naš tednik LETO XXXIX. Številka 15 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 16. aprila 1987 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Vesele velikonočne praznike želijo vsem zvestim bralkam in bralcem Našega tednika Uredništvo in uprava NT Narodni svet koroških Slovencev Slovenski informacijski center Krščanska kulturna zveza in Koroška dijaška zveza Velikonočno pismo Dragi oče, pusti so prvi dnevi velikega tedna. Veselje mi prebuja napoved, da bo kmalu prodrlo sonce. Tako Ti jaz pišem iz te zunanje sivine, a v srcu mi je že zdaj toplo; oče, zares, sončno je v meni... Zakaj Tl pišem, se mi zdi, da me sprašuješ z nabranim čelom in z lahno se premikajočimi obrvmi, izpod katerih šviga ogenj Tvoje duše — tisti ocean, ki ga nisem smel nikdar zreti osebno... Pišem Ti, ker čutim, da Ti moram pisati in izprazniti brezna svojega srca. Sicer ne bom mogel uživati globin velike noči. Veš, oče, kdaj si odšel! Bilo je tisto grozno leto zadnje vojne. Jaz sem bival še pod materinim srcem. Tisti veter slepe nevoščljivosti Te je odpihnil. Bil si pač preveč dober. Saj veš, tisto nedeljo si svojemu izdajalcu in ugrabiteljem prinesel težko pridelano vino, jim ga velikodušno točil, oni pa so Te odpeljali... Ni bilo več sledu za Teboj. Doraščal sem brez Tebe in sleherno veliko noč pričakoval, da Te bo tako velika ljubezen vendarle „prebudila“... S Teboj, odsotnim, sem šele začel uvidevati, kaj je pravzaprav življenje, krščanstvo, velika noč ... Nikdar mi ni bilo poročilo o zadnji večerji tuje. Vedel sem, kaj pomeni krvavi pot v Getsemanskem vrtu. Kako sem čutil Judežev poljub in kaj pomeni stati pred sodniki, ko je vse, kar rečeš, „bogokletje“... Ob Tvojem zgledu sem kot na filmskem platnu odkrival popolno premoč ljubezni Kristusa, ki so ga le navidezno potisnili z odra judovsko-rimske zgodovine! Jezusova moč, da odpušča in ljubi, da bolj zaupa v luč resnice in ogenj ljubezni kakor pa v kopja vojakov in bes oblastnikov, me je naučila živeti in delati. „Upati proti upanju... “ zdi se mi, da je to močnejše kakor atomska sila in da se hitreje širi kakor glasovi po etru. Kako ga želim vsem svojim v tej uri! Odpuščati ne zaradi strahu ali nemoči, marveč iz velikega spoznanja, da je v še tako močnem nasprotniku, ki more imeti na svoji strani celo moč oblasti, le navaden človek, potreben odpuščanja kakor jaz, to mi je postalo nepremagljiva obramba in svetilnik v prihodnost. Tako, oče, sem smel tudi po Tvojem daru življenja postati duhovnik. Vedno znova smem obhajati zmago ljubezni in upanja. Velika noč mi je postala središče življenja. Postal sem pek kruha upanja za svoj narod. Ni Ti treba razlagati, kaj mi pomeni, ko se vsak dan pri lomljenju evharističnega kruha srečujem s Teboj. Smrti preprosto ni, uničenja tistih, ki jih hranim s tem kruhom, ne more biti. Vem, da se kolo zgodovine „vendar giblje“ v smeri Resnice. Ko bom letos obhajal veliko noč, bom združen s Teboj, svojim pa delil ljubezen, „ki giblje svet in vse vesolje“. Prosil bom le eno, da ne bi v mojem narodu nikdar umrla velikonočna vera, ki vse nesnage izdajstva in lažnih poljubov, vse mizerije sebičnosti in podlosti zatajitev pred raznimi deklami spreminja v vence Vstalemu. Oče, moja čestitka Tebi za praznik je v resnici izpoved: verujem v Gospodovo vstajenje, zato tudi v prihodnost vseh mojih rojakov; Zmagovalec smrti nas bo združil v novem upanju. Močni bomo! Celovec, veliki torek 1987 Tvoj Postumus Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Leta 1989 bodo spet de-želnozborske volitve. Kot smo zvedeli, imajo stranke ankete, ki vsebujejo nekaj izredno zanimivih podatkov. Tako na primer: če bi danes volili, bi Haiderjeva FPÖ ponovno izredo močno napredovala — predvsem na račun ÖVP. Po rezultatih teh anket ni izključeno, da bi Haider lahko dobil več glasov kot šef koroške ljudske stranke Scheucher. Po rezultatih teh anket pa tudi ni izključeno, da bi Haider lahko postal novi koroških deželni glavar. Vsi vemo, da Wagnerjevi SPÖ v bistvu ne gre bolje kot Scheucherjevi ÖVP. Socialisti jezičnem Koroškem nas je ponovno prepričal, da se bosta Wagner in Dunaj zedinila na manjšinsko-šolsko ureditev, ki je Heimatdienst ne bo odklanjal, temveč pozdravljal. Kot že rečemo: kmalu bodo deželno-zborske volitve, volilni boj se je v resnici že začel in tudi volilni glasovi Heimatdiensta so v glavah vodilnih koroških politikov bolj prisotni kot konstruktivno razmišljanje o bodočnosti naših otrok. Wagner se zato z vso silo trudi, da bi manjšinsko šolstvo na vsak način bilo „rešeno“ še pred volitvami. Le tako upa, da se bo ubranil Haiderjeve volilne ofenzive oz. da bo pomiril nemško-nacionalne volilce. Volilni boj se je že začel so sicer precej močnejši od „črnih“ konkurentov, kar pa ne pomeni, da so zato bolj uspešni. Tudi oni so od leta 1980 naprej pri vseh volitvah nazadovali. Deloma celč bistveno. Tako npr. pri preteklih državnozborskih volitvah lani, ko so zgubili absolutno večino. In kot zgleda, se lahko brez nadaljnega zgodi, da bodo tudi pri naslednjih deželnozborsklh volitvah zgubili absolutno večino — in s tem morda celč deželnega glavarja. * Politika koroške SPÖ (in ne samo Wagnerja) je znana. Strah pred nemškonacionalnl-mi volilci in njihovimi „domovinskimi“ organizacijami je, da citiram predsednika Kluba slovenskih občinskih odbornikov Frica Kumra, podoben strahu „vraga pred žegnano vodo“. Zato je že doslej stalno popustila Heimatdlenstu in raznim njegovim zahtevam v škodo naši narodni skupnosti. In ni treba biti profesionalen pesimist, če trdiš, da bo SPÖ tudi v šolskem vprašanju odločala po stari koroški tradiciji. Le-ta se glasi: če nisi za KHD, si proti njemu; če pa si proti njemu, nisi za koroško domovino. V tem primeru pa tudi ne bo volilnih glasov, ki bi bili potrebni za absolutno večino. Ravno obisk ministrice Hilde Hawlicek prešnji teden na dvo- Le tako upa obdržati absolutno večino. Zato bo Dunaj silil, da mora priti do „rešitve“ manjšinske šole v smislu pedagoškega modela koroških strank. Dunaj seveda ne bo hotel slišati očitka, da je on kriv, če bi koroška SP zgubila absolutno večino. Zato bo ubogal Wagnerja. Pri marsikaterem Slovencu pa bo (spet) veliko razburjenje, češ, „ti soceji" pa da se res nočejo poboljšati. Kar seveda ne pomeni, da jim bo kljub temu dal svojo „štimo“. Preteklo soboto so mladi socialisti imeli svoj kongres. Pogumno so odbili napade sekretarja koroške SPÖ dr. Ambro-zyja, ki jim je očitava!, da zastopajo v manjšinskem šolstvu protistrankarsko stališče. Dejal je, da pri njih pogreša partijsko disciplino. Odgovor predsednika socialistične mladine Petra Kaiserja Ambrozyju je bil jasen in umesten. Rekel mu je, da mladinci nočejo biti „ministranti stranke“. In vendar bi njegove besede dejansko učinkovale na stranko samo tedaj, če bi Wagner vedet, da ga mladinci zaradi njegove protimanjšinske politike tudi pri volitvah ne bodo podprli. Kajti: biti nasprotnik tri- strankarskega pakta, a mu pri volitvah s svojim glasom kljub temu dati svoj žegen, to res ni pametno. STRAN r\ ČETRTEK, 16. aprila 1987 STRAN ČETRTEK, 16. aprila 1987 Politika Ministrica Hawlicek: Videla sem, da so starši proti ločevanju in za skupno šolo Prejšnji teden je ministrica dr. Hilde Hawlicek obiskala šole na območju dvojezičnega šolstva. V sredo, (8. 4.) šoli na Žihpoljah in na Bistrici v Rožu (v spremstvu koroških političnih in šolskih merodajnikov), v četrtek (9. 4.) pa je sama obiskala šolo v Bilčovsu. Prisostvovala je pouku v vseh razredih in se nato več kot uro dolgo pogovarjala s starši. Naš tednik je po pogovoru povprašal ministrico in nekaj staršev po vtisih in kako ocenjujejo pogovor._______ Franc Krištof, nastavljenec: Važno je bilo, da se je ministrica pogovarjala s starši brez navzočnosti politikov. Seveda bomo šele videli, kako bo ta razgovor vplival na razvoj. Vsekakor pa je bil pozitiven, ker je ministrica čula naše argumente In je politične aspekte odrinila vstran. Skupno smo prišli do spoznanja, da rešitev ne sme biti politična in na hrbtu naših otrok, ampak da gre za izboljšanje pouka. To je poudarila tudi ministrica. Razgovor je bil zelo stvaren, večina staršev je zagovarjala skupno šolo, samo pičlo oseb je bilo — brez argumentov — za ločevanje. Ta angažma staršev za ohranitev te skupne šole je po mojem ministrico najbolj prepričal in pri njej zapustil najgloblji vtis. Med drugim je tudi dejala, da so vse dvojezične šole, ki jih je obiskala, pedagoško in organizatorič-no kar precej nad dunajsko ravnjo. Rina Kropivnik, gospodinja: Zdi se mi, da je ministrica bila odprta za vsa vprašanja, ki smo jih obravnavali. Bilo pa bi seveda zelo v redu, če bi to, kar smo ji predlagali in o čemer smo se menili, tudi uresničila; saj je nam obljubila, da bo naše predloge upoštevala. Starši smo ji brez olepšavanja povedali, da pri načrtih koroških politikov za spremembo dvojezičnega šolstva sploh ne gre za pedagoške argumente in za izboljšanje pouka, ampak samo za uresničitev političnih načrtov. Razgovor je trajal dolgo in nismo imeli občutka, da je to zanjo sitna obveznost. Apelirali smo nanjo, naj apelira na starše, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku. Obljubila je, da bo, brž ko bo prišlo do odločitve. Judita Pečnik, gospodinja: Pripravljenost ministrice za razgo vor z nami starši visoko cenim Vsakdo brez izjeme je lahko pove dal svoje mnenje in kaj ga teži Večina staršev je bila za ohrani tev in za izboljšanje skupne dvoje žične šole, samo dve mami sta za govarjali ločitev — pa še to brez vsakršnega stvarnega argumenta. Ministrica je iz Bilčovsa odšla s spoznanjem in zavestjo, da so starši za ohranitev in izboljšanje dvojezičnega pouka in za skupno šolo in proti koroškemu ločevanj-skemu modelu. Sama imam 3 otroke in želim, da bi se našla rešitev, ki omogoča, da bi se otroci optimalno naučili obeh jezikov — in sicer skupno, brez ločevanja. Imeti morajo možnost, da zrastejo v dobrem in odprtem vzdušju ter v medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Edinole skupna šola je porok za to. Josef Ess, gledališčnik: Ministrici sem dejal, da bom v primeru ločevanja v šoli pobasal otroke in odšel tja, kjer kaj takega ni! Zame je po tem razgovoru pomembno, da je ministrica pokazala pozitiven odnos do skupnega pouka. Velika večina staršev je pri razgovoru bila za skupni pouk, pa čeprav ne prijavljajo vsi svojih otrok k dvojezičnemu pouku. Žele li pa so, da bi v razredih dvojezič nih šol število otrok ne bilo previ soko. Zelo pozdravljam njen pred log, da bi dodatno k že obstoječe mu dvojezičnemu pouku uvedi slovenščino kot prosti predmet Moji otroci dobijo sedaj v šol občutek za jezik, dodatna ponud ba pa bi zagotovila, da se ga nau čijo. Moji otroci pa so tudi živ dokaz, da skupna šola otrokom sploh ne škoduje in ne dela težav pri učenju nemščine. Ta „argument“ je jalov. Potrebno pa bo ukreniti nekaj proti predsodkom, ki jih doživljajo otroci, prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Zakaj morajo poslušati zmerjanje kot „Čuši“? Ministrici smo tudi povedali, naj staršem položi na srce, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku. Hilde Hawlicek, ministrica: Razgovor s starši je zame bil najbolj zadovoljivo in zanimivo doživetje. Navzoči so bili starši, ki imajo svoje otroke prijavljene k enojezičnemu in dvojezičnemu pouku. Uresničilo se je tudi to, kar sem že prej domnevala: pri prizadetih je najmanj komplikacij. V razgovoru je bilo več stališč, a želje po ločitvenem modelu ni bilo, tudi pri starših ne, katerih otroci so prijavljeni samo k enojezičnemu pouku. Diskutirali smo o pedagoških izboljšavah, starši pa so zelo zagovarjali to, da vsi otroci, tudi tisti, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, med poukom doživijo in čujejo slovenščino. Vsi so tudi želeli, da bi slovenščina bila dodatna ponudba kot prosti predmet, predvsem za izboljšanje znanja slovenščine, in sicer vseh otrok oz. za vse otroke, ne glede na obliko prijavljenosti.“ Na vprašanje NT, kaj po obisku v Bilčovsu meni o asistenčnih učiteljih, ki jih je tako hvalila na tiskovni konferenci preteklo sredo, je ministrica odgovorila, da se ji „dodatni učitelji v razredu zdijo smiselni, vendar ne v vsakem razredu“. Po en dodatni učitelj naj bi oskrboval dva razreda in sicer tedaj, če je število učencev v razredu višje. „V vsak razred postaviti dodatnega učitelja pa se mi ne zdi smiselno.“ Ti dodatni učitelji so po njenem mnenju lahko eno ali dvojezični. „Videla sem, da starši hočejo in želijo skupno šolo, da so proti vsakršnemu ločevanju in da želijo izboljšanje te skupne šole.