v Celje - skladišče D-Per 539/1974 GLASILO OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE LETO X. AVGUST 1974 ŠTEV. Kip rudarja stoji od 29. maja 1974 dalje, na vrhnjem delu stopnišča pred delavskim domom v Trbovljah, dotlej pa je stal pred upravnim poslopjem ZPT na Trgu revolucije. Kip, ki ga je izdelal ak. kipar Stojan Batič, ostaja še nadalje v osnovnih sredstvih ZPT Foto inž. T. Bregant Dejavnost TOZD ESD Ko so se vsi trije rudniki iz Zasavja zedinili, da se združijo v Zasavske premogovnike, j,e bilo dogovorjeno, da bo v okviru nove delovne organizacije samostojna enota tudi elektro-strojni obrat. Dejavnost tega obrata naj bi bila prvenstveno usmerjena v izvajanje storitev proizvodnim in drugim delovnim enotam v podjetju, hkrati pa naj bi se enostavnejši novi artikli in rezervni deli vključili v program dela tega obrata. Po šestih letih dela samostojne delovne enote, ki se je v lanskem letu, v skladu z ustavnimi dopolnili, preoblikovala v TOZD elektrostrojne delavnice (ESD), lahko ugotavljamo, da se je uresničil le del predvidevanj od tistih, ki smo jih začrtali. Ob ugotovitvi, da so bile nekatere delovne enote že pred združitvijo bolj ali manj samostojne pri delih na elektrostroj-nih napravah in da so se tem enotam pridružile še ostale, se je dejavnost ESD morala preusmerjati tako, da je zajela tista dela, ki jih ostale enote niso izvajale, bodisi zaradi pomanjkanja ustreznih orodnih strojev, zaradi pomanjkanja delovne sile, nujnosti dela, bodisi iz drugih razlogov. Takšen način dela je vsekakor precej težaven, ker o neki kontinuirani obliki dela ni mogoče govoriti. Tako so delavnice ESD v določenih primerih preobremenjene z zahtevami po nujnih Poslovanje v I. polletju 1974 Z doseženim rezutatom v I. polletju 1974 ne moremo biti zadovoljni; saj smo finančno poslovanje zaključili z negativnim rezultatom, izguba znaša 1,368.412,40 din. Izgubo izkazujeta TOZD rudnik Hrastnik in TOZD rudnik Zagorje, dočim izkazujejo vse druge TOZD v polletnem obračunu pozitivne rezultate. Podrobnejši pregled je v primerjavi z istim razdobjem leta 1973, naslednji: TOZD celotni dohodek ostanek dohodka oz. izguba 1974 1973 1974 1973 rudnik Hrastnik 66,954.400 51,124.200 —1,815.400 2,099.100 rudnik Trbovlje 50,908.700 36,611.500 883,800 2,795.400 rudnik Zagorje 44,049.400 36,245.900 —8,143.500 —5,944.400 separacija 2,453.800 1,819.000 465.500 137.300 RGD 35,898.600 26,155.700 5,898.600 4,477.700 ESD 14,596.200 9,000.200 694.500 33.000 GRAMAT 4,839.500 3,566.400 143.700 294.900 Avtopark 6,734.400 4,086.100 383.100 208.000 RSC 4,971.500 4,005.600 69.700 355.400 skupne strok, službe 16,407.400 13.474.500 51.500 303.900 skupaj 247,813.900 186,089.100 —1,368.500 4,760.300 Izgubo izkazujemo predvsem v proizvodnji in realizaciji premoga, saj noben rudnik ni dosegel načrtovane proizvodnje. Izpad načrtovane proizvodnje znaša 73.200 ton, po današnjih prodajnih cenah predstavlja to nedoseganje proizvodnje vrednost med 14,5 do 15 milijonov dinarjev. Z drugimi besedami, če bi rudniki dosegali načrtovano proizvodnjo, izgube ne bi bilo, nasprotno, izkazovali bi kar precejšnji pozitivni ostanek dohodka. Primerjava predvidene in dosežene proizvodnje premoga v I. polletju 1974, v tonah: načrtovano doseženo manj rudnik Hrastnik 334.000 310.770 23.230 rudnik Trbovlje 353.000 319.850 33.150 rudnik Zagorje 174.000 166.100 7.900 skupaj 861.000 796.720 64.280 RSC 18.000 9.080 8.920 ZPT skupaj 879.000 805.800 73.200 Posamezne TOZD izkazujejo naslednji ostanek dohodka oziro- m a izgubo: TOZD premog ostalo skupaj rudnik Hrastnik —1,885.100 69.700 —1,815.400 rudnik Trbovlje 1,045.700 —161.900 883.800 rudnik Zagorje —9,086.600 943.100 —8,143.500 separacija 465.500 465.500 RGD 5,898.600 5,898.600 ESD 694.500 694.500 GRAMAT 143.700 143.700 avtopark 383.100 383.100 RSC 69.700 69.700 SSS 51.500 51.500 ZPT skupaj —9,946.000 8,577.500 —1.368,500 delih za potrebe delovnih enot ZPT, v nekaterih primerih pa razpolagajo z viškom delovnih ur v raznih strokah. Posebno je to očitno v elektro dejavnosti. Zato je morala posebno ta dejavnost večkrat iskati pla-sman svojih delovnih ur izven ZPT, kot npr. separacija v Turčiji, kamnolom Verd, gradbišče RUDIS — I.CO.RI, na hitri cesti, rudnik urana Žirovski vrh itd. Dejavnosti strojne_ smeri pa so morale iz istega razloga prevzemati v vse večji meri izdelavo novih končnih artiklov ali rezervnih delov in polizdelkov, kakor tudi izvajanje usluž-nostnih storitev za tuje naročnike. Delavnice strojnega obrata trenutno izdelujejo ali so sposobne izdelovati naslednje število izdelkov, polizdelkov in rezervnih delov: Grupa A: artiklov naprave za mehanizacijo 44 GrupaB: jamski vozički in rezervni deli 8 Grupa C: cevi, zavoj niče 26 Grupa D: jamsko podporje 13 Grupa E: črpalke in ventilatorji 9 Grupa F: razno 8 Skupaj 108 Preusmeritev na proizvodnjo novih izdelkov, je imela za posledico povečano porabo materiala, kar je tudi ob povečanih nabavnih stroških — povečalo realizacijo delavnic. Z normiranjem del se je povečala storilnost in je bila ob manjšem številu delovnih ur dosežena občutno višja realizacija. V naslednjem navajamo primerjavo: v letu 1965 je bilo uporabljenih 358.350 delovnih ur za realizacijo v višini 5,250.653,05 din. Ako označimo te podatke z indeksom 100 se je realizacija do lanskega leta gibala v naslednjem indeksnem razmerju: leto del. ure stroški mater. realiz. 1965 100 100 100 1966 110 145 136 1967 102 210 185 1968 106 205 204 1969 97 265 246 1970 96 299 280 1971 91 391 285 1972 92 345 307 1973 87 477 383 V letu 1974 je bilo na stroj- nem obratu < doseženo nasled- nje razmerje med izdelavo novih artiklov in ostalo dejavnostjo: — po uporabljenih delovnih urah: za nove izdelke 47,6 “/o, za ostalo dejavnost 52,4 °/° — po vrednosti realizacije: za nove izdelke 62,3 %, za ostalo dejavnost 37,7 %. Razliko med gornjima kriterijema predstavlja večja poraba materiala za nove izdelke, kar zvišuje razmerje realizacije v korist novih izdelkov. Ob gornjih ugotovitvah se pojavlja vprašanja, če je usmeritev dela TOZD ESD pravilna ali ne. Če se bo namreč razvoj odvijal po sedanji poti, bodo ESD sčasoma popolnoma prerasle okvir remontnih delavnic. Kot čista proizvodna dejavnost pa se bodo morale povezati s kovinsko in elektroindustrijo, ker bodo sicer lahko v razvoju ovirane. V kolikor pa naj bi le še obdržale pretežno remontni značaj, bi bilo potrebno energične j e in hitreje reševati vprašanje razvejanosti delavnic v okviru ZPT. Pri tem pa vsekakor ne bi smeli upoštevati le kriterija ozkega gledanja na potrebe in možnosti v TOZD, temveč predvsem ekonomsko-finančne možnosti doseganja čim boljših rezultatov v okviru delovne organizacije ZPT. Jože Skrinar Z gospodarskim načrtom za leto 1974 smo povečali amortizacijo za 50 % na vseh TOZD, razen na rudniku Zagorje. Ravno tako obračunavamo v letu 1974 stanovanjski prispevek po stopnji 9 % od bruto osebnih dohodkov, z izjemo pri rudniku Zagorje, kjer smo ostali na predpisani stopnji 6 %. Tudi ti višji izdatki so delno vplivali na slabši finančni uspeh, vendar pa je glavni razlog v nedoseganju načrtovane proizvodnje premoga. Podrobnejši rezultati poslovanja TOZD so bili že predloženi samoupravnim organom TOZD in delovne organizacije in jih v tem sestavku ne bi ponavljal, ker smatram, da so bili vsi člani naše delovne skupnosti o tem že seznanjeni. Če primerjamo rezultate I. polletja 1974 z dosežki leta 1973 in načrtom za leto 1974 (polovica načrtovanih zneskov za celo leto), dobimo naslednjo sliko: elementi doseženo načrt doseganje v 0/0 1974 1973 . 1974 2:3 2:4 celotni doh. 247,813.900 186,089,100 258,991.300 1.33,2 95,7 porabljena sredstva 111,183.900 78,725.500 100,568.200 141,2 110,6 dohodek pogodb, in 136,630.000 107,363.600 158,423.100 127,3 86,2 zakon, obvez. 22,848.500 13,704.200 28,181.900 166,7 81,1 dohodek za razdelitev 113,781.500 93,659.400 130,241.200 121,5 87,4 bruto OD 115,150.000 88,899.100 115,225.800 129,5 99,9 ostanek doh. izguba —1,368.500 4,760.300 15,015.400 0/0 delitve dohodka: bruto OD 101,2 94,9 88,5 — — ostanek-izguba —1,2 5,1 11,5 — — Iz prednje primerjave vidimo, da so vsi dosežki v tem polletju višji od lanskoletnih, vendar pa so porabljena sredstva (material in amortizacija) narasla v večjem obsegu, kot pa prodajne cene naših proizvodov in storitev, ki so izkazane v celotnem dohodku. Polletnega finančnega načrta ZPT nismo dosegli. Kot že omenjeno, je glavni razlog nedoseganje načrtovane proizvodnje premoga, saj so druge TOZD načrtovane rezultate dosegle. Prekoračena so porabljena sredstva, predvsem zaradi višje amortizacije, ki se mora obračunati v predpisanem znesku, ne glede na višino proizvodnje. Pri pogodbenih in zakonskih obveznostih, ki se plačujejo iz dohodka, izkazujemo manjše izdatke od načrtovanih. Pri tem gre najbrž za zamenjavo nekaterih stroškov, kajti če vzamemo porabljena sredstva ter pogodbene in zakonske obveznosti skupaj, dobimo naslednjo sliko: načrtovano porabljeno % porabljena sredstva 100,568.200 111,183.900 110,6 pogodb, in zakon, obvez. 28,181.900 22,848.500 81,1 skupaj 128,750.100 134,032.400 104,1 Skupni poslovni stroški so torej višji od načrtovanih za 41 °/°, realizacija oziroma celotni dohodek delovne organizacije pa je nižji od načrtovanega za 4,3 0/°. Ker so bruto osebni dohodki skoraj na predvideni višini, je razumljivo, da izkazujemo v končnem rezultatu izgubo. Povprečni mesečni osebni dohodki (brez deputatnega premoga, ki je tudi sestavni del OD), so bili naslednji: 1. za dejansko opravljene delovne dni, ki jih je bilo v L polletju povprečno 24 1/2 oziroma 196 ur mesečno; vsi dodatki, razen letnih dopustov, so upoštevani; 2. Za 182 ur mesečno (42-urni teden), povečani za jamski dodatek, za nočno delo in za stalnost: TOZD 1. 2. Indeks rudnik Hrastnik 3.267,81 2.857,40 114,3 rudnik Trbovlje 3.390,80 2.977,29 113,9 rudnik Zagorja 2.967,20 2.598,28 114,0 separacija 2.854,50 2.419,46 118,0 RGD 3.687,01 3.103,10 118,8 ESD 2.726,61 2.331,65 116,9 GRAMAT 2.639,14 2.313,68 114,1 avtopark 3.176,18 2.679,50 118,5 RS C 3.473,12 2.947,95 117,8 SSS 3.097,05 2.722,95 113,7 ZPT skupaj 3.183,78 2.758,89 115,4 Nadurno delo povečuje zaslužke v povprečku za 15.4 %, od tega največ pri RGD in avtoparku, ki pa s svojima finančnima rezultatoma to povečanje povsem opravičujeta. Roman Turnšek Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15. VHI. 1974 Proizvodnja premoga (ton) TOZD načrtovano doseženo doseženo + % rudnik Hrastnik 408.587 376.718 —31.869 92,2 rudnik Trbovlje 437.875 399.896 —37.979 91,3 rudnik Zagorje 212.826 203.500 — 9.326 95,6 skupaj 1,059.288 980.114 —79.174 92,5 RSC 21.375 10.346 —11.029 48,4 ZPT 1,080.663 990.460 —90.103 91,7 Proizvodnja gradbenega materiala letni načrt doseženo % TOZD rudnik Hrastnik — betonarna (kos) 92.200 69.161,0 75,0 — kamnolom (m3) 24.000 9.629,5 40,1 TOZD GRAMAT — opekarna (enot) 7,300.000 : 5,442.673 74,6 — kamnolom (m3) 35.000 11.023,5 31,5 TOZD rudnik Zagorje — kamnolom (m3) 162.000 95.270,5 58,8 Storitve, ostala proizvodnja TOZD RGD (din) 52.500,00 40,933.103,10 78,7 TOZD avtopark (t/km) 3,202.556 — TOZD ESD (ure) 321.080 218.856 68,2 Erika Kavčič Vdor vode v jami Hrastnik V torek, 13. avgusta 1974 je vdrla voda na široko čelo v A kopi jame Hrastnik. Na tem čelu (V/14 etg., kota 100), je bilo vgrajeno samohodno hidravlično podpor j e Salzgitter. Vdor je nastal na strani nadkopnega dela, med odvozno in dostavno progo ob 17.30, neposredno v fazi pridobivanja iz nadkopnega dela. Po običajnih znakih, ki se pojavijo pred vdorom, to je predvsem poj,ačan pritisk na podporje, so zaposleni takoj zapustili delovišče in se umaknili po obeh progah v nadkop proti višjemu IV. obzoru. Voda je v prvem in sunkovitem navalu dvignila vse ovire, predvsem les v dostavni progi in ga porinila proti križišču s prečnico, kjer ga je v nekaj deset metrov dolgem čepu zagozdila in si tako ustvarila drenažo. V glavni progi, kjer je montiran transporter in se v njej material ne odlaga, je voda odplavila le maloštevilne krajnike in odpadni les, predrla z njjm preko presipnega šahta do prečnice in butnila v nadkop. Tu se je val ustavil, se spustil nazaj v progo, voda pa je tam že našla pot po sipalni-ku in odtekala na VIL obzor, kjer je poplavila zbiralnik vode, črpališče in do vozišče pri šahtu, do višine 130 cm. V črpališču je voda dosegla že tudi dno elektromotorjev pri črpalkah, tako da je z velikim trudom uspelo vključiti eno črpalko, ki je rešila objekt drugega in kompliciranega izčrpavanja. Takoj po vdoru smo lahko na prizadeti odkopni etaži in obzoru ugotovili naslednje značilnosti: — voda je bila mnogo čistejša kot v jami Ojstro. Količinsko ni presegala 1100 m3 in je nanesla le približno 200 m3 mulja; — mulj, ki ga je voda pustila v glavni progi, se je neverjetno hitro usedel in postal trden tako, da se noga pri hoji ni udirala; — v glavno progo je voda nanesla s čela tudi do 2 m3 velike bloke konglomerata, ki je verjetno sestavina talnih plasti; — ostali usedek v glavni pro-. gi je talnina, pomešana z drobnim premogom, ki z blago strmino narašča do čela. Z namenom, da bi ugotovili izvor do sedaj neobičajnih vodnih vdorov v jamo Hrastnik, posebno pa nenadnega vdora za A kopo, smo opravili nekatere analize, ki kažejo sicer delno sorodnost z doslej znanimi vodnimi vdori, vendar le po obliki in povodu vdora, dočim ko je nastanek geneza vodnih akumulacij bistveno drugačna. Na podlagi analitskih rezultatov vzorcev vode, in sicer tiste, ki je prva pridrla na odkop in zadnje, ki se je že odtekala, (vzorca vzeta 13. in 14. 