svojega življenja, samo za hip si srečen bil. Tvoj dom želja iz tvojih sanj, ostala je praznina. Boštjan, bil si naša radost, skrb, zdaj ostala je samo še bolečina. V SPOMIN 27. julija mineva žalostno leto, od kar si po hudi bolezni za vedno zaspal, naš dragi sin, brat Boštjan SEM Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Mama, Nace in sestra Nina Ljubno, 27.7.1996 V 30. julija mineva že 4. leto, ko je za vedno zatisnil svoje mlade oči, dragi sin Miran BREZOVNIK Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem domu, za prižgane svečke in vse dobre misli. Njegova mama SPOMIN V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN dobri mami, babici in prababici Vidi KOLENC iz Sp. Rečice Minila so štiri leta, 22. julija, odkar te ni več med nami. Hvala za vsako misel nanjo, postanek ob njenem grobu in prižgane sveče. Vsi njeni V SPOMIN Franko ROBNIK "Ne morem iz zemlje, kot dobra semena, da segli bi znova si v tople dlani, ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le lučka ljubezni naj vedno gori in naj moj nasmeh med vami živi." 8. julija 1996 je prenehalo biti plemenito srce našega dragega očeta, moža, brata, starega ata Franka Robnika. Bil je dober, miren in dobrosrčen človek in tako tiho je tudi odšel od nas. Potrpežljivo je prenašal svoje gorje, ki ga je v najlepših letih življenja, za več kot dvajset let, priklenilo na invalidski voziček. Smrt je pretrgala življenjsko nit našega očeta in moža, ki ga bomo še kako pogrešali. Naučil nas je ljubiti in delati, zato bomo lahko njegovo delo nadaljevali. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se ga spominjate. Vsi njegovi "Ljubezen, delo in trpljenje, bilo tvoje je življenje." V 40. letu starosti, nas je 13.7. tragično in nepozabno zapustil dragi in zlati očka, brat in stric Janko BERIČNIK iz Lepe njive. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v tihem spominu sklonili glavo nad krsto in potočili solzo v zadnji spomin. Iskrena hvala obratu Keramika za solidarnostno pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in denar za svete maše, ter izrazili sožalje. Hvala vsem sosedom, pogrebcem, pevcem, govorniku za poslovilne besede in g. kanoniku za lepo opravljen obred. Hvala Franciju Beričniku za odigrano Tišino. Skratka, hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Janko in Jaka, sestri Zvonka in Lenka, brata Tone in Jaka z družinami. V SPOMIN Ivanu RIHTERJU po domače Sp. Grozdju iz Tiroseka 13, Gornji Grad (14.01.1926 - 28.07.1986) Deset let je minilo, odkar si nas zapustil v nedokončani zgodbi življenja, v katerem bilo polno je ljubezni, dela in trpljenja. Kruta usoda ubrala svoja pota je nemila in za vedno utihnil je tvoj glas, saj bolezen postala je s časom sila, ki ti zdravje je skalila. Po tvojem odhodu v temno noč, v naših srcih ostala je velika bolečina, ki nikdar ne bo minila... Žena Celca in otroci z družinami POGREBNA SLUŽBA MORANA: Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 M (Treba je priznati, da letošnje leto pravi j po ničemer ni tako, kakršna so bila letal (poprej. To velja tudi za vreme, ki se bol ipočasilo prevesilo v sivo jesen, brez dal Ibi s poletno toploto ogrelo premrle udel IZgornjesavinjčanov. Posledica tega bol j prav gotovo ta, da bodo slednji v jesen-! Iškem času sitni in zateženi, kar ne bol 1 dobro za nikogar izmed njih. Še najmanj! (pa za kandidate, ki se bodo pojavili nal I volilnih listah. (TO BO LEP IZGOVOR ZA* (SLABO UDELEŽBO NA VOLITVAH) JO volitvah se sedaj še nihče noče resno! ((javno) pogovarjati. Vsi skrbno skrivajo! I svoje adute in čakajo primeren trenutek! Iza promocijo. Govori se, da ima zopet P I največ možnosti stranka z največjiml (številom članov v dolini, ki da bo imela! (kandidata, ki je zaradi svoje zmernosti* dobro zapisan tudi v drugih političnih! (krogih. Seveda ne v vseh, saj bi tudi! njemu marsikdo rade volje "skočil zal Ivrat". Sicer pa - pustimo se presenetiti.! I (ČE BI BIL NOVINAR, BI IMEL ENAK POD-| (PIŠ KOT EDEN OD NOVINARJEV) I Največ dela v minulih štirinajstih dneh sol (imeli Gornjegrajčani. Pripravili in izvedli! (so občinski praznik ter vse pritikline ok-| (rog njega. Kot se spodobi, je ob tej! (priložnosti spregovoril tamkajšnji županj 1 ki je posebej poudarjal, da ni bilo "niči (podpisano" (mislil je seveda na radar nal j Menini). S tem je očitno želel pomiriti! (od pisanja v našem časopisu razburjene! 