LETO XXXIII — Št. e 11 NOVEMBER 1990 Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Nadaljevanje iz prejšnje številke 12. člen Pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oz. pri delodajalcu trajno nepotrebno 1. Poslovni organ ugotovi na podlagi predloga strokovnih služb obstoj presežka delavcev in določi število ter kategorije presežnih delavcev. V isto kategorijo se uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe za določene vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Organ upravljanja določi na predlog poslovnega organa in v skladu z merili, določenimi s kolektivno pogodbo, konkretne presežne delavce in sprejme program razreševanja presežnih delavcev. Poslovni organ določi pravice, ki se zagotavljajo posameznim presežnim delavcem, v skladu z zakonom kolektivno pogodbo in program razreševanja presežnih delavcev. 2. Med presežke delavcev ni mogoče uvrstiti (izločilni kriteriji): — sindikalnega zaupnika, — delegata v delavskem svetu, — delavk v času nosečnosti, med porodniškim dopustom in dopustom za nego in varstvo otrok. Med presežke je mogoče uvrstiti naslednje kategorije delavcev samo z njihovim soglasjem: — invalide in invalidne osebe, — delavce z manj kot enim letom delovne dobe, — oba zakonca, ki sta zaposlena v isti organizaciji oz. pri istem delodajalcu, — delavke (delavca) samohranilca z otrokom do dveh let starosti, — delavce, ki jim do uveljavitve pravice do upokojitve manjka do pet let zavarovalne dobe. Delavci iz prejšnjega odstavka uveljavljajo pravice iz 33. člena zakona o delovnih razmerjih z njihovim soglasjem. 3. Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru enake delovne uspešnosti delav- cev se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oz. usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oz. usposobljenost). Kot drugi kriteriji se upoštevajo delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki uspešnosti in izobrazbi). Kot tretji kriterij se upošteva delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izukšnjah). Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oz. delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oz. pri delodajalcu. Kot peti kriterij se upošteva stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oz. solastništvo zasebnih in mešanih podjetij. Organizacija oz. delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnosti, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja. 13. člen Delovni čas Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upra-vljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom. V primeru, da delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oz. delodajalcem. Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med staršem in poslovnim organom. Delavci se lahko odločijo za delo preko polnega delovnega časa izven primerov iz 48. in 49. člena zakona o delovnih razmerjih pod naslednjimi pogoji: —- da so predhodno seznanjeni s cilji dela, — da se tako odločijo delavci z osebnim izjavljanjem ali delavci preko organa upravljanja. Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu s kriteriji in merili iz kolektivne pogodbe za dejavnost oz. organizacijo. Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela preko delovnega časa spremlja organ upravljanja. 14. člen Kriteriji za nočno delo Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji: — daljši letni dopust, — zagotovljen počitek, — periodični zdravstveni pregledi. Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih: — ko gre za težja fizična oz. zdravju škodljiva dela, — ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo, — če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oz. če delo ni ustrezno organizirano. Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela. V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovnega organa oz. delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela. 15. člen Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila osebnega dohodka Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom osebnega dohodka do največ sedem dni v letu v naslednjih primerih: — lastne poroke 3 dni — poroke otroka 2 dni — rojstva otroka 2 dni — smrti zakonca ali otrok 3 dni — smrti staršev 2 dni — smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester 1 dan — selitve družine iz kraja v kraj 3 dni — selitve družine v istem kraju 2 dni — elementarnih nesrečah 3 dni Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti in opravljanja delegatske funkcije v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti. Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila osebnega dohodka zlasti v naslednjih primerih: — neodložljivi osebni opravki, — zasebna potovanja, — nega družinskega člana, ki ni medicinsko indicirana, — popravilo hiše oz. stanovanja, — zdravljenje na lastne stroške. Poslovni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo. 16. člen Razporejanje delavca-invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo Organizacija oz. delodajalec mora razporediti delavca-invalida oz. delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca. 17. člen Letni dopust Proste sobote se upoštevajo pri obračunu letnega dopusta na enak način kot za delavce v državni upravi. Delavec mora obvestiti organizacijo oz. delodajalca o izrabi dopusta iz 60. člena zakona o delovnih razmerjih 7 dni pred izrabo. Določba prvega odstavka te točke se uporablja od 1.1. 1991. 18. člen Oblike motivacije delavcev O pravici delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali ki kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloča poslovni organ oz. delodajalec. 19. člen Disciplinski postopek Disciplinski postopek se začne tudi na zahtevo delavcev, ki vodijo in organizirajo delovni proces (npr.: obratovanje, vodje sektorjev, itd.). Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji. O ugovoru zoper odločbo disciplinskega organa prve stopnje odloča organ, ki odloča o ugovoru iz 9. člena te pogodbe. 20. člen Organ, ki odloča o ugovoru v postopku za varstvo pravic delavcev O ugovoru v postopku za varstvo pravic delavcev odloča organ iz 9. člena te pogodbe. 21. člen Odškodnina Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavec oprosti plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela. Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude. malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri v pavšalnem znesku v višini povprečnega osebnega dohodka delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode. Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji. 22. člen Dolžina odpovednega roka Dolžina odpovednega roka znaša v primeru, da delavec pismeno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje: 1. za delavce I., II. in III. skupine — en mesec; 2. za delavce IV. in V. skupine — dva meseca 3. za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine — tri mesece. V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12-ih ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovnim organom oz. delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oz. delodajalcem. 23. člen Varstvo pri delu Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta podjetje oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu. Organizacije oziroma delodajalci imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu: — prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca, — prilagajati morajo delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu, — zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oz. manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri, — razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja, — posvetovati se morajo z delavci oz. njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek podjetja oziroma delodajalca. Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca. 24. člen Izobraževanje Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oz. delodajalca, organizacija oz. delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje. Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oz. delodajalec napoti na izobraževanje. Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal. Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu do: — tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti, — pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja, — deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanj a do V. stopnje zahtevnosti, — petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli, — deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju, — petindvajset delovnih dni za magistrski izpit, — petintrideset delovnih dni za doktorat. Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo. Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oz. delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem: — prevoz, — kotizacija, šolnina, — stroški prehrane, — stroški bivanja, razen, če organizacija oz. delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem. Organizacija oz. delodajalec mora delavce, ki jih je napotila na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oz. delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo. 25. člen Učenci in študenti na praksi Organizacija oz. delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški): — plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe, — seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva, — zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu, — prehrana med delom, — ustrezno mentorstvo in in-štruktažo. 26. člen Obveščanje delavcev Poslovodni organ oz. delodajalec je dolžan obveščati delavce o: — večletnih in letnih planih organizacije oz. delodajalca, — pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev, — doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih, — osnutkih oz. predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve osebnih dohodkov, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce. O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee, se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja. t Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oz. pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot petsto delavcev, pisno, v manjših pa ustno ali pisno. Dolžnosti obveščanja ni, ko gre za poslovno tajnost. Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Nadaljevanje prihodnjič iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZATE NAJDRAŽJI Najlepše jaz pesmi pisala bom zate, le zate najdražji, le tebi v spomin. Pisala bom take, da vsa ljubezen sveta bo v njih zaživela, da tvoje srce bo s čustvi razvnela in segla vse tja do nebeških višin, le zate najdražji, le tebi v spomin. In ptički veselo ti bodo jih peli, da se slišalo bo do visokih planin, le zate najdražji, le tebi v spomin. Saj vero v življenje ti si mi dal in meni najboljši prijatelj postal. Zdenka SKUPNO SONCE Res ne vem kje zdaj ti hodiš, vendar nekaj pa le vem, da te isto sonce greje, žarek naj ti bo v objem. Res ne vem kaj premišljuješ, vendar nekaj pa le vem, da ti ista luna sveti in zato zdaj srečen sem. Ista zvezda osvetljuje nama najine poti in želim si, da kot mene, tudi tebe pomiri. DANICA ŠPORTNO SREČANJE Sobota dne 29. septembra je bila določena za tradicionalno športno srečanje ČETVEROBOJ Dekorativna — Svilanit — Tosama — Induplati. Vendar se je tokrat vršilo brez igralcev in igralk iz Svilanita, ki se srečanja niso udeležili. Imenovano soboto so se na vsezgodaj zbirali tekmovalci in tekmovalke v naši bivši restavraciji in sicer zato ker je bil organizator letošnjega srečanja naše podjetje. Ker smo bili brez dvorane, se je večina tekmovanj vršila v osnovni šoli Josip Broz Tito. Na tej šoli so bila tekmovanja v odbojki (moški, ženske), namizni tenis (moški, ženske) in mali nogomet. Ostale discipline so se odvijale na različnih krajih in sicer kegljanje v Kamniku, streljanje na Duplici (moški, ženske), balinarji so se srečali na balinišču na Količevem, šahisti pa so ostali kar v prostorih restavracije. REZULTATI PO POSAMEZNIH PANOGAH Kegljanje št. podrtih kegljev 1. mesto TOSAMA 2269 2. mesto DEKORATIVNA 2042 3. mesto INDUPLATI 1717 Balinanje 1. mesto INDUPLATI 2. mesto TOSAMA 3. mesto DEKORATIVNA INDUPLATI: TOSAMA DEKORATIVNA: TOSAMA DEKORATIVNA: INDUPLATI 13:12 8:12 