8. 1974) sklepamo, da sta nastopila oba različna tipa vod z visoko karbonatno trdoto in veliko vsebino sulfatov. Sklepamo lahko na globinsko vodo, ki jo je pritok vode izpodrinil. Tako hipotezo potrjuje tudi dejstvo, da Smo na VI. obzoru, točneje na VI/2 etaži, v tem predelu opustili neko raziskovalno progo, ki je povezovala nekdanje presipne šalite B. C in D do VII. obzora. Problematično in nerazložljivo pri tem obstaja le prisotnost naplavin, predvsem konglomerata, ki naj bi po prejšnjih ugotovitvah pripadale talnini. Vdor vode v A kopi je nekaj posebnega in bo treba dobro proučiti geologijo in tektoniko področja vdora vode. S tem vodnim vdorom pa žal tudi jama Hrastnik vstopa v o-grožena področja. Rudarski inšpektorat je z namenom, da zagotovi varnost in zaščito zaposlenih po dogovoru z vodilnimi osebami TOZD rudnik Hrastnik in delovne organi- zacije, odredil takojšnje izvajanje nekaterih varnostnih ukrepov, ki so predpisani tudi za jamo Ojstro. Med njimi je najpomembnejša omejitev pridobivanja premoga iz nadkopnega dela čela, kar se v določeni meri odraža tudi na storilnost. Študije vodnih vdorov, s katerimi bo treba zajeti tudi področje jame Hrastnik, naj bi torej čimprej ugotovile osnovne vzroke vdorov, predvsem pa nastanek vodnih akumulacij. Emil Kohne, dipl. inž. rud. Večerni raport v raportni sobi TOZD rudnik Trbovlje. Foto inž. T. Bregant Ali smo lahko s polletnim rezultatom poslovanja in gospodarjenja v ZPT zadovoljni? Naslov prispevka postavlja upravičeno vprašanje pred vse člane TOZD in SŠS, posebno pa še pred TOZD, ki proizvajajo premog. Takšno vprašanje izvira predvsem iz rezultatov skupnega finančnega poslovanja, ki kaže v I. polletju 1974 za celotno delovno organizacijo izgubo. Prav gotovo ni potrebno, da na tej osnovi povzročamo preplah, potrebno pa je, da se predvsem odgovorno in učinkovito začnemo dogovarjati o izpolnjevanju obveznosti na vseh delovnih mestih, ki imajo kakršnokoli zvezo s proizvodnjo premoga. V zvezi s takšnimi začetnimi ugotovitvami je potrebno najpreje posredovati nekaj knjigovodskih in statističnih kazal- cev: Proizvodnja premoga, storitve in poraba nekaterih vrst potresnega materiala ter električne energije v primerjavi z načrtom 1974, za I. polletje 1974: Hrastnik Trbovlje načrt dosež. načrt dosež. proizvodnja premoga (ton) 334.000 310.770 353.000 319.850 jamska storitev ton/delav. 4,2 3,85 6,5 5,62 obratna storitev ton/delav. 3,8 3,42 5,5 4,67 rudniška storitev ton/delav. 3,1 2,62 4,9 3,70 poraba materiala les mVlOO t 8 9 5 4 razstrelivo gr/ton 170 175 90 109 el. energija kWh/ton 13 17,1 22 22,20 Zagorje RŠC ZPT načrt dosež. načrt dosež. načrt dosež 174.000 166.100 18.000 9.080 879.000 805.800 2,3 2,21 — — 4,7 3,7 1,8 1,76 — — 4,1 3,09 1,6 1,52 — — 3,5 2,53 19 20 — — 9 10 310 337 — — 165 182 57 59,66 — — 26 28 Iz pregleda j^e razvidno, da smo v vseh kazalcih slabši od predvidevanj za leto 1974. Del tega neuspeha sicer lahko prevalimo na objektivne vzroke, kot so na primer zakasnitev dobave opreme za kom- Pred zgradbo revirskega muzeja ljudske rvolucije v Trbovljah, stoji poleg spomenika udeležencev spopada z Orjuno, tudi manjša plastika v bronu ,delo ak. kiparja Stojana Batiča: Očka, vrni se! Foto inž. T. Bregant pleksno mehanizirano čelo na rudniku Trbovlje, ki je pričelo namesto aprila, obratovati šele v juliju. Kljub temu pa je imel rudnik Trbovlje že v I. trimesečju letošnjega leta, 10.570 ton primanjkljaja v proizvodnji, ki se je v II. trimesečju povečal še za 22.580 ton, na skupno 33.150 ton. Drugi objektivni razlog je v bistveno zmanjšanih dobavah TE Trbovlje zaradi zastoja v proizvodnji TET II in povečani udeležbi rudnika Trbovlje v se-pariranem premogu. V rudniku Hrastnik je mogoče govoriti o objektivnih zadržkih zaradi poostrenih varnostnih ukrepov pri proizvodnji premoga v jami Ojstro ter nižjem separacijskem izplenu. Na rudniku Zagorje je sicer primanjkljaj med načrtovano in doseženo proizvodnjo manjši in znaša 7.900 ton, vendar ni za to posebnih objektivnih vzrokov, izvzemši poslabšanje izplena na separaciji in zmanjšanje staleža zaposlenih. Pri RŠC so bistveni razlogi primanjkljaja v proizvodnji premoga, slabši slojni pogoji in slabe možnosti proizvodnje. V celoti vzeto, je proizvodnji premoga prisotna organizacije sko tehnična pomanjkljivost in nedoslednost, pomanjkljivost v pogledu elastičnosti prilagajanja nastalemu položaju in iz teh razlogov nastaja tudi stagnacija v rasti produktivnosti. Glede dobave opreme se je nujno prilagajati pogojem, ki vladajo na trgu takšne opreme. Zelo značilen je podatek, da v celoti ne povečujemo storilnosti. V primerjavi z rezultati I. polletja 1973, so kazalci v proizvodnji premoga glede dosežene storilnosti leta 1974 enaki, v primerjavi z načrtom so pa seveda nižji. Ker istočasno ugotavljamo, da se je tudi znatno povečala lastna cena proizvodnje, je seveda tudi finančni rezultat v proizvodnji premoga bistveno slabši od predvidenega. Gre za to, da predstavlja 73.200 ton manjša proizvodnja premoga po cenah, ki so veljale v času od 1. 1. 1974 do 15. 4. 1974 in od 15. 4. 1974 dalje, tudi v finančnem pogledu ca. 14,000.000 din nižjo realizacijo. Ker bi bili za takšno načrtovano proizvodnjo potrebni le nekoliko višji materialni stroški, je iz tega razvidno, kakšna je finančna škoda, ki jo povzroča manjša proizvodnja. Primerjava med načrtovanim finančnim rezultatom in dejan- skim obračunom za I. polletje 1974 kaže, da nismo dosegli predvidenega celotnega dohodka za celotno podjetje v skupnem znesku 11,177.404 din. V proizvodnji premoga celotni dohodek ni dosežen, presegla pa ga je TOZD RGD, pa tudi v ostalih TOZD je celotni dohodek v glavnem dosežen po predvidevanjih. Iz teh razlogov in iz razlogov bistveno večjih materialnih stroškov kot je bilo predvideno, tudi ni bil dosežen predviden dohodek. Obveznosti iz dohodka so bistveno manjše kot so bile predvidene. Zavoljo manjšega celotnega dohodka in večjih materialnih stroškov, je tudi dohodek za razdelitev manjjši kot je bil predviden. Izplačani osebni dohodki so dosegli skoraj enako vsoto kot so bili načrtovani, v I. polletju 1974. Zaradi manjše realizacije, večjih materialnih stroškov in skoraj enakih osebnih dohodkov, kot so bili predvideni, je seveda finančni rezultat v I. polletju bistveno slabši od predvidenega. Marsikdo se je že doslej spraševal, čemu so nam potrebni skladi oziroma ostanek dohodka. Verjetno je članom vseh TOZD in SSS znano, kako nujno je bilo, da smo oblikovali za leto 1973 ostanek dohodka, iz katerega je možno pokrivati izplačila regresov za letovanje (v letu 1974 ca. 4,5 milijonov dinarjev), za preventivno zdravljenje, odpravnine upokojencem, pomoč občinam itd. Polletni ostanek dohodka ne daje nobene zagotovitve, da bomo v letu 1975 lahko zadostili vsem tem zahtevam in potrebam. Menim, da je zelo pomembna ugotovitev, da smo izkoristili skoraj v celoti predvidena sredstva za osebne dohodke, čeprav drugi kazalci finančnega rezultata ne dovoljujejo takšnega koriščenja. Ob tem velja vsem v premislek nujnost vključitve v prizadevanja za omejitev inflacijskih teženj. Menim, da ni mogoče terjati za vsako stvar kompenzacijo. Potrebna bo mnogo večja preudarnost in tudi v določeni meri brzdanje zahtev po prekomernem trošenju, ki ni v skladu z gospodarsko zmogljivostjo. Nujno se je zamisliti o rasti produktivnosti, saj lahko na temelju večje produktivnosti, pričakujemo izboljšanje gospodarskega položaja delovne organizacije. Albert Ivančič, dipl. inž. rud< Dela na gradbišču Podsused končana TOZD rudarska gradbena dejavnost ZPT, je v sodelovanju z RUDISOM Trbovlje, izvajala rudarska dela na izgradnji tunela za transport apnenca iz kamnoloma Bizek do nove tovarne cementa Sloboda Podsused, blizu Zagreba. Pogodbena dela so obsegala izgradnjo tunela v dolžini 1.754,6 m, ki se sestoji iz dveh delov glede na nagib. Spodnji, ravni del tunela-podkop v dolžini 764 m z vzponom 5 promil, smo izkopali v laporjih, zgornji del tunela-vpadnik v dolžini 990,6 m z nagibom 8 stopinj, pa smo izkopali v dolomitu in razrušenem apnencu. Z deli na gradbišču Podsused smo začeli 11. 7. 1972, končali pa 20. 7. 1974. Obseg del se jp med izgradnjo tunela povečal za več kot 50 0/° pogodbene vrednosti, to pa zaradi slabših geomehanskih lastnosti hribine, dotoka vode v vpadniku do 870 l/min., večjega obsega permanizacije v tunelu in raznih dodatnih del po naročilu investitorja Kon- struktor Inženjering Zagreb, brez upoštevanja razlik v ceni materiala in osebnih dohodkov. Ob upoštevanju povečanega obsega del, zakasnelega priključka električne energije na vpadniku 14. 10. 1972, na pod-kopu pa 5. 12. 1972, da smo začeli normalno delati na izkopu tunela, smo tunel zgradili v pogodbenem roku. Tunel smo prebili 7. 2. 1974, v podkopnem delu tunela na dolžini 649 m. Permanizacija tunela pa je bila končana v vpadniku 26. 4. 1974, kjer smo istočasno z demohtažo tira v marcu in aprilu transportirali Posnetek gornjega dela gradbišča TOZD RGD v Podsusedu. Posnetek kaže vhod v predor-vpadnik. Foto S. Markovič Delavci gradbišča TOZD RGD v Podsusedu so v glavnem stanovali v stanovanjskih prikolicah. Po ukinitvi gradbišča, je ta TOZD prepustila prikolice članom kolektiva za letovanje v Novigradu. Foto S. Markovič tudi konstrukcijo transportnega traka in nudili pomoč pri montaži tega traku v dolžini 944 m do vhoda v tunel; v pod-kopu pa 26. 5. 1974, ko smo končali z betoniranjem talne plošče in odtočnega kanala do izhoda iz tunela. Po dokončanju betonerskih del v podkopu, ko j je bilo naše delo po osnovni pogodbi in aneksu k pogodbi končano, smo še z izkopom in betoniranjem temeljev za transportni trak, pomagali podjetju Jugomontaža pri montaži konstrukcije transportnega traku v podkopu in lomu tunela v dolžini 810 m. To delo je bilo končano 16. 7. 1974, nakar smo do 20. 7. 1974 še demontirali objekte, ki smo jih postavili pred pričetkom del za izgradnjo tunela. Tunel je v dolžini 741,4 m permaniziran z betonskimi oblikovane!, pretežno pa z armi-rano-betonskimi elementi-pane-li, debeline 16 cm, okroglega profila, svetlega premera 3,0 m; 226,9 m tunela je zabetoniranega z betonom Mb 200, podkvaste oblike, svetlega preseka 2.4 x 2.4 m; 44,1 m tunela je torkretiranih, 45 m tunela je zavarovanih z ankerji, mrežami in brizganim betonom, preostali del rova v dolžini 697,2 m pa je permaniziran v podkva sti obliki, svetlega preseka 2.4 x 2.4 m. Izdelava portalov na obeh straneh tunela, niso bili predmet naše pogodbe z investitorjem. Stane Markovič Delo sindikatov Čeprav vlada počitniško vzdušje, so nekatere osnovne organizacije sindikata pri Zasavskih premogovnikih, organizirale svoje delo tako, da se pri njih ne pozna odsotnost posameznih funkcionarjev. Res pa jp tudi to, da je več tistih, v katerih je delo ob tem času bolj zamrlo. Prav zato želim bolj kritično spregovoriti o takšni nedelavnosti in opozoriti vse sindikalne delavce naše delovne organizacije, da v sindikalnih vrstah ne sme biti zatišij. Dobro vemo, da je osnovna organizacija sindikata tista množična družbenopolitična organizacija, v katero se združujemo vsi delavci in v kateri nadaljujemo revolucionarne tradicije naših sindikatov, vse od njihove ustanovitve leta 1919 dalje. Ker je sindikat »naša« organizacija, ki ima iste cilje kot ZK, moramo v njej tudi intenzivno, predvsem pa vsebinsko delati. Ne smemo se obnašati do sindikalnega dela mačehovsko, da je to nekaj nepotrebnega, nekaj kar nas dodatno obremenjuje. Na drugi strani pa se hudujemo, da se povsod kršijo naše pravice. Ne, vedeti moramo in tudi doseči, da bo sindikat živ mehanizem, v katerem bomo vsi, ne le funkcionarji — tudi delavci, tvorno oblikovali, ustvarjali in delili naš kos kruha, ki ga moramo imeti vsak dan. To je dejstvo. Torej sindikat ne sme prekiniti svojega dela in oditi na dopust, saj moramo tudi na dopustu živeti — jesti kruh. Prekiniti moramo z občutki, da so sindikalni delavci odveč, da odhajajo le na seje, da nam znižujejo osebne dohodke, če so na seji med delovnim časom. Pri tem pa pozabljamo, da so nešteto poldnevov angažirani, ko smo drugi prosti. Ob tem moramo vedeti, da je to delo potrebno ter da mora biti ob vsakem krmilu nekdo, ki krmari. Torej moramo imeti tudi v sindikatih močne krmarje. Zato je zelo pomembno, ko- Sprememba obračunavanja OD V 7. številki našega glasila Srečno, je na strani 24 (in na naslednjih str.) objavljen sestavek o spremembi obračunavanja osebnih nih dohodkov, to je o prehodu iz neto na bruto obračun osebnih dohodkov. V članku je omenjeno, da so prikazane stopnje prispevkov in davkov veljavne le za redni delovni čas, to je za 42-urni delovni teden oziroma 48-urni delovni teden, za tiste člane delovne skupnosti, ki uživajo to ugodnost po III. točki družbenega dogovora (neposredna proizvodnja premoga in spremlja- ga pripravimo ter izvolimo za tako delo in kako ga pripravimo? Kadrovska politika in nenehno izobraževanje ne le po strokovni plati, ampak temeljito izobraževanje tudi na družbenopolitičnem področju, mora biti naša stalna naloga in skrb. Kajti krmar mora vedeti, kako se krmari, ker bo ob svojem delu naletel tudi na vrtince, ki jih mora znati premagati. Seveda ni dovolj, če imamo le dobrega krmarja, vsa posadka mora biti dobra. Torej se moramo zavzeti vsi, da bodo naši funkcionarji lahko uspešno izvrševali tiste naloge, katere