1 občane. Njegov strankarski kolega iz so-| (sednje občine pa je z enomesečno za-f (mudo pozdravil ustanovitev odbora zal (zaščito Menine pred radarji, ki gornjegra-1 jjskemu županu "pije kri". (LE KAJ BO, KO* j BO NJUN STRANKARSKI ŠEF POSTAL PRED-* (SEDNIK NOVE VLADE?) ] Gornjegrajski praznik je bil tudi lepa! (priložnost za večino pripadnikov sedme! sile, da se do sitega naužijejo okusnih! (dobrot iz kuhinje domačih gasilcev. Tel (prilike niso izkoristili vsi, neuradno pal (smo izvedeli, da je odgovorni uredniki ("novic", kateremu glavni urednik še vedno* j maje stolček, kljub shujševalni kuri zma-g (zal celo porcijo čevapčičev. To nedvomno! 1 pomeni, da so bili okusno pripravljeni! ((pohvala gasilcem), saj je odgovorni vi (zadnjem času dokaj izbirčen. (NI TOREJ! (ČUDNO, DA JE LAŽJI ZA DVANAJST KIL) IV uredništvu si bomo po izidu te šte-| vilke dodobra oddahnili. Odgovorni in! glavni odhajata namreč na dopust, kari (pomeni, da se za nas začenja uživancija.I (Živele počitnice! (ŽAL BODO TRAJALE SA-| JMO EN TEDEN) Mk in (lAjmiM M fmnjmmenme Piše: astrologinja Milena Zakrajšek OVEN od 21.03. do 20.04. Dokaj ugodno obdobje, ki se je začelo pred približno dvema tednoma, se bo še nadaljevalo in se počasi približuje vrhuncu. Utrjujte se in poiščite si stvori, ki vas zanimajo in ki si jih že dolgo želite. Posebno ugodje vam utegne prinesti delo v domačem okolju, ki ga krhka v teh dneh uspešno dokončate. Ne ubadajte se s skrbmi, ker je večina njih v tem času neutemeljeno. Dokler imate na voljo to ugoden čas, se prepustite lagodnemu ritmu življenja in uživajte v toplih poletnih dneh. Pridobili si boste moči, ki vam bodo kasneje še koko koristile. Vse zgoraj povedano velja še posebno za ovne, rojene druge dekade. Svetujem vam, da resnično izkoristite veh ko fizično moč in vitalnost, ki ste si jo pridobili Pred vomi je tudi čas, ko si boste lahko privoščili drznejše podvige, kajti svet se odpka pred vomi. BIK od 21.4. do 20.5. Lahko se zgodi, do boste morali nepričakovano odpotovati in to vom utegne povzročiti precej preglavic in ravno tu je tudi nevarnost, do se skrha vaše zdravje. Skušajte izziv sprejeti čim mirneje, najtežja pa bo seveda odločitev, ki jo boste morali sprejeti somi. Večjih pretresov se vam v tem obdobju ni treba bati, še posebno, če boste vztrajali pri odločitvah, ki'ste jih sprejeli pred nekaj dnevi. Nekolika bolj napeti boste biki tretje dekada, upoštevati boste morali strožji vsakodnevni ritem in potrebo po gibanju. Če vos bodo zofele pestiti zdravstvene težave, se vrnite k stvarem, ki zanje gotovo veste, do vam koristijo. Še posebej velja opogumiti k večji aktivnosti vse bike druge dekade, ki imajo sedaj možnost, do uveljavijo svoje pravice. Ljudje okrog vas vas izzivajo zato, ker sami ne doumele, da mofote prav vi prevzeti pobudo. Le pogumno na plan s svojimi željami. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Prav poletje vas je izzvalo, do je kaj! Ne zatirajte tega klica, skušajte nekako izrabiti svojo povečano moč. Ugotovili boste, kaj vse lahko storite v tem obdobju brez posebnega truda. Spravite se lahko na vsa tista fizična dela, ki jih že dolgo odlašate. To vam utegne prinesti veliko olajšanja in občutek, da ste resnično naredili nekaj pomembnega. Zapomnite pa si, da je ključ sreče v vaši lastni inovativnosti. Prebudite svojo domišljijo in naredite kaj novega, drznego. Predvsem po ne jemljite vsega prav zores. Tako kot bodo ideje prišle, loko bodo tudi odšle. Proti koncu meseca se vam obeta močno presenečenje, d ljubezni boste nagnjeni k ovonturam, kor vos bo vrglo iz tira, vendor je ptov, do sledite temu klicu, saj v njem ni nevarnosti. Poskrbite samo zato, do ne bodo trpele vrne vsakodnevne obveznosti. RAK od 22.6. do 22.7. V preteklih dneh ste imeli najrazličnejše bolezenske simptome, za katere niste mogli ugotoviti pravih vzrokov. Vse to se bo sedaj začelo pojasnjevati. Na dan bodo prišli pravi vzroki vašega slabega počutja in veliko lažje boste zadihali, ko boste zvedeli, do ni nič