AÑO XXXVIII (32)
Štev. (No.) 30
BUENOS AIRES
2. avgusta 1979
OB SPREMEMBI
Zelo nas je presenetila novica, ki smo jo brali v Ameriški domovini z dne 29. junija, da se poslavlja glavni urednik lista, prof. Vinko Lipovec, ki je devetindvajset let svojega življenja posvetil slovenskemu dobremu tisku v Severni Ameriki.
Doma širša slovenska družba Vinka Lipovca ni dosti poznala, a to, kar so vedeli o njem, je bilo merodajno in dovolj: da je praktičen kristjan, da je iskren Slovenec in da je dosleden protikomunist.
'Ko je številna skupina slovenskih inteligentov prihajala v novi svet, je gotovo tudi on, kakor vsi drugi premišljal, kaj naj bi počel. Sad tega premišljevanja je bil izreden. Vstopil je v uredništvo Ameriške domovine, ki je v tistih letih iskala zmožnih ljudi v pomoč lastniku lista, Jakobu Debevcu, ki je čutil, da mu moči pešajo.
Zgodovina lista je tako tesno povezana z imenom Jake Debevca, da lahko rečemo, da bi slovenski protikomunisti v Severni Ameriki ne imeli svojega glasila, če bi njega ne bilo.
Mislim, da se premalo zavedamo, kaj je pomenil Jaka Debevc za našo e-migracijo. Junaško je stal na braniku resnice v dneh svetovne vojne, ko je vsa Amerika, od predsednika navzdol pa do skromnega slovenskega župnika plavala v naivnem optimizmu in navdušenju za Sovjetsko Rusijo. Verovali so, da bo komunizem spremenil svojo obliko, in iskali po celem svetu in seveda tudi pri nas doma „kvizlingov“, ki niso verjeli nezrelemu optimizmu zmagujočega Zapada in svarili pred rdečim zlom, ki so se mu odpirala vrata kot dobremu sosedu. Samo nekaj ljudi je stalo Jaku Debevcu takrat ob strani, zrelih in jasnih pogledov, kakor msgr. Gabrovšek, pater Ambrožič in nekateri drugi redki, ki so se upali reči „ne“ takrat, ko je ta beseda pomenila izdajstvo in zločin.
Ko so prihajale vrste političnih beguncev v ZDA in Kanado, so našle v Ameriški domovini list, ki je čutil z njimi, jih branil in zagovarjal in jim vsestransko pomagal.
Temu listu je Vinko Lipovec ponudil svoje moči. Tri desetletja trdega dela, ki zahteva od človeka slovenski dnevnik v tujem svetu, kar je bilo brez dvoma zanj, če ne tvegano, gotovo malo donosno podjetje. Zagrabil je za delo in uspel je.
Začel je z delom v listu na že omenjenih treh postavkah: kot kristjan, kot Slovenec, kot protikomunist, To so bile tudi osnove Debevčevega urejevanja lista. Gotovo je novi urednik v dolgih letih doživel od vsakega nekaj: mnogo zasluženih pohval, pa gotovo tudi marsikatero kritiko in nevoljo, saj doslej še ni bilo lista na svetu, ki bi mogel vsem v vsem ustreči. Velika naloga urednikova je bila, kaj ukreniti, da bo list ostal pri življenju in se vsebinsko in gospodarsko okrepil, da bo nudil bravcem hrane, ki so jo želeli. Stari rod je odmiral, novi pa je bil brez beliča v žepu.
Treba je bilo pridobiti novih sodelavcev in dopisnikov. Dokler se je gibala stara garda, ki je prišla iz domo-bine, je bilo lahko. Dr. Krek, I. Avse-nek, msgr. iškerbec, dr. Puš, prof. Sever, prof. Grum itd. so veliko aktualnega in zrelega napisali v listu. Cel kup dopisnikov iz vseh koncev Amerike, ki so se rekrutirali iz vrst slovenskih inteligentov, so dajali listu potrebiio pestrost in zanesljive informacije. Njim je stala ob strani vrsta naših prosvetnih in političnih delavcev, ki sicer niso imeli univerzitetnih diplom', imeli pa so veliko naravno inteligenco in, kar je glavno, srce za našo stvar in za tiskano besedo, brez katere vsako gibanje zamre.
Vinko Lipovec lahko s ponosom gleda na to odlično vrsto svojih sodelavcev, ki pa, žal, eden za drugim odhajajo, za njimi pa ni nikogar, ki bi jih znal in hotel nadomestiti.
ESLOVENIA LIBRE
LETO, POSVEČENO OTROKU
SRBI VOJSK« - HRVATI POLICIJO?
Svetovna organizirana skupnost ima več dni v svojem koledarju, ki so slednje leto posvečeni določenemu proslavljanju. Tako ima dneve miru, dela, pa tudi ljubezni do mater in očetov. Ima seveda tudi svoj dan — in to 1. junija —, ki je posvečen ljubezni do otroka in vsega, kar je potrebno za njegovo nemoteno rast v telesnem in duhovnem pogledu. Leta 1976 je Zveza narodov odločila, da bo leto 1979 v celoti posvečeno otroku. Nenehoma naj se vse leto poudarja vrednost otroka in potreba skrbi zanj, ki pomeni bodočnost rodu in človeštva sploh. Tedaj je odbor tudi sprejel za letošnje vodilo geslo: „Človeštvo mora dati otroku, kar ima najboljšega!“
Smo sredi mednarodnega proslavljanja otroka, ki naj mu nudi svet najbolje, kar ima. In kaj mu nudi? Mimogrede in nehote sem te dni bral v listih dogodke in slike ob otroku, ki so me pretresle. Tako so pisali listi ob revoluciji v Nikaragvi, da so desetletni o-troci hodili okrog s puškami in streljali slepo v ljudi pred seboj. Ko so jih vprašali, zakaj, niso vedeli drugačnega odgovora, kot to, da iz samega ugodja, ko vidijo, kako zadevajo njihovi streli in padajo ljudje... Je to najboljše kar moremo nuditi otrokom današnjega dne v posnemanje?
Gledam sliko otrok, ki beže z vietnamskimi begunci k morju — kam? V strahotno smrt na morju, ki jim je ne more ali noče zaustaviti ves svet. Nad 250 tisoč beguncev je izgubilo življenje na tem begu — koliko otrok med njimi? Svet jim nudi najboljše, kar more: smrt v valovih. — Gledam sliko o-troka — sama kost in koža: izlakotnel in posušen, živ skelet, so ga samó oči, ki gledajo smrt, katere niti ne pozna, pa bo vsak hip njen plen. Na stotisoče otrok umira v tem mednarodnem letu otroka na svetu od pomanjkanja hrane, od gladu in bolezni. In vsa mednarodna organizacija medsebojne pomoči jim ne more pomagati, dočim na drugem koncu sveta — ali celo na istem — mečejo živež v morje, da mu vzdrže „ceno“ ... Predvsem me je presenetila preprosta fotografija treh fantičkov, ki so morali videti ta hip nekaj strašnega tik pred seboj: oči so jim široko odprte, ne na jok, v grozo, ki ji ne znajo ne imena ne pomena. Videti so morali nekaj nemogočega, nepojmljivega, ki jim bo zagrenilo vse življenje, od tega hipa mladosti naprej. Vizija — najboljšega? — Ne, najgrozotnejšega! Morda so videli umor na ulici? Morda v bombardiranju podiranje svojega doma? Morda streljanje posameznika pred zidom, morda skupine, če ne celo množični pokol ?
Na te fotografije iz svetovnih dnevnikov mislim te dni, ko prebiram pravice slednjega otroka, ki da ima pravico — do ljubezni! Do ljubezni, ne sovraštva, da telesnega in duhovnega svobodnega razvoja v svobodi. Ima pravico do ljubezni očeta, matere, družbe, človeštva; in prav táko pravico ima tu-
Kdo bo naslednik odhajajočega Vinka Lipovca, ne vemo. Prepričani smo, da bo med močnim številom slovenskih protikomunističnih izobražencev v ZDA in Kanadi vsaj nekaj takih, ki imajo glavo in srce za našo stvar in ki so pripravljeni priskočiti na pomoč lastniku lista, da bo lahko še naprej ostal zagovornik idej — svojega očeta — rajnega Jaka Debevca. Njih imena in preteklost bodo družini naročnikov in čitateljev tega lista zadostno jamstvo, da jim smemo zaupati in jih pri njihovem težkem in odgovornem delu podpirati.
Tole se nam je zdelo primemo zapisati ob priliki važne spremembe pri listu, ki ga'vsi radi imamo. Prihajajo namreč k nam „zaostalim argentinskim Slovencem“ tu in tam včasih nič vesele vesti, kako tam gori med našimi ljudmi, tudi med inteligenti, zamira čut od-
di on do vsega tega. To pa bi moral najti najprej v družini, ki je in naj bo celica ljubezni do vseh stvari, ki jih bo otrok srečal pozneje kakorkoli v življenju. Kdor ubija družino, ubija ljubezen samo in vse, kar izhaja iz nje. Družina je osnovna celica telesnega in duhovnega razvoja. To vedo tudi tisti, ki jim je družina napoti, ker jim pomeni oviro v kakršnemkoli pomenu: v tradicionalnem, verskem, svetovnonazorskem, socialnem...
Totalitaristični sistemi udarijo vedno najbolj in najprej po njej: vedo, kdor bo imel družino, bo imel zibelko bodočnosti. Otrok ima pravico biti v družini, in starši imajo dolžnost vzgajati svoje otroke. In mislim na Slovenijo in njen totalitaristični režim, ki ubija predvsem družino: na njega „jasli“, s katerimi otroka jemljejo staršem v prvi negi za telesno rast; na' šolo, s katero odvzemajo družini otroka že v prvih letih duhovne rasti. Na hinavščino, ko se s tem sklicujejo na socialni humanizem: nudijo otroku celodnevni šolski pouk, oskrbo v odmorih, dovoljujoč mu komajda obisk doma za večer in noč. Tudi to je proti deklaraciji o otrokovih pravicah. In to dela zavestno in načrtno slovenski komunizem, ki odjemlje otroku družinsko ljubezen in jo nadomešča z razrednim sovraštvom, ki naj ne pozna Boga. Koliko otrok izgubi najlepšo mladost po podlosti režima? In koliko bo imelo „mednarodno leto otroka“ vpliva na to, da se vse to poboljša in vrne staršem otroka in otroku starše?
Poleg gornjih podob strahot časa se mi je v teh dneh sprevračala misel na strahote duha. Morda so oni trije dečki zagledali s prestrašenimi očmi prav to duhovno praznoto, ki se jim odpira: brez idealov, brez moralnih zakonov, brez razločka „dobrega in zlega“,—kar bo rodilo duhovni in socialni nered, zločin in obup. Koliko mladine je obupalo nad to boleznijo duha V naših družinah in v naši družbi, predvsem v Sloveniji z epidemijo mladostnih samomorov!