“ Besedilo in slike: Franc Wakounig Fric Kumer: Hawlicek ravna po volilno-taktičnih smernicah v prid socialistom Kapitulacija ministrice dr. Hilde Hawlicek pred koroškimi de-želnozborskimi strankami in kahadejem je pri prizadetih povzročila globoko prepaščenje, je izjavil predsednik KSOO Fric Kumer glede izjav ministrice Hilde Hawlicek. „Najbolj nas pa čudi dejstvo, da ministrica noče, da bi obveljali pedagoški argumenti, temveč samo volilnotaktični. Saj je znano, da bojo v dveh letih na Koroškem spet deželnozborske volitve in da se koroške večinske stranke bojijo Heimatdiensta kakor hudič žegnane vode. Deželni glavar je v svojem pravcato bolestnem strahu pred nemškonacio-nalnimi volilci prepričan, da bo šla po zlu absolutna večina socialistov, če se ne bo pokoril zahtevam kahadeja. In zato očitno tudi ministrica Hawlicek, njegova strankarska kolegica, meni, da ga mora podpirati oz. da mora zato pozabiti na svoja dosedanja pedagoška razmišljanja. Dejansko pa gospa Hawlicek s svojo volilno podporo na hrbtu slovenske narodnostne skupnosti ne krepi miru, ampak razdvojenost in nesoglasje med obema narodoma v deželi, je zaključno poudaril Fric Kumer. Izjava celulozarne Obir Pred nekaj dnevi sta dnevnika Kleine Zeitung in Kärntner Krone spravila celulozarno Obir v najtesnejšo zvezo s celulozarno Magdalen pri Beljaku. Poslovodstvo Obirja je s tem v zvezi izdalo sledečo izjavo: V preteklih treh letih so strokovnjaki celulozarne Obir in pristojne, mednarodno priznane inštitucije, izdelale tehnični projekt za ekološko sanacijo. Ta projekt so v preteklih mesecih predstavili sodelavcem, zastopnikom prizadetih občin, politikom velikovškega okraja, trgovski zbornici in zastopnikom vseh v deželnem zboru zastopanih strank. Iz tega projekta jasno sledi, da produkcijski kraj „Rebrca“ ostane. Zato je nerazumljivo in neseriozno, da se brez kontaktiranja celulozarne Obir pogajajo o njeni soudeležbi pri celulozami Beljak-Magdalen in pri tem hočejo razpolagati s partnerji, kapitalom in tehničnim know-howom tovarne Obir. V tej zvezi obveščamo javnost, da je celulozama Obir v poslovnem letu 1986 poslovala pozitivno. Pos|ovodstvo celulozarne Obir Zaostritev političnega položaja ne bo škodovala le Slovencem, ampak vsej Avstriji POROČA HEIDI STINGLER Vodja diskusije dr. Härten je pozval diskutante, naj zavzamejo stališče k dvema vprašanjema: in sicer, ali mislijo, da je treba etnično manjšino asimilirati, ali jo je treba ščititi. Nadalje pa naj bi dis-kutanti povedali, ali občutijo etnično manjšino v deželi kot breme ali kot obogatitev. Po uvodnih stališčih diskutan-tov so gostje iz Münstra morali imeti vtis, da v koroški realnosti ni problemov. Vsi diskutanti so se jasno izrekli proti asimilaciji. Le pri vprašanju zaščite koroških Slovencev je gospa Altersberger-jeva postavila jasno mejo, In sicer, da se mora zaščita Slovencev nehati tam, kjer je večinski narod ogrožen. Njena argumentacija je šla celo tako daleč, da je dr. Sturm prišel do spoznanja, da če je koroška realnost res takšna, kakor to trdi Altersbergerjeva, da je potem nujno treba uvesti člen 7 za nemško govorečo večino na Koroškem. S podijsko diskusijo pod geslom „Skupno ali drug proti drugemu?“ je skupina članov Katoliške prosvete iz nemškega mesta Münstra zaključila minuli petek svoj izobraževalni teden v Tinjah. Teden dni se je skupina intenzivno ukvarjala s problematiko slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zaključno pa so udeleženci seminarja imeli priložnost prisluhniti podijskim diskutan-tom vseh političnih taborov na Koroškem. Tako so k diskusiji bili povabljeni s strani slovenskih osrednjih organizacij dr. Grilc (NSKS) in dr. Sturm (ZSO), deželni tajnik koroških socialistov dr. Ambrozy, poslanica ljudske stranke v deželni zbor Altersberger in bivši član svobodnjakov v dež. zboru Erich Silla. Diskusijo pa je vodil dr. Karl Hürten, vodja Katoliške prosvete v Münstru. Jasno so zastopniki večinskih strank rekli tudi, da je med ljudstvom sožitje dobro, da so problemi le na politični ravni. S tem so priznali, da konflikti, kot je to npr. sedaj vprašanje ločitve šolarjev, ne prihajajo po želji ljudstva, ampak da so to rezultati politike. Po mnenju svobodnjaka Silla bi morali kor. Slovenci bolj iskati dialog. Da pa je s takim dialogom sila hudo, to je dejal dr. Grilc, ki je očital zastopnikom večinskih strank, da koroške Slovence ne jemljejo za enakovredne pogovorne partnerje. To so dosti jasno pokazali najnovejši pogovori o šolskem vprašanju, ki so bili le alibi-pogovori, tako Grilc. Nadalje je predsednik NSKS dr. Grilc očital nemško govorečim politikom, da je podpora koroškim Slovencem (tudi finančna) s strani zveze in dežele tako malenkostna, da je skoraj ni vredno omeniti.-Tako so koroški Slovenci dobili lani s strani zveze celih šil. 20.000,— podpore. Deželni sekretar koroških socialistov dr. Ambrozy je menil, da je posebno pri vprašanjih, kot je to npr. šolski model, treba iskati širok političen konsenz. Že leta 1972 smo doživeli, do česa lahko pride, če večina odloča, ne da bi iskala pot konsenza z vsemi prizadetimi. Ali ima narodna skupnost pravico do preživetja, to je za tajnika ZSO dr. Sturma le vprašanje demokracije. Število koroških Slovencev je padlo od 100.000 na 16.000 in treba se je vprašati, kaj je vzrok za to. Dr. Sturm je mnenja, da to nikakor ni naraven proces, ampak da delujejo na Koro- škem zelo subtilni mehanizmi. Dr. Grilc je pri diskusiji dejal, da koroški politiki sicer govorijo lepe besede o zaščiti Slovencev, dejanja pa so drugačna. Politika na Koroškem in v Avstriji je zanj jasno politika, ki ima za cilj asimilacijo. Dr. Grilc je pozdravil integracijo Slovencev v večinski narod, vendar to ne more biti cesta enosmernica. O vstopu v sosvete trenutno diskutirajo koroški Slovenci, pri čemer pa ne precenjujejo prisotnosti v sosvetih. Vodja diskusije dr. Hürten je zaključno dejal, da pozna položaj drugih manjšin v Evropi in da ne more trditi, da je manjšinsko vprašanje najbolje urejeno. Če se bo situacija na Koroškem še bolj zaostrila, bo to v precejšni meri škodovalo ne le slovenski manjšini, ampak Koroški oziroma Avstriji sploh. Nadalje je dr. Hürten dejal, da je zaskrbljen, da se aktualni problemi manjšine obravnavajo v tako emocionalnem vzdušju. Gospodarstvo Mislil sem, da se bom obrnil na vas, ko bo gotov prvi računski zaključek ali bilanca Zveze slovenskih zadrug v Celovcu za leto 1986 — to je prvo leto, za katero odgovarjam kot predsednik Zveze slovenskih zadrug — in vam obširneje poročal. Čisto pa sem osupnil, ko se je zadnje tedne pričela grozovita in hektična gonja proti Zvezi slovenskih zadrug in je nastala zaradi tega tudi neugodna atmosfera v vsem zadružništvu. Tako čutim kot nujno, da vso našo slovensko skupnost na Koroškem že sedaj obvestim, kaj smo delali v zadnjem letu v zadružništvu in kaj delamo sedaj. Lansko leto marca, ko sem bil izvoljen za predsednika, in ko je meseca aprila prišel na Zvezo kot dodatna moč Joža Nabernik, smo poslovodje in jaz takoj sedli skupaj in analizirali situacijo. Po nujnosti smo ugotovili sledeče: 1. Delovna klima se mora v vseh odborih znatno izboljšati; — danes so nesoglasja v odborih v glavnem pozitivno rešena in se dela tam stvarno in plodno za zadružništvo. Pri medsebojnih pogovorih vlada zopet kulturnost. 2. Priti mora do večjega reda v blagovnem oddelku; — danes mi poslovodje naših zadrug potrjujejo, da smo prišli že velik korak naprej, da smo uvedli na blagovnem oddelku Zveze nov računalniški sistem in da se sodelavci tam zelo trudijo, da bi ekonomično poslovali. 3. Takoj se mora dobiti dober pregled nad poslovanjem vseh eksport-import podjetij, pri katerih je Zveza udeležena, In tudi pri firmi Cartrans; — danes imava s poslovodjo Nabernikom dokončen in dober pregled nad poslovanjem naših import-eksport firm pa tudi pri Cartransu, in te firme dobro delajo. 4. V inozemskem oddelku banke se mora bolj intenzivno poslovati z vsemi bankami v Jugoslaviji, tu še prav posebej z Ljubljansko banko ter Mariborsko Kreditno banko ter v Italiji. — Danes se je bančni promet s temi bankami in prav posebej še z Ljubljansko ter Mariborsko banko za več 100% v letu 1986 povečal in imamo z vodilnimi sodelavci ter z operaterji teh bank še posebno dobre stike. 5. Dobre kontakte je treba ustvariti s Koroško Raiffeis-novo zvezo ter tudi z avstrijsko Raiffeisnovo zvezo na Dunaju. — Danes so posebno dobri stiki med vodilnim kadrom Genossenschaftliche Zentralbank AG ter nami in smo z večkratnimi obiski navezali tudi dobre kontakte s koroško Raiffeisno- vo zvezo in je bilo tako mogoče dobiti tudi pomoč za Posojilnico-Bank Borovlje. V Raiffeisnovem Garancijskem združenju je namreč tako, da mora biti pri vsakem sklepu za podporo ali kaj drugega soglasen sklep vseh Raiffeisnovih deželnih central v Avstriji. Da so nam na Dunaju še posebej naklonjeni, pa ni potrebno posebej omenjati. 6. Naši koroški sodeželani se morajo še bolj pritegniti k poslovanju naših zadružnih ustanov (vlaganja, krediti). — V letu 1986 nam je tudi uspelo še posebej nagovoriti več naših sodežeianov, pa naj so tl nastavljenci, delavci ali samostojni gospodarji. Uspelo nam je zopet povečati hranilne vloge ter tudi pri oddajanju kreditov smo se zelo trudili. Bolje bi seveda bilo, če bi bila mreža kreditojemalcev še večja, da bi bil s tem tudi kreditni riziko še bolj omejen. 7. Še bolj je treba našim blagovnim zadrugam ter tudi posojilnicam svetovati in pomagati pri razširjanju ponudbe in pri izračunanju ekonomičnosti investicij. — V zadnjih štirih letih so se zidali marketi v Škofičah, Št. Jakobu, Kotmari vasi, Železni Kapli, Globasnici in Pliberku in prezidavalo se je še v Št. Janžu. Mala prezidava se bo do konca leta 1987 izpeljala še na Brnci ter v Ledincah. Vsem navedenim zadrugam smo finančno pomagali s tem, da smo jim dali na razpolago cenejše kredite in tu je treba tudi opozoriti na to, da so bile vse zadruge pred obnavljanjem ali investiranjem brez lastnega kapitala. Nove zadružne hranilnice in banke so nastale v Miklavčevem, Globasnici, Pliberku, Bil-čovsu, Ločilu ter Št. Jakobu. V zidavi ali skoraj gotovi pa bosta do letošnjega prvega polletja novi stavbi Posojilnica-Bank Železna Kapla in Poso-jilnica-Bank Hodiše-Škofiče. 8. Prt Posojilnici-Bank Borovlje je treba dokončno in kolikor mogoče točno ugotoviti vsoto izgube, ki je oz. bo nastala zaradi neprevidnega oddajanja kreditov in posojil. Zato se je prav posebej zadolžilo revizijo Zveze slovenskih zadrug. — Sedaj pa za Posojilnico-Bank Borovlje nekaj čisto jasnih besed. Že konec leta 1985 smo v Borovljah vzpostavili nadzorstvo v osebi poslovodje Zveze slovenskih zadrug Draga Pörtscha. Ker je bil izpad pri posojilih, ko sem kot predsednik prevzel zadružno zvezo marca 1986, samo približno ugotovljen, sem predlagal od- boru, da pošljemo v Borovlje našega revizorja Krištofa, ki naj dokončno ugotovi višino izpadov. Meseca maja 1986 smo potem imeli dokončno sliko s konkretnimi številkami. Nato smo poslovodje v Borovljah zamenjali. Nato je prišlo ponovno do soglasnega sklepa, da pošljemo našega revizorja dipl. trg. Andreja Milloniga v Borovlje, da ugotovi, če se je pri oddajanju kreditov in posojil kdorkoli osebno okoristil, to se pravi, delal za svoj žep. To je privedlo do tega, da je revizija naznanila zadevo kredita Köck pri kriminalni policiji in se je nato začelo preiskovanje. Pri teh preiskovanjih se je naš prej omenjeni sum okrepil in smo nato prej odstavljene poslovodje tudi takoj odpustili. Tudi upravni in nadzorni odbor Posojilnice-Bank Borovlje sta sklenila, da se poveri s to zadevo odvetnik, ki je nato res naznanil zadevo s tem, da je poslal državnemu tožilcu ovadbo proti neznanim storilcem. Ko je preiskovalni organ imel v roki dovolj dokazov, je prišlo do aretacije prejšnjih poslovodij ter podjetnika Köcka. Izvršni odbor Zveze slovenskih zadrug je tudi sklenil, da se ra ziščejo zadeve okoli davčnega svetovalca dr. Petritza, ki je dal Zvezi slovenskih zadrug tako pozitivno stališče v zadevi Köck in ki je sočasno tudi davčni svetovalec znanih koroških celuloznih tovarn in nove firme, ki jo je ustanovil prejšnji poslovodja Florijan Dovjak. Še isti večer po aretaciji poslovodij smo se v Borovljah s tamkajšnjimi odborniki sestali in prišli do soglasnega sklepa, da v tej zadevi nobeden ne bo dajal posebnih intervjujev, razen pooblaščeni zastopnik Zveze slovenskih zadrug. Kljub temu so osebe, ki niso ne v upravnem ne v nadzornem odboru pri Zvezi ali pri Posojilnici-Bank Borovlje, smatrale za posebno važno, da dajejo v tej zadevi intervjuje in tako rečeno svoj „zenf“ zraven, ne da bi se povezale v tej zadevi z Zvezo. Poleg tega so trobili po deželi in tudi v inozemstvu o tej zadevi, napačno informirali, polemizirali in izzivali. Mislim, da taka gonja ne zmanjša škode, ki smo jo utrpeli v Borovljah, ampak jo celo povečuje, ker škoduje ugledu našega bančništva. Zagotavljam pa vam vsem, da imamo ta problem v rokah in da seveda noben vlagatelj naših posojilnic ne more zaradi tega utrpeti kakršnekoli škode. Da bo pa možno konstruktivno delo tudi vnaprej in da se bodo v bodočnosti pokazali tudi sadovi, vam odborniki Zadružne zveze, poslovodje, vodje oddelkov, poslovodje naših importno-eksportnih podjetij in vsi nameščenci ter delavci zagotavljajo, da se bodo še bolj trudili za razcvet našega zadružništva na Koroškem. Tudi jaz osebno vam zagotavljam, da bom po svojih močeh skrbel za Zadružno zvezo, zadruge, posojilnice in vsa podjetja tako, kakor da bi-skrbel za lastno podjetje na Reki pri Št. Jakobu. To vam osebno zagotavljam, tako da boste naš sedanji težki položaj razumeli in nam na vseh gospodarskih področjih stali ob strani. Zavedati se moramo vsi, da je skoraj 40 let po zadnji vojni in to v dobi deloma dobre konjukture naše zadružništvo „spalo“ in da je modernizacija in ekspanzija našega zadružništva v današnjem času veliko težja kakor prej. Ob koncu pa vam povem še nekaj pozitivnega, in sicer, da bo bilanca Zadružne zveze 1986 zelo razveseljiva, da bo razultat takšen, kakršen še v povojnem času nikoli ni bil. Dokončno poročilo o tem zaključku boste brali meseca maja 1987. Z zadružnimi in prijateljskimi pozdravi ter obenem tudi vesele velikonočne praznike vam in vašim družinam želi Miha Antonič, predsednik Zveze slovenskih zadrug Velika noč 1987 Iščemo tajnico — znanje slovenščine In nemščine — strojepisje — po možnosti v slovenščini In angleščini — praksa v tajniških poslih Prijave sprejema MTE-International Ges. m. b. H. Pischeldorfer-StraBe 7 9020 Celovec tel.: 0 42 22/51 51 11 Drage rojakinje, dragi rojaki na Koroškem! 