9:12 Kegljači pri zapisovanju doseženih rezultatov Balinarji so si polnili želodce s Koširjevim, golažem Mali nogomet 1. mesto TOSAMA 2. mesto INDUPLATI 3. mesto DEKORATIVNA TOSAMA: DEKORATIVNA TOSAMA: INDUPLATI INDUPLATI: DEKORATIVNA Šah 1. mesto INDUPLATI 2. mesto TOSAMA 3. mesto DEKORATIVNA 3:1 2:2 Odbojka moški 1:0 L mesto TOSAMA 12 10 2 *7 2. mesto INDUPLATI 3. mesto DEKORATIVNA rezultati: I. set II. set TOSAMA: INDUPLATI 2:0 (16:14) (15:12) »• DEKORATIVNA: TOSAMA 0:2 (6:15) (8:15) DEKORATIVNA: INDUPLATI 0:2 (3:15) (1:15) Odbojka ženske 1. mesto INDUPLATI 2. mesto TOSAMA 3. mesto DEKORATIVNA rezultati: I. set II. set III. set DEKORATIVNA: TOSAMA 12 (7:15) (15:10) (9:15) TOSAMA: INDUPLATI 02 (9:15) (10:15) DEKORATIVNA: INDUPLATI 02 (2:15) (15:17) Velika borbenost naših nogometašev Zmagovalna ekipa odbojkaric Nasmejani obrazi naših tekmovalcev Streljanje moški št. krogov 1. mesto INDUPLATI 495 2. mesto TOSAMA 489 3. mesto DEKORATIVNA 422 EKIPNI ZMAGOVALEC: število točk: 1. mesto INDUPLATI 23 2. mesto TOSAMA 21 3. mesto DEKORATIVNA 16 Streljanje ženske 1. mesto INDUPLATI 2. mesto DEKORATIVNA 3. mesto TOSAMA Namizni tenis moški 1. mesto DEKORATIVNA 2. mesto TOSAMA 3. mesto INDUPLATI DEKORATIVNA: TOSAMA 2:0 TOSAMA: INDUPLATI 2:1 INDUPLATI: DEKORATIVNA 0:2 Namizni tenis ženske 1. mesto DEKORATIVNA 2. mesto INDUPLATI 3. mesto TOSAMA DEKORATIVNA: TOSAMA 2:0 DEKORATIVNA: INDUPLATI 2:0 TOSAMA: INDUPLATI 0:2 Vaja dela mojstra in tega se držita tudi Anica in Marjan Andrej Gorjanc prejema v imenu vseh tekmovalcev Induplati pokal za osvojeno ekipno prvo mesto na letošnjem srečanju Melita OKTOBER — mesec požarne varnosti Tako kot vsa leta do sedaj bomo tudi letos nekaj več spregovorili o požarni varnosti v mesecu oktobru. Seznanili se bomo z delom gasilskih enot, društev in organizacij, ki delujejo bodisi prostovoljno oz. poklicno. Enim in drugim je cilj preprečevati požare in podučevati ljudi, da do požarov ne pride. Toda iz dosedaj zbranih podatkov koliko škode so nam požari povzročili v prvem polletju tega leta in števila mrtvih se včasih lahko vprašamo — ali je naše delo in trud, ki ga vlagamo v preventivo zaman oz. se moramo vprašati katera cena bo dovolj velika, da se bomo začeli posamezniki in družba do teh problemov obnašati drugače. Navedel vam bom nekaj primerov požarov in škod, s katerimi smo se v letošnjem letu srečali v Sloveniji: — 8/1 KARTONAŽNA TOVARNA Ljubljana; škoda: 1 milijon; vzrok: varjenje — 7/2 KONUS Slovenske Konjice; škoda: 1 milijon; vzrok: kratek stik — 16/2 COLOR Medvode; škoda: 220 milijonov; vzrok: iztekanje olja — 21/3 SWATI Maribor; škoda: 1 milijon; vzrok: neugotovljen — 31/3 UTOK Kamnik; škoda: 500 tisoč; vzrok: kratek stik — 23/8 SIJAJ Hrastnik; škoda: še ni ocenjena; vzrok: kajenje (predvideno ca. 40 milijonov DM) V nadaljevanju vam želim nekaj več povedati o požaru, ki se je pripetil v tovarni »SIJAJ« v Hrastniku dne 23. 8.1990: — ob ca. 13. uri je izbruhnil požar v skladišču končnih izdelkov in kartonske embalaže. Požar se je hitro širil in zajel okoli 14.000 m2 tovarniških prostorov. — Z ognjeno stihijo se je spopadlo nad 200 gasilcev iz Hrastnika, Zagorja, Trbovelj, Radeč in Laškega. Čeprav je bilo gašenje požara zlasti zaradi visokih temperatur in gostega dima v notranjosti tovarne zelo težavno, so gasilci uspeli požar lokalizirati in ga nekaj po 16. uri tudi pogasiti. Potem so še precej časa hladili ruševine pogorelega trakta tovarne. V požaru je bila uničena skoraj dvomesečna proizvodnja hrastniške steklarne. Požar je zahteval tudi svoje žrtve in sicer moškega in žensko, ki sta v ognju zgorela in še en delavec, kateremu je odpovedalo srce. Vzrok za nastali požar so dokaj hitro odkrili. Med šolskimi počitnicami so za določen čas zaposlili nekaj šolarjev, ki so opravljali manj zahtevna dela v steklarni. Med temi šolarji so bili tudi trije mladi fantje oz. otroci, ki so kadili. Na delovnem mestu, kjer so opravljali svoje delo, je obstajala velika nevarnost za nastanek požara in to vsled tega, ker so bile v prostoru vskladiščene večje količine karton* skih embalaž