In največji zločin proti pravicam otroka v mednarodnem letu njegovega varstva je prav zločin proti pravici o-troka do rojstva. Mati postaja grob svojemu otroku, oče njega krvnik samo zato, da jim ni v nadlego, v skrb, v brigo, da mu ne ovira ugodja, uživanja materialistične svobode. To je najhujši zločin te dobe, ki obljublja otroku „vse najboljše“, ne privošči pa mu življenja, da bi vse to užival. In še huje je to, da prav mednarodna organizirana družba, prav ista, ki propagira pravice otroka, tudi organizira o-mejitev rojstev za ves svet in skorajda po nekod že smatra za zločince starše večjih družin, ki še žive in skrbe in se žrtvujejo za otroke. Kako spraviti v sklad to mednarodno brigo za bodočnost človeštva? Ne samo človeštva, za bodočnost slovenskega človeka tu in tam. Predvsem tam: statistike poročajo, da se Slovenija presnavlja v deželo star-
govomosti in volja za delo v korist naroda, kako se jim zdi nesmiselno vsako politično delo v boju proti komunizmu. Bojimo se, da bi se naš mladi rod ne okužil s strupom, ki se mu dostikrat v tako vabljivi obliki ponuja. Pozabljamo, da se bo bodoči demokratični svet na razvalinah preživelega komunizma mogel organizirati le na političnem polju, in tudi za to nehvaležno delo mora biti vedno pripravljena skupina resnih ljudi, ki vedo, za kaj bo šlo, kje in kaj je treba govoriti, česa se bo treba varovati, da ne pademo v jamo, ki nam jo naši nasprotniki vztrajno kopljejo.
To je naša iskrena želja: naj zaslužni Vinko Lipovec dobi naslednika, ki bo, kot je on bil: kristjan, Slovenec in borben protikomunist. Bog daj srečo!
Kk
Utrjevanje raznih postojank v strukturi jugoslovanskega državnega, političnega in vojaškega vodstva za po-ti-tovsko dobo še ni končano. Poročali smo, kako se večal vpliv obrambnega ministra na vseh področjih in da je njegov namestnik, gral. Ivan Dolničar, bil imenovan za glavnega tajnika državnega predsedstva. Obrambno ministrstvo dobiva še nadalje izjemen položaj, ker se v njem koncentrira nadzorstvo in vodstvo tudi tistih dejavnosti, ki niso bile doslej sestavni del tega ministrstva.
V tej zvezi sta zbudiia pozornost dva nova zakona. Doslej so bila npr. razna domača podjetja vojne industrije povezana le, v kolikor je bilo potreono zaradi gospodarske avtonomije posameznih republik in pokrajinskih delitev. Po novih določbah teh zakonov bodo vsa domača podjetja, ki proizvajajo o-rožje in vojno opremo, združena v oboroževalno industrijo pod nadzorstvom ministrstva za obrambo. Po novih zakonih ne bo odločala o prevozu orožja in vojne opreme preko ozemlja Jugoslavije vlada, ampak bo ta prevoz možen le z dovoljenjem obrambnega ministra, čeprav oba nova zakona večkrat omenjata vlado in skupščino kot kontrolna organa, je vendar vidno, da je dejanska vodilna in nadzorna ustanova postalo ministrstvo za obrambo. Cene orožju ne bo mogoče določati po kakih samoupravnih načelih, ampak bodo morale biti v sorazmerju z onimi na mednarodnem trgu. V zadnjih 30 letih je Jugoslavija po predarku in odločbah vla-
Avstralska mesečna revija „Misli", ki jo ureja p. Bazilij, je v julijski številki med dopisi bravcev objavila tudi naslednje pismo in pripis urednika.
Ni dolgo, ko sem se razgovarjal s prijateljem Čehom. Delava v isti tovarni in se zdaj odpravljava po dolgih letih domov na obisk. Med malico je prebiral svoj tukajšnji češki časopis, kakor sem jaz svoje Misli. Mimogrede mi je tole povedal: „Vidiš, naš urednik
cev: ni otrok, hote in načrtno se izgublja rodnost, in namenoma se ovira in iztreblja otroka. Da, prav ta beseda
„iztreblja“ je tu na mestu, saj se „iztreblja“ življenje samo že iz drobovja (slovansko: utroba), kamor je klica vsajena za rast in ne za umor in zakol!
Naj ne bo slovenskim družinam to jubilejno leto, biološko pokopavanje naroda, ne ubijanje družin, predvsem ne v domovini. Naj bo leto ljubezni, katere izraz in najlepši dar je prav otrok, ki ga je Bog sam poklonil družini kot „darilo z nebes“. Pa ne samo to: „O-trok je tudi najtrdnejši most staršem na poti v nebesa.“ Tako pravi narodni pregovor in na to slovensko ljudsko modrost naj opozarja tudi letošnje mednarodno leto otroka.
td
Spoštovana mati, spoštovani oče!
Vaša hčerka oziroma sin sta se poročila. Ustvarila sta si nov dom. Kar lepo sta ga opremila in si še prizadevata, da ga izboljšata. Hvale vredno!
Nekaj pa sta pozabila: poslati u-pravi Svobodne Slovenije naslov svojega novega doma in sporočiti, da želita postati naročnika našega tednika.
Starši! opozorite hčerko ali,sina na to! Ali pa nam vi pošljite novi naslov „mladih“. Ostalo bomo mi uredili z vašo hčerko ali sinom.
Naša želja je v interesu naše skupnosti in ohranitve slovenstva, da naj ne bo nobene slovenske družine brez Svobodne Slovenije.
uvažala orožje predvsem iz ZDA in 'Sovjetske zveze. Po novem zakonu je ministrstvo za obrambo poklicano, da planificira tudi uvoz orožja. Dovoljena je tudi tuja udeležba v jugoslovanski vojni industriji. Po novih zakonih je zopet ministrstvo za obrambo edino pooblaščeno, da podeljuje dovoljenje za take udeležbe.
Novi partijski statut, sprejet na partijskem kongresu junija 1978 določa, da „noben član partije ne more imeti iz-vršno-politične funkcije v organizaciji KPJ isiočasno s funkcijo v izvršnih organih državne uprave.“ Tega se ne držijo dosledno, ker so štirje člani vodstva KPJ tudi člani državnega predsedstva, med karerini je Hrvat dr. Vladimir Bakarič. Poleg Bakariča in ostalih treh zavzema dvojno funkcijo, seveda tudi proti zakonskim predpisom, obrambni minister Srb Nikola Ljubičič, ki bi po Titovi smrti prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko. Kakor zasedajo vsa ključna mesta predvsem generali, vzbuja pozornost izjemni položaj Hrvata-ci-vilista dr. Vladimira Bakariča. Ta ima namreč izredno pomembno funkcijo, ker je predsednik Zveznega sveta za zaščito javnega reda, kar pomeni funkcijo šefa javnih in tajnih policijskih sil. Njegov glavni sodelavec je gral. Franjo Herljevič, ki je tudi Hrvat. Tako prevladuje mnenje, da imajo sedaj Srbi največji vpliv v vojski, medtem ko naj bi Hrvati (kar se je doslej zdelo skoraj neverjetno) zavladali nad policijo.
odkrito piše resnico, pa če je nam bravcem pogodu ali ne. češkemu režimu gotovo ni. A urednik ima dolžnost, četudi ni lahko, žrtvuje se za nas, ki smo manj junaški, da molčimo in gremo lahko mirno v domovino na obisk, ko on zaradi poklica urednika ne more. Zato spoštujem našega urednika, če bi se prodal, bi nehal biti naročnik lista ... *
Poslušal sem ga in se zamislil. Pred oči mi je prišel urednik naših Misli. Res, nikoli še nisem pomislil, da se tudi Vi žrtvujete za nas, da mi lahko včasih tako hinavsko molčimo in se ne izpostavljamo, da hodimo domov na obisk in pri intervjuju tajni policiji strohopet-no lažemo, da Vas niti ne poznamo... Ob teh mislih me je skoraj postalo sram.
Kar prepričan sem, da Vas tudi tisti, ki Vas javno napadajo in mažejo po pismih, v srcu spoštujejo. Ko sem nedavno bral tisti pismeni nestvor brez glave in repa, ki ste ga prejeli z naše strani Melbourna, me je užalilo. Ni nam neznano, kdo je njegov avtor, zato se mi še bolj smešno zdi, da se skrije brezimensko za predsednika in odbor, obenem pa napada Misli češ, da objavljajo tudi sestavke brez podpisanega celega imena. Naj kar tu povem, da je tudi moje ime samo za Vas. Sram me je priznati, a preboječ sem — med nami postaja vedno bolj tako, kot je bilo doma med revolucijo, ko nisi mogel nikomur zaupati. Kaj ni to eden dokazov, da v domovini ni resnične svobode in smo tudi mi tukaj pod čudnim pritiskom, ki je včasih že kar blizu terorja?
Spoštujem Misli in urednika. Obema hvala za vse! In če to objavite, prosim ne mojega imena. Podpišite me samo 'z — zavedni Primorec — Avondale Heights, Victoria.
Hvala za vrstice. Iskrenost je v njih, zavednost pa prešibka in prebo-ječa, da bi mogla roditi sadove. Škoda! Toda ali se Vam ne zdi, da nima dolžnosti do resnice in naroda samo urednik? še vedno je resničen pregovor, Tei pravi: Kdor molči — soglaša! Vsaj naši skupni narodni zadevi molk posameznika gotovo ne koristi!
P. Bazilij
m.	p.
Brali smo in posredujemo
de
2ASILNA REŠITEV V BOLIVIJI
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
PREDSEDNIK, KI NI BIL KANDIDAT
Bolivija je ena izmed tipičnih latinskoameriških dežel. Njen primer je zanimiv, kajti v teku let nikakor ne more najti politične stabilnosti. V Evropi ali na ameriškem severu težko razumejo to čudno deželo. Vendar nam ob tem misel uhaja v Italijo, kjer ravno tako ne najdejo pravega izhoda iz političnih kriz kljub dvatisočletni kulturi.
V Boliviji so imeli predsedniške volitve, ki naj bi dokončno predale o-blast v civilne roke. Najbolj voljen je bil levičarski kandidat Siles Zuazo, komaj poldrug tisoč glasov za njim pa sredinski iPaz Estensoro. Ker pa nihče ni dobil nad polovico glasov, je moral zadnjo besedo izreči kongres.
•• Kongres se je zbral. Medtem je zunaj; hrumela nevihta. Levičarski sindikati . so proglasili splošno stavko, rudarski sindikati v okolici Santa Cruz de la Šierra so zagrozili, da če bo izvoljen Siles Zuazo, bodo povzročili razkol države. Kot ; znano, je v Boliviji’ prebivalstvo*, oboroženo še izza preteklih let in mnogih državljanskih vojn. Kmet-jp kaj hitro vstanejo, rudarji • so raz-
boriti, sindikati pa nič ne zaostajajo za njimi.
Država se je nahajala pred hudo krizo. Sedem volitev v kongresu je bilo jalovih. ¡Silez Zuazo je začel gladovno stavko. Pa so vendar našli rešitev. Sicer zasilno (kakor v Italiji), a vendar dovolj možno, da je zaenkrat preprečila državljansko vojno. Za predsednika so izvolili vodjo senatsjce zbornice. Državo bo tako vodil Walter Guevara Arze, 64-letni politik stare garde. Njegova skrb bo voditi državo po mirnih potih, dokler ne bo novih predsedniških volitev.
Volitve mora sklicati najksneje do prve majske nedelje prihodnjega leta 1980. Tedaj se bo znova začelo. Novoizvoljeni predsednik naj zasede oblast
6.	avgusta 1980. Seveda, če bo do izvolitve prišlo...
Najbolj zanimiva je seveda sedanja rešitev. Predsednik je postal človek, ki niti ni bil kandidat. To seveda ni tako, kot določa bolivijska državna ustava. Je pa povsem v skladu z bolivijsko politično folkloro.
iaaHHaaaaaaHaBaiBaBBnanaMMaaaaMtH*aMc ** »k» s «
MNOGO ATOAM V NIKARAGVI
ZANIMANJE SOCIALISTOV
Nikaragva preživlja prvo dobo revolucionarne vlade. Kot vsaka država, ki je ravnokar izšla iz državljanske vojne, se srečuje z neštetimi problemi. Tako je vlada v svet poslala obupan klic po pomoči, zlasti po živežu, kajti ljucjje nimajo kaj jesti.