resnejšega. Energije za gibanje in delo bo dovolj, le do vam bo tokrat dostopnejšo kot v preteklem obdobju. Zadihali boste s polnimi pljuči in postali ustvarjalec lastnega življenja. Predvsem pa je to obdobje akcije, soj boste položaj utrjevali kasneje, sedaj je pomembneje, da spravite stvori iz mrtvega tira. Sprejmite tveganje, ki se ponuja, bolj svobodno kat sicer. Nekaj vos varuje in vas vodi po pravilni poti. Povečala se bo tudi vitalnost, ki pa bo prišla do izraza predvsem na ljubezenskem področju. Zbudili se bode iz nekega sna in začeli glasneje izražati svoje želje. LEV od 23.7. do 23.8. Spoti vam ne bo pustil predvsem voš ranjeni ponos. Še marsikatero stvor boste morali sprejeti, ki vos bo opomnilo, do morate druge ljudi včasih pustiti no mitu v njihovem prepričanju. Mordo se boste morali nekolika umakniti in prepustiti sijaj drugim. Ta položaj pa prinaša tudi neko globlje spoznanje, namreč po vsaki zmagi nastopi obdobje tišine, praznine, ko se moramo umakniti sami vase in dodobra premleti, kaj vse skupaj pomeni in kaj moramo početi v prihodnosti Zadovoljstvo boste našh predvsem v sbku s samim seboj. Privoščite si sprehod, ki vas lahko osveži in napolni z novo vizijo prihodnosti, ki je pred vami. Ne zatiskajte si oči pred obveznostmi, ki vos čakajo. Ko jih boste sprejeli, boste ugotovili, da so zelo prijeten izziv. Skušajte se notranje umiriti in pozabiti no to, da so vaše potrebe no prvem mestu. Če je le mogoče si privoščite oddih. DEVICA od 24.8. do 23.9. Predah, ki se bliža, je veliko bolj pomemben, kot si mislite. Prijetne novice, ki jih že nekaj časa pričakujete, bodo prispele veliko prej kot si mislite. Predvsem vom je potrebno potrditev, do niste tako sami, kot si mislite, in da vas imajo ljudje okrog vos zelo rodi. Da bo tako tudi ostalo, se motate pa potruditi vi, kar boste lahko dosegli na različne noiine, mordo s popustljivostjo in razumevanjem. V tem obdobju se boste ukvarjali s svojimi intimnimi problemi, zato ne zamudite priložnosti, ompok se skušajte v to zadevo zavestno usmeriti. V ljubezni harmonijo trka na vrata, seveda pa je vprašanje, koko jo boste znah izkoristiti. V vsakem primeru se prepričajte, kaj se skriva na drugi strani. Določene poslovne stvori boste zanemarili, obenem pa se boste zavarovali pred TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Še posebna tehtnice druge dekade bodo v sebi začutile moč, ki je nimajo vedno. Važno je, do sledite svojemu notranjemu glasu. Kljub velikemu navdušenju, ki ga boste začutili v sebi, bi le bilo dobro, do v svoje življenje vključite tudi večjo mero previdnosti. V tem obdobju ste tudi sposobni navdušiti okolico in kjerkoli se boste pojavi, boste deležni komplimentov, kar vos bo navdajalo s samozavestjo in dobrim občutkom, do ste nekaj dobrega storili tudi za druge. V naslednjem tednu boste preveč zaletavi, ne delajte dva koraka naprej in tri nazaj. Val novdušenjo pa vos bo ob večerih, pri pogovoru s partnerjem, ko vam bo potrdil, da imate prav. V zdravju ne bo pretiranih težav, samo strah bo tisti, ki vas lahko položi v posteljo. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Verjetno ste si nekoliko oddahnili, še posebno tisti škorpijoni, ki ste si želeli zamenjati delovno mesto. Ostalo bo po starem in spoznali boste, da ni tako slabo. Čeprav ste v dokaj spremenljivem položaju, se varujte stresnih sitaucij. Težko se kontrolirate, pa vendar... spremembe so nujne. V naslednjem obdobju se vam bo življenje korenito spremenilo tako, da ne baste vedeli, kako in kaj. Od nekaterih navad pa se boste morali posloviti če hočete obdržali zdravje na nivoju. V ljubezni se boste pogosto zaljubili, še posebno mladi škorpijoni druge dekade. Lahko je obetavno obdobje, če ga haste znali pravilno izkoristiti. Ne povzročajte problemov tam, kjer jih ni. Pomislite na to, da je drugoinosl lahka taka zapeljivo, kol nov začetek, in sprostite se takrat, ko bo zapihal nov veter. STRELEC «d 23.11. d« 21.12. Življenje vam prinaša izzive, ki vam pravijo, da se morate stvori lotiti bolj širokopotezna. Ni več časa za poležavanje in pasivnost. Vaše karte so odprte in pot naprej je široko. Imeli boste veico življenjskega elana, izkoristite ga za nove polete, saj veste, da so vmes tudi ovanture. Imeli boste veliko pozitivne in ustvarjalne energije in brhko ja boste porabili no vseh področjih svojega življenja. Paziti boste morali na podrobnosti, ki so lahko ključnega pomena. Ne prezrite prijateljev, ki vas bhko rešijo iz neprijetnega zapleta oh dileme. Tudi v odnosih z ljudmi se boste morali posvečati predvsem starejšim od sebe. S tem lahka razveselite tudi partnerja, zo kar vam bo zelo hvaležen. Na delovnem mestu boste v ospredju in zdaj lahko marsikaj spremenite, vendm bodite (debati in destruktivni. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Dnevi, ki se približujejo, bodo naporni predvsem v čustvenem smislu. Poskrbeti boste morali zo svoje srce, da ne boste stresne situacije doživljali posredno. Tudi v finančnem področju čas ni za zapravljanje, denar boste še krepko potrebovali. Nakup, ki bi bil večji, bi lahko pomenil poraz Intenzivno obdobje se vam obeta v drugi polovici tega časa če tudi se vam bo zdelo, da vam gre vse narobe. Če je v odnosu kak nesporazum s partnerjem, se ga lotite z vso resnostjo. Še posebno v naslednjem tednu zaupajte v svojo dobro voljo in optimizem, ker lobko prinese veliko uspeha in duševnega zadovoljstva. Ponudilo se vam bo zelo dobra priložnost, še posebno kozorogom druge dekade, vendar je vprašanje, kako jo boste izkoristili. Boste dovolj pogumni? VODNAR od 21.1. do 20.2. Živčno napetost bo začela popuščati najkasneje v drugi polovici tega obdobja, ker boste čutili, do nekatere stvari ne morete spraviti v tek, kar vas bo spravljalo v dobo voljo. Ne dovolile si tega, počakajte no kak ugodnejši čas. Disciplina je sicer pomembna, vendar ni prav, če preveč pretiravate, saj sami veste, da vaša vztrajnost in previdnost že dojeta prve uspehe. Prevelika dejavnost in vztrajnost lahko namreč ogrozita vaše zdravje. Neko oseba, ki se vam ponovno skuša približati s svojim šarmom, je zelo vztrajna in le stežka ji boste dopovedali, do ji enoke naklonjenosti ne morete vračati. Pogovor bo morda mučen, vendar morate biti odkriti Na delovnem mestu ste no odlični poti, slednjega lahko preprečijo le nepredvidljivi dogodki Če se jih boste pravočasno zavedali, krhko preprečite dejavnost, v katero bi bili lahko vpleteni. RIBI od 21.2. do 20.3. Ste v svojem lastnem času in zato v dobrem položaju zo svojo ustvarjalno moč. Pustite, da vas to obdobje napolni z novimi idejami Po nekoliko napornejšem obdobju vam bo to zelo ustrezalo. Ne pozabite na rojstni dan nekoga, ki vam je blizu, nekdo bo užaljen. Psihično počutje I» v redu, če se boste srečevali z ljudmi vaše volje. Raki so primerni, ne bodite konzervativni, če hočete imeti ob sebi prijatelje, ki so vam po volji. Partnerju pokažite, do ste pripravljeni na pogovor, da se situacija ne bo zapletla. Bodite odprli bolj kot ste bili, saj s svojim načinom do sedaj niste prišli daleč. Tako bo tudi v tem obdobju, le do boste komunikacijsko bolj odprti, ker se boste zovedoli, da morate popustili. Pogovorite se s prijatelji, ker vam lahko dajo marsikateri dober nasvet. ZA RAZVEDRILO Po lojtrci gor in po lojtrci d-d-d-dol Moj šef je res hecen človek; najame me za urejanje humoristične strani, potem pa pričakuje, da bom resen glede oddaje člankov. Veste tele humoreske se ne pišejo same, tale, ki jo bom pa zdaj napisal, ima pa še dodatno težavo; mojo ženo. Kako naj karkoli odkrito napišem o mojih predzakonskih dogodivščinah, če ona redno bere Savinjske novice? Ker pa urednik vztraja, da moram vedno končati začeto, sva sklenila kompromis. Napisal sem dve verziji dogodkov, ki bodo spodaj opisani. V tiskarni pa bodo za mojo ženo speli ‘Novice’, ki bodo imele ublaženo verzijo. V izogib svete jeze moje najdražje pišem dalje... Jaz sem se pod okno dekleta vzpenjal po lojtri samo enkrat v življenju. A ta deklina bila je greha vredna, vam povem. Ime bilo ji je Zala. Vam rečem, je imela obline vse na pravem mestu. Če se kdo za njo ni ozrl, ko šla je skozi vas, ta prav gotovo ni bil dec. Meni sprva naklonjenosti ni vračala. Ali kakor se svet vrti, tako tudi enkrat kakšna deklina na še tako nerodnega poba prileti. Fant, ki dekle za dovoljenje prosi, ko bi ji z roko rad šel mal’ pod kiklo, dovoljenja dobit’ ne sme. Tisti