smo si enotno zastavili. Takšnih nalog pa je iz dneva v dan dovolj, vse od proizvodnje in njenih težav, s pogoji dela vred, do delitve dohodka na temelju samoupravnega dogovarjanja, bojem proti samovolji in kršitvi svojih pravic, z razvijanjem in uresničevanjem medsebojnih pravic, z razvijanjem in uresničevanjem medsebojnih solidarnostnih odnosov, pa vse do vsakdanjega življenja izven delovnega časa. Tako področje dela zahteva nenehno akcijo in mora biti organizirano tako, da ni odvisno od posameznega človeka, temveč tako, da teče nenehno in nemoteno naprej, čeprav kdo od izvrševalcev nekaj časa izostane. Res je morda nekaj resnice v tem, da smo imeli v minulem obdobju precej dela in da si želimo malo počitka. Zavedati pa se moramo, da razvoj teče nenehno naprej ter da bomo imeli vedno dovolj dela in seveda vedno težjega, če bomo tekoče delo odlagali ter ga puščali v nemar. Nedopustno je, da poteka izvajanje dogovorov prepočasi. Na zakasnelosti moramo prevečkrat opozarjati, četudi je premalo samoiniciative in odločnosti. K uspešnejšemu delu bi morale več prispevati komisije, ki so izvoljene v vseh osnovnih organizacijah sindikata. Žal so nekatere v mnogih OOS le izvoljene, njihovo delo pa je neznatno. Ni dovolj, da se ukvarjamo le sami s seboj. Nujno potrebno je kritično joče dejavnosti). Prispevne stopnje za dopolnilno delo in za upokojene so pa druge in so z nekaterimi praktičnimi izračuni prikazane v nadaljevanju tega članka. V zadnjem odstavku prispevka v 7. številki glasila Srečno je tudi omenjeno, da se bodo po vsej verjetnosti stopnje v nekaterih občinah spremenile, kar se je v primeru občine Hrastnik tudi zgodilo. Zbirne stopnje vseh prispevkov in davkov znašajo v tej občini 30.12 °/o in ne 29.12 0/9 od bruto osebnih dohodkov, torej so višje za 1 0/0. Povečane so vse stopnje prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v občini, na novo pa je uveden prispevek za krajevnd skupnosti. Po pojasnilu centrale in podružnice službe družbenega knjigovodstva, se smatra za mesto izplačevalca osebnih dohodkov sedež delovne organizacije in to je v našem primeru občina Trbovlje. Zaradi tega se uporabijo za ugotovitev višine bruto osebnih dohodkov tiste stopnje prispevkov in davkov, ki so uveljavljene v tej občini. Te pa znašajo skupno 29.12 0/° od bruto osebnih dohodkov, kar ustreza 41.08 0/° od neto osebnih dohodkov. Da se razumemo: vsi dosedanji neto osebni dohodki se povečajo za 41.08 % in se dobi na ta način bruto znesek osebnih dohodkov. Od tega pa se odbijejo prispevki, ki so bili sprejeti za posamezne občine, v katerih imajo delavci svoje stalno bivališče. Pri tem moram pripomniti še to, da je vrednost dela za delovno organizacijo enaka na vseh TOZD. Z drugimi besedami: bruto osebni dohodki za isto vrsto dela in dosežen učinek je v vseh TOZD isti; neto izplačilo, ki ga prejme delavec, je pa odvisno od višine stopenj prispevkov in davkov, ki so uveljavljene v njegovi domicilni občini. Redno delo Od rednega dela združujejo delavci po samoupravnem sporazumu za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ter splošne porabe v družbenopolitičnih skupnostih, od svojih bruto osebnih dohodkov, naslednje prispevke: TOZD v občinah Hrastnik Trbovlje Zagorje % o/o 0/0 1. temeljna skupnost otroškega varstva 0.94 1.05 0.69 2. republiška skupnost otroškega varstva 2.43 2.43 2.26 3. temeljna izobraževalna skupnost 5.30 4.37 5.70 4. temeljna kulturna skupnost — občina 0.56 0.45 0.43 — republika 0.18 0.18 0.18 5. temeljna telesnokulturna skup. 0.50 0.69 0.43 6. zdravstveno zavarovanje 8.27 8.27 8.27 7. pokojninsko invalid, zavar. 11.48 11.48 11.48 8. občinski davek iz OD 0.20 0.20 0.20 9. krajevne skupnosti 0.26 — — skupaj 30.12 29.12 29.64 Prispevke in davke za druge občine v SR Sloveniji ne navajam, ker bi se ta sestavek preveč razširil, saj pride v upoštev približno 20 slovenskih občin in najmanj toliko občin iz drugih republik SFRJ. Zaradi tega navajam le praktične primere za tri zasavske občine: dosedanji neto OD Hrastnik Trbovlje Zagorje za redno delo 3.000,00 3.000,00 3.000,00 bruto OD (količnik 1.4108) 4.232,40 4.232,40 4.232,40 — 30.12 '/o prispevki in davki 1.274,80 — — — 29.12 '/o prispevki in davki — 1.232,40 —- — 29,64 '/o prispevki in davki — — 1.254,50 neto za izplačilo 2.957.60 3.000,00 2.977,90 Po sprejetih stopnjah prispevkov in davkov sestoji osebni dohodek delavcev iz naslednjega: Hrastnik Trbovlje Zagorje % % % neto izplačilo 69,88 70,88 70,36 prispevki ' 29,66 28,92 29,4-4 davki 0,46 0,20 0,20 bruto osebni dohodek 100,00 100,00 100,00 Kot že omenjeno, ostane bruto OD vedno 100, dočim je neto izplačilo odvisno od prispevnih stopenj posameznih občin, ki pa so skoraj v vseh primerih različne. Računske pisarne v TOZD so prejele od finančnega sektorja točne preglede prispevkov in davkov za vse občine ter so tam na vpogled vsem zainteresiranim. Dopolnilno delo Od dopolnilnega dela se ne plačujejo isti prispevki kot od rednega dela. Plačati ni treba prispevkov za otroško varstvo in za pokojninsko invalidsko zavarovanje. Uveden .pa je republiški davek od dopolnilnega dela v višini 18.33 °/°. Tega davka pa so oproščeni tisti delavci, katerih delovna mesta se smatrajo za proizvodno delo v premogovnikih. Za zasavske občine so uvedeni naslednji prispevki in davki od dopolnilnega dela: Hrastnik Trbovlje Zagorje % •/o o/o 1. temeljna izobraževalna skupnost 5.30 4.37 5.70 2. temeljna kulturna skupnost — občina 0.56 0.45 0.43 — republika 0.18 0.18 0.18 3. temeljna telesnokulturna skup. 0.50 0.69 0.43 4. zdravstveno zavarovanje 8.27 8.27 8.27 5. občinski davek iz OD 0.20 0.20 0.20 6. krajevne skupnosti 0.26 — — skupaj za proizvodno delo v premogovnikih 15.27 14.16 15.21 7. republiški davek iz OD 18.33 18.33 18.33 skupaj dopolnilno delo 33.60 32.49 33.54 Glede na različne stopnje v drugih občinah, je seveda tudi neto izplačilo različno. Bruto osebni dohodki za dopolnilno delo so v % razdeljeni takole: analizirati polletno gospodarjenje, ugotoviti vzroke neuspehov in predlagati s pomočjo strokovnih služb samoupravnim organom, konkretne ukrepe za njih razrešitev. Le delavci bomo opravičili zaupanje v našo organizacijo. Franjo Glavica PROSLAVA dneva srbskih rudarjev Za rudarski praznik, ki ga praznujejo rudarji v Sloveniji vsako leto, 3. julija, smo povabili v goste tudi predstavnike rudarskega energetskega industrijskega kombinata Koluba-ra. Na proslavi v Zagorju so sodelovali trij,e predstavniki njihovih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Izmenjali smo razna mnenja in izrazili želje za tesnejše sodelovanje na vseh področjih. Ker pa rudarji SR Srbije praznujejo svoj praznik vsako leto, 6. avgusta, so tudi Kolu-barčani povabili predstavnike ZPT, da se udeležijo njihove proslave. Te proslave so se udeležili tehniški direktor ZPT inž. Adolf Jermol, predsednik delavskega sveta ZPT tovariš Franc Romih in predsednik KOSIRE ZPT tovariš Ivan Vovk. Ko smo po dolgi vožnji pripotovali v Lazarevac, so nas zelo prisrčno sprejeli ter se z nami zadržali pozno v noč. Spoznali smo se z njihovo delovno organizacijo ter njihovim življenjem. Povedali so nam, da delovna organizacija ali kombinat sestavlja 25 TOZD, ki leže na razdalji 50 km. Vključene so elektrarne, ki so tudi glavni porabnik premoga lignita, TOZD gradbenega materiala in kar je bilo najbolj zanimivo, elektronski računski center. Ta dela tudi usluge za druga podjetja, celo iz Slovenije in ustvarja precejšen del do- hodka. Kombinat zaposluje približno 6400 delavcev od katerih je jamskih okrog 500. Jamska dela bodo ukinili, skratka jamskih kopov ne bodo imeli več. Zalog premoga imajo zelo veliko in pravijo, da leži skoraj celo področje Lazarevca na premogu. Tudi razmerje med jalovino in premogom je zelo ugodno, tako da so proizvodni stroški zelo nizki, kar se odraža tudi na osebnih dohodkih in skladih. Prisostvovali smo tudi slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije, na kateri je spregovoril tudi inž. Jermol. Pozdravil je v imenu kolektiva ZPT vse člane kombinata. Po končani seji delavskega sveta se je pričela glavna proslava, na kateri so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij SR Srbije ter nekaterih delovnih organizacij. Zelo so bili pozorni do naše delegacije, predvsem zato, ker smo bili v rudarskih uniformah. Na centralni slavnostni proslavi je bil velik poudarek doseženim uspehom in perspektivi. Predvidevajo, da bi se v naslednjih letih približali s proizvodnjo lignita na 30,000.000 ton letne proizvodnje. Ob tej proslavi so otvorili veliko strojno delavnico. Ta jim bo omogočala razne obdelave in remonte njihovega strojnega parka, opravljali pa bodo usluge še ostalim podjetjem. Ker je to kombinat z velikim številom zaposlenih, so imeli nato še prosto zabavo po posameznih TOZD tako, da je bilo omogočeno vsakemu posamezniku, da proslavlja rudarski praznik. Po proslavi smo se ponovno vključili v družabni razgovor, na katerem so gostitelji izrazili željo, da bi še tesneje sodelovali in izmenjavali obiske, v večjem številu kot doslej. Ena prvih želj j,e bila, da bi odigrali nogometno tekmo s trboveljskim NK Rudar in NK iz Lazarevca v oktobru oziroma v novembru letos. Vse te želje, ki so jih predstavniki REK izrazili za medsebojno sodelovanje, moramo vsekakor podpirati in v okviru možnosti sodelovati. Zave- a) za proizvodno delo v premogovnikih Hrastnik Trbovlje Zagorje neto izplačilo 84.73 85.84 84.79 prispevki 14.81 13.96 15.01 davki 0.46 0.20 0.20 skupaj 100.00 100.00 100.00 b) za ostalo dopolnilno delo neto izplačilo 66.40 67.51 66.46 prispevki 14.81 13.96 15.01 davki 18.79 18.53 18.53 skupaj 100.00 100.00 100.00 Praktični primeri izračunov a) proizvodno delo v premogovnikih Hrastnik Trbovlje Zagorje dosedanje neto izplačilo 500.00 500.00 500.00 novi bruto OD (količ. 1.4108) 705.40 705.40 705.40 — 15.27 % prispevki in davki 107.70 — — — 14.16 % prispevki in davki — 99.90 — — 15.21 % prispevki in davki —- — 107.30 novi neto za izplačilo 597.70 605.50 598.10 Izplačilo nadurnega in nedeljskega dela je po novem načinu izračuna OD za proizvodno delo v.premogovnikih nekoliko višje, ker od teh osebnih dohodkov ni potrebno plačati republiškega davka iz OD. Ta izjema pa velja le za proizvodno delo v rudnikih premoga, dočim se za vsa druga dela v premogovnikih in v vseh ostalih panogah gospodarske in družbene dejavnosti, plačujejo prispevki po višjih stopnjah. Te višje stopnje pa sedanje neto izplačilo za dopolnilno delo znižujejo, kar je razvidno iz naslednjega primera: b) dosedanje neto izplačilo Hrastnik 500.00 Trbovlje 500.00 Zagorje 500.00 novi bruto OD (količ. 1.4108) 705.40 705.40 705.40 — 33.60 % 237.00 — — — 32.49 °/o — 229.20 — — 33.54 % — — 236.60 novi neto za izplačilo 468.40 476.20 468.80 Upokojenci Za delo upokojencev so uveljavljeni zopet drugi prispevki, ki znašajo v % od bruto OD: 1. temeljna izobraževalna skupnost Hrastnik 5.30 Trbovlje 4.37 Zagorje 5.70 2. temeljna kulturna skupnost — občina 0.56 0.45 0.43 — republika 0.18 0.18 0.18 3. temeljna telesnokulturna skup. 0.50 0.69 0.43 4. invalidsko pokojninsko zavarovanje za nesreče pri delu 1.50 1.50 1.50 5. občinski davek iz OD 0.20 0.20 0.20 6. krajevne skupnosti 0.26 — — 7. republiški davek iz OD 24.19. 24.19 24.19 skupaj 32.69 31.58 32.63 Bruto osebni dohodek upokojencev sestoji v °/°: Hrastnik Trbovlje Zagorje neto izplačilo 67.31 68.42 67.37 prispevki 8.04 7.19 8.24 davki 24.65 24.39 24.39 skupaj 100.00 100.00 100.00 Praktični primer izračuna: dosedanje neto izplačilo 1.000,00 1.000,00 1.000,00 bruto (količnik 1.4108) 1.410,80 1.410,80 1.410,80 — 32.69 °/o prispevki in davki 461,20 — — — 31.SS"'« prispevki in davki — 445,55 — — 32.63 % prispevki in davki — — 460.35 novi neto za izplačilo 949,60 965,25 950,45 S tem prispevkom je dopolnjen članek v 7. številki glasila Srečno. Druga pojasnila glede prehoda na nov način obračunavanja OD pa ostanejo nespremenjena. Roman Turnšek dati se moramo, da je ta velika razdalja med Trbovljami in La-zarevcem in so z njo povezani večji stroški. Kljub temu pa bi del teženj lahko uresničili. Ivan Vovk SLAVČEK NA MADŽARSKEM Dne 31. avgusta 1974, potuje mešani pevski zbor Slavček Svobode-center Trbovlje, na 4-dnevno gostovanje na Madžarsko. Prvi dan bodo koncertirali v dvorani mesta Tatabanya ob dnevu madžarskih rudarjev. Tatabanya je znan premogovnik; Slavčki si bodo nato ogledali že razne kulturne in naravne zanimivosti Madžarske. Aktivnost samoupravnih organov Odbor za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT Odbor je imel svojo 2. sejo v tej mandatni dobi, dne 25. 7. 