Lea Fatur Solnčica in čarovnik (Primorsk.ii.) Bil je ob morju kralj, ki je imel lepo in motlro ličer Solnčico. Znala je ravnati s statvami in s preslico, znala je sukati zlato nit, znala je pri-pravljati &ir in znala je brati iz modrili knjig. Od daleč so hodili vitezi, da jo vidijo in snubijo. Bil je pa v tistein mestu krojac, ki je šival za dvor in drugo raestno gospodo. Postal je bogat in ošaben in hvalil se je, da se bo ženil s kra-Ijcvo hterjo, ker je bogatejši kakor vsi viiezi - snubci. Tiste dni je pa prišel v mesto star mož z zalim mladeničem. Bila sta dctl in vnuk. Nastanila sta se v borni koči ob mestnem zidu in začela delutt opanke. Toda zalemu vnuku Samilu ni Šlo delo od rok, rajši se je poskušal v metanju kopja in streljanju z lokoin. Raci je poslušal in pravil zgodbe davttih dni o junaških viiezih in hudih zmajih. Ded ga je svarjl: ¦I)rži se opank! Dlje ti pomaga opauka kakor viteški Škorenj in boljša j(_ šivanka kakor bojno kopje. Kar da vojna, vzame zopet vojna\ in ko ¦•<¦ 1'ietepa gospoda, beži kruh iz dežele! Poglej krojaca Čudnika, kaka iM.-tstva iina: bogatejŠi je od vseh vitezov - pohajačev.* Sauiil se je namrduil: sKraljeve ličere pa le ne bo dobil! In da je zabogatel od šivanja, nc verjainem. Pravijo, da je prodal dušo vragu, in ta nm donaša zlata. Bilo bi škoda Solnčice, da bi jo dobil zavrzen človek. Oj, ko bi bil jaz vitez, pa sem le opankar!« Dett je ugibal: »MogoČe, da je Čudaik res čarovnik? Pojdi k njemu za vajenca, pa iraej odprte oČi in ušesa!« Ded je spravil Samila h krojacu. Sainil se je irudil, da se priuČi umctnosli krojeuja. Kraalu je postal potnočnik. Kmalu ga je pa tudi začel sovružiti mojster. PoŠiljal je uamreč lepega mladeniča po inero okoli gospode in poslal ga je tudi na dvor h kraljični. Od tedaj jc zuhte,Tala Solnčica, da ji prinaša Samil obleko, iu če je prišla sama v Čudnikbvo krojatnico, je govorila le s pouiočnikom in ni pogledala mojstra. Samil je vidcl, cla ga sovraži mojster, pa kaj mu je bilo na iem? Saj jc govorila kraljična z njim. Izsledj Čarovnikovo skrivnost, postane bogat kakor on in postane kraljičin mož in glavar dežele, WkoČ vidi Saniil, 6a gre mojstcr v klet. Zaklene za njim vrata. Pre-izkusiti hoče, kako si bo poinagal mojster-čarovnik iz kleti. Čuje, kako premetava carovnik sodčke z zlatora in se smeje: »Meui poba-smrkavec, da l>o dobil kraljično! Kaj, takle se bo s čarovnikom?« Ivo se mojster naveliČa šteti zlato, pride do vrat in jih odp,ira. Vrata -' p;i ne vdajo. Čarovnik zamrmra: »Naj se v miško spremenim in iz kleti zbežim... Gina, bajna, dudeldum.« 29 Pa je že snmknila miška mimo Samilovih nog ... Samil zbeži za miško, pa vidi, kako sinukne v prostor precl krojacnico in sliži besede: -_ >Krog sebe se obrni ^H in Čudnik se povrni!« ^^ Pa je že stopil mojster z vatlom k Samilu in zavpih >Kaj si stikat okoli k\eti?c »Rekli so mi, da je poslal kralj po vas, pa sem vas iskal,< se je izognil Samil mojstrovenm vatlu. Pazil je, da ga ue oplazi in zaČara v kako žival. Hitro je mrmral močne beaede, ki mu jih je povedal ded: »Angel ob meni stoji, hudoba beži!« Čarovnik se je obrnil in zažugal: sNater! Na delo! Ne bom te plačeval za postajanje.« »Kdaj ste mi pa kaj dali razen te bore obleke?c odgovori neustraseni Samil. Odide v krojačnico. V delu ima viteŠki plašč. Pa si misli pri kro-jenju, kako bi se podala ujemu iaka reČ. .. ln konj, meč, Šlem, oprsnik!