pa, ki je od ženske prepoved upošteval, je verjetno vaš lokalni župnik. Te stvari se namreč delajo le brez dovoljenja. Zala bila je res zala. Okrog nje so poletavali vsi mladeniči na vasi. Tudi jaz sem bil med njimi. Vsi pa smo imeli prepoved približati seji dlje kot na pol koraka. Če si se je dotaknil, že je bil tu njen stari z nabito flinto. Marsikteri pob seje kasneje ženil z bolniško sestro, ki mu je v bolnici šibre jemala iz riti. No, jaz bolniških sester nisem spoznaval na tak način. Sem si raje pamet vzel v roke in zaobšel Zalinega očeta. Takrat okoli kresovanj, ko je bilo mnogo vaških pobov v postelji na trebuhu, govorili so, daje tisto leto Zalin stari komaj flinto čistil, toliko vsiljivih snubcev je imela. Takrat je zame pri njej kazalo na najbolje. »Pridi pod večer,« mi je rekla, »tako tople so zdaj noči, da se mi ne da spati. Bova kakšno rekla.« Nor bi bil, kdor bi rekel "ne1'. Že sem se videl skupaj z njo zakopanega v mehki posteljnini. Ta noč bo zanjo vroča kar se le da. Poprijel sem za lestev, si del parfum pod pazduho in tiho odžvižgaval skozi sence dreves vse do njene hiše. Tam prislonim lojtrco k njenemu oknu in se povzpnem do polken. »Kaj si nor?! Ata so na kresovanju, kaj če se vrnejo?« seje prestrašeno kot srna zdrznila, ko mije odprla okno svojega hrama. »Tvojega očeta še dolgo ne bo nazaj. Vidiš, da kres zdaj najbolj gori.« Bolj je gledala proti koncu vasi, kjer so ljudje veseljačili okrog ognja, kot pa mene, ki sem ždel na lestvi ko kak petelin. »Tak spusti me notri, saj nočeš, da bi cvek zlomil in končal nesrečno na tleh?« sem jo spodbodel. Z očmi me je premerila, ko da me hoče dol z lestve vreči. Jaz pa sem nedolžno gledal v njene zize, kolikor jih je pač razkrivala izpod spalne srajčke. To jo je rahlo vznemirjalo. »Gledaš me, ko da sva včeraj skupaj spala!« je dejala. »Ne vem, zakaj ne bi potem danes zares? Saj me nisi vabila na ličkanje koruze, ali pač?« Tedaj so se meni v pomoč začuli koraki nekje spodaj. Potegnila me je v sobo, da se še zavedel nisem, že sem ležal na njeni postelji. Naslednji hip je bila lojtra tudi že v sobi. Močno dekle, ni kaj! Mimo je šel neki pijanček, verjetno župan, ali kdo. Zala je gledala za njim, ko sem bil jaz že sezut in brez srajce. »Kaj se pa greš?« me vpraša in z očmi obstane na kosmatinah mojih prsi. Primem jo okoli bokov in bila bi že v postelji, če bi ne bila lestev na sred’ sobe v napoto. »Saj si sama rekla, da bo noč topla, a zdaj ne bo nič iz tega?« »Ti si z vsemi žavbami namazan,« se nasmeji in spodleze k meni. Tako sva se imela tisto noč, kakor potem nobeno drugo. Pri odprtem oknu skozi katerega je molela moja lestev, sem jo jemal. Naj povem, da sem prvič videl deklino tja, kamor sme samo zakonski mož pogledati, pa še to v temi s temnimi očali (na pet metrov razdalje, op. urednika). Bila je vroča, kakor je lahko dekle vroče na kresno noč. Bila je sladka, kakor je dekle lahko sladko s fantom, ki je z njo ko cukrček. Bila pa je vznemirjena, kakor je dekle lahko vznemirjeno, ko sredi vroče ljubezenske noči v njeno sobo privihra oče s flinto. Bil sem dober tisto noč. Ne bom se sam hvalil, saj meje ona, koje vpila za očetom, kije divjal za mano: »Ata, streljajte nežno!« Dobila se nisva nikoli več. Še dolgo mi bo ostala v spominu. Rad jo še kdaj vidim in na skrivaj si nasmehneva, da naju moja in njen ne vidita. Sedaj je poročena. Ženin je počakal, da so njen ata preminuli. Že ni pogumne sorte, kakor jaz, ki sem komaj njegovim šibram utekel. Tako je bilo, kakor sem rekel. Nisem spoznal nobene bolniške sestre, ki bi mi morala vleči svinec iz telesa. Oženil sem se s tisto, ki mi je odstranila bodice sosedovih vrtnic, na katerč sem se vrgel, da sem se skril ta staremu. Če danes mojo ženo, sicer bolniško sestro po poklicu, pobarate po tem, kako meje spoznala, vam bo rekla: »Prek vrtnic. V službo mi jih je prinesel.