namenjenih za pakiranje gotovih izdelkov steklarne. No, zgodilo pa se je tisto, na kar stalno zaposleni delavci niti pomisliti niso smeli, kaj šele, da bi si prižgali cigareto v tem oddelku. In zgodilo se je ravno to, da so si ti otroci oz. mladeniči prižgali cigarete in odvrgli gorečo vžigalico. Zagorelo je! In tako je zaradi premajhne kontrole (mentorjev) nadrejenih in odvržene goreče vžigalice prišlo do katastrofe, katero bodo še dolgo pomnili zaposleni v tovarni, svojci umrlih, otroci, ki so požar povzročili, predpostavljeni oz. vodstvo tovarne, ki je zanemarilo oz. opustilo poduk o nevarnostih na delovnem mestu. Iz tega sledi, da moramo biti dosledni vsi pri izpolnjevanju zahtev ZAKONA O POŽARNEM VARSTVU IN PRAVILNIKA O POŽARNEM VARSTVU našega podjetja. Ob tem želim povdariti, da je zelo važno vsakodnevno posvetiti del našega delavnika tudi preventivi na delovnem mestu. Posebno pozorni moramo biti: — da se na mestih, kjer je prepovedana uporaba odprtega ognja tega dosledno držimo; — da ne kadimo tam, kjer je kajenje prepovedano; — da so stalno prehodne oz. prevozne transportne in gasilske poti; — da se redno očisti delovna mesta in prostore, odnese smeti na zato določena mesta; — da se po končanem delu izključijo stroji in naprave; — da niso založeni ročni gasilni aparati in hidranti; — da se ne poškoduje naprav za gašenje (v kolikor se to pripeti, je potrebno o tem takoj obvestiti dežurnega gasilca oz. referenta za požarno varnost podjetja); — občasno preveriti znanje zaposlenih o rabi sredstev namenjenih za gašenje začetnih požarov; — prisluhniti navodilom dežurnega gasilca (pri raznih vzdrževalnih delih v obratu oz. oddelku in podobno); — da mentorji ne pozabijo na svoje dolžnosti mentorstva; — in da smo pozorni na vsako spremembo v prostoru oz. vsako zaznavo, ki se nam zdi sumljiva (v takem primeru je potrebno hitro ukrepanje). Pripravil Jože Lavš Zdravje NASVETI ZA HITRO PRVO POMOČ V vsakodnevnem družinskem življenju prihaja do različnih drobnih presenečenj in nesreč, pri katerih je potrebno hitro ukrepati in otroku nuditi prvo pomoč. Večkrat se zanašamo na nasvet tega ali onega znanca, babice, pogosto pa se lahko zgodi, da ravnamo napak. Nihče ne pričakuje, da morajo starši poznati vse medicinske ukrepe, da so takorekoč poosebljeni zdravniki. Obstajajo pa nekateri osnovni prijemi, ki bi jih moral vsakdo poznati. Tu pred vami so nekateri napotki iz vsakodnevnega ravnanja in na koncu pravilno ukrepanje. PIK ČEBELE Z otrokom se sprehajate po deželi. Nenadoma piči vašega otroka v roko čebela. Narobe: Pokrijte pik z blatom, dokler ne pridete do vode, da se umijete. Blato in zemlja sta prepojena tudi s tetanusovimi bakterijami, zato ju ne smete nikoli uporabiti na odprti rani. Če vaš otrok nima nobenih znakov alergije (kot npr. dušenje, astmatičnost ali pa signifikantno oteklino), čim prej očistite mesto pika s toplo vodo. Odstranite želo (če je to možno) s čisto pinceto, uporabite hladen obkladek, da zmanjšate bolečino in oteklino. ČRNO OKO - MODRICA Vaš desetletni sin je dobil udarce z nogometno žogo v glavo in ima oko otečeno in vijoličasto črno. Narobe: Postavite kos hladnega mesa na oko, ker to ozdravi modrico. Zavijte led v krpo in jo položite na boleče mesto. To je vsekakor boljša izbira za zmanjšanje otekline in bolečine. Ledeni paket pustite tam deset minut ali toliko časa, dokler bolečina ne pojenja. V naslednjih dneh boste priča mavrici: od vijoličaste do rumeno-zelene, dokler modrica počasi ne izgine. Če pa oteklina v teh dneh ne izgine, potem pojdite k zdravniku, da pogleda, če ni kakšnih notranjih poškodb. KRVAVEČI NOS Vaš triletni sosed je padel na vašem vrtu na nos in s krvavečim nosom hiti k vam. Narobe: Takoj mu nagnite glavo nazaj in z vato ali robčkom zamašite nos, da preneha krvaveti. V nosu se lahko pojavi strdek, ki ga otrok udih-ne. Posadite ga na stol in naj se nagne naprej. Otrok naj diha skozi usta, stisnite mu nosnice in s tem krvne žile v nosu, dokler krvavenje ne preneha. OPEKLINE Pripravili ste piknik. Vaš šestletni otrok si je na žarečem žaru opekel roko. Narobe: Takoj