16. aprila 1987 Naš gost Dr. Karl Hiirten je vodja Katoliške akcije v Miinstru. Z njim se je pogovarjala Heidi Stingler. GOST ..Imam občutek, da stoiiio koroški Slovenci s hrbtom ob steni“ Naš tednik: Prišli ste za teden dni na južno Koroško, da bi spoznali situacijo slovenske narodne skupnosti. Kaj je bil vzrok za ta obisk? Dr. K. Hiirten: Vzrok za ta obisk je, da skupina članov Katoliške akcije v Miinstru leto za letom obiskuje eno izmed narodnih manjšin v Evropi. Na primer, obiskali smo že nemške manjšine v Belgiji in Franciji, južne Tirolce v Italiji in še druge. Naš tednik: Ali ste že prej poznali koroško manjšinsko vprašanje, ali je to za vas nekaj novega? Kako ste zadovoljni s programom in kako danes ocenjujete položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem? Dr. K. Hiirten: Koroško manjšinsko vprašanje zame ni bilo kaj novega, saj sem se z njim že intenzivno ukvarjal, ko sem pripravljal ta seminar. Spored smo si oblikovali več ali manj sami, in sicer, ker smo naredili predloge, ki so bili docela upoštevani. Sploh sem še vesel, da je prišlo do zaključne diskusije, tako da smo slišali mnenje tako slovensko kakor tudi nemško govorečih Korošcev. To se pa ne pravi, da smo bili docela srečni z izjavami diskutantov. Prišel sem do spoznanja, da je koroško manjšinsko vprašanje zelo senzibilizirano. Zaskrbljen pa sem, da se aktualni manjšinski problemi diskutirajo v tako emocionalnem vzdušju. Naš tednik: Kako bi ocenili ureditev manjšinskega vprašanja na Koroškem v primerjavi s položajem drugih manjšin v Evropi? Dr. K. Hiirten: Za Združeno Evropo (za katero se je vlak že zdavnaj odpeljal) bi moralo Minuli teden se je mudila skupina članov Katoliške akcije iz nemškega mesta Münstra na južnem Koroškem, kjer so se seznanili z manjšinsko problematiko. Za zaključek izobraževalnega tedna je bila v petek diskusija v Tinjah. Diskusijo, pri kateri sta prišli do besede tako slovensko kakor tudi nemško govoreča stran, je vodil dr. Karl Hürten, vodja Katoliške akcije v Miinstru. To priložnost smo izkoristili in smo ga povprašali, kako ocenjuje on, ki pozna tudi položaj drugih manjšin v Evropi, situacijo koroških Slovencev. priti do boljših rešitev, kakor so jih doslej našli na Koroškem. Ne gre, da bi bila narodna manjšina narod drugega razreda, in ne gre, da bi se morala manjšina bati za svojo identiteto. Zato mislim, da ureditev na Koroškem ni dovolj dobra. Naš tednik: Dobro ste seznanjeni s koroško šolsko problematiko. Kaj bo po vašem mnenju prinesla ta diskusija in kakšne posledice bo imela ločitev šolarjev? Dr. K. Hiirten: Po mojem mnenju ločitev šolarjev v nobenem oziru ne bi oziroma ne bo prinesla kaj dobrega. Uvedba pedagoškega modela ne bo škodovala le slovenski narodni skupnosti, ampak vsej Koroški oziroma Avstriji. Ne razumem, da ljudje ne uvidijo, kakšno šanso zapravijo, če v danih možnostih otrok ne vzgajajo dvojezično. Saj je znanje dveh jezikov velika pomoč pri učenju nadaljnjih jezikov. Polega tega leži Avstrija v sredini Evrope in Koroška meji na Jugoslavijo in bi znanje jezikov ter kulturni stiki, posredovani od koroških Slovencev, lahko bili za vso Avstrijo in tudi Evropo velikega pomena. V demokraciji velja pravilo, da ima vedno tisti prav, ki je v večini. To pa le opisuje funkcijo demokracije, o njeni kvalitativni vsebini pa nič ne pove! V taki državi je manjšina brez upanja in je posiljena manjšina. Naš tednik: Mnogo diskutiran pojem pri šolski problematiki je pravica staršev. Kako razumete vi ta pojem? Dr. K. Hürten: V zvezi s šolskim vprašanjem je treba reči, da. morajo stranke upoštevati pri diskusiji pravico staršev. Ta pojem pa je treba razumeti kot pravico odločati v prid otroku. Seveda pa pravice staršev ne moremo in ne smemo razumeti tako, da je ogrožena pravica skupnosti narodov. Samoumevno predpisuje država dolžnost hoditi v šolo, samoumevno predpisuje od določene šolske stopnje učenje angleščine, ne da bi s tem ravnala proti pravici staršev. Zakaj torej država ne bi mogla predpisati tudi slovenščine v šolah?! Naš tednik: Torej ste za slovenščino kot obvezni predmet? Dr. K. Hürten: Kot oče šestih otrok se škodujem, da moji otroci niso imeli možnosti, da bi zrasli v dvojezičnem okolju. Znanje vsakega jezika ocenjujem kot veliko obogatitev in bi zato zastopal tudi uvedbo slovenščine kot obvezni jezik. Naš tednik: Kot vam je že gotovo znano, koroški Slovenci že dalj časa kandidirajo pri volitvah samostojno. Kaj menite o tem oziroma kaj bi po vašem mnenju prinesla koroškim Slovencem integracija v stranke? Dr. K. Hürten: Na to vprašanje morem dati le teoretični odgovor. Gotovo bi bilo bolje, če bi bila za kor. Slovence možna integracija v stranke, to se pravi, da bi bilo možno reševati v stranki probleme narodne manjšine. Drugo vprašanje je, ali je taka integracija v trenutni politični situaciji sploh možna. Ta možnost je odvisna od odprtosti strank, če pa je ni, si morem predstavljati, da vidijo koroški Slovenci potrebo samostojne kandidature. To pa naj bi bil prehodni stadij, kajti vsi Korošci, ne glede na svoj jezik, živijo v eni deželi, ne pa v dveh. Naš tednik: Imate po tem obisku na Koroškem vtis, da hočejo koroške večinske stranke integrirati Slovence kot enakovredne partnerje? Dr. K. Hürten: K temu morem izraziti le sumničenje, kajti stranke zagovarjajo integracijo, obenem pa koroški Slovenci očitno vidijo potrebo po samostojni kandidaturi. Iz tega sklepam, da se koroški Slovenci očitno bojijo za svojo identiteto in se bojijo, da bi prišli v strankah v določeno pozicijo, v kateri svoje želje ne bi mogli uresničiti. Naš tednik: In kaj pravite k zelenemu gibanju? Dr. K. Hürten: Zeleni imajo prav gotovo zaslugo, da so prikazali določene nedostojno-sti in napake v državi. Vendar mislim, da samo na tem ne morejo zgraditi samostojne politike. Nujno pa bi bilo potrebno, da bi etablirane stranke vzele v svoj program zahteve in želje zelenih politikov; sicer pa je pričakovati, da se bodo etablirane stranke še bolj razcepile. Naš tednik: Po ločitvi šolarjev zdaj grozi na Koroškem tudi ločitev v cerkvi. Kaj pravite k temu kot aktiven katoličan? Dr. K. Hürten: Cerkev ni in ne sme biti nacionalna Cerkev. V trenutku, ko pa bi me dvojezična maša motila, v meni ne bi bilo več žive katoliške miselnosti. Cerkev naj bi bila v družbi element, ki povezuje, ne pa ločuje ljudi različnih narodnosti, jezikov, itd. Cerkev, ki je ločena po kulturi ali po jeziku, ni katoliška. Po vsem tem neverjetnem dogajanju na Koroškem moram reči, da imam vtis, da stojijo koroški Slovenci trenutno s hrbtom ob steni. Naš tednik: Hvala za pogovor. Občinska seja v Št. Jakobu Dne 8. aprila 1987 ob 19.30 Je bila obćinska seja šentjakobske občine, ki je obsegala 22 točk dnevnega reda. Za overovalca zapisnika sta soglasno bila Izvoljena Erwin Ra-bltsch (SPÖ) in Franci Janežič (SGS). Obravnavalo In sklepalo se Je tudi o prevzemu delov zemljišč pare. 931 in 932 k. o. Reka, ter parcele 932 k. o. Št. Jakob v javno Imetje. Sklepalo se je tudi o pogodbi za kontrolo športnega orodja (Turngeräte) za šoli Podrožca in Podgorje. Cena za kontrolo športnega prostora bo šil. 300,—. Posvetovalo in sklepalo se je tudi o odločbi za Tierkörperverwertung za občine okraja Beljak; Je bila za to določena beljaška klavnica. Vsaka poginula žival do teže 80 kg se mora peljati v belja-ško klavnico In tam oddati oziroma vreči v za to pripravljeno posodo oziroma kontejner. To velja zaenkrat za tri mesece brezplačno. Sklep z dne 25. 11. 1986 v zadevi nakupa snežnih verig za Unl-mog se je toliko spremenil, da se ni nakupilo navadnih snežnih verig, temveč Netzketten, ki so seveda dražje, ampak zato boljše in prlpravnejše. Sklepalo se je tudi o določitvi cene za eno uro posipanja peska In sklenilo, da bo stala ura šilingov 250,—. Nadaljnji sklep — nakup (Handfunkgerät) za požarni brambi Breznica in Podgorje. Nakup je bil sklenjen soglasno pri Fa. Posch. Posvetovalo in sklepalo se je tudi o preložitvi javne tehtnice h kmetijski zadrugi Št. Jakob. Kmetijska zadruga je pripravljena prevzeti postavitev in vse kar je še potrebno — občina je pripravljena z enkratnim pavšalnim zneskom šilin- gov 250.000,— k temu prispevati. Ta znesek naj bi se plačal v dveh delih — ob začetku prvi del in ob koncu gradnje oziroma postavitve še drugi del gornjega zneska. Tudi živinske Izkaznice (Viehpass) se bodo potem tudi na licu mesta pri tehtnici dobile. Nadalje se je sklepalo tudi o asfaltiranju ceste k domu Caritas v Podgorjah. To delo je bilo oddano tvrdki Sztriberny iz Ribnice. Župan je pri tem tudi ugotovil, da je financiranje že zagotovljeno. Sklepalo se je tudi o oddaji arhitektnih del za prezidavo in prizldavo občinske hiše — kulturnega doma. Delo Je bilo oddano arhitektu inž. Gerzabeku. Pod točko 18. se je sklepalo o izvedbi zaprisege vojske dne 15. 5. 1987 v Št. Jakobu. Župan je obširno poročal, da je občina že leta 1985 zaprosila Deželno vojno komando v Celovcu, da bi zaprisego vojakov izvedla tudi enkrat v St. Jakobu. Torej bo ta zaprisega dne 15. maja 1987. Vse skupaj bo nastopilo 1525 vojakov (to je vključno oficirji in častna garda). Ob 14. uri bo ogled orožja — postavljena bo tudi vojaška kuhinja, kjer bo lahko vsak dobil brezplačno jed, pijače pa bo prodajala požarna bramba. Ob 16.00 uri bo koncert vojaške kapele in položitev vencev pred spomenikom. Potem bo na športnem igrišču zaprisega vojakov — Zapfenstreich ob 20.45 uri in nato zabava v kulturnem domu. Sklenili so tudi nakup (Klau-enpflegestandes). Nakup je bil soglasno sprejet. Poročilo kontrolnega odbora je tokrat podal njen predsednik Franci Janežič (SGS). Posvetovalo In sklepalo se je tudi o letnem računu 1986 in soglasno dalo razbremenitev županu. %namiv .pJL/Gcto TERMINI 4. 1987 2 x polpenzion v hotelu ^ TiZH 2 x prenočitev in zajtrk privat. šil. I / 1987 1 x polpenzion v hotelu 4 *30(1 2 x prenočitev in zajtrk privat. Sil. I *2017,“ 5. 1987 1 x polpenzion v hotelu afyf A/l 2 x prenočitev in zajtrk privat. Sil. IHOU" 6. 1987 1 x polpenzion v hotelu 4 00/1 2 x prenočitev in zajtrk privat. Sil. IOÖI7,“ ZAHTEVAJTE PODROBNEJŠI PROGRAM! Dobro opremljeni avtobusi s straniščem in klimatizacijo! ZA MATERINSKI DAN v soboto, 9. maja 1987 nnn TRBIŽ — VIŠARJE, vključno žičnice šii. 230,- v nedeljo, 10. maja 1987 nnn BREZJE — BLED, vključno kosilo In pijača šii. 230,- VAŠ PARTNER ZA TRANSPORT + TURIZEM TEUi5 Vogrče — Lubasove Marice ni več Cvetni petek je bil za nas vse dan žalosti ob tragični smrti mlade Lubasove Marice. Marica je bila stara 26 let. Bila je vesele narave, prijazna in prikupna, da smo jo vsi imeli radi. S pridnostjo si je pridobila izobrazbo in službo, da je bila nastavljenka pri pliberški Posojilnici. Pred letom pa se je bolezen vrinila v njeno mladost, da je morala v bolnico. Toliko se ji je izboljšalo, da je za kratek čas mogla v službo. Kmalu ni zmogla več. Zavest, da ne more več v službo, da je obsojena na brezdelje, jo je strahotno težila. Še zadnji večer je bila pri pevski vaji. Pogreb na cvetno nedeljo ob velikanski udeležbi je pokazal izredno priljubljenost Marice in sočustvovanje s prizadeto družino in sorodniki. Pogrebne obrede s sv. mašo je opravil domači župnik g. Vinko Zaletel ob spremstvu g. župnika Wut-teja iz Žvabeka. Župnik se je še posebej zahvalil rajni za aktivno sodelovanje v fari, saj je bila cerkvena pevka in igralka pri farni mladini. Cerkveni zbor je pel pri sv. maši in pogrebu. Tudi zbor „Podjuna" je svoji nekdanji članici zapel dve pesmi. Kolenik pa se je v imenu „Posojilnice Pliberk" zahvalil pokojni za vestno in zavzeto službo in za ljubezen do slovenske besede, ko je pela pri obeh zborih, in se poslovil od nje. Cerkveni pevci so dobili pri blagoslovitvi prajteljnov dopoldne oljčno vejico. Ob slovesu pa je župnik vrgel v grob oljčno vejico, ki je znamenje miru in večne pomladi, s prošnjo, naj uživa večni mir in večno pomlad ob vstalem Kristusu in njegovi Materi, svoji zavetnici. Tam naj z vsemi angelskimi zbori prepeva večno alelujo! Družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje! Vinko Zaletel Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na Srečanje mladinskih zborov Koncert pesmi narodov Pokrovitelja: ministrica za pouk, umetnost in šport dr. Hilde Hawlicek poslanec v državni zbor Karel Smolle Kulturni dom na Brnci, 26. april 1987: Otroška skupina z Ziljske Bistrice (Milena Pipp); mladinska skupina iz Ledine (Anica Ress-mann); dekliška skupina KD „P. Markovič“ iz Rožeka (Gerti Valentinič); otroški zbor Iz Št. Jakoba (Leni Sticker); Jugendchor Lind/mladinski zbor Iz Lipe (Anneliese Kovačič); pevska skupina Iz št. lija (Lovro Petričič); mladinski zbor iz Bilčovsa in ansambel iz Stranj (Jožko Kovačič); šolski zbor iz Škofič (Marica Hartmann); mladinski zbor iz Borovelj (Lidija Oraže); otroška skupina društva „Naš otrok“ iz Celovca (Lenčka Küpper); otroška skupina SPD „Radiše“ z Radiš (Janko Tolmajer); farna otroška mladina iz šmarjete v Rožu (Uschi Ibounig); otroški zbor iz Št. Lipša (Pepca Weiss). Rož, Podjuna, Žila Čestitamo Pred kratkim je obhajala 85-letnico gospa Marija Po-gorečnik iz Treblj v Šmarje-ti v Rožu. Za ta lepi življenjski dogodek ji prav posebej čestitamo in ji želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja in zadovoljstva. * V Selah je prejšnji teden obhajala 50-letnico gospa Ana Oraže. Vse najboljše ji želijo mož in otroci ter vsi sosedje in znanci. Iskreno čestitamo. * V Ruštatu pri Velikovcu je pred kratkim obhajal 60-letnico gospod Juri Hoti-mitz. Jubilantu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in zadovoljna leta. Pretekli teden je obhajal 60-letnico gospod Viktor Marketz iz Kršne vasi. Slavljencu želimo vse najboljše, posebno pa še zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NT. * V domu v Tinjah praznuje te dni svoj 91. rojstni dan gospa Leni Tischler. Jubi-lantki, ki je pred kratkim tudi godovala, iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova, čestitkam se pridružujejo tudi vsi Tinjčani. Grebinj: slovo od Gorenčkove France Na cvetno nedeljo popoldan je lepo število faranov in znancev pospremilo gospo Frančiško Kariš, roj. Isak, vsem znano Gorenčkovo Franco, na njeni zadnji zemeljski poti. Po hudi bolezni je rajna v 88. življenjskem letu sledila svoji sestri Lizi, ki je našla v isti starosti že leta 1984 svoj zadnji počitek na grebinjskem pokopališču. Frančiška Kariš je v zelo težkih časih prevzela malo kmetijo pri Gorenčku v Podbregu od svojih staršev in je vsa leta skupno s svojo sestro pridno in trdo delala. Predvsem je kot naročnica Našega tednika od prvega dne njegovega izhajanja, kot bralka Nedelje in drugih listov, ostala zvesta materini besedi, ki je v grebinjskem kraju prav v povojnem času tako močno izgubila na veljavi. Pri maši zadušnici je župnik Dersula v obeh deželnih jezikih z lepimi besedami in mislimi orisal življenjsko pot pokojnice in izpostavil njeno živo vernost in zaupanje v Boga, njeno zavzetost za pravico in požrtvovalnost. Rajna, ki ni imela lastnih otrok, je rada podpirala bogoslovce pri študiju in vedno dajala od svojih skromnih sredstev za dobre namene. Eno najlepših uslug je rajni napravil predsednik velikovške-ga prosvetnega društva „Lipa“ Janez Kuchling s tem, da je zbral pevce iz društvenih vrst, ki so z lepim slovenskim petjem dopolnili dvojezični pogrebni obred, kar je v Grebinju velika redkost. Nenavaden koncert za našo mladino Med manj množične, vendar iz raznih vzrokov potrebne in tudi obetajoče prireditve, ki jih v zadnjem času organizira Krščanska kulturna zveza, spada koncert za violino in klavir, ki ga je priredila prejšnji petek v teatru ORF v Celovcu. Na matineji so se znašli skoraj izključno dijaki Slovenske gimnazije, za katere je bil koncert važno dopolnilo h glasbenemu pouku na gimnaziji in v Glasbeni šoli. Spored sta izvajala ljubljanski pianist Igor Dekleva kot spremljevalec in mladi nemški violinist Michael Grube. Da je Dekleva mojster na svojem instrumentu, nam je bilo znano in je na koncertu tudi pokazal s solistično točko OGNJENI PLES španskega skladatelja Manuela de Falla. Poleg njega pa so celovški poslušalci spo- znali še fulminantnega violinista iz Zvezne republike Nemčije, ki je prekinil gostovanje na Daljnjem Vzhodu, da je mogel realizirati načrtovani koncert. Grubeja odlikuje izredno tan-kočutje za njegov plemeniti instrument In naravnost perfektna identifikacija s skladbami raznih dob. Umetnika sta izvajala stilistično zelo različne kompozicije, ki so segale od Tartinija in Franza Schuberta preko znanih Špancev pa do slovenskih sodobnikov Alojza Srebotnjaka In Pavla Mihelčiča. Mladina je kar obstrmela ob doživetju izrednega koncerta in spoznanju, kako zaživi violina v rokah resničnega mojstra. Krščanski kulturni zvezi želimo še mnogo poguma pri glasbeni vzgoji naše mladine. P SMA BRALCEV — - = Kärnten ist durch Slowenen bei Österreich Wenn auch „Nicht-Kärntnerin“, so möchte ich mich doch endlich in der Slowenenfrage zu Wort melden, selbst wenn es Herrn Gtrerer (siehe Leserbrief „Blühende Vorurteile bei Nicht-Kärntnern“) und vielen anderen, die ins selbe Horn blasen, nicht gefallen wird. Ich habe dem genannten Herrn nämlich etwas voraus: die bewußt erlebten 20er Jahre! Weit davon entfernt, den tapferen Abwehrkampf der Kärntner zu belächeln (ich wollte, die Südtiroler hätten das gleiche getan), vermisse ich allerdings den wahrheitsgetreuen Bericht über die Abstimmung. Diese wurde unter strenger Aufsicht der Siegermächte organisiert und durchgeführt. Kärnten wurde in drei Zonen auf geteilt. Die nördlichste wird nicht weiter erwähnt; die mittlere, auch Zone 2 genannt, verlief südlich einer Linie von Feldkirchen-Gurktal bis zur Mitte des Wörthersees. Die Bevölkerung war zu 70 % deutsch, zu 30% slowenisch. Falls Südkärn- ten Jugoslawien zugefallen wäre, hätte auch in dieser Zone noch abgestimmt werden müssen. Doch dazu kam es nicht, denn die 60% Slowenen der Zone 1 (südlich von der Wörtherseemitte, Villach, Klagenfurt und weiter, bis zur Karawankenkette) bekannte sich vertrauensvoll zu Österreich und nur den Slowenen hat es Kärnten zu verdanken, daß es Im Oktober 1920 nicht an Jugoslawien fiel! Die Deutsch-Kärntner-Parteien aber hören die Wahrheit nicht gerne und schweigen sie deshalb tot. Und was ist inzwischen aus den Slowenen geworden? Viele von ihnen getrauen sich wohl schon lange nicht mehr, sich zu Ihrem Volkstum zu bekennen, um nicht ständig diskriminiert zu werden. Daher wäre es nur recht und billig, wenn die österreichische Regierung im Hinblick auf das oben Gesagte der slowenischen Bevölkerung den Rücken stärkt, bevor sie von der deutschsprachigen Mehrheit komplett an die Wand gedrückt wird. CAROLINE FORNI 1-39057 Eppan a. d. Weinstraße Südtirol Srečanje zamejskih kulturnih organizacij Minulo soboto, 11. aprila 1987, je bilo v Ovčji vasi na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta srečanje predstavnikov Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici, Slovenske prosvete v Trstu, društva „Studenci“ iz Benečije, kanalskih Slovencev in Krščanske kulturne zveze. Salvatore Venosi je pozdravil vse navzoče in na kratko predstavil dejavnost Slovenskega raziskovalnega inštituta. Vsi predstavniki so poročali o svoji dejavnosti in o problemih, ki jih imajo. Na dnevnem redu je bila tudi posprava lanskih Koroških kulturnih dnevov na Primorskem in priprava za prihodnje Primorske dneve na Koroškem, ki se bodo odvijali letos že tretjič. Termin je 11.—18. oktober 1987. Letošnja težišča Primorskih dnevov bodo verjetno: Gospodarstvo v zamejstvu — razstava: Slovenci v Benečiji — srečanje komunalnih politikov Kluba slovenskih občinskih odbornikov in Slovenske skupnosti — kulturne prireditve — srečanje mladine. Pogovori v Gradcu Gradec in Dunaj sta se pogovarjala. To se pravi, v graškem študentskem klubu smo imeli obisk naših bratov in sester z Dunaja. Nekaj časa je že od tedaj, ko smo Gradišča-ni bili pri njih in smo se zato srečali, da bi se kaj pametnega pogovorili in zmenili. Torej — študenti in študentke tiščijo po daljšem času spet enkrat glave skupaj in je to pravzaprav samo znak produktivnosti. Konkretno to pomeni, da koroško dvojezično sceno čaka zelo velika, lepa in zanimiva akcija. Dunajčanom, ki so navajeni velikega mesta, smo po pogovorih pokazali „Gradec ponoči“ in so bili enostavno navdušeni. Popivali smo še dolgo v noč, kot pač to slovenski študenti in študentke med drugim tudi znamo. Peter W. Prodajam APNO ZA BELJENJE Jože Blažej, Letina 9143 Šmihel pri Pliberku Tel.: (0 42 35) 25 48 Velikonočne šege na Koroškem Velikonočni „žegen“ Po vseh koroških župnijah prinašajo vaška dekleta ali pa gospodinje na veliko soboto popoldne v lepo okrašenih, z belim ali rožastim prtom pokritih košarah v cerkev, h kaki kapelici ali pa h kakemu križu velikonočna jedila „k žegnu“, kakor pravijo. Duhovnik hodi ali pa se vozi po fari in blagoslavlja jedila: svinjsko gnjat, šartelj, „velikonočna jajca“ (pirhe), klobase, hren in v Rožu še dodatno „prajtelj“, tj. posebno velik hleb pogače, od katerega dobi vsakdo od domačih en kos in tudi živina, kakor od mižnjaka o božiču. Po končanem blagoslovu so dekleta svojčas tekmovala med seboj, katera bo prej doma. Katera je prišla prva domov, je lahko imela upanje, da se bo prva možila, ali pa so pri tisti hiši, kjer je bila doma, smeli upati, da bodo poleti prvi pri žetvi. Blagoslovljena jedila, ki jim pravijo „žegen“, so svoje dni prinesli na mizo šele na velikonočno jutro. Kosti blagoslovljenega mesa so zanesli na polje ter jih pri oranju položili v brazdo in pod-orali. Luščine blagoslovljenih pirhov pa so ponekod potrosili okoli hiše, napravili z njimi magičen krog, ki naj bi odvračal od hiše vsakršno zlo. Pirhi ali velikonočna jajca Med velikonočnimi jedili zavzemajo posebno odlično mesto „velikonočna jajca“, pirhi, ki jim v spodnji Podjuni ponekod pravijo „pisänke“ — kajpada zaradi pisanih barv, s katerimi jih okrasijo. Jajce je vsem indoevropskim narodom znan vigredni simbol, v krščanstvu pa je postalo simbol Kristusovega vstajenja. Pobarvana jajca so poznali že stari Kitajci, Egipčani in Perzijci. Perzijski novoletni praznik, ki so ga obhajali spomladi, so imenovali „praznik rdečega jajca“. Za jajcem kot simbolom zbujajočega se novega življenja v zgodnji vigredi se je skrivala nekoč neke vrste čarovnija s sledečo osnovno idejo: Kakor koklja, ki vali piščeta, s svojo telesno toploto zbuja in spravlja na dan izpod bele jajčne lupine mlado življenje, tako naj bi tudi toplota vigrednega sonca čimprej razmaknila belo snežno odejo, ki pokriva zemljo, ter pričarala izpod nje v vigredi novo življenje. Misel na sonce, ki zbuja in daje življenje v naravi, pa se izraža še na prav poseben način v pirhih. Pirhi so igrali že v predkrščanski dobi važno vlogo zlasti pri narodih vzhodne Azije. Perzijci so npr. ob začetku vigredi, ob svojem novem letu, dali pirhe v dar svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, v veri, da jim s tem darom prinašajo srečo in zdravje. Ta obdaritev nas spominja na velikonočna darila na Koroškem, ki jih obredno dobivajo otroci od svojih botrov in ki jih Rožani, Gorjanci in Ziljani imenujejo „taško“, Podjunčani pa „pisänko“. Pri taški in pisanki ne smejo manjkati velikonočna jajca, pirhi. Pirhi pa so bili prvotno samo rdeči ali rumeni. To pa zato, kakor razlaga narodopi-sec E. Wunderlich v svoji razpravi o sončnih simbolih, ker sta ti dve barvi od nekdaj simbol sonca. Sonce se nam prikazuje rdeče ali rumeno. Tako ga tudi slovenska ljudska pesem opeva kot „sonce zlato“ ali „sonce rumeno“. Bela lupina jajca je pomenila zimsko snežno odejo v naravi, rdeča oziroma rumena barva pirhov pa je kot simbol sonca čarodejno simbolizirala željo, da naj bi vigredno sonce čimprej raztopilo sneg in zbudilo izpod njega v naravi novo življenje. Da so bili pirhi prvotno tudi pri nas samo rdeči ali rumeni, o tem nam priča pomen besede „pirh“. Iz slovenščine se prvotni pomen te besede ne dä več razločiti, pač pa iz sorodnih slovanskih jezikov, v katerih so se še do danes ohranili izrazi, ki so v zvezi s slovensko besedo „pirh“. Tu sem spada češka beseda „pyreti“, ki pomeni „pordeti, rdeč postati“, in izraz „pyriti“, ki pomeni „pordečiti, rdeče pobarvati“. Iz tega je razvidno, da je pirh bil prvotno rdeče ali rdečkasto pobarvano jajce. Cerkev je prevzela prastaro simboliko jajca oziroma pirha ter jo v krščanskem smislu dopolnila s simboliko Kristusovega vstajenja. Igre s pirhi Nič manj stare kakor pirhi sami niso razne igre s pirhi. Ena teh iger je obče znano „sekanje“ pirhov. Kdor z določene razdalje z dogovorjenim številom zamahljajev zadene z novcem jajce tako, da novec prebije lupino in obtiči v jajcu, dobi za nagrado jajce, ki ga je zadel. Če pa ne zadene, novec zapade lastniku pirha. Ta igra je bila že od nekdaj znana na Daljnem vzhodu v Aziji, npr. pri Perzijcih. Druga, na Koroškem še danes priljubljena velikonočna igra, je „trčljanje“ ali „tulčkanje“. Prvi izraz ie v zve- zi z besedo „trkati“, drugi pa s „tolči“. S konicama dveh pirhov se trčljš ali tulčka tako dolgo, da trdnejše jajce zmaga in se njegov lastnik polasti ubitega jajca. Marsikdo v Rožu in na Gurah skuša pri tem uporabljati lažno jajce, ki mu pravijo „smoläk“ ali „smoli-njak“, ker ga napolnijo ali, kakor pravijo, „nabijejo“ z vročo, tekočo smolo. Ponekod uporabljajo tudi leseno pobarvano jajce kot lažno jajce. V spodnji Podjuni pa „rolkajo“. Otroci si naredijo „rolko“, se pravi, na kako podklado pošev naslonijo skodlo ali deščico, ki ji po sredi izdolbejo ali izrežejo žlebček, po katerem „rolkajo“ (valjajo) velikonočna jajca od zgoraj navzdol na tla, navadno na kakem travniku. Treba je z jajcem zadeti drugo na tleh nastavljeno jajce. Tisti, čigar jajce je bilo zadeto, mora plačati domenjeno vsoto tistemu, ki je zadel. Take igre so nekoč imele čarodejen pomen in namen: Simbolično so z njimi hoteli pričarati zeleno pomlad, s prebijanjem jajčne lupine in drugimi čarodejnimi sredstvi so „coprali“ v to smer, da bi sonce čimprej prodrlo skozi zadnje ostanke snežne odeje in skozi zmrzlino ter zbudilo izpod nje novo življenje. Krščanstvo je prastaro simboliko jajca preneslo na od mrtvih vstalega Kristusa s tole razlago: Kakor se v jajcu skriva življenje, ki prodre na dan skozi prebito lupino, tako je Kristus živ stopil iz odprtega groba. S to simboliko so v srednjem veku polagali rdeče jajce v božji grob. Velikonočno streljanje Še je v navadi velikonočno streljanje z „možarji“ (topiči), ki slej ko prej ustvarja posebno praznično razpoloženje. Po starem so se možarji oglasili že na veliko soboto dopoldne, ko so že zjutraj odvezali zvonove, popoldne pa so naznanjali blagoslavljanje velikonočnih jedil. Odkar