« PRIHODNJIČ KONEC ŽAN Žanu smo speli posebno številko Savinjskih novic, v kateri opiše posebej za svojo ženo, da tisto noč, ko jo je spoznal z vrtnicami v ta zadnji, ni bilo nič takega, kar bi spominjalo na ljubezensko avanturo. Tam piše, daje padel v rožnato grmovje, ko je nameščal anteno za boljši televizijski sprejem. Tako seje zlagal njej, ali pa se laže nam, ko nam opisuje svoje ljubezenske prigode. Bomo kmalu zvedeli, saj se je zgodilo, da smo njegovi dragi pomotoma poslali kar originalne ‘Novice’. Toliko o tem, kakšne hecne sorte šef sem jaz. Urednik PRISEPNJENE BESEDE IZPOD ODEJE (Berite, če nimate svojih problemov.) Sem mlad fant, postaven, zdrav, vesel in pameten. Zato me hočejo ata oženiti. Temu se ne protivim, a kaj, ko me hoče poročiti z hčerjo bogatega kmeta. Te pa še poznam ne. Ata ima svojo računico, saj ima pri temu kmetu že kar nekaj dolga. Računa, da se mu bo ta dolg z mojo poroko zbrisal, jaz pa ne bi na vrat na nos ženil neznane ženske. Saj pravijo, da je lepa, a jaz sem glede žensk neroden. Mogoče mi bo še celo všeč. Da ne zapravim priložnosti zase in za očeta, vas zdaj sprašujem: ‘Kako naj napravim čim boljši vtis nanjo in njenega očeta že s prvimi besedami?’ Reci ji, dajo je narava bogato obdarila in da upaš, da tudi njen oče ne bo manj darežljiv! Sveže poročeno dekle bi rado vedelo, kako naj obdrži moža. Žival je treba dobro krmiti! (ziatoporočenka) Bila sem pri vedeževalki. Marsikaj lepega mi je povedala o moji bodočnosti; da bom spoznala bogatega gospoda, poročila se bom in dobila ljubkega otročička. Kaj ni to lepa prihodnost? Mislite, da se bo uresničila? Povsem možno, da se bo. A paziti boste morali na zaporedje napovedanega, da bo prihodnost res lepa! Pri svoji ženi sem v postelji našel župnika! Kaj naj storim? Mašujte v nedeljo, če se že gre zamenjavo vlog. Lepo pozdravljeni. Ne pišem vam, ker bi imel problem, le prijatelju bi rad pomagal. Ta pa namreč ima problem. Ni da bi šel v detajle, a malo moram razložiti. Moj prijatelj pogosto meče pogled za čedno sosedo. Čedna je, da je kaj. Vse živo se ozira za njo. Ampak to ni problem. Problem je v tem, da je ona tako presneto razvajena. Samo za njen izgled jo skrbi. Kuhanje, pranje, likanje in pospravljanje ji je deveta briga. A tudi to ni posebno velik problem. Zares velik problem se pojavi v postelji. Ne ‘štimata’ skupaj. Moj prijatelj je ves razvnet in ima rad posteljne igrice. Njej pa do takšne zabave ni. Sicer privoli v igro, a se vanjo ne vživi. Moj prijatelj bi pa rad vsaj toliko odziva od nje, da bi vedel kdaj doživi orgazem. Pomagajte! Mogoče doživi orgazem, kadar ji pade pilića za nohte iz rok? P. S.: Z vašim prijateljem sta si res blizu, da vam zaupa tudi svoje posteljne probleme. V takšnem sožitju so dandanes moški le še s svojim prijateljem v hlačah, ali pa se motim, ko mislim, da vem, kje vaš prijatelj tiči, ko ni pri sosedi? Poročila sem se brez vednosti staršev, sedaj pa ne vem, kako naj jim to sporočim... Povej jim najprej, da umiraš, potem pa počasi preidi na slabo novico. Piše vam zaskrbljena teta. Moja nečakinja ima fanta. Vsi njeni v družini so se že sprijaznili z njim, meni pa ni všeč. Te dni sta pri meni na počitnicah. Redno zahajata v bližnji gozd na sprehode, ki lahko trajajo tudi po več ur. Kaj mislite, da delata tam? Potomstvo? ZA RAZVEDRILO PR VOSOL CEK NEJC PODZEMNIKI VODORAVNO: 1. Prebivalec Luč 6. Hazardna igra 12. Koc 13. Smučarski avtobus 14. Četverokotni izzidek pri sredozemskih hišah 16. Poglavar volkov iz Knjige o džungli 17. Prva ženska 18. Ameriška zvezna država 20. Polonca Dobrajc 22. Iridij 23. Franc Osole 24. Učen človek 27. Jezero v Turčiji 30. Očesna šarenica 31. Sredstvo za netenje 33. Večji nož, sekalo 35. Zaščitnik hiše pri starih Rimljanih 36. Hribovje v Beociji v Grčiji 37. Dolgorepa papiga NAVPIČNO: 1. Naselje pri Mozirju 2. Kača velikanka 3. Mleto meso pečeno na žaru 4. Vzdevek Goethejeve matere 5. Upanje 6. Republika Slovenija 7. Komanda 8. Pijača ob zaključku večjega dela 9. Les iz ebenovca 10. Rusko mesto južno o d Moskve 11. Starojudovski kralj 15. Aleksandrijski duhovnik 19. Perzija 21. Stari oče 24. Rusko gorovje med Evropo in Azijo 25. Severnoatlantski pakt 26. Skupek snega 28. Ober 29. Glasbeni znak 30. Naziv 32. Zaselek pri Ljubnem 34. Ancona (SESTA VIL: Metod Rose) Na trgu 36, Mozirje obveščamo stranke, da bo v AVGUSTU trgovina odprta: od 9h do I2h in od I5h do 19h, sobota od 8h do 12h. VABLIENI! Na trgu 36, Mozirje/ NAGRADNA KRIŽANKA GORA V ITALIJI STIK, DOTIK VHUNČAST TROPSKI BOGINJA MIRU V GRŠKI