In država je obubožana. Treba bo pograditi, kar je bilo porušeno. Za to pa ni denarja. In vlada se je znova obrnila na zunanji svet. Organizacija ameriških držav ji je priskočila na pomoč. Prav tako Medameriška banka ra razvoj. Vse to ni dovolj. Nova vlada je obrnila svoje oči tudi v Evropo. Od tam pa je dobila hiter odgovor. Nikar ragvo je obiskala delegacija socialistične internacionale. Tja so pohiteli razni predstavniki nemških, švedskih in španskih socialistov. V Managvo je prišel tudi portugalski Soares. Vsi ti so pripravljeni podpreti novo vlado, katere pot je očividno začrtana v socializem. A gorovo si skušajo zagotoviti,, da ta pot ne bi peljala v komunistično diktaturo. V tem smislu so bolj oprezni kot razne ameriške države.
Obisk socialistov v Nikaragavi kaže veliko zanimanje, ki ga nikaraški primer vzbuja v svetu. Ali bo država postala nova Kuba ali ne, so važna vprašanja, ki jih politični opazovalci skušajo rešiti. Od odgovora na ta vprašanja je odvisen odnos evropskih in zlasti ameriških držav do nove vlade.
Vlada pa sama medtem prireja demonstracije, katerih očividen cilj je vz-
buditi v inozemstvu videz, da celoten narod podpira revolucijo. Politični opazovalci trdijo, da se vlada nagiba vedno bolj proti levici in v tem da je postopek mnogo hitrejši, kot je bil v začetkih kubanske revolucije. Kastristi-čeh načrt glede Nikaragve je pridobivanje časa. čim bolj se lahko odlaša z volitvami, čim dalj traja sedanja zasilna vlada, tem bolj gotov je končen u-speh kastristične tendence v naskoku na oblast.
Medtem, je javnost zvedela, da so sandinisti imeli v svojem boju tudi podporo (zlasti finančno) palestinske osvobodilne organizacije. Ta je sedaj izjavila, da bo sandiniste tudi še naprej podpirala. To zagotovi komunistični skupini v vladi nove fonde za nadaljnje delo. Vprašanje je, ali bo dovolj hitro in v zadovoljivi meri prišla pomoč demokratičnega sveta ostalim strujam znotraj vlade, da se bodo lahko uspešno zoperstavile nadvladi komunističnih tendenc.
•BBaaaaBBaBBaaaaaaBBBaaaraaaaaMHHaMHBnuMn«
Nova ekološka tragedija
Strokovnjaki jo označujejo kot največjo „črno plimo“ v človeški zgodovini. Časopisi pišejo o njej. Znanstveniki razglabljajo, kako se ji zoperstaviti, svet pa se sprašuje, do kdaj še in kdaj bo napočil trenutek, ko bo človeštvo podleglo lastnim izumom.
IZRAEL je ponovno zatrdil, da se ne bo pogajal s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine. S tem so Judje znova zaprli pot možnosti hitre pomiritve na Bližnjem vzhodu, kjer ne bo zagotovljena stabilnost, dokler ne bo rešeno tudi palestinsko vprašanje.
V	EKVATORSKI GVINEJI so imeli državni udar. Vojska je enostavno odslovila dosedanjega predsednika Frančiška Masiasa in sama prevzela oblast. Država, bivša španska kolonija, je dosegla neodvisnost leta 1968. Tedaj je štela 300.000 prebivalcev. Sedaj jih o-stane komaj še tretjina. Le komu bo vojska vladala?
V	ITALIJI so končno prišli do vlade. Demokristjan Francesco Cossiga je dobil podporo socialistov, liberalcev in neodvisnih. Zagotovil si je, da socialisti ne bodo volili proti njegovi vladi, komunisti pa bodo vodili „konstruktivno opozicijo“. Prerokujejo, da bo Co-ssigijeva vlada vzdržala približno do konec leta. Nakar bo treba začeti „Jo-vo na novo“, ali znova pasti v iluzijo volitev, ki ne bodo ničesar rešile.
VIETNAM krši človečanske pravice. Tako je zatrdila skupina ameriških predstavnikov, ki so obiskali razna taborišča vietnamskih beguncev. Benjamin Rosenthal, vodja delegacije, je dejal, da se „ameriški narod zelo zanima za usodo vietnamskih beguncev.“ Morda jih peče vest. če .bi se prej malo bolj zanimali za usodo Vietnama, se jim sedaj ne bi bilo treba zanimati, kam z begunci.
V	VATIKANU je umrl, kardinal Alfredo Ottaviani. Star je bil 88 let in je zadnja leta preživel bolan in slep. Bil je za življenja eden najvplivnejših osebnosti rimske kurije za časa Pija XII. in Janeza XXIII. Važno je bilo tudi njegovo delovanje na drugem vatikanskem koncilu. Ottaviani je bil zadnji veliki predstavnik „Paccelijeve dobe“ v Cerkvi.
CARTER je javno in jasno izjavil, da se bo predstavil kot kandidat za ponovno predsedniško dobo. Vprašanje je seveda, koliko sreče bo imel, kajti njegova dosedanja vlada ni označena s preveč srečno zvezdo. Energetski problem je zadal prav nesramen udarec
Zgodba se je že večkrat ponovila. To pot je bil kraj nesreče v zalivu Cam-peche, nasproti mehiški obali. Tam deluje petrolejski črpalec, pri katerem je prišlo do okvare. Petrolej ni hotel več po začrtani poti, temveč je bruhnil ven iz cevi, kar na odprto morje. Tega bruhanja ni bilo mogoče ustaviti. V količini 4 milijonov litrov dnevno se razliva in pokriva morje. Morski tokovi ga ženejo in sedaj že dosega teha-ške obale ZDA.
Nov zanimiv činitelj se je pojavil pretekli teden na argentinski politični pozornici kar se tiče sindikalnih organizacij. Socialna komisija argentinske škofovske konference je izdala poseben dokument, katerega vsebina so prav sindikati in njihovo delovanje.
Objava tega dokumenta je povzročila najrazličnejše reakcije, zlasti še, ker je datum objave sovpadel z avdienco, ki jo je škof Zazpe podelil trgovskemu gremiju, ki ima prav sedaj razne probleme. Vodja prej omenjene škofijske komisije je msgr. Di Stefano, znan po svojem socialnem delu, in prav zaradi tega večkrat napadan s strani desničarskih krogov. Msgr. Di Stefano je tudi svoj čas zelo podpiral tkim. „kmečke zveze“, ki so se ponekod izrodile v levičarske formacije.
Dejstvo je, da mnogi, ki so kritizirali ta zadnji škofovski dokument, njegovega besedila niso potanko prebrali, ali vsaj ne proučili. Ali pa tisti, ki napadajo položaj, ki ga je Cerkev zavzela v zvezi s tem problemom, ne poznajo socialnega nauka Cerkve. Kajti škofje edino ponavljajo, kar je že krščanska tradicija na tem področju. Govore o svobodi sindikalnega združevanja, katere ne družba ne vlada ne smejo kršiti. Prav tako imajo sindikalne organizacije pravico medsebojnega povezovanja, čemur tudi vlada ne sme nasprotovati.
A dokument tudi kritično označuje sedanjo sindikalno stanje. In tisti, ki Cerkvi očitajo, da se je postavila proti vladi, na stran sindikatov, lahko berejo v njem, da ni pristojnost sindikatov politično strankarsko delovanje. Prav tako dokument kritizira stanje „e-dinega“ sindikata, ki ga je v argentinski gremializem uvedel Peron, in so ga za njim potrjevale vse vlade, vključno sedanja. In čeprav poudarjajo škofje pravico stavke, se izjavljajo proti nasilju sindikalnih vodstev nad delavstvom ter proti njih paternalizmu in „caudillizmu“.
Končno škofje omenjajo tudi odgovornost, ki jo imajo sindikati pri delu za skupni blagor, čeprav je njih prva dolžnost braniti delavske pravice, se
njegovi popularnosti. Vendar ameriška demokracija ima toliko presenečenj, da je treba le čakati, ne pa prerokovati.
V IRANU so imeli volitve. Na njih naj bi dokončno potrdili republikansko smer sedanjega revolucionarnega procesa, prežetega z islamskim duhom.
Zmagala je uradna islamska stranka, kateri načeljuje ajatolah Homeini, ki bo imela večino v novi ustavodajni skupščini. Na drugem mestu je ostala stranka, ki zastopa šiitsko vejo islama, ki se je protestno vzdržala volitev v mnogih volilnih predelih.
(Nad. na 4. str.)
morajo pri tem ozirati na socialno celoto.
Morda je največ kritik padlo na ta dokument češ, da se škofje skušajo prilizniti delavstvu. Dejstvo je, da je zadnja leta argentinska Cerkev vedno priložnostno obravnavala razne težke družbene probleme. Kar se tiče sindikalnega življenja, je sedanji trenutek ključne važnosti, ker prav sedaj zakonodajna komisija proučuje sindikalni zakon. Beseda Cerkve je ob tem pozitivni prispevek k temu problemu, zlasti še, ker ne polemizira, temveč se omeji na razlago cerkvenega nauka spričo sindikalnega pojava, škofom pa pozneje nihče ne bo mogel očitati, da niso izrekli svojega mnenja o pravem času.
¡Predsednik države, general Videla, se je ta teden mudil v provinci San Juan. Na dvodnevnem obisku je imel priliko seznaniti se z različnimi težavami, ki jih ima ta zahodna provinca. Sploh moremo zadnje čase zaslediti pogosta potovanja predsednika in tudi drugih visokih funkcionarjev v notranjost države) na sever, jug in zahod.
V vladi se namreč prebuja zavest (ki je doslej že desetletja ni bilo opaziti), da je treba pospešiti someren razvoj države. Prevečkrat se je namreč dogajalo, vsled centralističnega sistema argentinske družbe, da je .. notranjost trpela zapostavljanje, medtem ko je Buenos Aires rezal najlepše kose. Iz notranjosti vse poti vodijo v glavno mesto, ki je resnično gospodarsko, kulturno, socialno, trgovsko, športno itd. središče države. In to v taki meri, da rast Buenos Airesa predstavlja škodo in nazadovanje provinc. Skoraj polovico prebivalstva je natrpanega okoli glavnega mesta, medtem ko so brezmeme širine pampe, prostrana Patagonija afli še divji sever skoraj nenaseljeni. Vlada sedaj skuša v notranjosti pospeševati naseljevanje, gradnjo industrijskih objektov in zboljšanje socialnih razmer. Eden izmed primerov je nove politike je prav ta, da se morajo družine vietnamskih beguncev, ki bodo sprejete v državi, naseliti po krajih najmanj 100 kilometrov oddaljenih od Buenos Airesa.
In za konec. V tem času smo v Buenos Airesu lahko obiskali velerazsta-vo poljedelstva, živinoreje in industrije. Po razdelitvi nagrad raznim živinorejcem za razstavljeno živino, so prišle na vrsto dražbe. Astronomske številke so plačevali za „prvake“. Tako je bik Polled Hereford bil prodan za 150 milijonov novih pesov. To seveda ni vzrok za vedno višje cene mesa v Argentini. Vsekakor pa poljedelstvo in živinoreja preživljata v Argentini eno najboljših dob. izvoz je vedno bolj ugoden, Hebarje cene ,-zporedno rastejo s tako silo, da bo meso kmalu luksuz za široke plasti argentinskih potrošnikov.