pa se po prenovljenem liturgičnem redu velikonočni zvonovi oglašajo šele na večer pri obhajanju večerne velikonočne vigilije, streljanje čez dan ni več zaželeno, ker je v očeh Cerkve postalo nesmiselno, ko je velika sobota zdaj bolj kot prej nekdaj posvečena spominu v grobu ležečega Kristusa. Nič manj praznično kot nekdaj pa možarji zdaj ob večernih obredih lahko oznanjajo veselo velikonočno alelujo ter vabijo k slovesni vstajenjski procesiji, ki jo pa prirejajo v različnih Iz knjige: Čar letnih časov, dr. Pavle Zablatnik krajih različno — ponekod v soboto zvečer, drugod pa šele v nedeljo zjutraj. Kdo se danes ob velikonočnem streljanju še spomni, da gre tu za ostanke pradavnih obrambnočarodejnih vigrednih šeg in navad! Danes dajemo temu streljanju krščanski pomen: Pokanje naj bi pomenilo potres ob Kristusovi smrti. Nekoč pa so ob prehodu od zime na vigred s hruščem in truščem, z ropotom in pokanjem odganjali zimske duhove, da bi pomagali do zmage vi-gredno-poletnim duhovom. Verovali so namreč, da s hrupom in pokanjem lahko prestrašijo duhove, ki bi jim utegnili škodovati, jim utegnili biti nevarni posebno ob prehodu od zime na vigred. Nekoč so pokali z biči, danes pa se strelja z možarji ali možnarji, v zadnjem času pa že s prav modernimi topiči. Velikonočni kres Kakor pozimi in poleti, tako so nekoč — v predkrščanski dobi — pogani tudi spomladi netili kresove, s katerimi so častili sonce kot božansko bitje, ki daje luč in toploto ter ohranjuje življenje na zemlji. Bali so se, da jim ogenj na nebu ne bi ugasnil, zato so mu priskočili na pomoč z zemeljskim ognjem. Na čarodejen način so mu skušali tudi spomladi posredovati večje moči s kresovi za končno zmago nad zimo in mrazom. Nekdanji vigredni kresovi so se na Koroškem ohranili predvsem v velikovški in pliberški okolici v obliki velikonočnega kresa. Saj je velika noč izrecen praznik vigredi. Na krstnico zvečer po cerkvenih obredih ali pa na veliko noč navsezgodaj pred vstajenjsko procesijo v Podjuni prižgejo smolnice, bakle iz smolnatega, posušenega borovega ali smrekovega lesa, se uvrstijo v sprevod in gredo po vasi in po žitnem polju. Med obhodom sučejo bakle in molijo, po obhodu pa z baklami zanetijo na pripravljenem mestu velikonočni kres. Na Djek-šah in drugod v hribih ga po navadi zažgejo na kakem pobočju v obliki velikega križa, da se vidi daleč naokoli. Šegi pravijo „Kristusa iskati“ ter ji pripisujejo čarodejno moč, da prinaša dobro letino in varuje vsega hudega. Danes je velikonočni kres ljudem simbol vstalega Kristusa, ki je kot „luč sveta“ premagal Satana kot kneza teme. Tej simboliki odmerja Cerkev prav v liturgiji velikonočnega ognja in velikonočne sveče posebno pozornost. STRaN 9 fr.Xw____________________:________________________Kultura „Nenavaden dogodek“ v uprizoritvi na Brnci „Nenavaden dogodek“, tak ali drugačen, povzroči med ljudstvom radovednost in zanimanje. Toliko bolj so bili ljudje pozorni, ko se jim je obetal „Nenavaden dogodek“ v odrski predstavi igralske skupine SRD „Dobrač“ na Brnci, torej v kraju, kjer je še pred nekaj leti kazalo, da bo slovenščina prej ali slej izginila iz javnosti. Na dan premiere, v soboto zvečer, so ljudje od blizu in daleč napolnili dvorano Kulturnega doma, da bi bili priča „Nenavadnemu dogodku“, komediji v treh dejanjih. Prišli so in videli predstavo, ki je za Brnco in njeno okolico dokaj pomembna zlasti še iz vidika slovenske govorice, ki jo obvladajo nekateri v tem kraju le še pasivno. Igralska skupina SRD „Dobrač“ je navdušila z „Nenavadnim dogodkom“. „Nenavaden dogodek“ je eno številnih odrskih del italijanskega avtorja Carla Goldonija (1707— 1793). Goldoni, ki so ga nekateri literarni kritiki poimenovali celo kot „italijanskega Moliera“, je med Slovenci bolj znan po delih „Sluga dveh gospodov", „Primorske zdrahe“ ali „Krčmarica Miran-dolina“. Razvil je italijansko „com- medio dell'arte“, katere namen karikiranega, groteskno komičnega Je bila zgolj estetska zabava. „Commedia dell’arte“ je vzbujala smeh predvsem s svojimi čudaško upodobljenimi značaji, pa tudi s svojimi čudaško komičnimi, včasih grozljivimi situacijami. V Goldonijevi komediji nimamo več opravka zgolj z Improviziranimi dialogi, ki naj bi jih igralci podkrepili s svojimi kretnjami, tudi imajo Goldonijevi liki že psihološko motiviran značaj. V „Nenavadnem dogodku“, krstna predstava Je bila leta 1760 v Benetkah, se francoski častnik monsieur de la Coterle (Marjan Gallob), ujetnik na Nizozemskem, zaljubi v Giannlno (Olga Gallob). Giannlna je hči premožnega trgovca Fillberta (Hanzi Urschltz). Vedoč, da oče zaradi častniškega stanu ne bi privolil zaroki, prepriča očeta, da je vzklila ljubezen med častnikom in Constanzo (Marija Wirtltsch). Constanza je hči bančnika Riccarda (Karl Kikel), za katerega veljajo ista načela; bogati hčerki premožnega ženina. Ric-cardo odkloni trud Fillberta, ki se je zavzel, da ga prepriča o ljubezni Constanze in častnika. Ne vedoč za pretvezo svoje hčerke v svojem maščevanju svetuje francoskemu častniku, naj vzame hčerko brez privoljenja očeta, ki bo že uvidel nujnost te zaroke. S tem seveda pretenta samega sebe, kajti monsieure de la Coterle se poroči z njegovo hčerko Giannlno brez njegovega privoljenja. S tem se Izpolni tudi ljudski pregovor, ki pravi: „Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade“. Komedija pa ne bi bila to, kar je, če ne bi bilo poročnikovega služabnika Guascogna (Lojze Gallob) in sobarice Marijane (Zofija Debevec). Na najnižjem mestu sta, pa le nista najbolj neumna. Kot zvesta služabnika sta si kaj kmalu na jasnem, kaj morata storiti. Komedija se konča s spravo med Filibertom in mladim parom, kakor tudi z zaljubljenostjo obeh služabnikov. V režiji Slavice Kropiunik so igralci SRD „Dobrač“ nastopili s predstavo, v kateri je bila prisotna tudi osebna zavzetost Igralcev. To je bilo vidno v posameznih prizorih, saj so Igralci dobro obvladali situacijsko komlko, ki so jo s svojo iznajdljivostjo še podkrepili, včasih že kar pretiravali. Lep odrski jezik je bil brez Izjeme odlika vseh igralcev, zato jim velja izreči priznanje. S to predstavo so ponesli slovensko besedo med ljudi, kar se kaj malokrat zgodi v tem kraju. Za sceno in tehniko je odgovarjal Janez Debevec, suflerka pa je bila Erna Petz. „Vražji fant“ v Bilčovsu Igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“ v Bilčovsu je po skoraj dveh letih zopet naštudirala v veselje ne le domačinov, ampak tudi ljubiteljev iger iz širše okolice, igro o vražjem fantu zahodnega sveta. Dobro naštudirano igro, ki pripoveduje o življenju preprostih prebivalcev v Irski in o vražjem fantu, ki je z lopato potolkel očeta in zbežal na otoke, so igralci domačega društva minuli konec tedna uprizorili kar dvakrat. In sicer se je v soboto kakor tudi v nedeljo zvečer zbralo toliko ljudi, da so do zadnjega stola zasedli Miklavževo dvorano. Igro je režiral Pavli Zablat-nik, ki je v 35-ih vajah dobro pripravil igralce na premiero te igre, tako, da so igralci — od prvega do zadnjega — tako prepričljivo podali svoje vloge, da je marsikateri dejal, da so igralci že skoraj zreli za mestno gledališče. Igralci pa so s pomočjo Bo-žina tudi sami pripravili vse pripomočke za sceno in kostume. Kot rečeno: domači igralci so prepričljivo odigrali svoje vloge, o vsebini „črne komedije“ pa se da diskutirati. Na vsak način hvalospevi Bogu in obenem kletva nikakor niso manjkali. stih Po dveh letih je igralska skupina SRD „Bilka“ uprizorila zopet igro. Prizor iz igre „Vražji fant“, ki jo je odlično režisiral mladi režiser Pavli Zablatnik. Miha Pasterk Reportaža STRAN -i /-k ČETRTEK, IU 16. aprila 1987 STRAN -i ČETRTEK, I I 16. aprila 1987 Pločevinasti spoznavni znak pregnancev. Bilo je 14. aprila 1942. Delo na polju je bilo v polnem zamahu in lepa vigred je dajala up, da bo dobra in bogata letina. Pri Miklavžu se je družina, oče Janko, mati Ana in otroci Hanzej (14), Joži (13), Ana (12) in Mojci (8), pripravljala k juži-ni. Oče je pravkar prišel s polja. Kar naenkrat, pripoveduje Ana Gasser, je vstopil v našo hišo policaj in zapovedal: „Eno uro imate časa, da najpotrebnejše pripravite in zapustite dom. Avtobusi že čakajo!“ Na vprašanje očeta, zakaj moramo zapustiti dom in kam gre pot, ni pojasnila ne odgovora. V tej eni uri so se pri Miklavžu in povsod tam, kjer so morali v teh dneh v pregnanstvo, odigravale dramatične in žalostne scene. Otroci so kot omotični hodili okrog, starši pa so skušali pripraviti najpotrebnejše — v eni uri... Otrokom, ki niso doumeli, kaj vse to pomeni, so dajali v teh trenutkih še posebno zavetje in zaščito. Miklavžev oče, Janko Ogris, pa je že v teh prvih trenutkih groze, strahu in obupa vlival svoji družini upanje na vrnitev in ponos. Ta njegova vera v vrnitev domov in v preživetje koroških Slovencev se je najbolj pokazala, ko je, preden je družina z nekaj punkeljci morala čez prag domače hiše, sedel za harmonij in zaigral himno „Hej.Slovani“. Kot bivši deželnozborski poslanec koroških Slovencev je bil potem opora sotrpinom-pregnancem in je na primer v taborišču Schwarzenberg, kamor je družina prišla, po maši večkrat zaorglal rodoljubne, med njimi prav „Hej, Slovani“. V avtobusu so se Miklavževi med drugim znašli s Sramšič-nikovimi, Mežnarjevimi in Sitarjevimi ter Ravbarjevimi. V zbirnem taborišču v Zrelcu so dobili spoznavni znak — pocinkano pločevinasto tablico z vtisnjeno številko 0167. Podobne tablice imajo okoli vratu obešene psi. Te tablice Miklavževe družine Ana Gasser še danes hrani kot enega najbolj žgočih spominov na pregnanstvo. V žrelškem taborišču je vladal živ obup. Okoli In okoli pa je režim postavil do zob oborožene vojake, da stražijo ljudi, katerih edini zločin je, da so Slovenci. Ponoči je s celovškega kolodvora potegnil vlak proti hladnemu severu, proti Nemčiji. Ana Gasser pravi, da so pregnanci v vlaku in v taboriščih toliko prežebrali, kot še ni- 45 let pregnanstva koroških Slovencev Ana Gasser iz Biičovsa: „Prestajala sem naihuiše duševne bolečine“ V tem velikem tednu, v torek, 14. in sredo, 15. aprila, mineva 45 let od pregona koroških slovenskih družin z njihovih domačij, z rodne grude; mineva 45 let, odkar so nacisti in njihovi koroški kolaboraterji v zločinu začeli gnusno in zločinsko uresničevati dolgoletne načrte, ki jih je Hitler zgostil v ukaz „Macht mir das Land deutsch! (Napravite mi deželo nemško!)“____________________________________________ Med pregnanci je bila tudi gospa Ana Gasser, rojena Ogris, iz Biičovsa. Takrat 12-letna deklica, je doživela, kako kruto so bila najlepša otroška leta zanjo in za njeno družino prekinjena in zrušena. Ana Gasser koli. „Molitev nam je dajala moč, oporo in uteho.“ In zanimivo je tudi dejstvo, da so nacisti pregnancem prepovedali poleg slovenske besede, obiska šole in poklicne izobrazbe tudi obisk božjih služb! Miklavževi so prišli najprej v taborišče Schwarzenberg. Nacisti so o pregnancih očitno raztrosili najbolj grozne štorije, saj je taboriščno osebje pri prihodu pregnancev začudeno govorilo: „To so ja čisto normalni ljudje.“ Po karanteni so morali na delo. Brat Hanzej je delal v tiskarni, a mu je bilo prepovedano se izučiti za tiskarja, oče Janko pa je, če je le bilo mogoče, zbiral okoli sebe otroke In jih učil peti, brati, deklamirati. Ana je morala delati v neki tovarni pijač v Alt-dorfu pri Nürnbergu. Stanovala je pri nekem zagrizenem nacistu, zanj je bila ena od „tistih, ki jih je treba pokončati“. Stalno jo je poniževal. „Tu sem prestajala najhujše duševne bolečine in večkrat sem pri opazovanju letal, ki so bombardirala Nürnberg, želela, da bi padla bomba tudi na- me in bi končno bilo konec tega trpljenja in skrbi za družino.“ Ana Gasser ni doživela preselitve družine iz Schwarzenbergs v Frauenaurach in odtod v Eichstätt. Od tu se je Miklavževa družina preselila v Nižjo Avstrijo na Mareschovo posest. Veleposestnik Ma-resch je namreč potreboval ljudi za svoja posestva in je-zaprosil za nekaj koroških pregnancev. Konec vojne je dočakalo okoli 20 izseljeniških družin na Mareschevih posestvih na Nižjem Avstrijskem. Mi- klavževa družina se je vsled zapletov in homatij na koncu vojne vračala domov preko Dunaja, Maribora in Dravograda, kjer je čakala dokončne vrnitve. Sredi julija se je del družine, oče Janko in brat Hanzi sta bila že doma, s težkim srcem vračal domov; brat Joži je zaradi zastrupitve krvi moral ostati v slovenjgraški bolnici, kjer pa mu niso mogli pomagati in je tam umrl. V drugi polovici julija so se Miklavževi z vlakom preko Ljubljane vrnili domov. Brez vsakega maščevanja In želje po obračunavanju so začeli obnavljati dom in obdelovati polja. Danes, 45 let po teh dogodkih, ki se mnogim zdijo kot del čudnega romana, imajo predvsem pregnanci upravičen strah, da bi ločevanje v šoli privedlo do pogojev in izhodišč, ki bi pripravila pot miselnosti in politični volji, da je vprašanje koroških Slovencev treba rešiti v smislu „dokončne rešitve“ (Endlösung). Ana Gasser: „Obide me strah za bodočnost, ko danes, 45 let po začetku pregnanstva, spet doživljamo, da hočejo otroke ločevati, da ne bi hodili v skupno šolo, kot tudi v Nemčiji nismo smeli skupno z nemškimi otroki v šolo.