MITOLOGIJI EGIPČANSKI BOG SONCA GROFIJA VANGUJ SPLET ŽENSKIH LAS DARE VALIČ EGIPČANSKI BOG VRSTA ŽITA MESTO V [TALkiAN 8W PROVINCI PADOVA DIAN ČRN MESTO V OSREDNJI TURČIJI KRAJ V UUBENSN OBČINI RMNC08N 8UKAR (JEAN MARC, 1686-1700) ZAGREBŠKA TOVARNA PREHRAMBMH IZDELKOV KDOR IMA DOLOČEN NASLOV PESNICA NOVY NAJSVETLEJŠA ZVEZDA V ORIONU POSODA ZA ROŽE USLUŽBENEC V ZAPORIH JAPON8N ARANŽIRANJA CVETLIC dr. ŽJVAOA POLITIČNO ZATOČIŠČE PRISKLEDNIK, ZAJEDAVEC JEDILNEGA PRIBORA STARI DEL MARIBORA 8L PISATELJ (IVO, 1877-1942) KRAJ PRI OPATUI GRŠKA ČRKA SLOVENSKI GEOGRAF (SVETOZAR, 1907-1986) IME DVEH NORMAN 8WH VLADARJEV NA 3ICIUJ TURNER OTOK V OTOČJU TUAMOTU DEL MOLEKULE VRSTA RNJCE NA HOLANDSKEM HIMALAJSKA KOZA TADIČ OTTO TAUBE NAJSTAREJŠI PREVOO BIBLUE V LATINŠČINO JAPONSKO MESTO NA OTOKU HONŠU GRENKA OSVEŽILNA PIJAČA NAJVIŠJA GORA V TURČUI AMIATA: Gora v Italiji ELAZIG: Mesto v osrednji Turčiji NATTIER: Francoski slikar (Jean Marc, 1685-1766) OENO: Otok v otočju Tuamotu REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: oratorij, divizija, item, car, sir, biro, Penzion, reja, sluga, zgaga, asesor, Rada, aras, DN, aluzija, Tkač, KIH, Laba, Ule, Olano, etanal, PE, ovacija, Ljubič, Čavar, oklic, Pajero, Vaasa, Anarak. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (nedeljsko kosilo za 4 osebe): Jožica Voler, Raduha 16, Luče; 2. nagrada (plošča Raduha za 2 osebi): Vladka Berločnik, Ložnica 9/a, Velenje; 3. nagrada (sadne kupe za 4 osebe): Jože Naraločnik, Šmihel 12, Mozirje. Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v Penzionu Raduha v Lučah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 15. številke izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 2. avgusta 1996, pošljite na naslov:^ SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 4 nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. NT o Pic caftk CAFFE-TROPIC PRAŽARMA ŽALEC 714-285 - Poletna ponudba! Super akcija SVEŽE pražena kava ARABICA 790 SIT/Kg - Posebno ugodna ponudba esspreso kave za gostince v Žalcu (850 SIT Express). - Zdaj je čas za nakup jutinih vreč! (SO SIT/kom) Dobrodošli! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA iHork ste (slali pral to... ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV PURNAT Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na vašem domu, RTV servis Purnat, tel. 843-424. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroj, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 13.-18. ure, tel. 831-109. SERVIS ELEKTRONIKA JERAJ Šivalni stroji, elektronika, motorji, moduli. Nizka 37, tel ./fax: 832-192. PIA - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu in najemu vseh vrst neprimičnin. Uredimo tudi pogodbe. Pokličite od 8. do 20. ure, tudi sobote, tel. 843-407. KOLESARSKI SERVIS PROFI - LJUBNO za ljudi, ki jih zanima kvaliteta - Scott, Schwinn, Marin, Hooger - 063/841-055. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve, po konkurenčni ceni. Jožica Štiglic, Radmirje, tel.: 841-029. OBVESTILO Od 1.8. dalje ima zobna ambulanta v Mozirju, Peter DELEJA dr. stomatolog, novo telefonsko številko: 832-993. Pred enim tednom sem v Mozirju izgubila zlato zapestnico s ploščico, na kateri je ime Milan in datum. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne. Tel.: 832-454. Prodam en teden starega teleta, tel. 832-186. + + + Jugo koral 55, sivo modre barve, I. 90, prodam, tel. 831-849. 4-4-4- Nudim instrukcije za popravne izpite iz MA in AN, tel. 832-024. 4-4-4- Prodam mlade ovne jezersko-solčavske pasme, s poreklom za pleme ali zakol, tel. 841-520. + + + V Nazarjah prodam takoj vseljivo podkleteno hišo z vrtom in garažo. Stara je 28 let, cena 116.000 DEM, inf. 063/31-870. + + + Domače zajce za zakol in savinjski želodec, prodam, tel. 832-749. 4-4-4- Prodam Golf JX, bele barve, I. 86/87, po ugodni ceni. Irmančnik Dušan, Sp. Kraše 28, Šmartno ob Dreti. 4-4-4- Prodam hišo zgrajeno do 3. faze, na atraktivni lokaciji na Ljubnem, informacije na tel. 841-351, zvečer. 4-4-4- Iščem pomoč v gospodinjstvu, enkrat tedensko, tel. 832-030, Mozirje. 