Franc Rode	(1)
Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri
Uvod s
Težko je govoriti o resničnem krščanstvu.
Prvič, ker krščanstva ni mogoče popolnoma uresničiti, in drugič, ker se u-resničuje na duhovni ravni, kar je v veliki meri nevidno.
Naš vzor je najviši, kar si jih moremo misliti: „Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče“ (Mt 5, 48). Naša ljubezen do sočloveka ne sme imeti nobenih meja. Po Kristusovem zgledu moramo ljubiti, kakor nas je on ljubil, brezmejno. V svoji slabotnosti se človek lahko samo bliža temu idealu, nikdar ga povsem ne doseže. Zgodi se celo, da nanj pozabimo ali se mu trdovratno u-piramo. To se dogaja posameznikom in skupnostim. Tako se v krščanski zgodovini krize zvestobe vrstijo druga za drugo od začetka do danes. Cerkev jih skuša premagati, ker ve, da bi morala biti pred Bogom „sveta in brezmadež-na‘‘ (Ef 5, 27), vendar ji to nikoli popolnoma ne uspe.
V našem osebnem življenju se dogaja nekaj podobnega. Kdo živi krščanski ideal kot nekaj, kar je iz dneva v dan lepše in prepričljivejše? človekovo življenje je videti lepo- in uspešno samo navzven. Kdor koli se' ozre na prehojeno pot, vidi, da je polna porazov, grehov in zmot. če primerjam svoje življenje s tem, kar bi moralo biti, si
moram priznati, kako neznatno je vse, kar sem dosegel. Vedno izpolnim samo del tega, kar sem se namenil izpolniti, samo del tega, kar bi bil moral izpolniti. Frančišek Asiški je dve leti pred smrtjo pozival svoje tovariše: „Treba bi bilo zares začeti in vsaj nekaj storiti za Gospoda, kajti od dne, ko smo se spreobrnili, nismo dosti napredovali.“ Te besede je izgovoril potem, ko je na Alvernu prejel svete rane. človeško gledano se v svetosti više ni bilo mogoče povzpeti. In vendar pri tem ne gre za pretirano ponižnost ali za svojevrsten patos. Frančišek izraža tu pretresljivo izkustvo: izkustvo brezna med človekom in Absolutnim, za katerega je ustvarjen.
O resničnem krščanstvu tudi ni mogoče soditi, kot sodimo o empirični danosti. Krščanstvo se v bistvu uresničuje v nadnaravni sferi in to, kar se vidi, je le del celote. Celota se nam bo razodela šele v eshatonu, ob koncu časov. Tedaj bomo videli, kakšna je bila duhovna kvaliteta nekega človeka ali neke skupnosti. Za zdaj o tem ni mogoče izreči dokončne sodbe. Koliko je zunanjih uspehov, ki pred Bogom morda ne tehtajo dosti, in koliko je navideznih porazov, ki so v resnici zmage. To, kar posameznik ali skupnost prispevata k rasti božjega kraljestva, ostane največkrat nevidno. To, kar smo, to, kar veljamo, ve samo Oče, ki vidi
na skrivnem (Ma 6, 4). Naše življenje je skrito s Kristusom v Bogu (Kol 3, 3).
O resničnem krščanstvu pri nas bomo torej govorili previdno. Vseskozi bomo imeli v mislih dva nižaja: krščanstva ni mogoče uresničiti v polni meri; o krščanskem uresničevanju ni mogoče soditi z zgolj zemeljskimi merili.
Včeraj in danes
Poglejmo najprej v preteklost, kjer so naše korenine, in skušajmo nakazati, v čim je naše krščanstvo pristnejše od včerajšnjega. Ne govorimo, se razume, o notranjem uresničevanju evangelija. Kdo bi si upal soditi o krščanski pristnosti pred štiridesetimi ali šestdesetimi leti in trditi, da smo danes boljši ? Navedel bom samo nekatere zunanje premike, ki so spremenili položaj Cerkve in jo prisilili k bolj evangeljskemu življenju. Ne bom zamolčal tudi sedanjih težav, ki tarejo krščansko ljudstvo. Iz te zahtevne in vendar lepe resničnosti, ki nas je vanjo postavila božja previdnost,, se porajajo naloge za jutri.
Slovenska Cerkev izhaja iz strašne preizkušnje, od katere si še ni docela opomogla. Sredi 20. stoletja se je ta Cerkev, ki je bila politično vplivna, bogata in samozavestna, znašla v ognju nasprotujočih si ideologij, ki so zanetile splošno vojno, hkrati pa so bile srdit boj za oblast v posameznih deželah. Ta boj je pri nas vodila KP s svojim, krščanstvu tujim svetovnim nazorom. Spor s Cerkvijo je bil skoraj neizogiben. Ne toliko zaradi socialne
revolucije, ki jo je nameravala izvesti partija. Proti družbenim spremembam Cerkev verjetno ne bi imela dolgotrajnih in bistvenih ugovorov. Tu je šlo za določeno pojmovanje Slovenije, za določeno dobo slovenskega človeka, za določeno duhovno in kulturno ozračje med nami. V bistvu je bil to ideološki boj med dvema nasprotnima svetovnima nazoroma.
Stališče Cerkve je bilo različno v raznih slovenskih pokrajinah, predvsem zaradi različnega gledanja na revolucionarni boj, pa tudi zaradi različne stopnje ideološke zavesti. Vsekakor se je boj najbolj zaostril v Ljubljani, od nekdaj najbolj zideologiziranem slovenskem mestu.
Ni naš namen in tudi nimamo sposobnosti, da bi ocenjevali to nevralgično obdobje naše zgodovine. Verjetno je tudi še prezgodaj, da bi se napisala objektivna in nepristranska zgodovina tega časa. Zanimajo nas posledice te dobe, posledice, ki določajo položaj in podobo slovenske Cerkve danes.
1. Po zmagi revolucije se je Cerkev znašla v zelo težkem položaju. Zgubila je mnogo svojih sinov, mnogi pa so jo v tej preizkušnji zapustili. Več kot polovica duhovnikov je šla skozi ječe, temnice in. prisilno delo. Treba je priznati, da so se dobro držali. Ko sem pred leti vprašal starejšega duhovnika, ali je bilo v ječi veliko junaštva, mi je odgovoril: „Ne, bilo je vse človeško, zelo človeško.“ Morda, slovensko junaštvo pač ni tako epsko kot npr. romansko. To je domače, skromno, mirno junaštvo, ki se skoraj ne zaveda samega
sebe. Vendar pravo junaštvo. Ti ljudje so vzdržali tri, pet, osem, deset let, ne da bi zatajili svojo vero. Odpadov menda sploh ni bilo.
Iz viharja povojnih let je naša duhovščina izšla očiščena, bolj ponižna, dostikrat, žal, tudi bolj boječa, vendar je bil rezultat pozitiven. Pojavil se je drugačen duhovniški lik: duhovnik z manj zemeljskimi apetiti, manj svetni mogotec, bolj usmerjen k bistvenim, duhovnim stvarem.
2.	Cerkev je kmalu postala tudi bolj revna — in s tem tudi bolj evangeljska. Naša Cerkev je bila pred vojno preveč bogata. Župnik je bil pogosto tudi gospodarski veljak, samostani so bili na splošno preveč bogati, škofje so preživljali počitnice v gradovih. Cerkev je imela premoženje, ki ji ni bilo potrebno za izpolnjevanje njenega poslanstva, premoženje, ki je izhajalo še iz fevdalne dobe. Sama bi se morala odpovedati svojim posestim in jih izročiti ubogim. Vendar, kolikokrat v zgodovini Cerkve se je to zgodilo? Ne dostikrat. Zato pa Bog poseže vmes, da razbremeni in očisti svojo Cerkev. Tisti, ki so opravili ta posel, gotovo niso mislili na očiščenje Cerkve, pa so bili vseeno o-rodje v božjih rokah in so nehote izpolnili božji načrt. Tako smo postali bolj revni in morda manj ošabni.
'S tem je bila osvobojena tudi božja beseda, ki je šla odslej laže do ljudi. Cerkev ni bila več obremenjena po tej strani. Danes • Cerkvi ni mogoče očitati, da izkorišča ljudstvo, da brani kak družbeni red, ker ima od njega koristi, da podpira vodilni sloj, ker ji ta plaču-
'V Âï.
# mmm
Mm 8

Mladinski pevski zbor iz San Justa na obisku v Mendozi

LJUBLJANA — „Duha ne ugašajte“ je naslov knjigi, ki je izšla kot priloga ,¡.Biltena“, verskega časopisa za študente in izobražence. Je to zbornik predavanj s teološkega tečaja za študente in izobražence v letih 1978-79. V knjigi so objavljena predavanja s tečaja o raznih temah, ki so jih imeli Janko Bohak, Vekoslav Grmič, Janez Janžekovič, Budi Koncilija, Jože Krašovec, Franček Križnik, Vanja Kržan, Anton Marinko, France Perko, Marko Pogačnik, Jože Rajhman, Alojz Rebula, Štefan Steiner, Tone Stres in Lojze Šuštar. V knjigi ni predavanja, ki ga je imel na istem tečaju tudi Franc Rode. Ker je bil zaradi tega predavanja in tudi zaradi pisma uredništvu „Dela“ klican skupaj z nadškofom Jožetom Pogačnikom na „Versko komisijo SRS“, moremo dokaj upravičeno sklepati, da je bilo prepovedano objaviti njegovo predavanje v zborniku „Duha ne ugašajte“.
MARIBOR — Preštevanje novozgrajenih stanovanj y letošnjem letu ni vzpodbudno. Po načrtih bi morali dograditi v Sloveniji 7.835 stanovanj, kar je 500 manj kot lani. Toda nedograjenih bo ob koncu leta 8708 stanovanj, kar je 900 več kot lani. Planske seštevke pa vedno v večji meri rešujejo zasebni graditelji.
LJUBLJANA — Železniško transportno podjetje Ljubljana je po ustvarjenem dohodku v Sloveniji na prvem mestu z 2.459.971.00 din; za njim slede Iskra, Elektromehanika Kranj, Revirski energetski kombinat Velenje, Slovenske železarne-železarna Jesenice, Gradbeno podjetje Gradis, Tovarna avtomobilov Maribor (Tam), železarna Ravne, Gorenje, Velenje, Slovenija vino in DES (podjetje za distribucijo e-lektrične energij e).
KOBER — Koprski prošt in generalni vikar koprske škofije Leopold Jurca je 8. julija daroval jubilejno zlato mašo. Med mašo je jubilantu spregovoril škof Janez Jenko in poudaril njegove vrline na verskem in narodnostnem področju. Zlatomašnik se je rodil 1905 v Braniku, leta 1929 ga je posvetil v mašnika tržaški škof Fogar. Služboval je dolga leta v hrvaški Istri, nato je bil imenovan za koprskega prošta, nekaj časa pred 'ureditvijo koprske škofije je bil tudi administrator dela tedanje tržaško-koprske škofije pod Jugoslavijo.
LJUBLJANA — ¡Skupščina pokojninske skupnosti je sklenila zvišati pokojnine za 10 dstotkov. Obenem so dolo-čiji, da se najnižja mejna polna pokojnina zviša tudi za 10 odstotkov, ki sedaj znaša 3190 dinarjev. Preračunano v dolarje znaša najnižja pokojnina 167 dolarjev, v argentinskih pesih 227.000. Za zvišanje pokojnin sredi leta so se odločili zaradi nenačrtovanih poviškov življenjskih stroškov.