“ Pripravil: Franc Wakounig TISKOVIN IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOVI IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISKOf IN IZD lit DV VSAKOVRSTNUf/^rOVIN IZDELO^I UJ JTS/nOV TISKOVIN IZDa/#NJE VSAKOVRS^MMli^OVI \NL OVRSJ#/H i DVRSTNIH TISKOVIN -VLVODELOV o j| v/kov 'RST^lf jf^JVI vr/n*,d tiskovsf mr jxov iN IZD EM if(T*!vOV TISROWföfJsf OTANJE V^QI^JtISKOVI IZDELdM^fVaAKOVMf N^ITSKOST^ZDELOV VSAKO®ib fNIH/|# ffjELOVgV^VSAKOV TISKOVIN IZDE /SAKOV>VI IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH TISK< OV VSAKOVRSTNIH*TISKOVIN IZĐELOV TUPH! OV A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC - LINSENGASSE 59 0 0 463 / 55 2 65______________________ Na Malem Lošinju v centru mesta oddam od 15. 4. do 15. 8. 1987 v enodružinski hiši za letovanje manjših družin eno ali več sob. Ogled možen od 1,—3. maja 1987. Interesenti se lahko javijo pod šifro „Koroški Slovenci“ na upravi Našega tednika ali tel.: 03 061 / 55 91 43. Brezposelni akademiki! Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je dana možnost nastavitve brezposelnih akademikov po predpisih akcije „Akademikertraining“. Vabimo vas na razgovor! Tel.: 0 42 22 / 56 515. Delo je brez dvoma zanimivo in pestro! Naši pesniki v sodobnosti Literarna revija sodobnost objavlja v tretji letošnji izdaji šest koroškoslovenskih pesnikov mlajše generacije. Pesmi Janka Ferka, Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja, Cvetke Li-puš, Franceta Merkača in Janija Oswalda je zbral tržaški pisatelj in urednik Marko Kravos, ki je napisal tudi spremni esej. Kravos je zapisal, da nam nudi „šest pesnikov iz Celovca ... verodostojen pogled na današnji trenutek v poeziji tega območja, čeprav predstavljajo le najmlajšo pesniško generacijo. V njihovih heterogenih nastavah pa so zvečine zaobsežene ustvarjalne Izkušnje starejšega literarnega roda, pa tudi njihove zdajšnje dileme“. Kravos izpostavlja slovenske pesnike kot posameznike in „kot krhko človeško tkivo na senčni strani Karavank“. V pričujoči številki najdemo med drugimi še pesmi Pavleta Zidarja in Cirila Zlobca ter na koncu aforizme Matije Logarja. Sodobnost 3/1987 lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. V ponedeljek, 13. aprila, je bil na gradu Krastovica spomladanski občni zbor koroške kmetijske zbornice. Na dnevnem redu je bil kot glavna točka računski zaključek — letni obračun za leto 1986, ki je bil po živahni diskusiji soglasno sprejet. Precej pozornosti pa je zbudilo tudi poročilo predsednika Deutschmanna, tako da sta ti dve točki dali dovolj snovi za šesturno zasedanje kmečkih „poslancev“. Kmetijska zbornica je lansko leto prejela iz postavk stanovsko zastopstvo (Kammerumlage) 25,3 milij., iz deželnih sredstev 89,6 milij., in iz zveznih sredstev 14,0 milij., skupno 159,5 milij. šilingov. Iz istih vi- uspešen obstoj teh podjetij. Zagotovljen odkup in predelava brusnega lesa bi pomenila razbremenitev agrarnega trga. Tovarna Obir predela letno 180.000 m3 lesa, v bodoče pa bi naj ta količina po razširitvi produkcije narastla na 470.000 m3, katero bi odkupila od domačih koroških gozdnih posestnikov. Dodatna dobava 80.000 m3 brusnega lesa po poti trebljenja gozdov bi nudila delo 200 delavcem. Tržna vrednost tega lesa v višini 56 milij. šil. bi poživila gospodarstvo južne Koroške.“ Nato je Janko Zwitter povabil vse navzoče zbornične svetnike, da bi napravili ekskurzijo v tovarno Obir in si ogledali tovarno in potek produkcije. Referent za gozdarstvo grof Orsini Rosenberg je z zado- Občni zbor kmetijske zbornice za Koroško rov pa je izdala 156,3 milijonov šilingov. Predsednik Deutschmann je posebej poudaril, da se je kmetijska zbornica trudila zelo štedljivo gospodariti. Zagotovil pa je, da povišanja prispevka za kmetijsko zbornico ne bo. Le četrtino podpore, namenjene kmetom, pride dejansko kmetom v korist, 3 četrtine pa gre na druga področja, a vse pod plaščem kmetijske podpore. V zadevi eksporta živine pa pridejo na kmetijstvo še velike težave, je informiral predsednik Deutschmann. V živahni diskusiji sta se oglasila tudi zbornična svetnika SJK Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej. Janko Zwitter je uvodoma spomnil na geslo sedanje vlade „manj strankarske politike — več gospodarske politike“ in hkrati opozoril na obstoječi veliki problem kmetijstva: prevelika proizvodnja, ki jo bo treba rešiti v zadovoljstvo vseh. Enotno vrednost (Einheitswert) bi bilo treba prilagoditi dejanskim dohodkom v kmetijstvu. In ker dohodek v kmetijstvu pada, je treba znižati tudi enotno vrednost, ne pa govoriti o njenem povišanju. Kot edini govornik pa se je Janko Zwitter zavzel za ohranitev podjetij Magdalen in Obir, ki zagotavljata odkup kmečkega lesa. Dejal je: „Rad bi danes razmišljal o lesnem gospodarstvu na Koroškem in vas opozoril na razširitev produkcije v podjetjih Magdalen in Obir. Imel sem možnost se raz-govarjati s kmeti, s kmeti s postransko zaposlitvijo, z lesnimi kupčevale! in delavci tovarne Obir, ki so hkrati tudi mali kmetje. Prišel sem do spoznanja, da naj bi tudi kmetijska zbornica doprinesla svoj delež za realizacijo teh načrtov. Za nas kmete je važno, da skrbimo za odkup lesa, kar je predpogoj za dolgoročen in voljstvom sprejel to povabilo in si bodo zbornični svštniki ob tej priložnosti ogledali tudi gozdove v okolici. Predsednik Deutschmann pa je v odgovoru Zwittru povedal, da je smiselno podpirati le zdrava podjetja, ki dolgoročno zagotavljajo odkup lesa. Pri bolnih podjetjih, kot je na primer trenutno Magdalen, pa nastradajo kmetje sami. Na koncu pa je zbornični svštnik Janko Zwitter navzoče odbornike in predsedstvo kmetijske zbornice prosil, da bi v duhu sožitja in enakopravnosti oba zastopnika SJK v odborih upoštevali in poslušali. Dipl. inž. Štefan Domej pa je opozoril, da so bila področja — strokovna literatura, podpora v stiski (Notstandsunterstützung) in podeželska mladina (Landjugend) — v minulem letu premalo dotirana. Saj je na primer za strokovno literaturo bilo na razpolago le 187.000,— šil., za koroško podeželsko mladino pa 1 milijon šilingov. S tem v zvezi je zbornični svčt-nik Domej zahteval, da naj bi „Landjugend“ bila odprta tudi za slovensko podeželsko mladino. Zahteval pa je tudi povišanje podpore v stiski, ki je bila dotirana z 2,4 milij., in je le kaplja na vroči kamen. Vprašal pa je tudi, za katera šolanja funkcionarjev se je porabilo 272.000,— šil., in kje so bila šolanja. V zadevi podeželske mladine je predsednik odgovoril, da je ta nadstrankarska in tako odprta tudi za slovensko podeželsko mladino. Iz ust vseh govornikov pa je bila slišna čedalje večja zaskrbljenost kmečkih funkcionarjev v zvezi s preveliko proizvodnjo kmečkih pridelkov. Treba bo iskati pota alternativnega gospodarjenja in pospeševati pridelavo alternativnih kmetijskih proizvodov. I I o market PLIBERK ŠMIHEL — ŽVABEK želi vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem Vesele velikonočne praznike želijo svojim gostom tostran in onstran Karavank I Malejevi NASLEDNIKI • RESTAVRACIJA • TRGOVINA • BENCINSKA ČRPALKA Št. Lenart — Ljubelj Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike "-'/v- viv-v - Restavracija Camping-Rož Družina Wernig Kočuha, tel.: 0 42 26 / 246 Vesele velikonočne praznike želi gostilna in trgovina Hanzi OGRIS Bilčovs Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele velikonočne praznike O Posojilnica-Bank Zilska Bistrica Jubiläums- angebote Bieiburg VSEM SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE O Posojilnica-Bank Železna Kapla s poslovalnico MIKLAVČEVO O POSOJILNICA-BANK hc ZADRUGA Globasnica ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' ~~ --------! I I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI % mehanična delavnica/Maschinenhandel I ! Johann LOMSCHEK 9141 Št. Lipš, tel.: 0 42 37 - 22 46 Oobrla vas C? Kmečko- gospodarska zadruga Brnca ŽEU SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ČLANOM IN VLAGATELJEM VAŠA Posojilnica-Bank LOČILO telefon (0 42 57) 24 19 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc ODVETNIK CELOVEC Karfreitstraße 14/111 telefon (0 42 22) 54 2 67 VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE družina Štefan Gregorič Mala vas — Globasnica IHR SCHNEIDER NACH MASS \3 Vaš modni salon in kemična čistilnica v Pliberku se priporoča! KROJAŠTVO Anni Moritz Tel. 04235-3194 VSEM SVOJIM ČLANOM, VLAGATELJEM IN KUPOVALCEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE O Posojilnica-Bank Bilčovs s poslovalnicama KOTMARA VAS in ZADRUGA-MARKET Bilčovs, tel. (04228)2225 Kotmara vas, tel. (04220)2242 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ORGELBAU m MIM! Watter Ottitsch Delavnica: 9072 Bilčovs Podgrad 7 telefon (0 42 28) 27 39 ! ! '^/////////////////////////////////////////////////^^^^^ p Vesele velikonočne r ELfKN SKII 1 družba za proizvodnjo in prodajo športnih izdelkov 9586 Brnca, Kärntner Straße 38 O Kmečko-gospodarska zadruga Št. Jakob v Rožu ŽELI SVOJIM ČLANOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE '•■'•fJL Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele velikonočne praznike 3 Posojilnica-Bank ŠT. JAKOB V ROŽU s poslovalnicami v LEDINCAH, BAČAR in PODRAVLJAH VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI OPosojilnica-Bajik Dobrla vas s poslovalnicami ŠKOCIJAN, SINČA VAS, ŠT. PRIMOŽ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM O Posojilnica-Bank Borovlje VSEM SVOJIM ČLANOM IN VLAGATELJEM ŽELI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ,Oj Posojilnica- Bank PLIBERK s poslovalnicama ŠMIHEL NAD PLIBERKOM in ŽVABEK Vesele velikonočne praznike želi vsem gostom, prijateljem in znancem GOSTIŠČE — RESTAVRACIJA in KEGLJIŠČE W JUENA Čepiče pri Globasnici Tel. 0 42 30 / 271 'W///////////////////////////////////////m^^^^^ \ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI Posojilnica-Bank Velikovec s poslovalnico DJEKŠE V blagovnem prometu pa Vam postrežemo z raznovrstnimi pijačami Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 26 telefon (0 42 28) 22 19 I LESNO PODJETJE I VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN SVOJIM USLUŽBENCEM ŽELI VESELO VELIKO NOČ i^j GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE Ing. Johann Palmisano 9184 ŠT. JAKOB V ROŽU telefon (0 42 53) 335 .____________________________________ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI \ 8 dr. Valentin i Kaki odvetnik | 9020 Celovec ^ 8.-Maistraße 20/1 p tel.(04222) 56820 % — VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SORODNIKOM 4 TRGOVINA — KMETIJSKI STROJI ŠMIHEL NAD PLIBERKOM I telefon 0 42 35-25 37 # -------------------------1 Vesele velikonočne praznike želi Inž. Anton Schlapper | Elektropodjetje 9184 ŠT. JAKOB V ROŽU telefon (0 42 53) 22 16 1 Radio/Televizija STRAN -ir' ČETRTEK, IO 16. aprila 1987 STRAN -i -7 ČETRTEK, I l 16. aprila 1987 Prireditve AVSTRIJA - 1. in 2. SPORED *|\^ 1. SPORED Petek, 17. aprila: 15.00 Oliver Twist — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Kapetan Future — 17.30 Kakor šest prstov na roki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Anno domini — 22.30 Umetnine — 0.45 Poročila Sobota, 18. aprila: 14.05 Vigred na ledu — 15.40 Biblija za otroke — 15.45 Kdo me hoče? — 16.00 Pi-nocchio — 16.25 Skrivnostno življenje morja — 16.55 Minl-ZIB — 17.05 Gradbišče — 17.30 Vse jasno — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Fröhlich v soboto — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Štirje proti Viliju — 21.55 Ceste San Frančiška — 22.40 Vohun — 0.15 Poročila Nedelja, 19. aprila: 14.05 Phar Lap — 15.50 Velikonočni zajec — 16.40 Nemogoča Zofija — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Pasji zvezdniki — 18.50 6 iz 45 — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tri sestre — 23.30 Ceste San Frančiška — 0.15 Poročila Ponedeljek, 20. aprila: 13.50 Domotožje — 15.15 Risanka — 15.40 Mladenič vidi rumeno — 16.35 Nemogoča Zofija — 17.35 Kjer se poje, tam se lahko posedi — 18.30 Lipova cesta — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Pajac — 21.55 Trije pobalini — 23.40 Poročila — 23.45 Ceste San Frančiška Torek, 21. aprila: 13.55 Črni tulipan — 15.45 Rdečo-belo-rdeči spored po želji — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Inozemski report — 21.15 Izključen — 22.15 Siverinski brivec — 23.45 Poročila Sreda, 22. aprila: 16.30 Lutkovna predstava — 16.55 Mini-ZIB — 17.05 Perrlne — 17.30 Obalni piloti - 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki —- 18.30 Ml — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kajn In Abel — 22.05 Slike v zrcalu — 22.20 Rdeča soba — 23.55 Poročila Četrtek, 23. aprila: 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mlnl-ZIB — 17.05 Pustolovščine neke miške — 17.30 Lepi črni — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Slmpl-revlja — 21.50 Dihati, Jesti, piti kino — 22.35 Šport — 0.35 Poročila 2. SPORED Petek, 17. aprila: 15.55 Hokej na ledu — 18.30 Božja služba na veliki petek — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Donatello — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šport — 23.00 Pravica do ljubezni — 0.30 Poročila Ponedeljek, 20. aprila: 12.55 Hokej na ledu — 15.30 Risanka — 15.55 Hokej na ledu — 18.30 Okensko gu-kalo — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 21.55 Dinastija — 22.40 Šport — 0.30 Poročila Torek, 21. aprila: 15.55 Hokej na ledu — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Hoppa-la — 21.50 Poročila — 22.20 Šport — 22.45 Spomini — 23.50 Poročila Sreda, 22. aprila: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Dingsda — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 22.00 Katastrofa — 23.15 Ceste San Frančiška — 0.00 Poročila Četrtek, 23. aprila: 15.30 Risanka — 15.55 Hokej na ledu — 18.30 Agentka s srcem — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.50 Club 2 — nato poročila • Globasnica VELIKONOČNI PLES Čas: nedelja, 19. april 1987, ob 20.00 uri Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: Globaški puebi Za ples igra: ansambel Gorenjci • Celovec Vabilo na GLASBENI RECITAL Izvajata: klarinetist Slavko Goričar ob klavirski spremljavi prof. Vlasta Doležal-Rus Čas: sreda, 22. april 1987, ob 19.30 Kraj: Modestov dom Prireditelj: Krščanska kulturna zveza, Modestov dom in Glasbena šola LJUBLJANA-1 SPORED "fV 1. SPORED Nedelja, 19. aprila: 9.15 Poročila — 9.20 Živ žav — 10.15 Lutke in lutki — 10.20 Fračji dol — 10.45 V pričakovanju jutrišnjega dne — 11.25 Šopek domačih — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 15.35 Malu — 16.25 Poročila — 16.30 DP v odbojki — 16.50 Prostor na soncu — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Kino; Turistični nagelj — neža — 19.30 TV D — 20.05 Potovanje v vučjak — 21.10 Zdravo —- 22.30 Poročila — 22.05 Športni pregled — 22.50 Podelitev zlate smučke Ponedeljek, 20. aprila: 10.00 Zrcalo tedna — 10.20 Agatha — 17.00 TV mozaik — 17.20 Poročila — 17.25 Radovedni taček — 17.40 Pamet je boljša kot žamet — 17.45 Zadnje poletje otroštva — 18.15 Naša pesem — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Močno zdravilo — 21.00 Omizje, vmes poročila Torek, 21. aprila: 10.00 Prometna vzgoja — 10.10 Zemljepis — 10.30 Kraško podzemlje — 11.00 Jezikovni utrinki — 11.05 Angleščina Vil — 11.35 Francoščina VI — 16.25 TV mozaik — 17.30 Poročila — 17.35 Tedenski zabav- nik — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Pot navzdol — 21.55 Integrali — 22.35 TVD Sreda, 22. aprila: 10.00 Mostovi — 10.30 Pot navzdol — 16.