« Pa se zainisli in domisli... Vrže škarje od sebe in teče v skr.it kraj. Tam izreče čarodejue besede in postane res miška — miška, kakor je bil postal prej mojster. Zmuzne ae v krojačnico in sliši, kako robanti mojster, da zapodi leuega pomočnika; slisi, kako mu pravijo drugi pomocniki: >Pa kaj poreče na to kraljična?c Miska Samil skoČi na mizo in pregrizne dragoceno zlalotkano blago, ki ga drži Čadnik v roki, skoči z mize in vgrizne mojstra v nogo. Pa zbeži. Vatel teče za njtm. Miška pod vrata, skozi vrata, in mojster se krega, kdo je naredil škodo. Samil premiŠljuje: PoČasi pojde, drugo za drugim si pridobim, za denar si pa kupim orožje. Škoda, da ne morem jahati na konj«, če sem sam konj. Škoda .. .* Zvečer pravi Sami} svojemu tov&rišu Niku: >Ded mi je daroval plc-menitega konja, spravil sem ga v mojsirov hlev. Prosim te, Čemu bo meni konj, ko niinam primerne obleke in oroŽja? Prosim te, prodaj mi jutri na trgu konja, izkupiček bova delila.« Predpoldne drugega dne gre mojsfer Čudnik po trgu in zagleda gručo mož, ki se zbira in kriči okoli konja, Stopi bližje in zagleda svojega pomoenika Nika, ki prodaja krasnega konja. Vpraša pomočnika in ta mu pove, da je to Samilov konj, ki ga je dobil od svojega deda. ^Od deda?!« rarmra tudnik in hiii domov. Od kod bo vzel berač opankar takega konja? Kaj, če je slišal Samil močne besedc ali če je tudi injegov ded Čarovnik?« Priteče domov in res: Samila ni t krojačnici... sLe Čakaj, pobalin! Kosti ti polomim. Žal ti bo, da se vtikas v take stvari...« Hitel je na sejem in gnal ceno za konja. Dal je veČ kakor vsi in Niko mu izroci konja. Niko hoče vzeti konju uzdo, kakor mu je naeocil Samil, pa Čudnik mu da še zlat in pravi: >Za uzdo!« sTega bo Sainil bolj resel kakor uzde — kaj mu bo pa uzda, če nima konja?« modruje Niko in išče z izkupičkom Samila, ki ga ni ne v delav-nici, ne pri dedu... »Ušel je.« pripoveduje mojster Čudnik, >okradel me je m ušel-« Pa gTe v hlev in utlriha z vailom po ubogem konju, udriKa z desno, dokler mu ne omaga, udriha z levo, dokler se ne odpočije desna, udpiha noc in dan in preklinja: spogini, pogan ti, prevzetni! Spremeni se rendar konji-Ček v lepega Samila, ki ga vidi tako rada moja nevesta kraliičua!« 30 Lbogi konj Samil pa grize, skače, se trga, toda čarovnik je zavozlal uzdo ob jasii, Topotanje in hrzanje koiija se slisi v hišo, čarovnikova mati in njena sestra ga prosita, naj ne bije uboge konjske pare, pa mojster Še bolj divja: ^liho, ženske! Gospodar sera jaz. \em, koga bijem in zakajU ln bije, razbije vse vatle, pa se napoti k jerinenarju, da kupi jernien in do smrti pretepe ubogega Samila. Čarovnikova mati in sestra pa sta hiteli ubogemu konju na pomoč. Poiskali s(a kljuc od kašč« in pnnesli v pripasu ovsa, da se okrepi. Ko konj pozoblje oves, se spomnita, da je žejen in da bi se oapojil iiajbolje in najhitreje, če ga peljeta k bližnjeinu potoku. Z velikimi trudom odvoz-lata konja, ki stopa rablo in previdno po Iravi, se zažene t skoku v vodo in izgine... Z odprtimi usti strmita ženski na vodo. Doma se vsedeta k preji, vrtita preslico in pojeta, kako da ne vesia nič o zac&ranih konjih. Čudnik se vrne z nioČnim jermenom v roki, hiti v hlev, vidi, da je prazen, vidi par zrn in se domisli: »Mati in sestra!