LJUBLJANA — Slovenski dnevniki — Delo in Ljubljanski dnevnik iz Ljubljane in mariborski Večer — se bodo s 1. avgustom podražili s 4 dinarjev na 5. Kljub povišanju, nova prodajna cena ne bo krila vseh stroškov in bo znašala po oceni republiškega komiteja
Kreditna zadruga Sloga je ob lepi udeležbi priredila izredni polletni članski sestanek 21. julija zvečer v dvorani Slovenske Pristave v Castelarju.
Sestanek je začel predsednik dr. Anton Šimenc s pozdravom za vse udeležence in zlasti še za predsednike krajevnih Domov in Zedinjenje Slovenije, ki so bili naprošeni za sodelovanje pri nadzorni komisiji za žrebanje. Poudaril je, da sestanek spada v okvir letošnjih proslav za 25-letnico Sloge, ki slavi svoj jubilej polna življenjske sile in novih načrtov.
Nakazal je program večera ter članstvo obvestil o nameravani ustanovitvi zadružne samopomoči — mutuala, s čimer bi se delovno področje zadruge zelo razširilo in se omogočila skoraj popolna davčna oprostitev. Pojasnil je, da je zadeva šele v načrtu in da odbor proučuje možnosti in pogoje ter se posvetuje s tukajšnjimi zadružnimi strokovnjaki.
Poslovodja Marjan Loboda je nato podal pregledno poročilo o rezultatih polletne bilance, ki so bili zelo pozitivni. Najlepše uspehe so dosegle naložbe kapitala v obliki vezanih delnic.
Sledilo je poročilo blagajnika Franca Lobnika o kampanji za vpisovanje vezanih delnic. Razložil je njih nastanek in pomen za rast in napredek Sloge ter sporočil, da je bilo do zdaj vpi-
za tržišče in cene nad 88 milijonov dinarjev, po mnenju časopisnih hiš pa bo še večja. Za zmanjšanje izgub je Izvršni svet Slovenije (vlada) predlagal, naj časopisno-založniške hiše „poiščejo svoje notranje rezerve v racionalizaciji grafičnih storitev, v petodstotnem zmanjšanju obsega dnevnikov in v preverjanju nagrajevanja delavcev.“
LJUBLJANA — Postojnska jama in Cankarjeva družba sta objavili faksimile enega prvih vodičev po postojnski jami, ki ga je leta 1830 pripravil Ljubljančan Franz von Hohenwart in ki nosi naslov: Wegweiser für die Wanderer in der berühmten Adelsberger und Kronprinz Ferdinands-Grotte. Uvod v faksimile je napisan v šestih jezikih, knjigo krasi še 20 bakrorezov Aloisa ¡Schaffenratha.
ŽIRI — V Žireh so pripravili razstavo rojaka, akademskega slikarja Franja Kovača, ki je v Sloveniji dokaj malo znan. Slikar se je rodil 1885, umrl pa 1941 kot profesor risanja v Splitu, kjer je služil od leta 1926; pred tem je poučeval v Kranju (1921-1926) in Kruševcu (1919-1921). študiral je slikar Kovač v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. Razstavljenih je bilo malo slik ■— njegovo delo še ni dosti preiskano ■— vendar je 41 slik zajelo dobo od 1903 do 1939.
NOVA GORICA — V gradu Kom-berk pri Novi Gorici so pripravili razstavo o „Delavskem gibanju na Primorskem do konca prve svetovne vojne.“ Gradivo zanjo so prispevali razni primorski muzeji in goriška Biblioteca statale isontina.
Umrli so od 27. junija do 5. julija 1979:
LJUBLJANA — Janez Kaštrun; dr. Franc Rigler, vet.; Jože Urbančič; Franjo Zadnik, up. dentist; Marija Voje r. ¡Šebat; Maks Smerdu, kor. borec, up. bančni ravnatelj, 84; Marija Leban, up. šivilja; Frančiška Križnik; Henrik Zajc, up. obrtnik; Marija Jamnikar; Elizabeta Jagodic r. Mikek; Jožefa Knific r. Jamnik; Gabrijel Sedmak; Tone Furlan, up. zidar, 79; inž. Evgen Baraga, up. prof. Srednje eh. šole; Marija Wedam r. Zidar, 92; Ela Kaiser Herzmansky, 91; Aleksander Remec, up. gradb. tehnik; Dušomila Zajc r. Ažman; dr. Leon Kocjan, 76; Amalija Plos r. Tratnik, 76; ¡Milan Lobe, defektolog.
RAZNI KRAJI — Ferdinand Kastelic, up., Litija; Anton Lapuh, up., Krško; Katka Jakljič r. Kremesec, 82, Ro-salnice; Božena Klemenčič r. Roš, Ptuj; Angela Povše r. Tomažič, 74, Strmec; Ljudmila Blatnik Laško; Božo Pirk-maier up. inž. kem., Polje-Lj.; Francka Možina r. Marolt, Vnajnarje; Janez Ogrič, Dravlje-lLj.; Anton Cotelj, Mošnje; Pavla Pervanje, Stopnik; Anton štampfl, Banjaloka pri Kočevju; Alojz Gomišček, Solkan; ¡Franc Polc, Radeče pri Zidanem mostu; Anton Rozman, Podboršt; Marija Rodman, p. d. Kudrova, Vipava; Marija Ažman r. Slak, gostilničarka, Lesce; Avgust Kovačič, Šmarje pri Jelšah; Antonija Pla-per, 81, Rakitna; Anton Erjavec, up. žel., Zidani most; Anton Poje, up. žel., Notranje gorice; Anton Žvan, up. žel. ur., Medvode; Franc Miklavec, Sostro; Franc Šilc, Jurjeviča; Ančka Kocjančič r. Bitenc, Polje-Lj.; Jože Nastran, Selca; Elizabeta Gračer r. Vrečar, Celje; Alojz Janežič, up. rudar, 79, Trbovlje; Franc Novak, 64, Beltinci; Marija Porenta r. Okršlar, Virmaše; Matija Debevc, up. žel., Rakek; Viktorija Rijavec, 90, Gojače; Marija Voržnerc r. Pegan, Škofja Loka.
sanih 991 vezanih delnic, kar predstavlja izredno lep uspeh zadevne kampanje.
Nato se je začelo zanimivo nagradno žrebanje slovenskih zlatnikov ’•— šest med člane, ki so vpisali vsaj za $ 200.000 vezanih delnic in treh srebrnikov med vse navzoče člane. Žrebanje je uradno izvedel tajnik Marjan Pograjc z razlago postopka in predstavitvijo nadzorne komisije. Tehnično vodstvo žrebanja je bilo v rqkah lic. Staneta Jerebiča.
Po en srebrnik so zadele naslednje vstopne številke: 80, 30 in 53 in njih imetniki so bili: Kočar Andrej, dr. Julij Savelli in Karel Žigart.
Za en zlatnik so bile izžrebane naslednje članske številke: 2083, 0159, 1630, 089S (vse brez vezanih delnic — zato neveljavne) in 2154 — Janez K. Jereb.
Nagrado dveh zlatnikov je zadela št. 0020 -— Marija Kopač.
Za nagrado 3 zlatnikov je bila izžrebana št. 0588 (brez vezanih delnic — zato neveljavna) in št. 0117 — ga. Marjana Marn.
Lepo uspeli sestanek je zaključil nadzornik Janez Amon z ugotovitvijo, da predstavlja polletna bilanca zelo lep zadružni uspeh in s pohvalo za priredbo tega zanimivega polletnega sestanka.
„Naša mladina poje“ — s tem klicem so se nam napovedali mladi pevci iz ¡San Justa pod vodstvom zborovodje Andreja Selana za pevski in družabni obisk.
Ker se jim je pridružilo še lepo število starejših spremljevalcev (skupno jih je prišlo okoli 70), so najeli kar poseben vagon na vlaku El Libertador.
Pa je hudomušna usoda poskrbela, da je bil na progi vsled hudega deževja poškodovan nek most, in so jih vozili šest ur več po raznih ovinkih, „da je bilo dalje luštno“ in se je znižana vožnja še bolj izplačala. Namesto zjutraj (v petek 6. julija) smo jih torej pričakali šele popoldne. Ob veselih dobrodošlicah so se razmestili mladi po družinah, starejši pa večidel v hotelu.
Zima je bila letos v teh dneh od sile pusta. V pravcato „ljubljansko“ meglo je zavila za dan prihoda Men-dozo.
Popoldne so se gostje odpeljali s posebnim avtobusom na ogled največje bodege Giol.	_	_
Zvečer so si mladi pevci uglasili svoja grla na odru našega Doma. Sko-roda je manjkalo Ribničanov, da bi nam
—	razmaknili preozke stene. Pa je bilo mraz — in so se stisnili.
V	soboto so si ogledovali veliko Men-dozo in bližnjo okolico. ¡Zvečer ob 20 pa smo doživeli dokaz, da je kar prav, ko moramo misliti na zidavo obsežnejšega Doma. Dvorana je bila za vse, ki so hoteli poslušati mlade pevce, premajhna.
„Naša mladina“ nam je torej — za-pela!
Nastopili so s programom 22 skladb
—	osem je bilo tujerodnih. V prvi polovici so si sledile: Praeparate ¡(J. Pe-telin-Gallus) ; Mladini (A. Hajdrih); škrjanček (M. Hubad); Je na Dravci mehva (Mirko Kernjak); Tiha luna (D. Jenko); ¡0 mraku (G. Ipavec); Montagne Pyrenée (franc, nar.); Alborada (F- Boero); Roli Jordan roli (črnska duhovna); Jingle beliš (J. Pierpont); Potosino soy (fox incaico, Salinas).
V	drugem delu so prišle na vrsto: Pastirček (Fr. ¡Gerbič); Kje prijazne ste višave? ¡(A. Medved); ¡Venite, roz’ce (C. Pregelj); Lahko noč (A. Foerster); Triglav, moj dom (J. Aljaž); En la ribera <(R. Kubik); El molinero (Fr. Lambruschini) ; Old folk at home (črnska duhovna); Dolenjska napitnica (M. Tomc); Od oglarja (E. Adamič) m Planinska (A. Foerster).
Razigranih lic so nastopili pevci in seveda na mah pritegnili vso dvorano. Že takoj ob prvih-.pesmih je bilo možno zaznati, da se spričo dveh rednih tedenskih vaj dajo strumno in disciplinirano voditi pod odločno roko zborovodje Andreja Selana. Neprecenljiva je njegova zasluga, da zna tem mladim ljudem zbujati in ohranjati veselje do petja. Čuti se to pri neprisiljenem in sproščenem izvajanju. V interpretaciji in izgovarjavi je njihovo petje enotno. Včasih se je nekoliko zamajala čistost intonacije (če se spustimo v potankosti izvedbe). Morda bi tudi ena ali^druga pesem zazvenela še ubraneje, če bi nudila nekaj več čustvene doživetosti.
A petje je pritegnilo vso dvorano, posebno-še ob pogledu na mlade pevce, ki jim je pevovodja iz grl izvabljal zvonke in polnozvočne glasove ter melodije. Vse nas je seveda spremljaj o-snovni akord — „naša mladina poje“.
Navdušenje poslušavcev se je stopnjevalo in so nam morali za sklep dodati še dve pesmi.
Uvodoma je goste pozdravil društveni predsednik
STANE GREBENC
ki je izrekel poseben pozdrav in dobrodošlico v imenu vseh mendoških Slovencev gostom iz Buenos Airesa, tako članom mladinskega pevskega zbora iz ¡San Justa, pevovodji Andreju Selanu in tudi ¡vsem številnim spremljevalcem. Nato je dejal:
¡Prinašate nam to, česar si vsi želimo; to, kar nam je vsem najdražje —- našo pesem. Pesem mladih,_ veselih src; pesem, ki nam vsem blaži čustva in budi tudi hrepenenje po lepoti.