1974. Na njej je obravnaval in sklepal o naslednjih zadevah: Vlado Resnik, predsenik odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT, iz TOZD rudnik Zagorje. Foto inž. T. Bregant — na znanje je sprejel razloge, ki so onemogočili izvedbo dveh skepov 1. seje tega odbora; — sprejel j,e sklep o vzpostavitvi evidence o delu nad polnim delovnim časom, na temelju določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri ZPT; — vsem TOZD in SSS je predlagal, da do konca julija obravnavajo in sprejmejo na zborih delavcev predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov. Hkrati je določil tudi podpisnike sporazuma; — vloge dosedanjih prejemnikov študijskih pomoči in vloge za podelitev štipendij v letošnjem letu, katerih ZPT niso razpisali, je po sklepu odbora odstopil solidarnostnim skladom občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje; — sklenil je, da naj bi strokovne službe ZPT našle ustrezno rešitev pri solidarnostnih skladih vseh treh občin, da bi izjemoma prejemali štipendijo tudi otroci smrtno ponesreče- nih članov kolektiva ZPT, ki imajo stalno bivališče izven Zasavja; — vsi dosedanji in novi prejemniki štipendij, morajo svo-j,e prošnje obvezno napisati na predpisanih obrazcih; — po sklepu odbora je bil objavljen razpis za 15 štipendij (3 za študij rudarstva na FNT, 2 za študij na ekonomski fakulteti, 2 za študij na strojni fakulteti, 3 za šolanje na rudarskem oddelku TSŠ in 5 za šolanje na ESŠ). Na temelju predloženih prošenj je odobril prosilcem 14 štipendij; — na znanje j,e sprejel poročilo oddelka za izobraževanje odraslih TOZD RŠC, o učnih uspehih in nadaljnjih namenih štipendistov ter prejemnikov študijske pomoči, ki so v juliju 1974 končali šolanje. Precej teh štipendistov in prejemnikov študijske pomoči se bo zaposlilo, del teh pa bo nadaljevalo s študijem na višjjih in visokih šolah. Zavoljo tega je del prejemnikov študijske pomoči razrešil obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe; — nadalje je ugodno rešil nekaj vlog za plačilo stroškov strokovne ekskurzije, odložitev plačila odplačevanja štipendije, plačilo izpitnih taks ipd., del teh pa je tudi zavrnil. Poslovni odbor Svojo 2. sejo je imel poslovni odbor ZPT, 1. 8. 1974. Na njej je obravnaval o naslednjih zadevah: — na znanje je sprejel poročilo službe varstva pri delu o analizi porasta obolenj. Število bolnikov je namreč nap ram istemu razdobju lanskega leta poraslo za 18 oziroma 21 %. S tem v zvezi je sprejel vrsto ukrepov, ki se nanašajo na delo kontrolorjev, na sprejemanje novih delavcev, na delo invalidske komisije, na črtanje neopravičenih izostankov z dela za nazaj, za izbor koristnikov preventivnega zdravljenja, rednem obravnavanju zdravstvene problematike s strani pristojnih odborov za kadrovsko politiko in socialno varstvo itd.; — ustrezen sklep je sprejel za nekatere TOZD v zvezi s porastom števila zaposlenih ter o neustrezni razporeditvi tehnikov in o vzrokih za zasedbo na neustreznih delovnih mestih; o tej problematiki naj raz- Branko Kušar, iz TOZD rudnik Hrastnik, predsednik poslovnega odbora ZPT. Foto inž. T. Bregant pravljajo pristojni odbori TOZD in SSS; — na znanje je sprejel poročilo o poteku proizvodnje in proizvodni problematiki v vseh TOZD v I. polletju 1974; značilno je, da proizvodnja premoga ni bila dosežena v skladu z načrtom za letošnje leto, niti niso bile dosežene načrtovane storitve ter poraba najpomembnejših vrst materiala. Mnenja je bil, da je treba pod-vzeti vse možne ukrepe, da se izpadlo proizvodnjo premoga v I. polletju nadoknadi v II. polletju. Zato se po sklepu tega odbora sestanejo direktorji vseh TOZD in predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZPT, da sprejmejo ustrezne ukrepe in zadolžitve; — glede na to, da ni bil dosežen proizvodni načrt v I. polletju 1974 in da so proizvodni stroški porastli bolj kot je bilo predvideno, je bil temu ustrezen tudi finančni rezultat. V I. polletju 1974 je TOZD rudnik Hrastnik imela pri celotnem dohodku 66,954.400 din, skupno 1,815.400 din izgube, TOZD rudnik Trbovlje je imela celotni dohodek v višini 50.908.700 din, pri čemer je imela pozitivni ostanek dohodka v znesku 883.800 din, TOZD rudnik Zagorje je imela pri celotnem dohodku 44,049.400 din, izgubo pa v višini 8,143.500 din, TOZD separacija in skupni prevoz je imela pri celotnem dohodku 2,453.800 din, pozitivni ostanek dohodka v znesku 465.500 din, TOZD RGD je imela celotni dohodek v znesku 35,898.600 din, pri čemer pa je ustvarila ostanek dohodka v višini 5,898.600 din, TOZD ESD je imela celotnega dohodka 14,596.200 din, ustvarila pa je ostanek dohodka v višini 694.500 din, TOZD GRAMAT je ustvarila celotni dohodek v višini 4,839.500 din, ostanek dohodka pa je bil v višini 143.700 din, TOZD avtopark je ustvarila celotnega dohodka 6,734.400 din, ostanka dohodka pa 383.100 din, TOZD RŠC je ustvarila 4,971.500 din celotnega dohodka, ostanka dohodka pa je imela 69.700 din, SSS so Silvo Glas, iz TOZD rudnik Trbovlje, predsednik odbora za družbeni standard ZPT. Foto inž. T. Bregant imele celotni dohodek v višini 16,407.400 din, ostanka dohodka pa 51.500 din. Celokupno so ZPT imeli celotnega dohodka v I. polletju 1974 v višini 247,813.900 din (v letu 1973 v I. polletju 186,089.100 din), pri čemer je bila ustvarjena izguba v skupni višini 1,368.500 din (v enakem razdobju leta 1973 pa je bilo pozitivnega ostanka dohodka 4,760.300 din). Načrt celotnega dohodka v I. polletju 1974 je znašal 258,991.304 din, ostanka dohodka pa je bilo predvidenega za to razdobje po načrtu v višini 15,015.423 din; — v zvezi z doseženim finančnim rezultatom v I. polletju, je odbor sprejel vrsto priporočil, ki naj jih obravnava delavski svet ZPT in sprejme ustrezne ukrepe; — sprejel je načelno usmeritev sanacijskega programa TOZD rudnik Zagorje ter pooblastil tehniškega direktorja ZPT, da skupno s svojimi strokovnimi sodelavci obdela ta program do konca avgusta t. L, nato pa bodo finančne in analitske službe po ekonomski strani obdelale predvidene izboljšave po tem programu. Ko bo sanacijski program obdelan po vseh plateh, bo predložen v obravnavo in sprejemanje delavskemu svetu TOZD rudnik Zagorje; — osvojil je določena stališča glede oblikovanja in koriščenja amortizacije s tem, da o tem naknadno razpravlja še delavski svet ZPT; — osvojil je nov cenik del za pridobivanje odpadnih kovin pri vseh TOZD ZPT, od 1. 7. 1974 dalje; — sprejel je določena stališča do vloge društev upokojencev iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, glede regresiranja premoga za socialno ogrožene člane teh društev. Delavski svet ZPT Na 8. zasedanju delavskega sveta ZPT, dne 5. 8. 1974, je le-ta razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah: — v zvezi s poslovanjem v I. polletju, je po obširni razpravi sprejel vrsto ukrepov, da bi z izvedbo le^teh zagotvoil izpolnitev načrta proizvodnje za leto 1974. V I. polletj,u 1.1. je bila manjša proizvodnja premoga na vseh treh rudnikih in RŠC od načrtovanih količin, za 73.200 ton; Viktor Ceferin, iz TOZD rudnik Trbovlje, namestnik predsednika delavskega sveta ZPT. Foto inž .T. Bregant — vse TOZD morajo razpravljati o negativnih rezultatih posameznih njihovih obračunskih enot, ki so prikazani v finančnem obračunu 1.1. (delavnice, menze, toplarna, kamnoloma, samski domovi itd.); — obvezno morajo analizirati vse proizvodne stroške in sprejeti takšne ukrepe, katerih izvedba bo zagotovila boljše rezultate; hkrati je treba določiti v akcijskih programih posameznih TOZD odgovorne osebe za izvajanje ukrepov in programov; — posebno kritično je treba proučiti vprašanje števila zaposlenih, ki se je v I. polletju 1974 povečalo nap ram enakemu razdobju lanskega leta. Najemanje novih delovnih moči je dovoljeno le za delo v neposrednem proizvodnem procesu; — vsi trije rudniki oziroma delavski sveti, morajo razpravljati o problematiki cen za bivanje v samskih domovih; — sklenil je predlagati delavskim svetom vseh TOZD, da razpravljajo in sklepajo o sofinanciranju objpktov in naprav splošnega pomena pri ZPT s tem, da bi za te medsebojne naložbe bila odobrena brezobrestna posojila; — istočasno je sklenil priporočiti tudi, da odobre sredstva, ki naj bi tvorila premostitveni kredit za izvedbo sanacijskega programa TOZD rudnik Zagorje, dokler ne bodo odobrena v ta namen potrebna sredstva; — skupna naložba vseh TOZD za modernizacijo proizvodnje premoga v učnem revirju RŠC, naj bi omogočila pridobitev večjega znanja rudarskih vajencev v rudarstvu; — sprejel jp vrsto sklepov oziroma ukrepov na predlog poslovnega odbora ZPT, v zvezi s čedalje večjimi izostanki z dela zaradi bolezni; — odboru za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT je naložil nalogo, da prouči izplačevanje nadomestila osebnega dohodka za čas bolezenske odsotnosti z dela, ker je bilo ugotovljeno, da nekateri člani kolektiva izsiljujejo bolniški sta- lež ob dela prostih sobotah. V zvezi s tem je tudi sklenil, da je treba pripraviti pregled števila delavcev, ki so v letošnjem letu koristili letni dopust v času dela prostih sobot; — odobril je najetj;e začasnega premostitvenega posojila za izplačilo osebnih dohodkov za julij pri republiškem skladu skupnih rezerv, v višini 10 milijonov din; — obravnaval je problematiko reševanja socialno ogroženih delavcev, ki jih je posebno prizadela ponovna podražitev prehrambenih artiklov sredi leta; ugotovil je, da naša delovna organizacija ne more sklepati kakršnihkoli popravkov osebnih dohodkov zavoljo negativnega finančnega rezultata, ki ga izkazujejo ZPT v I. polletju 1974; — obravnaval je še pogoje letovanja v počitniških domovih ZPT, posebno na Rabu, ki vedno niso najboljši, deloma iz objektivnih razlogov, deloma pa tudi zaradi nediscipline nekaterih delavcev, ki letujejo; — nadalje je obravnaval izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, s posebnim ozirom na informiranje o vrednosti točke za izplačevanje osebnih dohodkov. Vsaka TOZD je dolžna vsak mesec sproti seznaniti o vrednosti točke vse svoje sodelavce; — na koncu je obravnaval še vprašanje bodočega načina obdarovanj a delavcev-j ubilantov dela v zvezi z nabavljanjem zapestnih ur. T. L. RUDARSKI INŠPEKTORAT IMA NOV NASLOV Od 29. 7. 1974 dalje ima republiški rudarski inšpektorat, sedež v Ljubljani, Parmova 33 — drugi trakt desno, telefon št. 320-343. Doslej je imel svoje prostore v Župančičevi ul. 6/II. V Parmovi 33 imajo odslej svoje prostore tudi republiški inšpektorat parnih kotlov ter republiški prometni inšpektorat. Naša pomoč Kozjanskemu Dne 13. julija 1974, na dela prosto soboto, so kolektivi vseh TOZD in SSS ZPT normalno delali na vseh delovnih mestih in vseh izmenah, v korist prebivalstvu Kozjanskega, ki je bilo nedavno zaradi večjega števila potresnih sunkov, zelo prizadeto. Žal pa se akcije kljub humanemu značaju niso udeležili vsi člani kolektiva. Ob obračunu osebnih dohodkov za julij 1974, je finančni sektor odvedel celotne osebne dohodke za 13. julij, na ustrezen žiro račun pri SDK. Kolektivi posameznih TOZD in SSS pri ZPT so prispevali v korist Kozjanskemu, naslednje zneske: a) področje Hrastnik TOZD rudnik Hrastnik b) področje Trbovlje TOZD rudnik Trbovlje TOZD separacija TOZD RGD TOZD ESD TOZD GRAMAT TOZD avtopark skupne strokovne službe c) področje Zagorje TOZD rudnik Zagorje TOZD RŠC 105.925,40 50.830,90 80.298,55 22.218,25 10.368,75 10.247,95 141.911,35 din 33.721,40 313.611,20 din 153.985,35 11.171,80 165.157,15 din Skupaj: 620.679,70 din Člani kolektiva, ki so zaposleni na deloviščih oziroma gradbiščih TOZD RGD v ZR Nemčiji in Švici, bodo svoj del osebnih dohodkov odstopili oziroma nakazali direktno na žiro račun pri SDK. Vse priznanje članom kolektiva, ki so sodelovali v vseslovenski akciji za pomoč ljudem na Kozjanskem. Graja in obžalovanje pa tistim članom kolektiva, ki v tej solidarnostni akciji niso sodelovali. Po poti slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ Že četrto leto je organizirala komisija za splošni ljudski odpor in revolucionarne tradicije pri predsedstvu republiške konference ZMS, šestnajstdnevni pohod po poti slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJA v Jajce. Poleg seznanjanja z zgodovino naše revolucija, ima vsakokratni pohod namen izobraževati mlade za delo na področju obrambnih pri- prav ter graditi bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi. Letos je brigada krenila na pot iz Ljubljane, 19. 7. 1974. Z vlakom smo prispeli do Banjaluke, od tu pa v Jajce, kjer smo 22. 7. 1974 pripravili proslavo ob dnevu vstaje slovenskega naroda. Obiskala nas je tudi delegacija pionirjev iz pionirskega tabora Sutjeska. Iz Jajca smo šli proti Livnemu. Tu se je začel šele pravi del pohoda. Od tu dalje smo za nekaj časa pozabili na vsa prevozna sredstva. Ostale so nam samo še noge, ki so po prvih 40 km hoje preko Glamoč-kega polja dobile precej žuljev, s katerimi se je zvečer ukvarjal naš brigadni zdravnik Lazo. Iz Glamoča smo šli proti Ro-ram. Daljši postanek smo imeli pri spominskem parku prvemu sekretarju SKOJA, Ivu Lola Ribarju, kjer smo vzidali spominsko ploščo. Iz Ror smo šli proti Drvarju, kjer smo si ogledali muzej, spomenike, Titovo pečino in tovarno celuloze. Ogledali smo si tudi pečino v Bastacih, ki je kakšnih 6 km oddaljena od Drvarja, kjer se je tovariš Tito med vojno tudi pogosto zadrževal. V Drvarju smo doživeli majhno razočaranje, ker nam je pobegnil »čiro«, s katerim smo mislili nadaljevati našo pot. Tako pa smo vzeli lepo pot pod noge in šli peš preko Bosanskega Petrovca na Medeno polje v vas Vodženice. Od tu smo šli v Bihač, kjer smo si ogledali muzej in se odpeljali preko Plitvičkih jezer v Otočac. Tako smo prehodili le dobro tretjino poti. V Slovenijo smo se vrnili preko Kolpe pri Dam-Ijah, kjer se je polovica brigade prepeljala s čolni, druga polovica pa je prebredla reko. Od tu smo se povzpeli na Sinji vrh pri Vinici. Prenočili smo v Vinici ter naslednji dan nadaljevali pot preko Črnomlja in Lokev, kjer smo položili venec na spomenik Staneta Rozmana, do Planine pri Semiču. Tako nam je ostalo samo še nekaj zadnjih kilometrov poti od Planine preko Mirne gore, Gač, Zgornjega Hrastnika do baze 20 v Kočevskem Rogu in od tu še 9 km do Dolenjskih Toplic, kjer je bil zaključek pohoda AVNOJ 1974. AVNOJU se nismo izneverili, saj smo obiskali Jajce, Bihač, pa tudi ustanovni kraj Zavnoh Otočac, proslavili smo dneve vstaje vseh treh republik skozi katere je šla naša pot. Za nami je lepo število kilometrov (peš okrog 350 km), lepo število taborov. Imeli smo predavanja, sestajali smo se na četnih in brigadnih konferencah. Ogledali smo si muzeje, kraje in ljudi, ki smo jih srečevali na naši poti ter polagali vence na spomenike NOB. Kljub naporni poti pa nam je ostal letošnji pohod v lepem spominu, saj smo spoznali Društvo upokojencev, podružnica Hrastnik, je 2. 