Basni
Spisal Janko Polak 1.
Lev se je nckoč razsrdil.   Obraz mu je bil tako mračen, da se ni drznil stopiti noben podložnik prcdenj. Podložniki so mislili  semintja, kako   bi  se   levu zopet prikupili in mu razjasnili obraz.
Toda nobenemu ni hotela priti dobra misel v glavo« Kar se oglasi lisica:                                                
,Nič ne mislite več! . . , Jo že imam ! . . . S svo-jimi tristo umetelnosttni bom gotovo razjasnila levu obraz!" ...                                                                        
BDobro!u so dejale živali.                                     
Odišli so proti gradu, v katerem je stanoval lev. Pa komaj so šli čeirt ure, že   se ustavi   lisica in se popraska za uše=i.
»Kaj ti je?" jo vprašujejo živali. nE nič! . . .   Smolo imam, smolo! . . .   Sto ume-telnosti sem pozabila ravnokar! . . .   Toda to   nič  ne de! ... Vem jih šedvesto!... In te bodo zadostovale!"...« BDobro!" so dejale živali.                                      
In stopali so dalje.
Pa komaj so šli nove četrt ure, se ustavi zopet lisica in se popraska za ušesi.                                        
,Kaj t) je?" jo vprašujejo živali.                             
BE, nič! . . . Smolo imam, smolo! . . . Že zopet sem pozabila sto umetelnosti! ... Pa tudi to nič nc de! . . . Vem še sto najlepših! ... In te bodo zado-stovale!" ...                                                                      
nDobro!" so dcjale živali.                                      
In korakali so dalje.                                                
Pa so dospeli do grada, v katerem je stanoval lev. — Kar se lisica domisli, da je pozabila tudi zadnjih sto utnetelnosti. Živali so bile   silno   razsrjene in go~ tovo bi bile lisico raztrgale na^drobne kose, da jo ni odkurila urnih krač.
In pustila je na cedilu vse, ki so se zanašali na njenc umetelnosti, ne da bi se zavedeli lastne moči.
11.
Na svojem potovanju je srečal bogatin ubožca, ki je stal pred mrhovino in jo ogledoval.
,Hej! Kako moreš vendar kaj takega ogledovati in dihati smrad, ki okužuje zrak dalečnaokoli?" rečebogatin.
BGospod, ogledujem samo zobe. LepŠi so od biserov na dnu morja!" — Osramočen je odšel bo-gatin svojim potom. Ubožec pa je zrl za njim. Zma-govalen   nasmeh mu je legel na veli ustnici.
III.
Mihec in stržek.
M i h e c: ,Stržek ti mali, zleti sem v hram. Mrzlo je tam v tvojem domovju, v golero grmovju!" —
Stržek:
»Mihec ti dobri, hvala ti, hvalal Res je moj domek Iuknjica mala. Tudi ni topla,
kakor tvoj domek. Pa do toplote dosti ni tneni. Rajši na okno zrnja mi deni. Tistega bodem vsega pobiral, Bogu in tebi hvalo dajal".
Mihec je stržku zrna natrosil, stržek pa pridno z okna ga nosil.
IV.
Jakec in vrabček.
Jakec:
,Vrabček, Civ, čiv, Čiv!, Si še vedno živ? V mrzli nofi ni zmrznila ti kri?" —
Vrabček: ,Kožuh setn dobil topel od Boga, ti pa, Jakec, daj malo mi prosa.
Če pri hiši ni tečnega prosa, dobra tudi bo suha skorjica. To ti rečera jaz: Hujši res je glad nego zimski rnrazl" .
Jakec vrabčem dal skorje in prosa, razveselil s tem Ijubega Boga! . ..
7