Veseli smo te idealne mladine še posebej zato,' ker ima smisel za duhovne dobrine. In ena teh je prav lepa in lepo zapeta pesem.
Petje je vedno bilo in vedno bo^ izraz človekovih plemenitih čustev, čustva so odsev nas samih. Zato,z lepim petjem vršimo tudi koristno in plemenito poslanstvo. Obenem pa je pesem tudi sredstvo, ki povezuje ljudi. In tako nas je pesem tudi nocoj združila v okrilju našega Doma.
Vemo, da je vaš nastop združen z velikimi žrtvami. Zato smo vam iz srca hvaležni.
Želimo vam nocoj, kakor tudi v bodoče mnogo velikih uspehov! Bog vas živi!
Navzoče je nato v imenu došlih gostov iz San Justa pozdravila s posebno toplimi besedami1 o slovenski pesmi gdč. učiteljica
ANGELCA KLANJŠKOVA
Po uvodnih besedah in sporočilu, da prinaa pdzdrave rojakov iz Velikega Buenos Airesa je nadaljevala:
S pozdravi vam prinašamo tudi našo pesem. O njej je rekel naš nepozabni škof dr. Gregorij Rožman, da je zaklad, ki je za vero na prvem mestu.
Oton Župančič, eden največjih mojstrov slovenske besede, je dejal o slovenski besedi, kar velja tudi za slovensko pesem, da je v njej shranjena vsa skrb in gorečnost reformatorjev, ves up in strah Prešernov, vsa šega-
vost mladega Levstika in grčavost njegovih poznejših let, eleganca Stritarjeva, otožnost Gregorčičeva, borbenost in tišina Cankarjeva, melodioznost Kettejeva. Mi lahko danes še dodamo, da je v njej vsa ljubezen slovenskih beguncev, ki so pred 34 leti zaradi svobode odšli od doma, vsa skrb naših šol, naših Domov, našega tiska in vsega našega delovanja.
S slovensko pesmijo sredi Argentine častimo Boga in se priporočamo Materi božji. Slovenska pesem doni po naših hišah, naših Domovih in šolah. Slovenska pesem nas druži v eno družino: one doma pod Triglavom, one v zamejstvu na Tržaškem, Goriškem in v domovini Miklove Zale pri Zilji, v Rožu in Podjuni; nas po svetu od Avstralije, Kanade preko Združenih držav do Argentine.
Ker je slovenska pesem tako velik zaklad, zato ga bomo tudi v bodoče čuvali, gojili, ohranjali, kot nam je pred 30 leti v Buenos Airesu svetoval škof dr. Gregorij Rožman.
Čuvali ga bomo. Slovenska pesem naj nam bo draga, kot nam je drago oko, ki ga nam je dal Stvarnik in s katerim gledamo lepoto narave.
Slovenska pesem naj ne zamre. Naj je ne zamori slana. Naj ne ovene kot roža, kadar nima vode. Slovenska pesem naj odmeva po vseh naših Domovih: v Mendozi pod mogočnimi Andi, v Bariločah ob vznožju Tronadorja, v Tu-cumanu in v Cordobi, v Miramaru in po vsem Velikem Buenos Airesu.
'Slovenska pesem je vez med našimi rodovi. Vez med nami, ki smo zapustili Slovenijo, in rodovi, ki so že tu rojeni. Vsak rod naj bi pomnil besede rajnega ravnatelja Marka Bajuka: „še bomo peli!“, ki jih je preroško izgovoril tistega lepega 22. majnika 1960 v Buenos Airesu.
Ni vse odlično, kar sami izvršujemo! Ni vse najbolj popolno! Smo še v dobi rasti in napredovanja.
Zborovodja je prejel od mendoške mladine šopek rdečih nageljnov. Enakega sta v imenu nastopajočega zbora pevka in pevec poklonila mendoškemu zborovodji prof. B. Bajuku.
Po pevskem nastopu se je mladina v hladno zimsko noč hotela ogreti in se živahno zavrtela.
V nedeljo (8. julija) dopoldne ob 9 je bila slovenska maša pri sestrah mer-cedarkah. Spet se je v naše občestvo zlil s svojim petjem mladi zbor iz San Justa, ki nam je prepeval med sv. opravilom. Med mašo je g. Jože Horn imel zelo pomembno pridigo.
Opoldne je bilo na sporedu skupno kosilo v Domu. In spet se je dvorana napolnila; še na odru so bile razmeščene pogrnjene mize; mladi so posedli pred kuhinjo.
Med obedom je pevcem izrekel prisrčne pozdrave
PROF. BOŽO BAJUK
Po čestitkah in lepem priznanju pevcem in pevovodji ter njihovi požrtvovalnosti je nadaljeval:
Osebne novice:
Smrt: Dne Sl. julija je v Slovenski vasi umrl v 83. letu starosti France Sušnik. Naj počiva v miru!
PRISTAVA Koroški večer
Zveza žena in mater je dala pobudo, da se v naših slovenskih Domovih prirejajo regionalni večeri, ki naj prikažejo tudi regionalne posebnosti v pripravi jedil. Imeli smo tako že štajersko, gorenjsko, ljubljansko, primorsko večerjo, 8. julija pa je bila na Pristavi „Koroška večerja“, ki jo je pripravil pri-stavski ženski krožek.
Za uvod v ta koroški večer je predsednica Nataša Krečičeva pozdravila goste in v lepih besedah pojasnila pomen tega večera. S toplimi besedami se je spominjala koroških bratov in nas vzpodbujala za podporo v njihovem boju za obstanek. Predsednik Društva Slovenska Pristava France Pernišek je porabil priliko po pozdravu gostov, da se je gospem s Pristave zahvalil za vso njihovo veliko nesebično pomoč, ki jo z gospodinjskim delom stalno izkazujejo Pristavi in s tem pomagajo graditi naš Dom.
Gospe so najprej postregle z okusno „kislo juho“, nato je prišla na mizo krvavica s kislim zeljem in koroškimi žganci, potem pa svinjska^ pečenka s praženim krompirjem in čežano. Za konec pa še topla špehovka, krofi, flancati in kava.
Prijetno je bilo združeno tudi s koristnim. Bojan Križ in Janez Černič sta za to priliko pripravila in pokazala barvni film „Koroške ohceti“, ki je bila uprizorjena na Slovenskem dnevu na Pristavi na belo nedeljo 1978. Zopet smo podoživljali lepoto tega dneva. Film je spremljala glasba in petje, kakor smo ga slišali na tisti lepi dan. Videli smo seveda tudi množico ljudi/ ki je bila prisotna na tem Slovenskem dnevu.
Film je spremljal z razlago dr. Julij Saveli. Po lepem uvodu o slovenski Koroški in slovenskih Korošcih, o njihovem boju z nadmočnim nasprotnikom, je začel razlagati posamezne prizore filma.
Prirediteljem smo hvaležni za kul-
Ima ta vaša ljubezen in pripravljenost žrtvovanja zanjo še drug globlji pomen, ki se ga morda vsi ne zavedate v polni meri.
Ko sem lani obiskal slovensko Koroško, sem tam naletel tudi na skupino 70 fantov in deklet, ameriških Slovencev. Starši so jih poslali na Koroško med rojake, da bi tam preživeli enomesečne počitnice in prisluhnili čisti slovenski govorici, pristni slovenski pesmi in spoznali lepoto slovenske zem-
lje.	Na pozdravnem večeru v Tinjah so jim rojaki celovškega pevskega zbora nudili, kar so imeli najdražjega — svojo slovensko, koroško pesem. Ko sem oboje pozdravil v imenu mendoških Slovencev, sem jih opomnil na bogate besede, ki jih je povedal ob svoji priložnosti rajni prof. Ehrlich slovenskim a-kademikom na Sv. Višarjah: „Dokler bo slovenski narod k svojemu Bogu molil in svojega Boga častil v slovenski besedi, tako dolgo bo imel za svoj obstanek zagotovilo v Bogu samem!“ Na prvi vtis tako preproste besede, a vendar, če jih giblje pretehtamo, tako silno odgovorne! Kajti tudi za nas, ki smo del slovenskega naroda, veljajo te besede.
fPrav zato vam ponavljam vse priznanje za vašo veliko ljubezen do naše pesmi. Saj nam s tem utrjujete upanje, ki je za nas starejše najsvetejše: rod, ki prihaja za nami, bo še slovenski !
Vtisnite si to misel in te dragocene besede globoko v srce in čuvajte jih zase in za svoje potomce!
In še eno pomnite! Ko nas je škof Gregorij Rožman prvikrat obiskal tu v Mendozi, nam je polagal na srce misel: „Ni zgolj slučaj, da ste tukaj. Božja Previdnost ima prav gotovo z vami posebne namene. Pokazati morate svetu lik poštenega, delavnega in vernega Slovenca! Po vas bo svet sodil o slovenskem narodu!“
¡Po vas, draga dekleta in fantje, tudi po vas bo svet sodil o slovenskem narodu! — Kako težka odgovornost!
Zato poln zaupanja vam tudi jaz kličem: „Še bomo peli!“
Govornik je še dodal posebne iskrene pozdrave gdč. učiteljici Klanjškovi in se ji po tolikih letih zahvalil v imenu vseh staršev in tudi tistih „že odraslih“, ki jim je nekoč v težkih begunskih taboriških časih v otroškem vrtcu delila sladki kakao. Vsi navzoči so besedam pritrdili z dolgotrajnim ploskanjem.
Mendoščane je potem pozdravil društveni predsednik iz San Justa Marjan Bogataj. Razložil je tudi rojakom v Mendozi, kako slovenska skupina v San Justo v svojem Domu sicer skrito, . a vendar neutrudno živi svoje razgibano slovensko življenje. V živahnem razgovoru se je obed raztegnil v pozne popoldanske ure.
V ponedeljek so se gostje ob lepem vremenu v dveh posebnih avtobusih odpeljali na obisk orjaških Andov. Da je bilo nič koliko navdušenja sredi gorskih velikanov in na čeravno skromnem snegu, je seveda samo po sebi umljivo!
In zvečer je prišel na glavnem kolodvoru trenutek slovesa.
Bb.
ARGENTINI
turni užitek, ki so nam ga nudili, s filmom, ki ga bo treba pokazati tudi še drugod.
Za veselo razpoloženje na večeru so poskrbeli godci Ciril Loboda, Avgust Čop ml., Jaka in Andrej Kocmur in Marjan Fajfar.
Fr. P.
CARAPACHAY
Občni zbor Slovenskega doma
V	nedeljo 15. julija se ie vršil letni občni zbor Slovenskega doma v Ca-rapachayu. Ker so volitve odbora vsake dve leti, je bil ta občni zbor le formalnega in informativnega značaja.
Občni zbor je začel predsednik Lojze Sedej in podal svoje poročilo. Sledila so poročila, ki so jih podali tajnik Edi Škulj, blagajnik Janez Amon, kulturni referent A. Pirc in gospodar I. Žnidar.
V	imenu mladine je poročal Franci Žnidar in za Zvezo žena in mater ga. Helena Gričar; za šolo J. Markež. Končno je še poročal za nadzorni odbor dr. Vlado Pezdirc.