7. 1974 povabila na proslavo ob 40-letni-ci te stavke, 170 preživelih rudarjev in ostalih udeležencev te stavke. mnogo novih prijateljev iz vseh krajev naše domovine in z njimi izmenjali izkušnje o svojem delu. Pohoda se je udeležilo 150 mladincev, 10 članov strokovnega kolegija ter vod vojakov in upam, da je vsem ostal program pohoda ter njegova izvedba v lepem spominu. Majda Brinovec V času januarske diktature leta 1929, je po razpustitvi vseh političnih strank, prevzel oblast prosluli general Peter Živ-kovič. To je bila fašistična vladavina, ječe so se pričele pol- Vlada Petra Živkoviča je bila v slabih odnosih s sosednimi državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Zaradi take politike ni bilo gospodarskih pogodb, ki bi o-mogočale izboljšanje gospodarskega položaja rudarstva. Večina takratnih ministrov v Beogradu, so bili delničarji srbskih in bosanskih rudnikov in so bojkotirali odkup premoga iz Slovenije, zlasti pa od premogovnikov TPD. Ta družba je imela v letu 1933 naročilo premoga za državne železnice v višini 800.000 ton, kar pa je bilo za zmogljivost hrastniškega rudnika občutno premalo. Posledica tega so bile redukcije rudarjev do leta 1934. Redukcije so bile tako občutne, da je ostalo v času gladovne stavke v hrastniškem rudniku samo 230 jamskih delavcev. Komunisti in sodelavci, ki smo bili takrat odborniki v Zvezi rudarjev, smo bili mnenja, da je potrebna skupna akcija, ker je vodstvo TPD grozilo z znižanjem mezd za takratnih 50 par. To je bil povod, da smo pričeli z gladovno stavko, ki je bila dobro organizirana in dobro izpeljana. Stavkati smo pričeli v jami Hrastnik in Ojstro, potem so se nam pridružili še rudarji iz Trbovelj in Zagorja. Stavko smo pričeli dne 3. julija ob 6. uri zjutraj in smo zdržali do 5. julija, do 18. ure popoldne. Uspeh te stavke je bil v tem, da je TPD umaknila zahtevo za znižanje mezd, v Beogradu pa so vrgli iz vlade ministra za šume in rude, Ulmanskega. Ta stavka je osramotila takratni režim jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je po umoru kralja Aleksandra 9. 10. 1934, razsul. V tem času je Komunistična partija Slovenije izdala letak, s katerim je pozivala Slovence, posebno delavce, k enotnosti in borbi proti izkoriščanju delavcev in kmetov. Rudolf Kladnik Udeleženci gladovne stavke v času od 3. do 5. julija 1934, pred pomožnim jaškom v Hrastniku (fotografijo je posredoval Rudolf Kladnik) V počastitev tega srečanja je godba Svobode I zaigrala državno himno, pevski zbor društva upokojencev pa je zapel dve pesmi. Kot udeleženec in predsednik odbora gladovne stavke, sem v krajšem govoru orisal takratne dogodke in pomen te stavke, ki je bila prva gladovna stavka zasavskih revirjev in v Evropi. niti z voditelji razpuščenih strank in zlasti s komunisti, ki so bili režimu trn v peti. Temu fašizmu, ki je bil najslabši gospodar v zgodovini Jugoslavije, so zvesto služili slovenski nacionalisti, pod vodstvom ministrov dr. Kramerj,a in Miloša Puclja. Tudi desno krilo Sokolov je ta režim vneto podpiralo. PROSLAVA 40-letnice gladovne stavke rudarjev v Hrastniku Posnetek iz časa gladovne stavke, ki je trajala od 3. do 5. julija lvj4, v Kateri so sodelovali rudarji iz Zasavja. Posnetek je iz Hrastnika. (Fotografijo je posredoval Rudolf Kladnik). Razširjeni akcijski odbor TET-ZPT V procesu priprav za tesnejše medsebojno sodelovanje med TET in ZPT, je delo akcijskega odbora steklo naprej, od političnih izhodišč. V novem razširjenem sestavu je odbor razpravljal že dvakrat. Na teh dveh sejah so se člani dogovorili in določili nosilce posameznih nalog, ki so nato pripravili osnutek vsebine integracijskega elaborata. O tem osnutku so razpravljali, ga dopolnili, popravili in tudi sprejeli. Na osnovi vsebine teh nalog bo izdelan elaborat. Ta mora zajeti vse dobre in slabe strani, ki bi jih lahko prinesla integracija. Za izdelavo so odgovorni ljudje iz strokovnih vodstvenih struktur obeh delovnih kolektivov. Ti morajo svoje delo oziroma svoje naloge organizirati in izvesti tako, da bo elaborat pripravljen vsaj do 15. oktobra 1974. K delu lahko pritegnejo po lastni presoji tudi zunanje sodelavce, vendar bodo ti delali le na osnovi naših sugestij, kajti zbližujemo naša hotenja, naše delo in naša sredstva. Če bi nastopile v pripravi katere- gakoli dela elaborata težave, so nosilci posameznih nalog polno odgovorni, da o tem pravočasno obvestijo akcijski odbor. Ta pa bo take težave na najprimernejši način premagal in skr- Rajko Medvešek ,iz TOZD elektro-strojna delavnica, sekretar Sveta ZK ZPT. Foto inž. T. Bregant bel, da bo akcija čim preje ter čim bolje ter celovito končana. O sestavljenem elaboratu bo tekla široka razprava v obeh kolektivih, kjer bomo spoznavali upravičenost zbliževalnega procesa in s pripombami ter dopolnitvami prispevali vsak po svojih močeh k uresničitvi dolge želje oziroma akcije. Franjo Glavica ZAHVALA Spoštovani tovariši! Oprostite, da se šele sedaj spominjam svoje dolžnosti, da se vam iz vsega srca prav prisrčno zahvaljujem za vaše denarno darilo ob dnevu rudarjev, ki ste ga poslali vdovam in otrokom smrtno ponesrečenih rudarjev. Sem stara vdova, saj je minilo že 36 let odkar se je mož pri rudniku Zagorje smrtno ponesrečil. Lepo je, da se njega in mene še vedno spominjate, posebno še zato, ker se preje nikoli nobeden tega ni spomnil. Pomoči sem pri svojih 85 letih zelo potrebna, ker sem zelo opešala, pa tudi bolna sem. Brž, ko sem bila vsaj nekoliko boljša, sem sklenila, da se vam vsem iz vsega srca zahvalim za poslano pomoč. Vsem rudarjem in drugim članom kolektiva Zasavskih premogovnikov želim dobrega zdravja in mnogo sreče pri delu in v življenju! Toplo vas pozdravljam z rudarskim Srečno! Amalija Žohar Eberlova 7, Zagorje ob Savi ZAHVALA Najilepše se zahvaljujem kolektivu Zasavskih premogovnikov, za denarno pomoč, ki ste jo nakazali ob dnevu rudarjev, svojcem smrtno ponesrečenih rudarjev! Ana Logar, Trbovlje V spomin Dne 29. 6. 1974 je umrl dolgoletni republiški glavni rudarski inšpektor Matija Cerovac, dipl. inž. rud. Dne 29. junija letos, nas je predstavnik republiškega sekretariata za gospodarstvo obvestil, da je nenadoma preminul bivši glavni inšpektor republiškega rudarskega inšpektorata, tovariš Matija Cerovac, dipl. inž. rud. Ta vest je bila za vse nas, ki smo ga poznali, kakor tudi za vse slovensko rudarstvo, toliko bolj boleča in nedoumljiva, saj ni minilo niti mesec dni, ko je nastopil svoj zasluženi pokoj, še dokaj čvrst in čil. Rodil se je 16. 2. 1911 v Trstu, kot deveti otrok železniškega delavca. Že leta 1919 se je družina preselila v Jugoslavijo v Št. Vid pri Stični. Tu je končal 5 razredov osnovne šole ter pričel s študijem na gimnaziji. Leta 1927 se je družina preselila v Zagorje ob Savi zaradi očetove premestitve. Gimnazijo je končal leta 1931 in se nato vpi- sal na rudarski oddelek tehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, ter 24. 3. 1939 diplomiral za rudarskega inženirja. Zaradi težkih gmotnih prilik se je moral v času študija na gimnaziji in pozneje na univerzi, preživljati z instrukcijami, delom v počitnicah in priložnostnimi zaslužki. Ta boj za življenje in obstoj že v rani mladosti, j.e zahteval od njega vztrajnosti, upornosti in doslednosti pri delu. Prav to, da je kot dijak živel v rudarskem Zagorju, je v njem že zgodaj vzbudilo veselje do rudarskega poklica. Kot komaj 18-letni dijak je bil že prvič na delu v rudniku Zagorje, kjer je kasneje opravil tudi kot študent rudarstva, svoje počitniške prakse. Po diplomi se je zaposlil najprej pri Dalmatic-Beamdtu na rudniku Široki brijeg pri Mostarju, nato na premogovniku Drvar in pri sekciji za globinska raziskovalna dela za nafto in sol v Kreki, kjer ga je zajela okupacija. Ker ni hotel delati za ND Hr-vatsko, je odpovedal službo in se vrnil v Slovenijo. Okupator ga ni hotel takoj sprejeti v službo, ko pa ga je, j,e bil sprva le praktikant in kasneje obratni asistent v jamomernici in jamskih obratih rudnika Trbovlje, vse do odhoda 4. 9. 1944 v partizane, kjer je bil kasneje zajet in poslan v Dachau. Po vrnitvi iz Dachaua, se je čeprav še ves izčrpan, takoj vključil v rudarstvo in to že 5. 7. 1945 na rudniku Trbovlje. Najprej j,e delal kot vodja ja-momernice in industrijske rudarske šole, nato kot vodja novo ustanovljenega geološkega oddelka. Kmalu je tudi prevzel obratovodstvo zapadnega obrata. Kot rudarski strokovnjak je bil leta 1947 poslan na rudnik Senovo, da kot obratovodja sanira takratne jamske prilike. Zaradi uspešnega dela je bil 1949. leta imenovan za glavnega inženirja in odlikovan z redom dela II. stopnje. Leta 1951 je bil premeščen za glavnega inženirja in istočasno v. d. direk-torj,a k podjetju Proizvodnja nafte - Dolnja Lendava. V letu 1959 je bil kratko dobo zaposlen na Geološkem zavodu v Ljubljani. Dne 1. 11. 1959 je postal rudarski inšpektor in kasneje glavni republiški rudarski inšpektor, kjer je ostal vse do upokojitve. Na njegovem pogrebu, dne 2. julija 1974, je bilo zbrano vse slovensko rudarstvo. Bilo je to grenko slovo od rudarskega inženirja, ki j,e bil strokovnjak na vseh področjih rudarstva. Bil je strokovnjak na področju geologije, jamomerstva, premogovništva, metalnih in nemetal-nih rudnikov, nafte in plinov. Poleg tega je bil vsestranski poznavalec službe varstva pri delu. Kot inšpektor ni bil samo inšpektor, ampak stalni mentor in svetovalec v iskanju rešitev za boljše in varnejše delo v rudarstvu. Svoje bogato znanje in izkušnje je nenehno posredoval nam mlajšim kolegom. Pri tem je imel ne le tovariški, ampak celo očetovski odnos. Umrl je mož, ki si je s svojim delom in znanjem postavil nesmrtni spomenik v slovenskem rudarstvu. Ni ga več med nami, a ostala so njegova dela na področju celotnega slovenskega rudarstva, predvsem pa na področju Zasavskih premogovnikov. V zahvalo naš poslednji Srečno! Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Rudarstvo doma in po svetu SIMPOZIJ ZDRUŽENIH NARODOV O PREMOGU Več kot 120 priznanih strokovnjakov je sodelovalo v Beogradu, v delu simpozija o problemih transporta na površinskih kopih premoga. Organizirala ga je evropska ekonomska komisija združenih narodov. Med udeleženci je bilo 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav. Poudarili so, da je premog v skupnih rezervah primarne energije Jugoslavije udeležen z 80 °/°. Zavoljo tega se je Jugoslavija opredelila za maksimalno izkoriščanje tega energetskega goriva. Pričakujejo, da bo znašala proizvodnja premoga v naši državi okrog leta 1980 približno 70 milijonov ton, kar je dvakrat več kolikor bo znašala proizvodnja predvidoma v letošnjem letu. Poročevalec inž. Ljubo Čuk, je seznanil udeležence simpozija z energetskimi potenciali Jugoslavije in možnostih razvoja premogovništva. Dejal je, da leži okrog 92 °/o jugoslovanskih rezerv premoga v desetih velikih premogovnih bazenih in da je možno od celotne količine dve tretjini vseh rezerv eksplo-atirati na površini, pri lignitu pa celo 80 °/o. Udeleženci simpozija so posebno pozornost posvetili transportu na površinskih kopih, transportu premoga s tovornjaki, železnico in transportnimi trakovi. Obravnavali so sodobno tehnologijo, ki pa se vsakodnevno spreminja, v smeri izboljšav. BRITANSKE INVESTICIJE V PREMOGOVNIKE Britanska nacionalizirana industrija premoga načrtuje investiranje 600 milijonov funtov šterlingov v naslednjih desetih letih, da bi se proizvodnja premoga povečala za 27 milijonov ton letno. Minister za energetiko Velike Britanije je izjavil, da je vlada odobrila nacionalni upravi za premog ta načrt investicij. Dodal je, da je na ta način bodočnost premoga zagotovljena s pogojem, da bo konkurenčen na tržišču. Cenijo, da bo povpraševanje po premogu •do sredine leta 1980 znašalo okrog 150 milijonov ton letno. Sedanja proizvodnja znaša 123 milijonov ton letno. PREMOG V EGS V prvih šestih mesecih 1974, je bilo v državah EGS opaziti nadaljnjo tendenco upadanja proizvodnje premoga. Po razpoložljivih podatkih se je v primerjavi s I. polletjem 1974 pridobivanje premoga znižalo v ZR Nemčiji za — 6,1 %, v Franciji za — 13,3 %, na Nizozemskem za —- 56 %, v Belgiji pa za — 13,4 °/°. SOVJETSKI IZVOZ PREMOGA V FRANCIJO IN ITALIJO Sovjetski »Sojuzpromexport« se pogaja s predstavniki Francije in Italije o izvozu premoga v ti dve državi v prihodnjem letu. Dobave Franciji bodo ostale na letošnji ravni. Količine za dobavo Italiji v prihodnjem letu še niso znane. V tem letu pa je SZ že prodala Italiji 1 milijon ton premoga. NENADOMESTLJIVI PREMOG Po osvojenem razvojnem programu bosansko-hercegovskih premogovnikov, bo proizvodnja premoga v tej republiki znašala leta 1980 okrog 30 milijonov ton. Da bi lahko omogočili doseči to proizvodnjo premoga, ki bo nadvse pomembna za ublažitev energetske krize, bo treba zagotoviti v naslednjih letih za uresničitev programa 8 milijard din. Filtrati z zagotovitvijo sredstev pa bo treba zagotoviti tudi najso- dobnejšo