« Gre v sobo in sliši, kako pojeta, pa si misli: >\aju že izplačamf« Ko jima zagrozi z jermenom. mu povesta, kako je izginil konj v vodi. Čudnik hiti v vodo, si natakne čarobna očala, ki vidijo vae, kar je skrito, pregleda travo in grme, ribe, Žabe in: rake: Samil ee ni skril vanje, fcNajdem te, skrivaj se koderkoli,< se jezi Čudnik, se Trne v delavnico, izprašuje in išče. Potoček se jfe pa stekal v morje, 5amil se je bil spre-vrgel v peskovo zrno in Toda ga zanese v morje — v kraljičino kopališce. Lepa Solnčica je hodila po plitvera bregu, kar zagleda kakor oreh velik rdeč kamen, pobere ga in kamen se zasveti. Pa reče svoji prvi mojškri: »Pokliči takoj dvornega zlatarja, da mi vkuje ta kamen v prstan.« Dvorni zlaiar se zaČudi kamna in kmalu izve celo mesto, da je našla kraljična predragocea rubin. Čudnik slisi iu nekaj se mu posveti. Gre k dvornemu zlatarju in ga prosi, naj mu pokaže dragoceni kamen, o katerem govori vse mesto. Zlatar inu pravi: »Pridile zjutraj k meni. Vsako jutro izkrtačim vse kraljičine dragulje.« Čudnik gre zjuiraj k zlatarju, natakne očala in vidi v kameu spre-uienjenega Samila. Hoče zagrabiti prstan, toda zlatar mu ubrani: ^Obljubil sem kraljiČni, da se ga ne dotakne živ človek. Najrajši ima ia prstan. Pravi, da se Čuti srečno samo, Če ima ta kameu ua prstu.< »Ji že pokažem srečo,« se togoti Čudnik. Gre na dvor in prosi kralja, da mu pomeri nov plašč. Še tisti dan oboli kralj na smrt in uobeii zdravnik iig more dognati, kaj mu je. Kralj da napisati in razglasiti po vsem svojem kraljestvu, da dobi veliko bogastvo in njegovo hčer, kdor ga ozdravi. Pa so prihajali od vseh krajev, niso pa mogli ozdraviti kralja od prica-rane bolezni. Nato se javi Čudnik. Z zlato posodico gre kralju po hrbtu in po čelu in kralj vstane — zdrav. >Govori,< pravi krojaČu, skaj si želiš za plačilo. HČer sem obljubil, ali tvoja grba in tvoj grb z iglami se ji ne dopade.« Čudnik se prikloni: »Solnce nase, kako bi se drznil ubogi krojač, da pogieda tvojo hčer? Želim in zahtevam samo kamen, ki ga nosi kraljična na roki.< Ves vesel stisne kralj Čudniku roko: »Dobiš ga.< Vest, da je pozdravil Čudaik očela, pride do kraljeve h<5ere. V strabu pričakuje Solnčica, kaj bo, in toži, da ni Samila. PobegniLa bi ž njini, da se reši Čudnika. Pa že irka sluga in pove veselo vest, da zahteva Čndnik samo kamen, ne nje. 31 Ona pa se upokouČi: .Kamiia ne dam. Naj ga izplaca oče iz s\wj, «akladnice!< Razburjena kraljična zavrti prstan, enkrat na levo, enkrai na dt^iiu. in glej! Precl njo je Samil, ki jo prosi na kolenih, naj beži ž njim. Ni se ti treba srajnovati Sauiila: siare kraljevske krvi je. Jaz sem kralj Mirske, Pregnali so me, kakor ves, in me oropali kraljestva. Živel sem mirAO pod tvojim varstvom. bolj srečen pri opankah kakor na pre-stolu, Pa ta mlada kri niuia modrosti,« Kralj objame deda in pravi: >Kaj hoČcš? Orel leti k solnou, mladina ni modra po starosti. Ti pa, niuj orlič, bodi pravi sin solnca, vzemi moje čete in pribori si kraljestro svojega deda. Ko se izkažeš junaka, potera potrkaj pri nasU Irt SaiiH je bil kakor blisk. Prcmagal in pregnal je roparja, s kraljevo krono je priScl po SoluČico. Fn bila je svatba, da so govoriii in peli o njej Še aedem hrvaŠkik [et. o katerih ne veuio, kakSna in kolikŠna so. fa zapo/mo / . . I piibodnji številki. 32