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 V ozvezdju postelje — 18.20 Skrivnosti morja — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Dokumentarec meseca — 20.50 Cal — 22.30 TVD — 22.45 Rezerviran čas Četrtek, 23. aprila: 10.00 Kaj je film — 11.00 Izseljenci — 16.35 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Babičina resnična pravljica — 17.55 Bilo je ... — 18.25 Potrošniška porota — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Tednik — 21.15 Sonce in sence — 22.15 TVD — 22.30 Mir in razorožitev Petek, 24. aprila: 10.00 Tednik — 11.00 Dokumentarec meseca — 11.40 Sonce In sence — 15.45 Tednik — 16.45 Dokumentarec meseca — 17.25 Poročila — 17.30 Makedonske ljudske — 17.50 Fračji dol — 18.15 Več veselja z vrtom — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Srce gorate dežele — 21.05 Po sledovih Slovencev po svetu Vlil. — 21.45 Rezerviran čas — 22.15 TVD — 22.30 Identifikacija neke ženske |Q| RADIO CELOVEC Slovenske oddaje _ 0d 18.10 do 19.00 Petek, 17. 4.1987 Smrt — minljivost: Velentin Oman o novih stenskih slikah na Plešiv-cu. Koroški liki (dr. R. Vospernik); Jezikovni pogovor (J, Messner). Ponedeljek, 20. 4.1987 Voščila (M. Hartmann j. Torek, 21. 4. 1987 Otrok in materina beseda. Sobota, 18. aprila: 15.00 Dvakrat sedem — 15.25 Šport — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Resničen učenec svojega gospoda — 22.05 šport — 23.50 Benny Hill — 0.15 Poročila Nedelja, 19. aprila: 15.00 športni popoldan — 16.55 Italijan na Dunaju — 17.40 Velikih deset — 18.30 Boga in dušo hočem poznati — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kajn In Abel — 22.00 Chlna-town — 0.Q5 Poročila Sobota, 18. 4. 1987 Duhovni nagovor (škof dr. Egon • Kapellari). Velikonočne pesmi. Nedelja, 19. 4.1987 ^ Velika noč v ljudskih običajih. Sreda, 22. 4. 1987 Narodno-zabavna glasba. Četrtek, 23. 4. 1987 Rož-Podjuna-Zila Petek, 24. 4. 1987 Domača in ledinska imena. (dr. A. Feinig). PRIRE • Loče SLAVNOSTNA PRIREDITEV 10 let — Tamburaški ansambel Loče Čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Ločah Sodelujejo: Dorfgemeinschaft Latschach, gemischter Chor Ledenitzen, tamburaški ansambel Loče, moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero“ Po koncertu PLES — igra PLANINSKI SEKSTET Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero“ • Club tre popoli vabi na KULTURNO POTOVANJE PO SLOVENIJI Čas: v soboto, 25., in nedeljo, 26. 4. 1987 Predvidena proga: Celovec — Labot — Celje — Ptuj — Rogaška Slatina — Krško — pleterski samostan — Novo mesto — Dolenjske toplice — Ljubljana — Celovec Prijave sprejema: dr. Artur RoBbacher, Hauptplatz 7/1, 9170 Borovlje • Šmihel KPD Šmihel vabi na igro SCAPINOVE ZVIJAČE Čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 19.30 uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Nastopajo: domači igralci • Žvabek KONCERT čas: na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1987, ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Žvabeku Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Drava“ v Žvabeku Nastopajo: oktet Suha, otroški zbor Zvabek, pevsko intr. skupina Žvabek, učenci Glasbene šole Suhe in Žvabeka, ansambel blokflavt • Celovec SLOWENISCHE ELEMENTE IM KÄRNTNER DEUTSCH Slovenski elementi v koroški nemščini Predava: univ. prof. dr. Gerhard Neweklowsky Čas: četrtek, 23. april 1987, ob 20.00 uri Kraj: Slomškov dom v Mohorjevi hiši Prireditelj: Koroška dijaška zveza DITVE L. • Radiše Slovensko prosvetno društvo „Radiše“ vabi na VELIKONOČNO BAKLADO Čas: v soboto (na krstnico), 18. aprila 1987, ob 21.00 uri (po cerkvenih obredih) Zbirališče pri Cimpermanu v Verovcah • Vogrče VELIKONOČNI PLES Čas: nedelja, 19. aprila 1987, ob 19.30 Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Prireditelj: športno društvo DSG Vogrče Za ples igra ansambel TRIM • Obirsko VELIKONOČNI PLES čas: nedelja, 19. april 1987, ob 20.00 url Kraj: pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: slovenski športni klub „Obir“ na Obirskem Igra: Trio „Drava“ • Sele VSAK DAN ZDRAVILNE RASTLINE predavanje z diapozitivi Čas: v torek, 21. april 1987, ob 20.00 url Kraj: farni dom v Selah Predava: Tatjana Angerer Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina“ In Katoliška prosveta v Selah • Celovec GIBLJIVI SLEDOVI odprtje razstave Karla Vouka Čas: sreda, 22. april 1987, ob 20.00 url Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu • Borovlje KONCERT ROŽANSKIH MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV Čas: sobota, 25. april 1987, ob 19.30 Kraj: mestna hiša v Borovljah Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza In SPD Borovlje • Bilčovs KRŠČANSTVO NA TEHTNICI SVETOVNIH NAZOROV pogovor na temo bo vodil Vinko Ošlak čas: sobota, 25. april 1987, ob 19.30 Kraj: v župnišču Bilčovs Prireditelj: Katoliška mladina • Kotmara vas KONCERT - ISTRA NOVA Čas: nedelja, 26. april 1987, ob 14.30 Kraj: ljudska šola v Kotmari vasi Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi • Globasnica KONCERT MOŠKEGA ZBORA DUNAJSKI KROŽEK“ Čas: nedelja, 26. april 1987, ob 20.00 uri Kraj: farna dvorana v Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo „Globasnica“ v Globasnici • Tinje SEJA KATOLIŠKE MLADINE čas: ponedeljek, 27. april 1987, ob 19.30 Kraj: katoliški dom prosvete v Tinjah • Celovec KONCERT vseh oddelkov Glasbene šole na Koroškem čas: sreda, 29. april 1987, ob 19.00 url Kraj: v Mladinskem domu SŠD Prireditelj: Glasbena šola na Koroškem • Tinje v sredo, 22. aprila, ob 19.30 Uvod v opero LA SONNAMBULA Opera: Vincenca Bellinia Besedilo: Felice Romani Predavatelj: Erwin Zak, mestno gledališče Celovec od petka, 24. aprila, ob 18. uri do nedelje, 26. aprila, ob 13. uri KRŠČANSKA MEDITACIJA V SMISLU ZENA (za začetnike in napredujoče) Voditelj: Bert Kemming, München v petek, 24. aprila, ob 19.30 Forum za politična vprašanja AVSTRIJA — NEPREMAGANA PRETEKLOST-NEPREMAGANA SEDANJOST? Predavatelj: univ. prof. dr. Anton Pelinka, Innsbruck od sobote, 25. aprila 1987, od 13.—19. ure do nedelje, 26. aprila 1987, od 10. do 17. ure Tečaj za spretne roke KLEKLJANJE — stara tehnika za izdelavo čipk in prtičkov Voditeljica: Emma De Ro od sobote, 25. aprila 1987, ob 14.30 do nedelje, 26. aprila 1987, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, sodnik, duhovnik; od četrtka, 30. aprila 1987, od 18. uri do nedelje, 3. maja 1987, ob 13. uri Seminar: IZRAZNI PLESI Z BIBLIČNIMI SCENAMI, nem. Voditeljica: Elisabeth Sefcik-Arnreiter, Dunaj GALERIJA TINJE: Razstava del umetnika Walter-ja Krobatha: „Slike — grafika" (še do 4. maja 1987) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, GOSTOM IN ZNANCEM Mihej Antonič hotel »BOŽANSKI DOM« Reka pri št. Jakobu v Rožu | Koroška scena 87 Krščanska kulturna zveza vabi vse, ki se ukvarjajo z gledališčem, da si ogledajo lepo število predstav po naših domačih odrih. Želimo združiti gledališke ustvarjalce, da se ob obiskih podrobno seznanijo z dejansko sliko gledališča na Koroškem. S tem povezani pogovori in razprave o predstavah v prisotnosti strokovnjakov naj popestrijo skupno skrb za kvalitetno razvijanje slovenskega koroškega gledališča. ponedeljek, 20. 4. 1987 ob 19.30 uri farna dvorana v Šmihelu (Premiera: 18. 1. 1987, Šmihel) SCAPINOVE ZVIJAČE (Moliere) igralska skupina Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu, režija Micka Opetnik čas in kraj bomo še sporočili (premiera: 1. 3. 1987, Sele) KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE (Vojmil Rabadan) igralska skupina Katoliškega prosvetnega društva „Planina“ v Selah, režija Pavli Oraže Meseca aprila (točen termin in kraj bomo še sporočili) KJE, DOMOVINA Sl (po Župančičevi „Dumi“) oder „mladje“, režija Marijan Sticker petek, 24. aprila 1987, ob 19.00 uri v avli Slovenske gimnazije v Celovcu NENAVADEN DOGODEK nastopajo igralci Slovenskega prosvetnega društva „Dobrač“ na Brnci NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četr- tek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04222)512528. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 223023. Šport STRAN ČETRTEK, I ^ 16. aprila 1987 Šport Nepričakovan poraz SCA Št. Vid — ASKÖ Šmihel 3:2 (1:0) Šmihel: Leitgeb 3, Andrej 4, šular 3. Kräusler 4, Lopinsky 4, W. Berchtold 2 (69. Motschilnik 0), Blažej 4, Šumnik 2, H. Berchtold 2 (46. K. Berchtold 2), D. Ra-musch 3, Buchwald 2; Št. Vid, 200 gledalcev Sodnik: Benko (poprečen) Strelci: Hafner (36.), Valduga (60.), Ta-megger (65.) oz. W. Berchtold (46.), W. Kräusler (67.) Tudi v drugi vigredni tekmi Šmihelčanom sreča ni bila naklonjena. Šmihelčani so bili sicer vseh 90 minut nekoliko boljše moštvo, kljub temu pa so tekmo izgubili. Vse tri gole so si Šmihelčani pravzaprav dali sami in so tako povsem sami krivi poraza. Očividno je bilo, da igralci kot Šular, W. Berchtold itd. še niso v formi in da tudi ostali igralci še ne igrajo tako dobro kakor jeseni. Manfred Ramusch in Helmut Podliga 1. Wietersdorf 16 11 4 1 32:13 26 I 2. ATSV Wolfsberg 15 11 2 2 35:10 24 1 3. ATUS Borovlje 15 7 5 3 24:13 19 4. St. Leonhard 16 7 5 4 23:23 19 5. št. Andraž 16 6 6 4 22:15 18 6. KAC 16 7 4 5 17:20 18 7. ASV 16 3 9 4 17:17 15 8. Frantschach 16 5 4 7 27:26 14 9. Šmihel 16 5 4 7 23:34 14 10. Dobrla vas 16 4 5 7 18:23 13 11. SCA Št. Vid 14 3 6 5 15:16 12 12. Weitensfeld 16 2 6 8 16:32 10 13. Velikovec 16 3 3 10 18:30 9 14. Ruda 16 2 5 9 18:33 9 Rezultati: ASV-ASV 1:0, Frantschach-Ruda 4:1, št. Andraž-Dobrla vas 0:1, Wietersdorf-Atus Borovlje 2:0, Weitensfeld-Velikovec 0:3, St. Leonhard-ATSV Wolfsberg 1:0 Kräusler bosta izpadla še za tri tekme (oba sta še poškodovana), Eberhard pa bo morda igral lahko že naslednji teden doma proti St. Leonhardu. Sek-cijski vodja Oswald Hribernik računa takrat vsaj s točko. Prepričan je, da bodo Smihel-čani potem našli zopet formo. Globasnica — Železna Kapla (1:3) 2:4 Globasnica: Modre 3, P. Micheu 3, Dum-pelnik 2, W. Schatz 3, (75. Sadjak), H. Micheu 3, Dlopst 3, F. Hutter 2, Gallo 3, Beliš 4, Blažej 3, Thonhofer 2. Globasnica, 300 gledalcev Sodnik: Obwurzer (dober) Strelci: Blažej (8.), Beliš (78.) oz. Kuchar (15., 25., 85.), Germadnlk (40.) Nad 300 ljudi se je zbralo preteklo nedeljo na igrišču v Globasnici. Globašani so v derbiju proti Železni Kapli prav posebej hoteli podpreti domače moštvo. Na žalost pa je zmaga na domačem igrišču izostala. Domačini so se borili in igrali deloma dober nogomet, skoraj celo tekmo so imeli terensko premoč. Pred nasprotnim golom pa je bilo kakor bi ugasnil luč, nekajkrat so bili domačini sami pred vratarjem in klavrno zapravili možnosti. Tekmo pa je brez dvoma odlo- 1. razred D 1. Železna Kapla 2. Klopinj 3. Globasnica 4. DSG Sele 5. Slnča vas 6. Žitara vas 7. Št. Paul 8. Greblnj 9. Reichenfels 10. Gurnltz 11. Metlova 12. Žrelec 13. Neca 14. Pokrče 16 15 16 15 16 16 16 16 15 16 15 15 16 15 10 4 7 6 8 3 7 5 5 4 4 4 4 4 4 4 4 2 2 5 2 36:18 2 29:12 5 24:21 3 21:20 3 23:16 5 32:25 6 28:28 5 21:26 6 21:20 8 19:23 7 25:32 7 13:24 10 21:36 8 16:28 Rezultati: Gurnitz-Št. Paul 2:4, Metlova-Neca 5:3, Žitara vas-Reichenfels 1:1, Klopinj-Greblnj 4:1, Slnča vas-Pokrče 1:1, Sele-Žrelec odpovedano Naslednje kolo: Slnča vas-Klopinj, Pokrče-Gurnltz, št. Paul-Globasnlca, Železna Kapla-Metlova, Neca-Žitara vas, Relchenfels-DSG Sele, Žrelec-Grebinj čil Kapelčan Norbert Kuchar, ki je kar trikrat premagal domačega vratarja. 