tehnologijo in organizacijo dela, pri čemer bodo dobili prednost tisti premogovniki, ki bodo v stanju doseči visok dohodek, realne osebne dohodke in funkcionalno amortizacijo. V okviru tega programa bodo v prvi vrsti usmerili sredstva in moči na rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječih zmogljivosti, kar pa je že v teku. PROIZVODNJA RJAVEGA PREMOGA V ZDA Po- naj novejših podatkih ameriškega nacionalnega združenja za premog je znašala proizvodnja rjavega premoga v ZDA v letošnjem letu do sredine junija, 289,920.000 ton. To je približno 18 milijonov ton več kot v istem razdobju lanskega leta. NOV PREMOGOVNIK V IRANU Nedavno so v Iranu-Perzija, odkrili eno najbogatejših nahajališč premoga. Nov premogovnik se nahaja na področju Taz-reh, v severovzhodnem delu države. Čez tri leta bodo začeli s proizvodnjo, takrat pa bo že znašala le-ta okrog 3.000 ton na dan. NOV PREMOGOVNIK NA KITAJSKEM Pred nedavnim je v provinci Peipiao, na severovzhodu Kitajske, pričel obratovati nov premogovnik v globini 1000 m. Njegova letna zmogljivost znaša 600.000 ton premoga. Premog bodo tu pridobivali okrog 40 let. PROIZVODNJA PREMOGA V FRANCIJI BO POČASNEJE NAZADOVALA Francoska proizvodnja premoga, ki je leta 1958 s 50 milijoni ton dosegla rekord, se je 10 let pozneje zmanjšala na 45 milijonov ton in bo letos dosegla 25 milijonov ton. Po doseda- njem načrtu naj bi leta 1978 proizvodnja dosegla 17 milijonov ton in 1980, 13,5 milijona ton. Zaradi močnega povečanja cen nafti pa je bil nedavno načrt popravljen; do obnavljanja opuščenih premogovnikov ne bo prišlo, pač pa bo proizvodnja v obstoječih povečana. V letu 1978 se bo povečala na 21 do 22 milijonov ton, leta 1980 bo 18,5 do 20,5 milijona ton in šele 1985 bo skrčena na 15,5 milijona ton. Povečanje proizvodnje bo skoncentrirano na premogovnike v Lotaringiji. PREMOG ZA KOKSIRANJE Bodoči razvoj rudarstva v naši državi temelji na domači surovinski bazi, t.j. na domači železni rudi. Ker Jugoslavija s premogom za koksiranje ne razpolaga, so koksarne stalno navezane na uvoz potrebnega premoga za koksiranje. Zato so sklenili dolgoročne pogodbe za dobave uvoženega premoga za koksarne v Zenici in Lukavcu in za bodočo koksarno v Bak- ru, ki bo začela z delom predvidoma okrog leta 1978. POIZKUSNA PROIZVODNJA KOKSA Zahodnonemška firma Rheini-sche Braunkohlemverke AG, je nedavno začela s poizkusno proizvodnjo koksa iz lignita. Firma je sporočila, da bo že približno leta 1978 na ta način proizvedla okrog 500.000 ton koksa. Koks, pridobljen iz lignita, bi lahko koristili kot redukcijsko sredstvo v elektro-metalurgiji in elektrokemiji, kakor tudi za aglomeracijo železne rude. AMERIŠKO BRITANSKI SPORAZUM O PREMOGOVNIH RAZISKAVAH ZDA in. Velika Britanija sta istočasno objavili podpis sporazuma, ki Veliki Britaniji kot tudi ZDA omogočata pristopne vsem izsledkom na področju razvoja premogovništva in spreminjanju premoga v sintetično gorivo. Sporazum jp bil podpisan med britanskim NCB in ameriškim notranjim ministrom. Sporazum vključuje izmenjavo izsledkov; v ZDA bodo investicije v premogovno tehnologijo v prihodnjih letih (petih) dosegle 2 milijarde $. » INVESTICIJSKI NAČRT BRITANSKE PREMOGOVNE INDUSTRIJE Britanska vlada je odobrila načrt premogovne industrije za desetletje 1975—1985. Ta predvideva povečanje proizvodnje premoga od sedanjih 130 milijonov ton na 150 milijonov ton. Istočasno je za premogovno industrijo vlada odobrila izredne investicije v višini 600 milijonov funtov šterlingov, dodatno k rednim investicijam v višini 800 milijonov funtov šterlingov. Predvideni so tudi dodatni socialni ukrepi za rudarje, ki bi naj imeli ugoden vpliv pri bližnjih mezdnih pogajanjih z rudarji. LETOVANJE V PRIKOLICAH PRI NOVIGRADU Letos smo se lahko člani našega kolektiva prvič prijavili za letovanje ob morju v avtomobilskih prikolicah, ki jih izdeluje IMV v Novem mestu. Prikolice so sedaj nameščene v avtokampu Sirena, ki leži nekaj sto metrov južno od Novi-grada, poleg hotela Laguna. Trenutno je tam 10 velikih prikolic Adria Caravan de luxe za 5 oseb in 3 manjše prikolice za 4 osebe. V vseh prikolicah sta po dva bivalna prostora, ki ju je možno zvečer v nekaj minutah spremeniti v udobni spalnici. Desno od vhoda v prikolico je manjši prostor in ga je možno z drsnimi vrati lahko popolnoma ločiti od ostalih prostorov v prikolici. Levo od vhoda v prikolico, je najprej kuhinja. Pod plinskim štedilnikom je hladilnik, ob njiju je omarica za jestvine, nad njo pa delovna miza. Pod ploščo delovne mize je vgrajeno korito za pomivanje posode. Nasproti kuhinje je omara za obešanjp obleke, pod njo pa plinska peč za ogrevanje prikolice, če jo uporabljamo pozimi. Nasproti vhoda v prikolico, je toaletni prostor. Na levi polovici prikolice pa je velik bivalni prostor. Vsak prostor ima svojo električno razsvetljavo. V velikem je montirana tudi lepa plinska luč. V splošnem je notranjost prikolice zelo lična in prikupna, nadvse pa je hvalevredna dosledna izkoriščenost prostora v višini glave, nekoliko nad okni. Tu so nameščene zaprte omarice. Odpiranje in zapiranje teh omaric je rešeno zelo domisel- Naselje avtomobilskih prikolic-leto-valnih hišic članov kolektiva ZPT, v Novigradu. Poleg dosedanjih počitniških domov ZPT na Rabu, v Crikvenici in na Partizanskem vrhu so se organi samoupravljanja v letošnjem letu odločili tudi za dodatno obliko letovanja v avtomobilskih prikolicah. Foto inž T .Bregant ’ no. V omarice nad kuhinjo je spravljen ves jedilni in kuhalni pribor, ki spada k inventarju naših prikolic, zato ni potrebno nositi ničesar od tega od doma s seboj. V ostale omarice, na ograjeno polico pod omaricami in nad omaricami, je možno spraviti vso garderobo iz še tako obilnega avtomobilskega prtljažnika. S seboj je treba prinesti le rjuhe in prevleke za odeje in podzglavnike. Odej je deset, kar je poleti več kot dovolj. Seveda pa svetujem iz lastne izkušnje, da vzamete s seboj zložljivo mizo in stolčke, ker je kosilo ali večerja mnogo prijetnejša pod gostimi krošnjami visokih borovcev, kot pa v razgreti prikolici. Tudi v vročini med 21. in 31. julijem je bilo med prikolicami prijetno osvežujoče. Pred kratkotrajnim deževjem in prvi dan po njem, je proti večeru potegnil ob morju hladen veter. Tu v kampu, pod borovci, med šotori in prikolicami, pa je bilo prijetno mirno, brez vetra. Le krošnje borovcev so se pozibavale. Tudi ob sončnem vzhodu so se krošnje nekoliko vznemirile in neko jutro sem iz postelje zagledal v njih veverico, ki se je poganjala iz veje na vejo, vmes pa zvedavo pogledovala na gosto posajene bleščeče bele površine prikolic in manj bleščeče površine šotorov raznih oblik in velikosti. Med njimi pa avtomobili in asfaltirane ter navadne gozdne poti. Avtokamp Sirena ni posebno velik, ima dobro preskrbo s tekočo vodo, slabše pa so oskrbovane sanitarije. Ob robu kampa je dobro založena samopostrežna trgovina, kjer dobite tudi briketirano lesno oglje za pečenje na žaru. Poleg trgovine je bife in izposojevalnica športnih rekvizitov. V neposredni bližini kampa, ob obali proti Novigradu, je igrišče za tenis. Zahodna meja kampa je morsko obrežje. Tu segajo borovci vse do stopnice, ki jo je naredilo valovanje ob močni burji. Do tam so tudi šotori, prikolice. Nato so gole plošče laporja, ki se položno spuščajo v morje. Na njih je možno udobno sončenje. Morje se počasi spušča v globino, kar je značilno za zahodno obalo Istre. Vzhodno obrežje pa ima v glavnem strme pečine, ki se naglo spuščajo globoko v mor-je. Ocena moje družine o letošnjem letovanju v eni izmed teh prikolic je odlična. Vprašal sem tudi referenta za oddih in rekreacijo ZPT tovarišico Vando Štrubej, kakšni so vtisi vračajočih se dopustnikov iz prikolic pri Novigradu. »Doslej so vsi samo hvalili, še nobene pritožbe ni bilo iz tega letovanja. Verjetno bomo naslednje leto povečali število prikolic z odkupom tistih, ki jih sedaj začasno uporabljajo na Kozjanskem. Letovanje v prikolicah se je pričelo 20. junija 1974. V prvi dekadi sta bili zasedeni samo dve prikolici (slabo vreme). Potem pa so do konca letovanja, to je do 9. septembra vse zasedene. Vsem prosilcem nismo mogli ustreči«, je zaključila tovarišica Vanda. Nekateri so letovali 20 dni na ta način, da so eno dekado šo-tirali. Ti in še drugi iz prve dekade v juliju predlagajo, da naj podjetje v bodoče nabavi stabilne prikolice. Nekaj takih je že v tem kampu. Te so cenejše od naših prevoznih. S tem bi lažje povečali število postelj. »Bolje ne more biti! Naj podjetje nabavi še nove prikolice, da bomo lažje zadovoljili želje naših ljudi«, mi je rekel tovariš Kišek, direktor TOZD avto-park, ki je letoval v juliju in dodal, da je idejo za nabavo prikolic dal avtopark, ki jo je podprl sindikat skupnih strokovnih služb. Vse potrebno za realizacijo kampiranja pa je uredil tovariš Robert Štern, predsednik sindikata skupnih strokovnih služb ZPT. Po vrnitvi iz letovanja v prikolici mi je predsednik odbora za družbeni standard ZPT tovariš Silvo Glas, dejal: »Same pohvalne stvari lahko povem. Želja nas vseh, ki smo letovali je, da bi se število prikolic povečalo. Nekaj let naj ostanejo tukaj, potem pa bi se morda prestavile kam drugam. Nekaj prikolic recimo nekam na Gorenjsko.« Tone Bregant, dipl. inž. rud. Triumf na Nizozemskem V torek, 30. juija 1974, se je z uspešne turneje na Nizozemskem vrnila trboveljska delavska godba. S pripravami na to svetovno prvenstvo godb, smo godbeniki začeli že mnogo prej, že januarja 1974. Seveda pa so bile pri- prave povezane z vrsto najrazličnejših težav. Ena izmed njih je bil prav gotovo problem z novimi instrumenti. Potem, ko je trboveljska občinska skupščina rešila finančno plat tega vprašanja, je nastopila težava pri uvozu glasbil. Na žalost smo dobili le polovico novih glasbil in primorani smo bili igrati na stara. Težave pa so bile tudi z rednim prihajanjem godbenikov na vaje, kajti večina teh dela v dveh ali treh izmenah. Tako oba dirigenta prof. Miha Gunzek in prof. Alojz Zupan, nikoli nista imela na vajah vseh godbenikov. Poleg tega pa so prišli vmes še različni koncerti in nastopi tako, da so se prave vaje začele šele zadnji teden pred odhodom, ko so delavci dobili plačan dopust in smo lahko imeli vaje dopoldan in popoldan. Zadnji dan pred odhodom smo imeli tudi koncert. Napočil je torej čas, ko naj bi bili pripravljeni za odhod. V sredo, 24. julija 1974, smo se izpred godbenega doma z dvema avtobusoma, odpeljali v Ljubljano. Našli smo svoj rezervirani vagon. Po daljšem čakanju smo se le odpeljali. Vladalo je veselo razpoloženje, klj,ub temu, da je bila vožnja zelo dolga. Po sedemnajsturni vožnji smo prispeli v Aachen. mesto, ki leži na meji med Nemčijo in Nizozemsko. Naš cilj je bil 6 km oddaljeno mesto Kerkrade. Po daljšem čakanju so nas z avtobusi prepe-peljali čez mejo. Kerkrade je zelo lepo mesto, dobro urejeno, polno parkov. Pripeljali so nas do stavbe, v kateri ima svojo sobo neka tamkajšnja godba. Tu smo lahko shranili svoje instrumente. Nato nas je eden izmed gostiteljev lepo pozdravil, nam zaželel srečno bivanje pri njih in pa seveda veliko sreče pri samem tekmovanju. Po uvodnem govoru so nam povedali, kje bo kdo jedel in spal. Vsak je dobil tudi poseben listek, če bi se slučajno zgubil v mestu, bi samo pokazal ta listek in prepeljali bi te »domov«. Potem smo se še dogovorili za kratko vajo naslednji dan in odšli smo vsak k svojemu gostitelju. Bil sem v večji skupini. Bilo nas je enajst in smo stanovali pri bivšem dirigentu tamkajšnje godbe. Po prihodu na njegov dom, smo se najprej okrepčali, nato pa nam je povedal, da nas bo pol spalo pri njem, pol pa v gasilskem domu. Povedal je tudi, da nas bo vedno pripeljal in odpeljal gasilski avto. Malce v strahu smo se odpeljali v ta gasilski dom. Ko pa smo vanj stopii, smo se vsi začudili, kaj,-ti bilo je kot v hotelu, vse novo in lepo urejeno. Dobili smo svojo prtljago. Komaj smo vse pospravili, že so nas gasilci povabili na kavo. Bili so res zelo gostoljubni. Na srečo smo imeli dobrega prevajalca Klemena, ki se je pogovarjal z njimi v nemškem jeziku in nam prevajal. Kot sem že omenil, smo imeli naslednji dan po zajtrku krajšo vajo. Na njej je naš dirigent še enkrat preizkusil vsa težja mesta. Med odmorom sem zvedel, da se imajo tudi vsi drugi zelo dobro pri svojih gostiteljih. Po vaji smo se razkropili po mestu in lahko bi rekel, da nas je bilo povsod dovolj. Eni so kupovali, drugi igrali nogomet ali se vozili z avtomobili pri tamkajšnjem cirkusu. Popoldne smo imeli na glavnem trgu promenadni koncer. Na njem se je zbralo veliko ljudi, ki so bili navdušeni nad našim igranjem. Tako je prišla sobota, tako težko pričakovani tekmovalni dan. Kot smo zvedeli od tamkajšnjega dirigenta, so predhodne godbe igrale slabše, kot smo pričakovali. Nasprotno pa je bila tričlanska žirija zelo stroga, saj so morale nekatere godbe prenehati že kar med igranjem in tako predhodno zapustiti dvorano. No, v soboto zjutraj smo še zadnjič preigrali vse, kar naj bi na tekmovanju igrali. Nato smo imeli spet prosto popoldne, zbrali smo se zvečer ob pol osmih. Prof. Miha Gunzek nam je dal še zadnje napotke, predvsem o obnašanju na odru. Nato smo vzeli instrumente in note ter se odpeljali k prelepi dvorani Roda hal, v kateri je bilo tekmovanje. To je nova, velika dvorana, ki ima kar 3000 sedežev, sprejme pa seveda še več poslušalcev. V dvorano pred nastopom nii bilo mogoče priti in tako smo jo spoznali šele med nastopom samim. Po prihodu