položite maslo na ranjeno mesto. Čeprav mu to verjetno ne bo škodovalo, bo pa povečalo bolečine, saj bo vročino izoliralo prav na sami rani. Maslo tudi ni sterilno in lahko povzroči infekcijo. Prvostopenjsko opeklino (tj. pordečitev, otekline, bolečine) je treba takoj dati za 30 minut pod tekočo hladno vodo. Nato mesto pokrijte s sterilno gazo ali čisto suho krpo. Hujše opekline (mehurji) je potrebno potopiti v mrzlo vodo za več kot 30 minut in nežno osušiti s sterilno krpo ter poiskati medicinsko pomoč. Ne uporabljajte ledu, antiseptičnih spre jev ali mazil. Povzeto po reviji »Otrok in družina« Razstavni paviljon na sejmu v Zagrebu »SODOBNA ELEKTRONIKA 90« Letošnji sejem sodobna elektronika je že 37. po vrsti ter združuje na razstavnem prostoru 603 raz-stavljalcev iz 24 držav. Letos so prireditelji iz programa izločili računalništvo, med panogami pa so se največ povečali razstavni prostori s področja telekomunikacij, profesionalne elektronike ter merilne in preizkuševalne tehnike. Med značilnosti sejma lahko omenimo povečanje deleža zasebnih razstavljal-cev, kar zlasti velja za slovenska podjetja (40,4 % od skupaj 114 razstavljalcev) Zanimivosti z razstave elektronike: — prvič se predstavlja nova firma Teleray, ki deluje v okviru RTV Slovenija in ima na skrbi novo telefonsko uslugo, klicne naprave »paging«. Tu sodeluje posredno tudi PTT s svojimi telefonskimi linijami. Sam sistem je torej kompleksen, ter smiselno deluje sledeče: a) Preko telefonskega aparata. Oseba, ki vas želi poklicati, to stori s pomočjo kateregakoli telefona, priključenega na javno telefonsko omrežje Slovenije. b) Preko oddajnikov in pretvornikov. Več kot bo oddajnikov in pretvornikov na področju Slovenije pokriva 98 % njene celotne površine. Klicni signal za iskano osebo, bo torej brezžično oddan v iskani prostor. c) Preko paging naprave. Prejeti klic bo vaš osebni sprejemnik izpisal na zaslonu, ob tem pa oddal zvočni signal, ki vas bo opozoril na sprejet poziv. Sprejemnik si v lastni spomin shrani zadnjih 6 klicev, ki jih lahko kasneje enostavno preberete iz zaslona, oziroma stopnjo nujnosti poziva. — Iskra instrumenti Otoče je razstavljala širok paletni program najnovejših merilnih instrumentov za pokrivanje potreb v merilni in preizkuševalni elektroniki. Tako sodita v njihov prodajni program tudi M5010 imenovan merilnik in preskuševalnik zaščite, ter MI7065 — digitalni luks meter. Izredno pestra in bogata pa je bila ponudba satelitskih sistemov za sprejem TV slike. Tako je Elektrotehna razstavljala satelitski sistem »BUSH«. Ta sistem je dobavljiv s 65 ali 85 cm parabolo, skupno z polarizatorjem in žarilcem. Sam Receiver pa ima sledeče karakteristike: — predstavitev 50 kanalov — daljinsko upravljanje — stereo ali mono — predstavitev na kanale Astra — priključke na dekoder — frekvenčno območje 950—1750 MHz — video zatemnitev preklopa kanalov... Videnšek Tone TUJA SREČA Lepo je, če lahko odgovoriš, da tuje sreče se razveseliš, če pa ti sreča tuja žalost povzroči, med dobre se ne štej ljudi. Lahko jokati je, če drugi joče, a smeha s tabo vsak ne zna deliti, zato skrij solze, če je le mogoče, dokler pač ne uspe ti pravega odkriti. Lahko le rečem: sreča drugih me razveseli in nikdar grenkih mi sledov ne zapusti, a rada tudi svojo srečo bi delila, z ljudmi, ki jim zavist je tuja, temna sila. Danica x »Draga, zagotavljam tl, da Je tale papiga tako neumna, da ne spravi Iz sebe niti besede. Ne bo sl zapomnila najinega pogovora in se nič ne boji« KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO 1 2 3 4 5 6 j 7 3 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 I1 19 20 21 i 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 j 33 n 34 35 r 36 , j J VODORAVNO: 1 — z besedami izražena misel 7 — pikajoča žuželka, pogosta prenašalka bolezni 12 — leseno stojalo za žaganje drv 13 — dišeče mazilo, posebno za lase 14 — zajedalska rastlina, ptičji lim 15 — prebivalec mesta ob Adiži 16 — makedonsko moško ime 17 — mesto in zaliv v Epiru 18 — ime operne pevke Pusar 19 — ženska, ki dela red 22 — čar 25 — ime ameriške filmske igralke (Turner) 26 — najmočnejša figura pri šahu 30 — psevdonim prve slovenske filmske igralke 32 — boljši vinski kozarec 33 — grška muza komedije 34 — krepost 35 — drugo največje mesto Japonske 36 — očak NAVPIČNO: 1 — osnovna skupina atletskih disciplin 2 — oblika moškega imena Tomaž 3 — Kajnov brat 4 — priimek slovenske pevke zabavne glasbe (Elda) 5 — slovenska mladinska pesnica (Peroci) 6 — avtomobilska oznaka Karlovca 7 — osnovni element hoje 8 — pritok Rudolfovega jezera 9 — sladka in lepljiva prevleka na listih, izloček listnih uši 10 — pristaniško mesto na JZ Arabije 11 — domača pernata žival 13 — žensko ime 15 — črna poljska ptica 17 — mesto v JV Turčiji 20 — izraelski prerok 21 — tuje žensko ime 22 — TV voditelj (Trefalt) 23 — tovarna v Kočevju 24 — okrasna sobna rastlina, škrnicelj 27 — vrsta šampona 28 — eksplozivna telesa 29 — jlomače moško ime 31 — jelenovo oglašanje 32 — boleče krčenje mišic 34 — kratica za vojni odsek Danica Bleje RODILI SO SE: Obvestilo! Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije je založila in izdala strokovne tehniške publikacije: 1. JUS KATALOG ZA LETO 1990 Katalog jugoslovanskih standardov za leto 1990 v slovenskem jeziku vsebuje pregled vseh veljavnih standardov izdanih do 31. decembra 1989. Vsebuje tudi zakonske predpise o standardizaciji, o jugoslovanskih standardih ter predpise o tehniških normativih in normah kakovosti. Cena: 800,00 din. 2. SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR Slovar (I. in II. del) obsega 1600 strani z 20.000 gesli in več kot 200.000 izvedenkami. Slovar je najboljši pripomoček za oceno in izbiro pravilnega tehniškega izrazja, za strokovno izpopolnjevanje ter je hkrati čvrst temelj za širjenje tehniške kulture. Cena: 760,00 din. 3. OSNOVE PLINSKE TEHNIKE Lee Knez, dipl. inž. Publikacija obravnava osnove plinske tehnike in je zamišljena kot učna knjiga, ki bo inženirjem in tehnikom dopolnila pomanjkljivo znanje ali osvežila spomin. Knjiga (190 strani) je napisana poljubno znanstveno, zgoščeno in razumljivo. Cena: 250,00 din. Vse navedene publikacije lahko naročite na naslovu: ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA Erjavčeva 15 ZAHVALA Ob smrti mojega očeta CIRILA ZALOKARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem konfekcije posebnih šotorov Radomlje za darovano cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč. Še posebno iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Stanka Hribar ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta LADOTA KAVČIČA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerki Ivana Gerbec, Mari Trobevšek ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta CIRILA ZUPANA se iz srca zahvaljujemo podjetju Induplati za darovano cvetje in denarno pomoč. Vsi njegovi NISTA SE RAZUMELI »Povejte mi prosim,« vpraša gospodinja študentko, ki ji je za čas študija odstopila sobo in ji bo tudi pripravljala tri obroke hrane dnevno, »ali imate radi papagaja?« »Brez skrbi bodite, spoštovana gospodinja, pri jedi nisem prav nič razvajena in jem prav vse ...« IGRANJE Zvečer se očka in Mihec igrata z električnim vlakom in je ropotanje na pretek. Nenadoma zabrni telefon.^Aamica skoči k slušalki. »Kdo je bil?« vpraša očka. »V spodnjem nadstropju so želeli vedeti, kdaj bo odpeljal naš zadnji vlak.!« 1. Gorjup Tatjani iz pripravljalnice, sin Gašper 2. Topolevec Jožetu iz pripravljalnice, sin Rok 3. Hribar Meliti iz uprave, sin Sašo 4. Tratnik Elizabeti iz uprave, sin Miha 5. Jagodic Eriki iz tkalnice, sin Mitja Iskreno čestitamo! POROČILI SO SE: 1. Osolnik Urška iz predilnice, poročena Marčec. 2. Štilec Srečko iz tkalnice in Šimenc Cvetka iz predilnice, poročena Štilec. 3. Sušnik Erika iz tkalnice, poročena Jagodic. Iskreno čestitamo! REZERVNI DELI ZA LJUDI »Kaj veš, da imamo v Mengšu tudi prodajalno z rezervnimi deli za ljudi?« »A res, kje, kaj pa prodajajo?« »Tamle v kiosku, zeljnate glave!« OD TEDAJ »In kdaj ste se prvič zavedli, da ste postali konj?« vpraša psihiater duševnega bolnika. »Kdaj, kdaj? Aha, že tedaj, ko sem bil še žrebiček...« - Obe knJ .OOM1al’ - m Al .N'