Ptakete in diplome za dosežke v letu 1982
Priznanja inovatorjem
Na prisrčni slovesnosti v sejni dvorani skupščine so podeiili Veliko ptaketo in diplome inovatorjem za leto 1982. Po sklepu 3. seje skupščine občinske ra-ziskovalne skupnosti z dne 28. decembra 1982 so podelili Veliko plaketo z denarno nagrado30.000 din skupini avtorjev iz Iskre Avtomatika, Tovarna avto-matskih In varilnih naprav:
Andrej Feguš, Karel Lazar, Polde Prevc, Rudt Čurlč, Ivan Čož, Darko Štaudohar, Jernej Dreč-nlk, štefan Leskovar, Stane Remškar, Mile Pe-trovlč, Danljel Povše. Franc Zajc. Drago Ferlež, Ambrož Rlhard, Orago Grudan, Vld Kogovšek In Stane Škamperle.
Za inovacijske predloge pri izdelavi programske naprave ISMAT za avtomatako krmiljenje revolver-skih stružnic, ki jih proizvaja poslovni partner v ZSSR. Na račun realiziranih inovacijskih predlogov na tem izdelku je bilo prihranjenih v letih 1981 in 1982 nad 14.000.000 din (1,4 stare milijarde). Poleg gospodarskega prihranka je pomembno tudi to, da je bilo nadomeščeno več uvoznih pozicij, kar je zlasti pomembno v zadnjem času, ko se srečujemo s kro-ničnim pomanjkanjem deviz.
Diplomo z denarno nagrado 15.000 din so prejeli: Ludvlk Kalan iz Colorja Medvode
Obe inovaciji sta bili uspešno preizkušeni in uve-Ijavljeni v praksi ter temeljita na dokjoletnem razvoj-no-raziskovalnem delu. Z uvedbo Cr Ni litine je bila dana možnost ulivanja gorilnikov za lurbine doma. Z gorilniki iz te litine se je Litostroj enakovredno uvrstil v korak z zunanjimi svetovnimi proizvajalci. • Z uvedbo Cr Mo jeklene litine, odporne proti obrabi, pa se je obrabnost zmanjšala za 50 odstolkov, tako da so postali remonti mlinov veliko redkejši. Ooslej smo obložene plošče te kvalitete uvažali.
Knjižne nagrade z diplomo so prejefi: Slavko Cankar iz Iskre. Industrija za široko potrošnjo, TV Pržan
za razvoj in izdelavo galvanske linije za izdelavo tiskanega vezja z metaliziranimi izvrtinami. Slavko Cankar je tudi razvil in vpeljal tehnologi/o, prilago-jeno tej lintji ter usposobil kadre za delo. Ž uvedbo te inovacije je omogočil tozdu dodatni dohodek v višini 11.500.000 din.
Albert Zupan in Boris Križaj iz Agrostroja
za razvoj enolončnega rastlinjaka. Oprema rastti-
njaka zagotavlja vzgajanje rastlin v vseti letnih
časih. Posebnost je naprava za hlajenje. Novosti so:
sama konstrukcija, ki je prilagojena vsem vetrovom,
za posebno izvedbo venttla zb izpraznltev.reak-torja. S to inovacijo je prihranil v letih 1979 in 1980 pri vzdrževanju in proizvodnjl 497.000,00 din (po cenah izleta1980).
Izvirnost izvedbe je v tem, da je pri stari izvedbi potrebno ventil stalno čistiti in s tem prekinjati proi-zvodnjo. Proizvodnja je z uvecibo novega venfila po-rasla za 220 ton oziroma blizu 20 odstotkov.
Marico Mrak, Stane Buh in Jože Nagode iz Iskre IEZE. TOZD Feritl (na sliki)
za tehnifino izboljšavo ploskovnega brušenja malo in velikoserijskih izdelkov — aplicirano na plo-skovno brušenje oksidne keramike—fetitov. Bistvo izvedene izboljšave je kontinuirano brušenje, ki je doseženo z odstranitvijo rotirajoče magnetne mize in nadomestitvijo s pravokotno fiksno magnetno mizo s permanentnim magnetnim poljem. Ocenjuje-jo, da bo prihranek s to inovacijo v letu 1983 2.132.049,00 din.
Franc Sellškar iz Litostroja, TOZD PUM Livarne za uvedbo visokolegirane Cr Ni jeklene litine, od-
porne proti koroziji in za uvedbo nizkolegirane Cr Mo
jeklene litine, odporne proti obrabi.
trda kritlna iz poliestra, ojačana s stetdenimi vlaknl, vgrajena avtomatika za uravnavanje klime v letnem in zimskem režimu notranjosti rastlinjaka. Podobne rastlinjake smo dosedaj uvažall, rastlinjak protzvod-nje Agrostroja pa je povsem \z domačth materialov. Agrostroj je v letu 1982, ko je začel prodajati ie eno-lončne rastfinjake, ustvaril z njihovo prodjtjo 12.052.000,00 din realizacije.
Vladlmlr Rot iz Visoke šole za organizacijo dela Kranj
za izdelavo metodologije za ugotavijanje stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča. Tova-riš Rot se je lotil dokaj neurejenega stanja na po-dročju urejanja stavbnega zemljišča in to na način, ki temelji na pravičnejšem združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo. Izhaja \z zahteve, naj stro-ške urejanja stavbnega zemljišča plačajo vsi investi-torji, kakor tudi iastniki oz. obstoječi lastniki in upo-rabniki zemljišč na osnovi dejanskih stroškov vla-ganj, ovrednotenih na čas, ko se urejeno zemljišče oddaja uporabnikom. Vladimir Rot je sistematsko obdelal celotno področje odkupa, priprave in opr em-Ijanja stavbnega zemljišča.