v stavbo, smo se naj prej e v posebni sobi dobro ogreli. Treme seveda pred tako velikim nastopom ni manjkalo. Kar prehitro je minil čas in smo morali na oder. Po krajši predstavitvi je govornik najavil našo skladbo za ogrevanje. Zaigrali smo skladbo Vinka Štruclja — Hora staccato. Doživeli smo viharen aplavz, vsi gledalci so bili na nagah. Še večje navdušenje v razprodani dvorani je bilo, ko smo zaigrali skladbo, ki je bila obvezna s strani žirije — Mornarja, angleškega skladatelja Haxduwooda. Potem smo spet napeto pričakovali, katero izmed »naših« dveh skladb bo izbrala žirija. Eno izmed Šoštakovičeve Fe-stive (svečana uvertura) in Bučarjeve rapsodije, je namreč žirija določila neposredno pred izvajanjem. Govornik je najavil in zigrali smo Žumberško rapsodijo Danila Bučarja. Spet je sledil viharen aplavz občinstva. Potem se j,e prvič na tem tekmovanju zgodilo, da je žirija dovolila nastopanje do izračuna rezultatov. Najprej smo zaigrali Šestorko, v živo pa smo zadeli z Adamičevo Tra-ta-ta, zdaj igra naša muzika. Aplavz je bil nepopisen, vsa dvorana je bila navdušena, na nogah. Bili smo prisiljeni to skladbo ponoviti. Drugič nas je občinstvo celo spremljajo s ploskanjem. Pptem je prišla na vrsto razglasitev in podelitev priznanj,. Najprej so priznanja dobili dirigenti drugih godb. Nestrpno smo čakali, kdaj bomo prišli na vrsto mi. In potem, navdušenje med nami in v dvorani, kjer so nas zvesto bodrili spremljevalci in člani velenjske godbe. Osvojili smo zlato kolajno in tako zasedli prvo mesto med tujimi pihalnimi orkestri. Poleg zlate kolajne smo dobili tudi posebno priznanje strokovne žirije in pa priznanje ameriške ambasade za najboljši tuji orkester. Ko se je navdušenja malo pomirilo, smo se odpravili nazaj v sobo, kjer smo imeli spravljene instrumente. Tu smo potem zložili mize, pripravili stole in pa seveda oder, na katerem je potem naš okrester pozno v noč igral slovenske narodne in zabavne pesmi. Veselja ni in ni bilo konec, še posebej ko je potovala kolajna iz roke v roko. Danilo se je že, ko smo se razšli. Naslednji dan pa smo se skoraj vsi odpravili na veliki mestni stadion. Tam smo si lahko ogledali show godb iz najrazličnejših držav. Na velikem stadionu se je zbralo kakih 20.000 ljudi. Bil je zares nabito poln in imel sem občutek, kot da bi gledal finale za angleški nogometni pokal. Komaj smo našli prostor ,da smo lahko stali. Toda kljub tej veliki stiski ni bilo nikomur žal, da je prišel. Imeli smo zares kaj videti in slišati. Najprej so vse godbe vsaka posebej, seveda ob igranju obko-rakale stadion ter požele viharen aplavz publike. Nato pa je najprej nastopila kanadska skupina in nas navdušila s svojim nastopom. Za njo so nastopili še Francozi in nazadnje do- mačini Nizozemci, ki so bili po mnenju vseh, najboljši. Njihov program je bil res izredno dovršen in zanimiv. Nazadnje so v zaključnem defileju še vse godbe prikorakale na igrišče. Kljub zamujenemu kosilu ni bilo nobenemu žal, da si je ogledal to zanimivo prireditev. V ponedeljek, na dan odhoda smo zapravili še zadnje devize, ki smo jih imeli. Nato smo po kosilu pospravili svoje stvari. Pri nunah smo imeli še kratek promenadni koncert. Odhod je bil predviden ob osmih z avtobusom. Čas odhoda pa smo prestavili na enajsto uro. Med tem časom je spet igral naš zabavni ansambel. Pred odhodom smo se še poslovili od Prisrčen sprejem V tej številki glasila, je objavljen daljši prispevek Bogomirja Pikša-Miča, klarinetista, ki opisuje pot, uspeh in vrnitev delavske godbe Trbovlje v Holandijo in nazaj, kjer je dosegla delavska godba zelo velik uspeh v svoji skupini. Dodatno k temu, še nekaj podatkov: čim so godbeniki, pod vodstvom svojega dirigenta prof. Mihe Gunzka in pomožnim dirigentom prof. Alojzem Zupanom, dosegli največji možni uspeh, tj. prvo mesto med inozemskimi pihalnimi godbami v I. skupini, v kateri je nastopalo 16 godb iz Amerike, Kanade, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Češkoslovaške, Avstrije itd., posebno priznanje žirije in posebno priznanje ameriške ambasade, so sporočili to vest brzojavno v Trbovlje. O tem zmagovitem nastopu delavske godbe v mestu Kerkra-de na Nizozemskem, dne 27. 7. 1974, je radio Trbovlje takoj seznanil vse občane, družbenopolitične organizacije pa so seznanile o tem vse delovne organizacije in njihove kolektive. Zavladalo je splošno veselje vseh občanov. Dne 28. 7. 1974 je o tem poročal tudi ljubljanski radio, medtem ko dnevni časopisi te vesti niso mogli takoj objaviti, pač pa šele Delo, dne 30. 7. 1974, ker pač noben novinar godbe ni spremljal na tekmovanje. Godba se je vračala iz Ker-kradeja do Ljubljane z vlakom, iz Ljubljane do Trbovelj pa se je pripeljala z avtobusi, dne 30. 7. 1974 v večernih urah. Ob 20.30 se je zbrala pred podružnico Ljubljanske banke na Trgu revolucije večtisočglava množica občanov, ki so na vsak način hoteli sodelovati pri sprejemu najboljše amaterske godbe na svetu. Tu so godbo pričakali predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Trbovlje, predstavniki delovnih organizacij in kot smo že navedli, večtisočglava množica. Računamo, da je bilo navzočih tri do štiri tisoč ljudi. Godbenike je najpreje pozdravil predsednik občinske konference SZDL Trbovlje, Albin Hauptman, nato pa sta predstavnika ZPT tovariša Anton Pikš in Ernest Ščukanec, dipl. inž. rud., v rudarski uniformi čestitala godbi in dirigentu za naših zares prijaznih gostiteljev in jim dali skromna spominska darila. Nato smo se razšli z mislijo, da se bomo čez štiri leta spet videli. Z avtobusi smo se peljali v Aachen, kjer smo spet stopili na vlak in se zadovoljni odpeljali proti domu. Po dolgi vožnji smo prispeli v Ljubljano, kjer nas je pričakal reporter RTV Ljubljana. Tu smo se še skupinsko slikali in se z avtobusi odpeljali v Trbovlje, kjer nas j,e pričakala ogromna množica ljudi, godba iz Zagorja in pevci. Takšnega sprejema, kljub velikemu uspehu ni nihče pričakoval. Bogomir Pikš doseženi uspeh in izročila manjše darilo. Sprejel jih je tudi delavski pihalni orkester iz Zagorja, pri sprejemu pa je sodeloval tudi Ladko Korošec, basist Ljubljanske opere. Nato se je godba napotila po glavni cesti do delavskega doma, zanjo pa vsi občani, ki so sodelovali pri sprejemu. Narava se je poigrala. Ostanki dre-vesa-veterana pod Partizanskim vrhom. Foto M. C. Pred delavskim domom je godbo pozdravil in ji čestital k doseženemu uspehu predstavnik temeljne kulturne skupnosti Trbovlje, Albert Ivančič, dipl. inž. rud., generalni direktor ZPT, nato so izročili dirigentu in godbi ter predsedniku godbe tovarišu Janezu Ocepku, sicer predsedniku občinske skupščine Trbovlje, šopke cvetja. V pozdrav in počastitev je godbenikom zapel moški pevski zbor Zarja Svobode-center Trbovlje. Za nadvse triumfalen sprejem, se je vsem navzočim zahvalil prof. Miha Gunzek. V svojem govoru je orisal priprave na svetovno tekmovanje amaterskih godb na pihala, po- tek tekmovanja in doseženi uspeh. Po njegovem govoru je bila godba vnovič burno pozdravljena, nato pa se je množica razšla, z velikim ponosom v srcu, da je njihova delavska godba dosegla doslej največji možni uspeh nasploh. Godbeniki pa so imeli nato srečanje v svojem godbenem domu. Glede na to, da je med godbeniki, ki so dosegli velik mednarodni uspeh tudi precej članov našega kolektiva, deloma pa tudi upokojencev, ki so prebili desetletja pri delu v naši delovni organizaciji, z vsem ponosom in priznanjem delavski godbi še posebne čestitke in priznanje! T. L. nje. Po določilih tega sporazuma prejmejo ZPT 9 milijonov din, in sicer za povečanje raziskav premogovnega sloja v rudniku Zagorje (jama Loke in jama Kotredež), na območju med Hrastnikom in Dolom ter v jami Dol. Tudi ostali podpisniki prejmejo pomoč v dogovorjeni višini. Za ZPT je sporazum podpisal tehniški direktor ZPT, Adolf Jermol, dipl. inž. rud. OBČINSKI SINDIKATI IMAJO NOVEGA SEKRETARJA Občinski sindikalni svet Trbovlje je dobil z začetkom avgusta 1974 novega sekretarja. Na to delovno mesto je bil imenovan Janez Češnovar, dosedanji sodelavec Elektro Ljubljana — poslovna enota Trbovlje. STROKOVNI KOLEGIJ V dneh 7. in 16. avgusta 1974, je generalni direktor ZPT sklical strokovni kolegij, katerega so se udeležili direktorji vseh TOZD oziroma njihovi namestniki, predstavniki nekaterih služb pri SSS ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZPT. Na kolegiju so obravnavali splošni položaj v vsaki TOZD, problematiko izvajanja gospodarskega načrta za letošnje leto, koriščenja sredstev amortizacije in skupnih nalog ter ostale zadeve. V razpravi so sprejeli vrsto sklepov, katere bodo posamezne TOZD in SSS izvedle v dogovorjenem roku. Najbolj boleče vprašanje, ki ga je strokovni kolegij obravnaval, je izguba v poslovanju I. polletja 1974. Tudi s tem v zvezi je sprejel vrsto sklepov in priporočil ter zadolžitev. OBČINSKI PRAZNIK V ZAGORJU Dne 9. avgusta 1974, so občani Zagorja ob Savi, praznovali svoj občinski praznik, ki ga slave vsako leto v spomin na prvi napad partizanov v noči V nekaj vrstah USTANOVLJENA JE SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA Dne 12. 7. 1974, je bila v dvorani kluba poslancev v Ljubljani, ustanovna skupščina samoupravne interesne skupnosti slovenskega elektrogospodarstva. Od 62 izvoljenih delegatov se je skupščine udeležilo 52 delegatov, poleg tega pa so bili navzoči tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij na ravni republike, gospodarske zbornice Slovenije, Ljubljanske banke in drugi. V zboru proizvajalcev, imamo tudi ZPT enega delegata. Za predsednika te skupščine je bil izvoljen Janez Šter, direktor Alplesa Železniki, v izvršnem odboru pa zastopa premogovnike delegat Mirko Bizjak, dipl. inž. rud., glavni direktor REK Velenje. Odslej bodo porabniki in proizvajalci električne energije skupno odločali o proizvodnji, prenosu in porabi električne energije. Hkrati z ustanovitvijo samoupravne in- teresne skupnosti slovenskega elektrogospodarstva, so bile ustanovljene tudi interesne skupnosti za posamezna preskrbovalna področja. Naše področje spada v preskrbovalno območje Ljubljana. Pred delegate je postavljena velika odgovornost odločanja, v pogledu dobav ustrezne, zadostne in kakovostne električne energije porabnikom. DRUŽBENA POMOČ ZA GEOLOŠKE RAZISKAVE Dne 18. 7. 1974, je bil v Ljubljani na Gospodarski zbornici Slovenije, podpisan samoupravni sporazum o združevanju v poslovno skupnost za aplikativne naloge s področja rudarstva in geologije. V to poslovno skupnost so združene poleg naše delovne organizacije še: rudnik Laško, rudnik Senovo, rudnik Kočevje, rudnik Kanižarica, rudnik Velenje, rudnik Idrija, rudnik Mežica, rudnik kaolina Črna, Salonit Anhovo, institut za raziskavo krasa SAZU Postojna, Geološki zavod Slovenije Ljubljana, sklad Borisa Kidriča Ljubljana in zavod SRS za regionalno prostorsko planira- od 8. na 9. avgust 1941, na žan-darmerijsko postajo v Toplicah v Zagorju. V okviru letošnjega občinskega praznika so 10. avgusta slovesno odkrili spominsko ploščo zdravniku in pisatelju dr. Slavku Grumu, ki je dolga leta živel v Zagorju. Odkrili so mu jo na Kidričevi cesti 13. Za tem je bila odprta tudi v delavskem domu razstava ilustracij ak. kiparja Jakoba Savinška. V nedeljo, 11. avgusta pa so v Ko-tredežu izročili svojemu namenu nov gasilski dom. Dosedanji gasilski dom je namreč poškodovan zaradi rudarjenja. ZPT so zavoljo tega plačali za dosedanji gasilski dom ocenjeno odškodnino v višini blizu 40 milijonov S din. V tem domu so odslej prostori tudi za krajevne organizacije. V okviru praznovanja so 11. avgusta odprli v osnovni šoli Ivana Skvarče, likovno razstavo slikarske kolonije Zagorje-Izlake. Nato je nastopil v šoli še mladinski pevski zbor Vesna in gojenci glasbene šole Zagorje. Na dan občinskega praznika so v soseski Polje položili temeljni kamen za zgraditev poslovno-sta-novanjskega centra pri Grčarju. V ta namen bodo porušili dosedanjo gostilno pri Grčarju in še nekaj drugih objektov. V okviru praznika je bila tudi še slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na njej pa so tudi podpisali listino o pobratenju občin Aleksinac in Zagorje. AVTOPARK JE SKLENIL NOVO POGODBO Dne 12. avgusta 1974 sta generalni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud. in direktor TOZD avtopark, Alojz Kišek, podpisala s predstavniki industrije gradbenega materiala IGM v Zagorju, dolgoročno pogodbo za prevzem prevoza apnenca s tovornjaki iz novega kamnoloma Briše pri Mlinšah do IGM v Zagorju. Na razdalji 11 km bodo od marca 1975 dalje zvozili dnevno po 660 ton apnenca. Že od leta 1976 pa bo IGM zgradila nove zmogljivosti za proizvodnjo apna, avtopark pa bo prevozil od tega leta dalje s svojimi tovornjaki preko 1.000 ton apnenca dnevno. Za prevzem teh prevozov je konkuriralo 9 avtoprevozniških organizacij združenega dela in TOZD. TOZD avtopark ZPT je od vseh teh ponudil najustreznejše pogoje. S tem pa se TOZD avtopark uvršča med najpomembnejše avtoprevoz-niške organizacije združenega dela oziroma TOZD na našem območju. ZBORI DELAVCEV V I. polovici avgusta 1974, so potekali v vseh TOZD in SSS ZPT, zbori delavcev. Na njih so obravnavah spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in razna druga vprašanja. Na vseh zborih delavcev so sprejeli po dva sklepa, in sicer, da sprejemajo samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD v delovni organizaciji ZPT, ki je bil sprejet na zborih delavcev vsake TOZD in SSS 3. 1. 