4- 4- 4- Avto P 126 I. 88, reg. do 6/97, cena 1.500 DEM, tel. 0602/53-253. + + + Telico sivko, brejo 5 mesecev, in mlado kravo po izbiri, prodam, tel. 841-082 4-4-4- Prodam knjige za 1. ali 2. letnik ekonomske šole. Gluk, Homec 41, Rečica. + + + Iščem delo, tel. 832-369. 4-4-4- BT 50, I. 86, generalno obnovljen, lepo ohranjen, cena 600 DEM, tel. 841-780. + + + Prodam obračalnik za REX COMBI - S GORENJE, tel. 832-524. 4-4-4- Prodam telico simentalko, brejo 4 mesece, tel. 841-541. + + + Po ugodni ceni prodam lok compound, pse s pripadajočo opremo, tel. 831-234. 4-4-4- Prodam dve mladi kravi v A kontroli, breji 5 mesecev, 1 menjava za jalovo, tel. 841-751. 4-4-4- Prodam telička težkega 120 kg in savinjski želodec, tel. 844-326. 4-4-4- Prodam NEC P2Q 24-iglični tiskalnik, cena 20.000 SIT, tel. 832-354. 4-4-4- Prodam Z 101 za dele, minimalna cena, tel. 841-428. 4-4-4- Prodam strešno opeko Vinkovci polmediteran 204M, tel. 841-222. 4-4-4- Telico sivko, brejo 8 mesecev, A kontrola, prodam, tel. 843-094. 4-4-4- Prodam 100 terasnih betonskih plošč 40x40, tel. 844-010. 4-4-4- Prodam Golf diesel I. 84, reg. do 6/97, tel. 063/720-336. 4-4-4- Prodam prašiče do 30 kg, tel. 831-825. 4- 'T 4- Prodam R5 D, I. 93 reg. 97/4, tel. 845-189. 4-4-4- Prodam svinjo brejo 10 tednov in kravo za zakol, Fani Praznik, Poljane 23, Rečica/S. 4-4-4- Prodam hišo 240 m2 in zazidalno parcelo 1200 m2 v Mozirju, tel. 832-756. 4-4-4- Ugodno prodam malo stanovanjsko hišo v Bočni, tel. 063/843-396, 843-030. 4-4-4- Prodam vrhunsko gorsko kolo KHS comp, I. 94, odlično ohranjen, tel. 841-055. Začasno prepovedujem vsako prodajo zemljišča Slatine KO Paška vas do sodne razdelitve. Za dediče: Marija Kopin, Foršt 20, Ljubno/Savinji. Oddamo že utečeno trafiko-papirnico v centru GORNJEGA GRADA. Možnost odkupa opreme. Informacije na telefon: TORI 843-236. fi&OJPOISF as ä brezplačni mali oglas do' J lO besed v 16. številki SN ^ IME IN PRIIMEK NAROČ. ŠT. NASLOV MIM PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 EUROFIRE Nudimo vam material za: - CENTRALNO OGREVANJEl - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC PRIBOR ZA ZALIVANJE T7^ -«OVOJ £ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 - 4 LET Z MINIMALNO OBRESTNO MERO popust za takojšnje plačilo dostava na dom montaža PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 91/04 59300 814.549,00 R5 CAMPUS 5V 90/12 65000 813.877,00 R5 CAMPUS 5V 91/04 45000 903.267,00 R5 CAMPUS 5V 90/11 80000 710.445,00 R5 CAMPUS 3V 92/02 43000 770.860,00 R19 TS 89/04 62000 960.507,00 CLIO RN 1,2 5V 93/07 43000 1.217.889,00 CLIO RT 1,4 5V 91/01 68000 1.047.294,00 CITROEN AX 88/06 136000 573.300,00 HYUNDAI PONY 1,5 91/03 45000 1.011.150,00 PEUGEOT 205L 91/12 48000 898.800,00 JUGO 45 KORAL 90/11 85800 241.794,00 JUGO 55 KORAL 91/04 55000 356.895,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. UMI d.».o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT Skeletna# nagradna igra zet naročnike V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije hotela na Rogli. Vaša naloga, spoštovani naročniki, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 31. avgusta 1996 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad. 1. nagrada: vikend najem apartmaja v Vilah Terme v Zrečah 2. nagrada: vikend najem bungalova na Rogli 3. nagrada: kopanje s kosilom za tri osebe v Termah Zreče 4. nagrada: kopanje s kosilom za dve osebi v Termah Zreče 5. nagrada: kopanje za dve osebi v Termah Zreče u u 1 z s CZJ 2 i cu s 'E OJ c OJ Tt< «3 ■4—1 «5 OJ U cS !A '5* 'i C/3 > 0> >(/3 c« C ■*—* >co o a« ■§* t£ e «3 Q Celje - skladišče D-Per tul 7/1996 St Grad Vri 5000003431,15 td«r~ÜÖTr ->-r m v 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 sobota: 9.00 - 12.00 * SLOVENSKO PRIMORJE - NIŽJE CENE (otroci do 12. leta brezplačno) * AKTIVNE POČITNICE 17. - 24.8. htl. POL+TT 265 DEM * apartma 1/4 najem 502 DEM * CRES htl. KIMEN POL+TT 314 DEM * KRK OMIŠALJ OTROCI DO 12. LETA BREZPLAČNO * NOVI VINODOLSKI POL 291 DEM POLNI PENZION 333 DEM - ŠPANIJA Z LETALOM ŽE OD 518 DEM PLAČILO MOŽNO TUDI NA PET ČEKOV. * OGLED FORMULE 1 BUDIMPEŠTA 9., 10. TER 11. AVGUST * tujina - nižje cene * otoki - nižje cene * BALATON POLNI PENZION 7 DNI 245 DEM COBISS o radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU mm H7,s him % S OSREDNJO KNJ. CELJE