1. razred C Bilčovs samo še točko prednosti Bilčovs — Vrba (0:1) 1:1 Bilčovs: Schaunig 3, Glantschnig 3, Bürger 4, Schellander 3, Maierhofer 2, Stojil-kovsky 3, Schöffmann 3. W. Kuess 3, Ogris 4, Zablatnik 3, Parti 3. Bilčovs, 150 gledalcev Sodnik: J. Ebner (dober) Strelci: Schöffmann (85 ). Kramer (20.) Tudi v prvi tekmi na domačem igrišču Bilčovščanom tokrat sreča ni bila ravno naklonjena. Že v 20. minuti je povedel Kramer z izredno lepim strelom na 0:1 za goste. Domačini so imeli ves čas terensko premoč, ni jim pa uspelo premagati nasprotnega vratarja. Tekma se je preveč odvijala v sredini, žoge so se podajale visoko, v nasprotni obrambi pa sta stala dva velikana. Šele v 85. min. je uspelo iz kota domačinom izenačiti. 1. Bilčovs 16 9 5 2 28:17 23 2. Oberglan 16 10 2 4 28:17 22 3. Liebenfels 16 8 4 4 26:20 20 4. Kraig 16 5 9 2 25:19 19 5. Glanegg 15 7 5 3 26:21 19 6. Vetrinj 16 6 6 4 36:23 18 7. Gospa Sveta 16 4 8 4 28:24 16 8. Vrba/Velden 16 6 4 6 25:22 16 9. Blatograd 15 3 8 4 21:23 14 10. Kotmara vas 15 5 3 7 18:19 13 11. Wölfnitz 15 5 2 8 27:27 12 12. Metnitztal 15 4 4 7 29:40 12 13. Straßburg 14 2 4 8 19:29 8 14. Reichenau 15 1 2 12 15:50 4 Rezultati: Kralg-Kotmara vas 1:1, Oberglan- Reichenau 2:0, Wölfnitz-Blatograd 4:2, Straßburg-Vetrinj 1:1, Liebenfels-Gospa Sveta 2:1 Naslednje kolo: Bilčovs-Kraig, Vrba- Liebenfels, Gospa Sveta-Straßburg, Vetrinj- Wölfnitz, Blatograd-Oberglan, Metnitztal, Glanegg-Kotmara vas Reichenau- SAK igra v 4. kolu avstrijskllega pokala proti II- ligašu SV Št- Vid ..Waschi“ Metil: Na našem igrišču premagamo SAK, potem pa si žel im Rapid ali Austrijo SAK: „Imamo zgodovinsko možnos toda če zgubimo, ne bo katastrofe.“ SAK se ni potrudil — kljub temu 3:0 Slov. AK — Brnca/Fiirnitz 3:0 (1:0) SAK: Dalanovlč 5, F. Sadjak 4 (83. L. Sadjak 0), Štern 4, Čertov 4, L. Sadjak 5, Velik 4, Ramšak 4, Kreutz 4, Ramšak 4, Wölbl 5, Pl-horner 4, Gregorič 4, (68. Lesjak 0) Igrišče ASV, 300 gledalcev Sodnik: P. Ruch (dober, zelo energičen) Strelci: Wölbl (39.), Velik (51.) in Pihorner (70.) Proti zadnjemu na lestvici se SAK ni posebno trudil, kljub temu je tekmo prepričljivo dobil. Igralci SAK so bili od vsega začetka prepričani o zmagi in se skorajda niso borili. Tako je trajalo do 39. minute, ko je padel prvi zadetek. Po podaji Velika Je Christian Wölbl preigral celotno nasprotno obrambo — vključno vratarja — in premišljeno povedel na 1:0. V drugem polčasu je potem Velik po podaji Ramšaka z glavo povišal na 2:0, Mario Pihorner pa je v 70. minuti izkoristil Velikovo podajo in z glavo povišal na 3:0. V teh fazah igre je SAK igral tehnično odlično, gostje z Brnce so dejansko stali na igrišču kot statisti. Kljub temu pa SAK ni dal več zadetka. Napadalci so igrali pred golom premalo dosledno, tekma pa se je odvijala samo na polovici Brnce. Zadnji na lestvici se je branil zelo nedisciplinirano, tako da je dobri sodnik Peter Ruch moral izključiti dva igralca, ki sta poprej dobila že rumeni karton. Čeprav je SAK igral skoraj 20 Jože Gregorič je po dolgem času zopet igral v t. moštvu in se dobro vživel v ekipo. minut samo proti devetim nasprotnikom, ni prišel več do možnosti za zadetek — igralci so se zadovoljili z zmago v tej višini. Najboljši pri SAK je bil tokrat Lojze Sadjak, pa tudi Wölbl je odigral odlično tekmo. Ostali se tokrat niso posebno trudili in tako ne zaslužijo posebne pohvale. Športni termini za konec tedna Reichenfels — DSG Sele v soboto, 18. 4. 1987, ob 16. uri ASKÖ Šmihel -St. Leonhard v soboto, 18. 4. 1987. ob 16.30 Bilčovs — Kraig v nedeljo, 19. 4. 1987, ob 16. url v Bilčovsu V soboto, 18. 4. 1987, ob 15.30 4. kolo avstrijskega pokala SV Št. Vid (II. liga) - SAK na igrišču Prinzhoferstr. v Št. Vidu Na velikonočni ponedeljek, 20. 4. 1987, ob 16. uri Šmohor I — SAK I v Šmohoru Koroška liga: 1. Rapid Lienz 2. WAG 3. SAK 4. Trg/Feldkirchen 5. Irschen 6. Breže/Friesach 7. SVG Pliberk 8. Treibach 9. FC Mölltal 10. VSV 11. Šmohor 12. Matrei 13. Mostiö/Brückl 14. Brnca/Fürnitz 17 11 4 2 38:18 26 16 11 2 3 29:13 24 16 9 5 2 24:12 23 16 9 2 5 34:24 20 16 9 1 6 15:15 19 17 8 2 7 34:24 18 16 6 6 4 30:21 18 17 5 5 7 25:26 15 16 6 3 7 19:23 15 16 5 3 8 25:26 13 16 6 1 9 16:23 13 17 2 6 9 21:33 10 16 3 3 10 11:35 9 16 0 5 11 7:35 5 Rezultati: Pliberk-Matrei 2:1, Treibach-Breže 2:0, WAC-Irschen 2:0, Lienz-Šmohor 2:1, VSV-Trg 3:0, FC Mölltal—Mostič odpovedano Tekme za konec tedna: Brnca-Lienz, šmohor-FC Mölltal. Mostič-Treibach. Matrei WAC, Irschen VSV Na velikonočni ponedeljek: Šmohor-SAK, VSV-WAC, Trg-Brnca, Irschen-Pliberk Prvenstveno tekmo Trg/Feldlrchen—SAK so zaradi avstrijskega pokala preložili na 1. maj. f J V soboto bo Slovenski atletski klub igral torej v 4. kolu avstrijskega pokala v Št. Vidu. Po senzacionalni zmagi proti I. ligašu LASK seveda vsi pričakujejo ponovno zmago, čeprav igra Št. Vid v II. ligi. Trener SAK Lojze Jagodiče si je ogledal Št. Vid na pokalni tekmi v Matreiu in je že svaril svoje igralce: „Št. Vid bo igral v kompletni postavi, vrhu tega pa je Št. Vid vajen svojega majhnega igrišča, na katerem je premagal že večje nasprotnike.“ Trener Št. Vida Waschi Mertl je po zmagi proti Matreiu zelo optimističen: „Na našem igrišču brez nadaljnjega premagamo SAK.“____________________________ Trener SAK Lojze Jagodič bi raje igral proti Matreiu, ki je po njegovem mnenju slabši nasprotnik. Toda zmagal je SV Št. Vid, ki vidi v pokalu letos še edino športno možnost. V prvenstvu je namreč na neiz-glednem 14. mestu in bo skoraj gotovo izpadel iz II. lige. Trener Št. Vida Waschi Mertl je prepričan, da ima njegovo moštvo dobre možnosti. Sicer ima SV Št. Vid precejšnje finančne probleme, toda ravno v pokalu igralci lahko malo kaj zaslužijo, saj so udeleženi pri dohodkih. Mertl: „V 5. kolu bo dobil zmagovalec tekme Št. Vid/SAK gotovo zelo prominentnega nasprotnika in tam igralci gotovo lahko še marsikaj zaslužijo.“ Pri SAK seveda denar ne igra tako pomembne vloge, v prvi vrsti so vsi igralci žejni športnega uspeha. Po zmagi proti LASK se vsi koncentrirajo na pokal. SAK ima v soboto gotovo zgodovinsko možnost doseči 5. kolo avstrijskega pokala in se s tem uvrstiti med najboljših osem moštev v Avstriji. Največ bo seveda odvisno od nogometašev samih, ki že deloma podcenjujejo nasprotnika, ki ni tako prominenten kakor je bil to LASK. In ravno v tem je velika nevarnost, da SAKovci ne bodo igrali s potrebno motivacijo in se ne bodo borili tako hrabro kakor proti LASK. Lojze Jagodič: „Št. Vid je II. ligaš in na domačih tleh na vsak način favorit. SAK je dosegel že več kot pričakovano in lahko igra v Št. Vidu brez vsakega pritiska, če bi izpadli, to ne bi bila prav nobena katastrofa, potem se bomo pač koncentrirali na prvenstvo, kjer imamo še dobre možnosti za prvo mesto.“ SAK trenutno uspešno pleše na dveh ohcetih; vodstvo daje prednost pokalu, trener Jagodič pa pripisuje važnost predvsem prvenstvu, kjer je SAK trenutno na 3. mestu in ima še odlične možnosti osvojiti prvo mesto. „Vse bo odvisno od uspehov ali neuspehov v naslednjih tednih, kjer nas čakajo ključne tekme,“ je dejal trener Jagodič. Ta ples na dveh ohcetih pa je seveda lahko tudi zelo nevaren, ker je možno, da na obeh „pogoriš“, in tega se v klubu najbolj bojijo. V soboto SAK upa seveda Pisma bralcev: Spoštovano vodstvo SAK! Z veseljem hodim na tekme SAK. Športniki in funkcionarji kluba delujejo uspešno, požrtvovalno in zaslužijo zato vso našo podporo. Ne smemo namreč pozabiti: težko najdeš slovensko organizacijo, ki bi od nedelje do nedelje nagovorila toliko Korošcev obeh jezikov, kakor to dela naš uspešni SAK. Moti me pa, da vodstvo kluba ni „zmožno“ tekem na domačem Waschi Mertl: „Premagali bomo SAK.“ na pomoč svojih navijačev, ki so moštvu proti LASK tako odlično pomagali in ga vso tekmo podpirali. V informacijo našim gledalcem: vse dohodke tekme (vstopnine) si delita SV Št. Vid in SAK. igrišču olepšati s primernim okvirnim programom. —Tako npr. skoraj nikoli ne slišiš domače — slovenske — glasbe in pesmi. Pa ja ne bo tako, da bi se vodstvo balo zavrteti v Celovcu kaseto s slovenskimi pesmimi? In še nekaj: v koroških medijih v bistvu nikoli ne bereš in ne slišiš o Slovenskem atletskem klubu. Zanje je to SAK Klagenfurt, v zadnjem času pa večkrat samo še „Klagenfurt“. Zato predlagam vodstvu kluba, da (če je potrebno, pismeno) opozori medije na resnično ime našega nogometnega kluba. J. K., Celovec Kratke športne novice Selani tudi v inozemstvu uspešni Pred štirinajstimi dnevi so se Selani udeležili največjega turnirja v Jugoslaviji — 15. Kajuhovega memoriala v Ljubljani. Sodelovalo je 375 igralcev (ki so tekmovali v vrhunski ter reaktivni skupini). Selani so bili zastopani z eno moško in eno žensko ekipo v reaktivnem delu, kjer je bilo pri moških 75 in pri ženskah 11 ekip. Mirko Oraže in Tone Novak sta v prvi tekmi premagala ekipo iz Pule s 3:1, v drugi tekmi proti Gorenje pa sta nesrečno zgubila z 2:3. Zmagala je ekipa Zvezda z bratoma Rak, ki sta igrala že v zvezni ligi. Zelo uspešni pa sta bili Marti Oraže in Nada Fojkar. V prvi tekmi sta premagali ekipo JEV s 3:0. Tudi v drugi tekmi, proti drugemu nosilcu Partizan Bežigrad, sta zmagali s 3:1, v 3. kolu proti ekipi Pravniki iz Ljubljane pa visoko s 3:0. Tako sta prišli v finale, kjer sta igrali proti lanskima zmagovalkama Sokaz iz Zagreba in zgubile z 0:3. S tem sta dosegli izvrstno 2. mesto. še večje uspehe pa so imeli pri. posameznikih. Nada Fojkar je kot prva nosilka v skupini 30—40 let z lahkoto premagala vse igralke in tako že drugič zmagala. Pa tudi pri moških je Mirko Oraže tokrat igral izvrstno. Med 55imi igralci mu je uspelo premagati igralce iz Zagreba, Italije ter Ljubljane in tako doseči 5. mesto. Veliko smole pa sta imela Stane Bec in Tone Novak v skupini 40—50 let. Že v 2. oz. 3. kolu sta igrala proti drugemu najboljšemu iz Zagreba. Bec je dvakrat nesrečno zgubil z 18:21, Novak pa šele v tretjem nizu in se tako uvrstil med zadnjih šestnajst. Selani že prvaki v 1. razredu vzhod V 1. razredu so Selani igrali predzadnjo tekmo proti SCA Št. Vid, kjer so visoko zmagali z 8:2. Točkovali so Tone Novak in Mirko Oraže po 3 ter Herbert Falle 2 točki. Zadnjo tekmo pa so igrali doma proti BS K Kelag, katerega so premagali s 7:3. Za točke sta poskrbela Mirko Oraže in Stane Bec, ki je prej igral v tretjem razredu. Tako so Selani v tej skupini edini še vedno brez poraza. Pred zadnjo tekmo, v Wolfsbergu, vodijo s štirimi točkami prednosti. S tem so praktično že prvaki. Dobro pa igrata tudi Marti Oraže in Nada Fojkar, ki sta premagali Liebenfels visoko s 5:0. Tako tudi onidve presenetljivo vodita z dvema točkama prednosti pred KAC Celovec. Odločitev za naziv koroškega prvaka ter vstop v državno B ligo bo padla v zadnjem kolu, ki bo v sredo, 22. aprila, v Selah. Tudi ekipa 3. razreda je v zadnjih dveh tekmah zmagala s 7:3. Tako tudi ti pred zadnjim kolom vodijo z eno točko prednosti pred Carinthijo. Kot zgleda, bodo Selani v vseh teh skupinah dosegli 1. mesto in tako postali eno najboljših moštev na Koroškem. Na železnih rebrih ie u****«*! I.-.I *1 Besedilo in slike: idoal KTIZ FrancWak°uni9 Visoko nad prezbiterijem je skozi steklo oken v mlečnih pramenih prihajala medli-kasta luč. Bilo je je dovolj tudi za fotografiranje brez ostre bičajoče bliskavice. Za belo pobarvanim okvirom v obliki krilnega oltarja je v polkrogu apside pripravljal Valentin Oman elemente križa, ki naj bi jih ta dan montirali. V bistvu je čaka! na dva mizarja, ki pa sta skoraj prišla in se skupaj z njim lotila odgovornega dela pripenjanja in fiksiranja posameznih sestavnih delov križa v oltarju. Oltar in križ sta višek Omanovega opusa na Plešivcu, saj je v njuni celoti zgoščena konkretna krščanska izpoved in naravnanost. Oltar in križ pa sta višek še v enem smislu: od stranskih oltarjev, ki ju je poslikal samo v eni etaži, je preko dvoetažno poslikanih stranskih sten stopnjeval Oman dramatičnost in izpovednost svojega opusa do viška — do križa in oltarja. Nad križem bo „kraljevala" glava Kristusa Pantokratorja, v katerem je vse zaobjeto in združeno. Poleg Kristusa Pantokratorja pa je Oman vkom-poniral v križ še 15 glav. To so simboli za 12 apostolov in Devico Pomočnico, ki pod svojim plaščem varuje dve duši. Križ v oltarju bo Oman obrobil in tako optično izpostavil z zlatim robom. Ta dan se je Omanu videlo, da je bolj sproščen kakor druge barti. In to sproščenost je tudi utemeljil, sledeče: „Občutek, da sem bolj umirjen, imam od tistega trenutka, ko je bil križ pripravljen in je dobil dokončno obliko. S tem je bil del oltarja oblikovan. In to oblikovanje oltarja in križa je bilo le zelo problematičen del celotnega dela, ki sem ga opravil in ga še opravljam tukaj. “ Z vsebinskim delom križa je Oman čisto zadovoljen, morda bojo potrebne še malenkostne korekture. „Morda bom koncept delno spremenil tam, kjer mi kaj ne odgovarja, v bistvu pa stvar ostane taka, kakor je sedaj." Križ in oltar sta vsebinsko in optično središčna točka velike cerkve na Plešivcu. S celotno podobo tega, kar je ustvaril, je umetnik zadovoljen. „Zdaj je v celotnem delu že enotnost, skladnost", kar pomeni, da so oltar, stranski steni in stranska oltarja dosegli tisto točko razvoja in popolnosti, ki jo je Oman pričakoval in tudi začrtal v konceptu. Pri stranskih oltarjih bo okrepil še atmosteričnost. Z Jankom sva se tistega dne namenila na Plešivec, da obiščeva Valentina Omana in z njim malo popuvnava. Tako je Naš tednik edini časopis, ki je bil priča postavljanju krilnega oltarja — KRIŽA v plešivški cerkvi. Z oltarjem in križem se Omanovo domala enoletno ustvarjanje v cerkvi na Plešivcu v času rastočih dni preveša proti koncu. Zaključeno bo 26. junija z božjo službo in slovesnim odkritjem. Zamišljen, a sproščen umetnik pred svojim delom. Leva stena prezbiterija, ki ga krasijo figure Omanove univerzalnosti.