1974; hkrati s tem sklepom pa so sprejeli tudi sklep, da veljajo pismene izjave vseh zaposlenih vsake TOZD in SSS z dne 3. 1. 1974, tudi o strinjanju s predlogom sprememb in dopolnitev citiranega samoupravnega sporazuma. ZBOR REVIRSKIH AKTIVISTOV OF Okrožni odbor OF za revirje in občino Laško je pred nedavnim sklenil, da bo zbor nekdanjih aktivistov iz območja Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ter Laškega, dne 1. septembra 1974, na Logu v Hrastniku. Zbora se bodo udeležili vsi udeleženci NOB tega območja ter ostali občani iz revirjev in Laškega. Navzoči pa bodo tudi razni gostje. Odbor je sklenil proučiti možnost izdaje publikacije o nastanku, razvoju in vlogi odborov OF med NOB na področju Zasavja in Laškega. PRIMERJAVA ZPT so dosegli s svojimi rezultati dela v letu 1973, med proizvodnimi organizacijami združenega dela (industrija, rudarstvo, kmetijstvo, gradbeništvo) Slovenije: 1. v celotnem dohodku 41. mesto s 422,008.000,00 din, (v letu 1972, 40. mesto s 330,040.000,00 din); 2. v stopnji razvoja 20. mesto. POMANJKANJE VAGONOV Čeravno se še ni začela jesen in z njo povečana oskrba porabnikov premoga, pa je vagonska kriza že občutna. ŽTP zelo neredno dostavljajo prazne vagone posameznim premogovnikom domala v vseh republikah. Ugotovili so, da imajo težave z iztovarjanjem vagonov ob sobotah in nedeljah in da je velika večina le-teh naloženih s premogom. Zato so železničarji apelirali na vse delovne organizacije, da sproti raztovarjajo vagone tudi ob koncu tedna. GASILCI IZ KRMELJA V GOSTEH Dne 17. avgusta 1974 je obiskalo 12 članov industrijske gasilske čete Metalna-Krmelj, ki je naslednik bivše rudniške gasilske čete v Krmelju, gasilce ZPT v Trbovljah. S temi so v začetku tega leta sklenili pobratimstvo. Ob svojem srečanju z rudniškimi gasilci v Trbovljah, so obiskali Mrzlico, nato pa so v gasilskem domu, v sproščenem pogovoru pregledali doslej skupno opravljeno delo s področja strokovnega izobraževalnega in tehničnega sodelovanja. Ob tem srečanju so Krmelj ski gasilci izročili rudniškim gasilcem v Trbovljah spominski album. Pregled proizvodnje premoga v jugoslovanskih premogovnikih v 1. polletju 1974 V vseh jugoslovanskih premogovnikih so v letošnjem I. polletju nakopali skupno 16,569.752 ton premoga. Od tega je bilo črnega premoga 289.570 ton, 4,681.194 rjavega premoga in 11,598.988 ton lignita. Posamezni premogovniki so dosegli v prvih šestih mesecih 1.1. naslednjo proizvodnjo (v tonah): a) rudniki črnega premoga: Raša 185.030, Ibarski rudniki 82.260, Vrška Čuka 22.280; b) rudniki rjavega premoga: Srednjebosanski premogovniki skupno 1,599.943 (od tega Ka-kanj 700.486, Zenica 375.165, Breza 369.418, Mostar 100.695 in Abil Lolič-Bila 54.179), Titovi rudniki Banoviči-Djurdjevik 1,123.070, 'Zasavski premogovniki Trbovlje 805.800, Združeni rudniki rjavega premoga Srbije 570.877 (od tega Resavsko-Mo-ravski bazen 264.000, Aleksinac 125.608, Bogovina 104.648 in Soko 76.631), Ugljevik 121.508, Miljevina 88.159, Senovo 63.450, Kanižarica 63.700, Ivangrad 55.138, Kamengrad 80.043, Laško 35.700, Kočevje 31.133, Tuš-nica 26.353 (Teslič je bil zaprt), Mesiči 11.287, Jasenovac 4.719, Pregrada 304 (nato zaprt); c) rudniki lignita: Kolubar-ski bazen 3,379.873 (od tega površinski kop 3,305.636 in jama Junkovac 74.237), Titovi rudniki Kreka 2,563.219, Velenje 1,893.000, Kostolac 633.521, Plevi j a 204.461, Ivanečki uglje-nokopi 51.502, Stanari 57.737, Gračanica 35.916, Despotovac 22.400, Štavalj 20.971, Lubnica 57.184. Manjšo proizvodnjo pa je imelo še nekaj drugih premogovnikov lignita. KADROVSKE VESTI V času od 1. do 31. julija 1974 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe: TOZD rudnik Hrastnik Sprejjeti: inž. Vidmar Jože — dipl. inž. rud., Paučnik Vito — zun. delavec, Potrata Ivan II — vozač, Romanovič Rasim— vozač, Ju-nuzovič Bego — vozač, Zorčič Igor — pom. delavec, Dedič Emasud — kopač, Duh Milan — str. tehnik, Dežan Roman — vozač. Odšli: Čajič Adam, vozač — izključen; Leskovar Jože, ing. org. dela — sporazumna prekinitev; Kranjc Štefan, kopač — izključen; Motoh Alojz, vozač — samovoljna prekinitev; Škorjanc Martin, zun. delavec — konec prakse; Zorčič Igor, pom. delavec — konec prakse. TOZD rudnik Trbovlje Sprejeti: Pikš Anton — kopač, Milin-kovič Mile — kopač, Filipovič Pero — kopač, Janžič Ratko — kopač, Popovič Mitar — kopač, Vidmar Andrej — pom. elektrikar, Marušič Ivo — kopač, Trbara Stojan — kopač, Burja Dušan — pom. elektrikar, Kne-ževič Andjelko — kopač, Glavaš Dominko — kopač, Šalamon Ivan — vozač, Fazlič Omer — kopač. Odšli: Učakar Vinko, strojnik — inv. upokojen; Livk Alojz, ključavničar — upokojen; Kavšek Alojz, kopač — upokojen; Dra-šček Rafko, kopač — sporazumna prekinitev; Alauf Ivan, zun. delavec — izključen; Kraševec Rudolf, upr. rud. stroiev inv. upokojen; Halilovič Salko, vozač — izključen. TOZD rudnik Zagorje Sprejeti: Kičanovič Mihajlo — kopač, Tadič Franjo — vozač, Kosi Vanja — el. tehnik, Sakeljšek Leopold — kopač, Beširevič Lidija — ek. tehnik. Odšli: Jerman Anton, kopač — upokojen; Klembas Anton, strugar — umrl; Mazek Rudi, kopač — izključen; Grošelj Pavel, kopač — upokojen; Aleš Andrej, kopač — upokojen; Prah Anton, kopač — upokojen; Pograjc Franc, kopač — upokojen; Vrtačnik Valentin, kopač — upokojen; Kokalj Ernest, kopač — inv. upokojen; Bukovšek Josip, vozač — izključen; Škrbec Franc, lesni delavec — izključen; Prašnikar Drago, kopač — upokojen. TOZD separacija in skupni prevoz Sprejeti: Prezelj Vladimir — zun. delavec, Drnovšek Franc — zun. delavec, Počeha Milan — zun. delavec. Odšli: Zorec Jože, pom. delavec — sporazumna prekinitev; Benčec Marta, pom. delavka — umrla. TOZD rudarska gradbena dejavnost Sprejeti: Zupančič Jože — vozač, Pelko Boris — vozač, Mlinar Sandi — vozač, Mikoš Boris — vozač, Strehar Alfonz — vozač, Mernik Franc — kopač, Zem-Ijak Jože — ključavničar, Cvet-režnik Jože — vozač, Vozelj Dragi — ek. tehnik. Odšli: Bukovnik Anton, kopač — sporazumna prekinitev; Kos Ladislav, rud. nadzornik — sporazumna prekinitev; Dorič Rifat, vozač — sporazumna prekinitev; Dokič Omer ,vozač — sporazumna prekinitev; Ki-kič Jovan, vozač — sporazumna prekinitev; Bonjaj Tihorad, zun. delavec — sporazumna prekinitev; Kovačevič Ilija, rud. tehnik — v JLA. TOZD Elektrostrojna delavnica Sprejeti: Kukovič Ivan, inž. org. dela, Jerman Boris — pom. elektrikar, Jošt Branko — pom. elek- trikar, Dragar Anton — elektrikar, Umek Jože — elektrikar. Odšli: Firštek Anton, zun. delavec —izključen; Golob Marjan, varilec — sporazumna prekinitev; Jerman Alojjz, kolar — upokojen; Guna Janez, klepar — inv. upokojen. Vladimir Sihur REZULTATI športnih iger V počastitev 3. julija, dneva rudarjev, so bile tako kot vsako leto doslej, tudi letos organizirane športne igre rudarjev v osmih panogah: nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju, ribolovu, namiznem tenisu, šahu in atletiki. V pripravah za izvedbo športnih srečanj, je komisija za šport in rekreacijo pri KOSI-RE ZPT, določila v soglasju z vsemi OOS TOZD in SSS, organizatorje tekmovanj za posamezne športne panoge, in sicer: za nogomet in streljanje je bila zadolžena OOS TOZD ESD. Nosilec organizacije je bil Ivo Škrinar s sodelavci. Za rokomet, atletiko in kegljanje je bila zadolžena OOS TOZD Hrastnik. Nosilec organizacije je bil Vili Greben s sodelavci. Za ribolov je bila zadolžena OOS TOZD rudnik Zagorje. Nosilec organizacije je bil Jože Žitnik s sodelavci. Za namizni tenis, je bila zadolžena OOS SSS ZPT. Nosilec organizacije je bil Stane Denovnik. Za šah je bila zadolžena TOZD avtopark. Nosilec organizacije je bil Ma-to Meterc s sodelavci. Vsaka zadolžena OOS TOZD in SSS je za športno panogo pripravila kriterije za pravilno izvedbo tekmovanja. Športna srečanja so se odvijala takole: — tekmovanje v nogometu je potekalo v dveh skupinah, in sicer v Trbovljah in Hrastniku, zmagovalca iz obeh skupin pa sta se pomerila za prvo mesto v Trbovljah; — tekmovanje v šahu se jie odvijalo v klubskih prostorih upokojencev v Zagorju; — tekmovanje v rokometu, kegljanju in atletiki je potekalo v Hrastniku na terenih ŠD Hrastnik; — tekmovanje v namiznem tenisu se je odvijalo v prostorih TVD Partizan. Pri izvedbi športnih iger je sodelovalo nad 400 organizatorjev, sodelavcev ter tekmovalcev. Tekmovalna panoga ribolov, ki naj bi jo organizirala OOS TOZD Zagorjp, je odpadla zaradi vremenskih neprilik NOGOMET sodelovalo je 7 ekip Polfinalni rezultati v Trbovljah: TOZD rudnik Trbovlje TOZD RŠC TOZD avtopark TOZD RŠC TOZD avtopark TOZD rudnik Trbovlje Vrstni red 1. TOZD avtopark 2. TOZD rudnik Trbovlje 3. TOZD RŠC 4. TOZD GRAMAT Polfinalni rezultati v Hrastniku: TOZD RGD TOZD separacija-ESD TOZD RGD Vrstni red 1. TOZD RGD 2. TOZD separacija 3. TOZD rudnik Hrastnik TOZD separacija-ESD TOZD RGD Končni vrstni red 1. TOZD RGD — pokal v trajno last 2. TOZD avtojpark 3. TOZD separacija-ESD TOZD RŠC TOZD rudnik Hrastnik Vrstni red 1. TOZD rudnik Hrastnik 2. TOZD ESD-separacija 3. TOZD RŠC in zato tudi ni bilo uvrstitve posameznih ekip. Organizacija posameznih športnih panog je bila dobra in tudi prizadevnost posameznih tekmovalcev in ekip je treba pohvaliti. Za dosežena prva mesta v posameznih disciplinah, so bila podeljena skromna priznanj a-pokali, in sicer na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1974, v delavskem domu v Zagorju. Doseženi so bili naslednji rezultati in uvrstitve posameznikov in ekip: TOZD avtopark 1 : 0 TOZD GRAMAT 3 : 0 TOZD GRAMAT 6 : 0 TOZD rud. Trbovlje 3 : 0 TOZD RŠC 1 : 0 TOZD GRAMAT 7 : 0 4 točke-razlika v golih 7 : 1 4 točke-razlika v golih 8 : 3 4 točke-razlika v golih 6 : 1 0 točk-razlika v golih 0 : 16 TOZD rud. Hrastnik 2 : 0 TOZD rud. Hrastnik 2 : 0 TOZD separac.-ESD 1 : 0 4 točke-razlika v golih 3 : 0 2 točki-razlika v golih 2 : 1 0 točk-razlika v golih 0 : 4 Finalni turnir v Trbovljah, od prvega do četrtega mesta: TOZD rud. Trbovlje 1 : 0 TOZD avtopark 3 : 0 4. TOZD rudnik Trbovlje 5. TOZD RŠC 6. TOZD rudnik Hrastnik 7. TOZD GRAMAT ROKOMET — sodelovale so 3 ekipe Doseženi so bili naslednji rezultati: TOZD rudnik Hrastnik TOZD RŠC 22 : 17 TOZD ESD-separ. 10 : : 21 TOZD ESD 14 : 13 35 : : 30 4 točke 34 : : 24 2 točke 27 : : 43 0 točk ATLETIKA V teku na 6 krogov na atletski stezi, so bili doseženi naslednji rezultati: Posamezno: 1. Ungar Milan TOZD RT 6.48 min. 2. Breg Ivan TOZD RŠC 6.52 min. 3. Vidovič Niko TOZD GRAMAT 7.01 min. 4. Bence Franc TOZD RŠC 7.03 min. 5. Kitič Milan TOZD RŠC 7.04 min. 6. Blažetič Drago TOZD RT 7.06 min. 7. Kovač Ivan III. TOZD RT 7.07 min. 8. Pistotnik Vili TOZD RH 9.05 min. Odstopili so trije tekmovalci. Ekipno: 1. TOZD RŠC s časom 20.59 min. 2. TOZD RT s časom 21.01 min. 3. TOZD RH s časom 30.00 min. KEGLJANJE — sodelovalo je 10 ekip Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. TOZD rudnik Trbovlje I 569 kegljev 2. TOZD rudnik Zagorje I 547 3. TOZD rudnik Hrastnik I 528 4. TOZD elektrostrojna delavnica 461 5. TOZD rudnik Trbovlje II 447 6. TOZD rudarska gradbena dejavnost 442 7. TOZD rudnik Zagorje II 416 8. TOZD GRAMAT 387 9. TOZD rudnik Hrastnik II 373 10. TOZD separacija 371 NAMIZNI TENIS — sodelovalo je 6 ekip —rezultati: TOZD rudnik Trbovlje SSS ZPT SSS ZPT SSS ZPT TOZD rudnik Trbovlje SSS ZPT TOZD rudnik Hrastnik II TOZD ESD TOZD ESD SSS ZPT TOZD separacija TOZD ESD TOZD rudnik Hrastnik I TOZD rudnik Hrastnik II TOZD rudnik Hrastnik II TOZD ESD TOZD rud. Hrast. I TOZD rudnik Trb. TOZD rud. Hrast. II TOZD rud. Hrast. I TOZD ESD TOZD rud. Trb. TOZD rud. Hrast. I TOZD rud. Hrast. II TOZD separacija TOZD rud. Trb. TOZD separacija TOZD separacija TOZD separacija TOZD rud. Hrast. I 3 0 0 0 0 0 3 0 0 0 3 0 0 0 2 TOZD RŠC je bila pripravljena, vendar se tekmovanja ni udeležila. Vrstni red ekip 1. SSS ZPT količnik 15 5 10 2. TOZD ESD količnik 12 5 8 3. TOZD rud. Trb količnik 11 7 6 4. TOZD rud. Hr. II količnik 7 11 4 5. TOZD rud. Hr. I količnik 5 12 2 6. TOZD separacija količnik 0 15 0 STRELJANJE z malokalibrsko puško — tekmovanja se je udeležilo 7 ekip — Rezultati so bilinaslednji: krogov krogov 1. TOZD rud. Hrastnik 754 5. TOZD ESD 665 2. TOZD rud. Zagorje 677 6. TOZD separacija 599 3. SSS ZPT 691 7. TOZD RGD 521 4. TOZD rud. Trbovlje 677 ŠAH — pomerilo se je 6 ekip, doseženi pa so bili naslednji rezultati: točke 1. TOZD rud. Trbovlje 13.5 2. TOZD RŠC 13.0 3. TOZD rud. Zagorje 12.0 4. TOZD ESD 8.5 5. SSS ZPT 7.0 6. TOZD avtopark 7.0 Navedel sem že, da tekmovanja v ribolovu ni bilo. Če na koncu pogledamo množičnost udeležbe pri tekmovanjih, razpoloženje tekmovalcev in druge okoliščine, potem si lahko želimo le to, da bi se takšna tekmovanja še organizirala, kajti ob tem se krepi člo-vek-delavec, telesno in duševno. Pri ZPT smo premalo truda vložili v šport in rekreacijo članov kolektiva, zato je nujno, da s skupnimi močmi, sindikati, osnovno organizacijo ZK in samoupravnimi organi, pospešeno delamo v skladu z načelom »zdrav duh v zdravem telesu!« Pohvaliti moramo organizacijo tekmovanja in vse tekmovalce. Važno je sodelovati! Robert Štern humor... Župnik z cele: Janez Štor in njegova žena Elizabeta sta tako ločena od postelje in mize. Polona v prvi klopi na uho svoji sosedi: »Kaj, al tudi jesti ni mogel več?«. Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Glasilo ureja uredniški odbor: Koh-ne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, šum Anton, Šuštar Miro. Odgovorni urednik: Kohne Emil dipl. inž. rud. Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.