¡Pri predlogih je med drugim blagajnik omenjal, da bo vedno težje vzdrževati naše Domove in ustanove zaradi vedno večjih obremenitev. Tudi v našem Domu je treba iskati nov vir dohodkov. 'Sprejet je bil predlog, da se Domovi prostori lahko oddajo proti plačilu tudi primernim ustanovam ali zasebnikom. Vedno nosi vso odgovornost odbor Doma.
Z občnega zbora so poslali predsedniku Narodnega odbora za Slovenijo Milošu Staretu pozdrave in zahvalo za veliko delo, ki ga opravlja med nami.
Sledil je še živahen razgovor, dokler ni bil končno zaključen ta 19. občni zbor.
BERAZATEGUI
V poročilu o občnem zboru Slovenskega doma v Berazateguiju v Svobodni Sloveniji dne 26. t. m. so. izpadla tri odborniška mesta:
Jure Kržišnik, namestnik tajnika; Jože Vidmar, šolski referent; Lojze žužek, član nadzornega odbora, kar s tem dopolnjujemo.
Polletni sestanek “SLOGE”
SLOVENCI v
-----k--
• TO
MA ILITfI1%
" i	,Wi
TT
■w
Bjjeno» Aire#; 2. avgusta
NESTABILNA EVROPA
KRIZA V ITALIJI, KAOS V ŠPANIJI
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
Dvoje evropskih držav nikakor ne more najti izhoda iz težkega političnega položaja. Italija se zvija v vladnih krizah, Španija pa trpi vsled razkrajal-nega dela teroristov.
Bettino Craxi, prvi socialist, ki mn je bila poverjena naloga naj sestavi vlado, je žalostno propadel in podal ostavko predsedniku države. Sandro Pertini je nato poklical bivšega demo-krščanskega ministra Pandolfija in mu podal mandat za sestavo. Sedaj se Filippo Pandolfi trudi, da bi dosegel nemogoče: dati Italiji več ali manj stabilno vlado. Saj se vladna kriza vleče že šest mesecev in ne volitve, ne razni napori ne morejo razbiti ravnotežja sil med demokristjani, ki so najmočnejša stranka in komunisti, ki jim sledijo.
Španija je te dni doživela val atentatov. Pristaši levičarske gverilske organizacije ETA, ki je sicer vaskon-skega izvora, a se je razpasla po vsej Španiji in ima jasno marksistično u-smerjenost, so podložili bombe na madridskem letališču in na dveh železniških postajah. Osem mrtvih in 120 ranjenih je bil tragičen uspeh teh „podvigov“.
Vlada je ostro reagirala na te atentate. A v resnici je brez moči. Sredi političnih debat in moralne sprijenosti, ko vlada ne more uporabiti malo težje roke na nobenem družbenem področju, stoji španska družba nemočna na-pram kriminalnim posegom, katerih končni cilj je kaj jasen: doseči to, kar jim hi uspelo leta 1939.
Razplet v
VEDNO VEČ
V zadnji številki smo opisali nikara-ški proces po zmagi sandinistične gve-irtile. Tedaj omenjeni! čindtelji imajo vredno veljavo, ko se po vsej državi povrača mimo življenje in se narod pripravlja, da obnovi domove, pokoplje mrtve in prične orati polja in sejati.
Država je vsekakor hudo razdejana. Prebivalstvo je lačno in širijo se bolezni. V tem stanju je nova vlada takoj navezala stike z namenom, da bi od zunaj prišla zaželjena pomoč. In jasno, po vsem kar smo doslej ugotavljali, je prva delegacija odšla — na Kubo. Tam jih je sprejel Fidel Castro, jim čestital k uspehu in že odposlal živeža in zdravila (obojega tudi na Kubi primanjkuje) ter še obljubil, da bo poslal toliko „zdravnikov in profesorjev, kolikor jih Nikaragva potrebuje.“
Seveda so ZDA takoj sprožile diplomatsko ofenzivo. Priznale so nov nika-raški režim in poslale tja svojega poslanika. Ta, Lawrence A. Pezullo, je prišel v Managvo z letalom, tudi polnim živeža in zdravil, kot „oseben dar predsednika Carterja“, ki hoče sandinistom s tem pokazati „dobro voljo‘‘ do novega režima.
Ameriškega poslanika je na letališču sprejel sam notranji minister, saji-dinistični komandant Tomás Borge, ki je takoj prosil ZDA, naj Nikaragvi pošljejo orožje, da se bo lahko branila Somozove protiofenzive, ki da jo pripravlja sin pobeglega predsednika.
Ta prošnja za orožje se je izvedla istočasno, ko je kostariški gverilec in sandinistični komandant Plutarco Elias Hernández napovedal, da bodo iz Nikaragve odšli oddelki sandinističnih gverilcev, da pospešijo revolucionarni boj po sosednjih državah. Minister Borge je sicer potem dejal, da Hernández
Nikaragvi
NEJASNOSTI
nima v Nikaragvi nobene besede, a beseda je bila očividno izrečena in vprašanje je, kam bo šlo ameriško orožje, ako bo Carter toliko naiven, da ga bo poslal.
Medtem so tudi že uradno prelevili sandinistično gverilo v uradno nikara-ško vojsko, pod poveljstvom treh komandantov, enega za vsako ideološko strujo (a vse tri so levičarske), ki tvorijo sandiniste. Sandinistična ljudska osvobodilna fronta je objavila, da se bo organizirala kot politična stranka in se predstavila na „svobodnih volitvah“, ki jih bo sedanja začasna vlada sklicala v „bližnji bodočnosti.“
IZRAjEtL’ je vrnil Egiptu nova področja sinajskega polotoka, v sklopu mirovne pogodbe med obema državama. Prav tako se bo z mejnega področja umaknil del oboroženih oddelkov organizacije Združenih narodov.
V	PERUJU bodo imeli volitve že leta 1980. Tako se je odločila vlada, ki je pač preračunala, da bi težko vzdržala do leta 1982, ko so prvotno mislili izpeljati volitve. Istočasno je zunanje opazovalce zelo presenetila vojaška parada ob 158-letnici perujske neodvisnosti. Na njej se je pokazal rezultat hitrega oboroževanja države, ki jo je sedaj šteti med jako močne na tem področju sveta.
V	IRAKU so zaprli ogromno število funkcionarjev prejšnjega režima. Nekaj od njih so jih kar postrelili. Zaprli so tudi večje število političnih vodij. Izgleda, da hoče sedanji vodja Saddam Hussein utrditi stvari po vzoru iranskega Homeinija.
PORTUGALSKA ima novo vlado, ki jo je sestavila ministrska predsednica Marija Lurdes de Pintasilgo, potrdil pa državni predsednik general Eanes. Upati je, da bo imela več sreče kot dosedanje vlade, ki niso dolgo trajale in niso državi prinesle zaželjene stabilnosti.
V	BOLIVIJI so razjasnili prvi del volitvenega procesa. Zmagal je končno levičarski kandidat Siles Zuazo, a z zelo majhno razliko. Sedaj je tudi bolivijska Cerkev, kot so to storile že druge ustanove, pozvala k političnemu sporazumu med raznimi strujami. S tem sporazumom naj bi zagotovili državi stabilno vlado in preprečili državni razkol, ki bi sicer lahko nastal spričo Si-lesove zmage.
■Pretekli teden se je mudil v Buenos kaže v London, od tam gre nakazilo
Dvoličnost avstrijrskili socialistov
Pred nekaj časa so Nar. svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in pisateljsko društvo vložili , prošnjo, _ da bi v Celovcu trg pred zvezno gimnazijo za Slovence poimenovali po profesorju Antonu Janežiču, koroškemu pesniku in buditelju. V mestni skupščini so osnutek predloga po soglasju tako socialistov kot članov avstrijske ljudske stranke predlagali v odobritev. Toda pri glasovanju za predlog so socialisti ponovno dokazali, da jim ni za sožitje med Slovenci in nemško večino.
Z dvolično igro so ti „zavezniki“ titovske Zveze slovenskih organizacij preprečili odobritev predloga. Predlagal ga je seveda socialist, toda razen enega socialističnega odbornika so se vsi o-stali vzdržali glasovanja, odborniki ljudske stranke so podprli predlog, a vsi neonacisti svobodnjaške stranke so glasovali proti: razmerje glasov je bilo izenačeno in tako je bil „socialistični“
predlog po zaslugi socialistične skupine v mestnem svetu zavrnjen.
Večje hinavščine s strani socialistične stranke si ni mogoče misliti.
Morda bo to ravnanje le komu na Koroškem odprlo oči, čeprav uradno časopisje v 'Sloveniji piše, da glasovanje 27. junija v celovškem mestnem svetu ne predstavlja posebno pomembne politične bitke.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. ne bo potoval v severno Irsko ob priliki svojega obiska v južni Irski republiki. Tako so objavili v Vatikanu spričo govoric,
ki so močno skrbele angleške ter irske oblasti.
■PERZIJSKI ŠAH, ki se je izselil v Mehiko, je te dni ostro protestiracl proti iranski vladi in zatrdil, da so neresnične obtožbe, ki jih Homeinijev režim izvaja proti njemu. Istočasno je
Airesu angleški državni tajnik za zunanje zádeve, minister Nicholas Ridlej. Njegov namen je bil sestati se z tukajšnjimi vladnimi osebnostmi in potovati na Malvinsko otočje, sedanjo angleško kolonijo, nad katerim Argentina razglaša svojo suverenost.
Problem Malvinskih otokov je zelo zanimiv. Kot pravi zgodovina, jih je odkril neki holandski kapitan-razisko-valec in je nad njim izvajala svojo suverenost Argentina od vsega početka državne neodvisnosti, še predno je prišlo do državne organizacije in je bil ta del sveta poznan kot „Združene južne province“. Tam je kot zastopnik buenos-aireške vlade izvajal funkcijo guvernerja Rivero, ko je majhno angleško ladjevje prisilno zasedlo otok leta 1833. Odtlej se v svetovnih zemljevidih otoki imenujejo Falkland in so angleška kolonija.
Argentina nikdar ni odstopila od njih in nenehna so bila prizadevanja, da bi Anglija vrnila otočje; seveda je Anglija za te zahteve imela vedno gluha ušesa. Baje jo je k temu nagibala strateška vrednost otokov. Seveda, strategija se spreminja in vrednost Malvin, ki je bila še za druge svetovne vojne ogromna, je danes kaj „devalvirana“.
Pred leti je komisija za dekolonizacijo pri Združenih narodih pozvala Anglijo, naj z Argentino mirno rešita to zadevo. Odtlej naprej teče dialog, ki naj bi otočju zagotovil pravno stabilnost v sklopu argentinske skupnosti. A stvar ni tako lahka. Skoraj vsi opazovalci so bili mnenja, da bi se Anglija kaj rada znebila otokov, s katerimi ima več težav in preglavic kot pa veselja. A nekaj let nazaj je neka ameriška znanstvena revija označila Malvinsko področje kot „novi Kuvajt“, kjer naj bi se nahajala ogromna podmorska petrolejska ležišča. Po teh ležiščih ima Anglija velike skomine, Argentini pa tudi ne bi škodili. A vmes pride malvinsko prebivalstvo, ki skoraj popolnoma odvisi od malvinske monopolne družbe Falkland. Ta družba nadzira skoraj stoodstotno gospodarsko življenje otočja. Le en primer: Malvinec si želi zgraditi hišo. Ne more si kupiti materialov na bližnjem celinskem Comodoro Rivadavia. Naročiti jih mora pri Falklandski družbi, ki njegov denar na-
»»■■■■■■npai»BaaaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaaaaaaaaaaaMaB
označil sedanjo vlado kot „srednjeveški pekeT‘ in dejal, da narod že spoznava, kam ga je nova vlada pripeljala in da bo gotovo reagiral proti sedanjemu vodstvu države.
V MEHIKI so iineli te dni študentovske manifestacije, a čudo •— proti raznim komunističnim režimom. V deželi, kamor se zatekajo razni levičarski pregnanci kontinenta, so zažgali Marxove in Castrove slike, prav kakor tudi rdečo zastavo s srpom in kladivom.
na Londonsko banko v Buenos Airesu, ki nato izvede konkurz, kupi gradbeni material in ga ukaže poslati na otoč-pe. Če pomislimo, koliko ta procedura podraži ceno, moremo razumeti, zakaj na otočju že desetletja in desetletja praktično ni nove zgradbe.
Katerikoli gospodarski 'podvig, da je uspešen, je odvisen od Argentine. Tudi če bi bila zgodba o bajnih petrolejskih ležiščih resnična, jih Anglija ne bi mogla izkoriščati brez argentinske pomoči. Zato je Angliji toliko na tem, da se problem z Argentino reši na miren način, ona si pa zagotovi svojo gospodarsko udeležbo pri morebitnem petrolejskem podvigu.
A težave ne končajo tu. Vsaka angleška vlada, ki skuša rešiti malvinsko vprašanje, naleti na odpor opozicije, ki do. iPrav zato mora biti potek kaj po-do. Prav zato mora biti potek čas počasen, diplomatski, a tak, da storjenih korakov ni mogoče preklicati. In v to smer se obrača celotni proces.
V zadnjih letih je argentinska prisotnost na otokih vedno močnejša in gospodarsko vedno vplivnejša. Še pred kratkim je edina zveza z Malvinami bila počasna ladja iz Montevideja, prestolnice sosednjega Urugvaja. Vožnja je trajala nekaj dni. Sedaj je vpeljana hitra letalska zveza med Comodoro Rivadavia in Puerto Stanley, malvinsko prestolnico. Traja komaj dobro uro. Argentina je na otokih za to zgradila posebno kovinsko letališče. Tam se nahaja tudi podružnica državne petrolejske družbe YPF itd. Vse to navdaja z upanjem, da bo, če ne v bližnji, vsaj v daljni bodočnosti, urejen tudi ta problem.
Ko že govorimo o teritorialnih vprašanjih, omenimo, da se je v Rimu zaključila prva faza razgovorov med Argentino in Čilom v sklopu vatikanskega posredovanja. Pogajanja, katerim predseduje papežev legat kardinal Sa-more, se bodo nadaljevala v septembru.
Pozitivno se je rešil te dni problem s sosednjim Paragvajem, glede veleelektrarne Yacireta na reki Parana. Paragvaj je sprejel eno izmed predloženih začrtanj, Argentina pa bo odplačala škodo zaradi večjega poplavljenja paragvajskega ozemlja vsled nastalega jeza.
Za konec še dvoje: mnogo je bilo govora te dni o spremembi gospodarske politike. Minister dr. Martinez de Hoz je obrazložil, da gre le za dodatne ukrepe. Tako bodo baje pred koncem leta privatizirali vrsto državnih podjetij. Po drugi strani zasedajo sindikalni vodje, ki iščejo edinost delavskega gibanja. To v trenutku, ko je legisla-tivna komisija sprejela in začela razpravljati (vendar) o zakonu, ki naj ureja delovanje sindikalnih organizacij. Tu bo še mnogo novosti.
Tine Debeljak	(97)
Med knjigami in revijami
FRANC SODJA: TRENUTKI MOLKA
Franc Sodja CM, predstojnik slovenskih lazaristov v Slovenski vasi in ravnatelj tamkajšnjega slovenskega internata Baragovega misijonišča, je plodovit slovenski pisatelj. Izdal je mnogo asketičnih knjig, duhovnih meditacij, več zbirk duhovnih vaj, premišljevanj k junijskim in majskim pobožnostim, življenjepisov modernih konvertitov ter sv. Vincencija Pavelskega, patrona reda. Je pisec lepih misli ob Goršetovem Križevem potu v Torontu itd., pa tudi dveh nenavadnih, knjig: pesniške zbirke Meditacije in osebnega opisa ljubljanskih ječ, kot jih je doživljal v partizanskih zaporih (Pred vrati pekla) itd. Prav v zadnjih letih je izdal še dve knjigi, ki sta doživeli velik uspeh v zdomskem in tudi zamejskem svetu, namreč misli o mladosti (Lepo je biti mlad) ter o starosti (Glejte, že sonce zahaja). Tema dvema je zdaj pridružil še novo podobno duhovno knjigo — gotovo deseto — pod naslovom: Trenutki molka'. (Buenos Aires 1978, Editorial Baraga, str. 213).
Kar nas je starejših, se spominjamo, da je svoj čas v ljubljanskem Slovencu priobčeval vsako nedeljo univ. prof. dr. F. Lukman par stavkov duhovnih misli pod naslovom Pet tihih minut. Na tega Sodjevega predhodnika v slovenski publicistiki sem se spomnil ob tej knjigi. Pa potem še na podobne
v svetovnih listih in radijskih postajah, kjer je pri mnogih posvečenih nekaj minut tudi duhovni misli k nedeljskemu dnevu. Take misli je pisal npr. tudi ameriški škof Sheen. Nekaj podobnega je zdaj napisal Franc Sodja. V uvodu.je izrecno poudaril, da kdor misli to knjigo v celoti prebrati v hipu, „naj je ne jemlje v roke. Ena beseda, en stavek, gotovo ne več kot ena misel na en dan. Saj je za vse dni v letu napisana drobna misel, ki naj kot luč posveti v vse kotičke našega življenja. In vse te misli niso modrovanje, so le steza, ki naj vodi v tisti sveti molk, ki posvečuje. Naj se to imenuje notranja molitev, premišljevanje, kontem-placija, ni važno. Važno je srečanje z Bogom — v minutah pobožnega molka. Kakor hribovca prevzame veličastna tišina gora, tako naj ta molk napolni dušo z božjo navzočnostjo, ki se zgrinja nad nami. Samo pet tihih minut. Kdor zmore več, toliko boljše.“
Tako pisatelj sam karakterizira v u-vodu svoje najnovejše duhovno branje, ki zdaj leži v lepi izdaji pred nami. Ne, ni to branje, to je napotek v molk. „Iz te želje so napisani ti utrinki za vse dni v letu, da nam pomagajo vsaj za pet minut molčati: molčati pred seboj, molčati sredi sveta, molčati pred Bogom. In spoznavati sebe in svoje krščansko bivanje in svoje poslanstvo.“
Tako je ta knjiga posvečena molku: za vsak dan v letu samo kakih deset vrstic, komaj kaj več, par stavkov. Zde se mi kot note, po katerih „poje“ vate in v tebi — sveti molk. Urejene so te misli po mesecih in dnevih, vedno z mislijo na posebnost dotičnega dne: ali ob misli na stanje narave, ob misli na svetnika dotičnega dne liturgičnega leta itd. Pa misli o skrivnosti Boga, Kristusa in Marije in svetnikov božjih, misli o Cerkvi, o duhovnikih in čistosti, bolezni, in ljubezni... 350 misli „za vsak dan“, ki so kot jutranja molitev, kot pobožen vzdih, posvetitev v molku
za ves dan. Kakšno bogastvo notranjega duhovnega življenja!
Ne kaže nam govoriti kaj več, ker značaj in vsebina knjige te najnovejše Sodjeve knjige je s tem označena in podana. Le to naj poudarim, kar je vsak že doslej opazil pri meditacijah ob njegovih spisih: so pisane res ne samo v lepem jeziku, ampak tudi s pesniško polnostjo in občutjem. Prikazujejo bolj mistično občutje Boga, kot miselno. Ni dokazovanje, ni pridiga, je občutje. Je doživljanje Absolutnega skozi vse dni v letu. Bolj kot v rimah je Sodja pesnik v teh mističnih doživetjih krščanske polnosti.
HRVATSKA REVIJA
Leto 29, zvezek 1. — Pred kratkim smo dobili prvi zvezek HR, ki izhaja štirikrat na leto pod uredništvom Nikole Nikoliča, ki je tudi njen ustanovitelj. Ta zvezek za prvo trimesečje ima zanimivo vsebino, iz katere naj poudarimo najvažnejše sestavke. Predvsem je zanimiva tudi za nas tehtna razprava dr. Frane Nevističa Na izvorima suvre-mene krščanske promarksistične orijen-tacije. Ta laični filozof in pravnik se je poglobil ,v problematiko, odkod je pognalo prijateljsko sodelovanje med kristjani in marksisti, kje je izvir znani južnoameriški teologični struji, ki nosi zdaj že znano ime „teologija osvobo-jenja“. Zasleduje zgodovinski razvoj tega sodelovanja krščanstva z marksizmom že od 1. 1915, ko se je z Leninom sestal v Švici protestantski duhovnik Barth in se udeležil Zimmerwaldske
konference, kjer je zastopal še skraj-nejše stališče kot Lenin sam. In potem naprej vse to približevanje pod Janezom XXXIII. in Pavlom VI. do Mede-llina in do Puebla. članek je napisal tik pred odhodom papeža Janeza Pavla
II.	na konferenco v Puebla, ko svet pričakuje njegove nove odločitve. Ugotavlja, da se ta južnoameriška „teologija osvobojenja“ naslanja na ustvarjanje raja na zemlji, ko hoče, naj Kristus nasiti ljudi z zemskim kruhom. Ta struja že ni več teologija, je sociologija, ki hoče nasilno reformacijo družbe, in je tako bolj marksistična kot krščanska. Razprava je lep uvod v sodoben problem do Puebla; zdaj bi bila priložnost,- da se članek nadaljuje: kakšno je razmerje med revolucionarno „teologijo osvoboditve“ in novo „teologijo odrešenja“, ki jo predstavlja papež.
Iz zapuščine umorjenega mladega politika Bruna Bušiča je priobčen članek Izmedju dominacije i stalinistične prisile, kjer opisuje, kako je prišlo do odpora Hrvatov proti srbskemu hegemonizmu v „hrvatski pomladi“. — Za Krležov jubilej 85-letnice je Bogdan Radiča napisal članek Od presuda kroz razsudbe do prosudbe, kjer analizira Krležov odnos do marksizma in njegovo neodločnost glede hrvatstva v do-bj, ko bi lahko postal duhovni hrvatski vodja in ji kazal smer v bodočnost, sicer „bo njegova književnost označena kot lažna, retorična in zopet kot ena hrvaških iluzij.“ — Mladen žigrovič, znani publicist polpreteklih in sodobnih hrvaških zdomskih problemov, postavlja Pitanje hrvatskog narodnog predstavništva predvsem iz koresponde Me-štroviča in Mačka ter drugih politikov o tem, kako naj bi bil sestavljen Narodni svet, da bi bil uspešen. — Iz o-stalega gradiva političnega in kulturnega značaja naj omenim, da urednik na str. 158 citira pripombo T. Debeljaka v našem listu o Milanovičevi knjigi Moje uspomene (Sv. Sl. 18. feb., 1979), kjer opozarjam na časovno neskladje ponudbe dr. Kralja „podkupa“ Milanoviča, če se odloči za pritegnitev Istre k Sloveniji. Ponudba naj bi bila — po Milanoviču -— dana nekako sredi leta 1946, toda dr. Kralj je„bil tedaj že leto in pol v grobu,“ kajti umrl je v Rimu za božič „1. 1945.“ Toda ta letnica je navedena napačno, in jo danes popravljam z natančnim datumom dr. Kraljeve smrti: „27. decembra 1944.“ Neskladje je torej še večje.