List 28. • -r V-v r spodarske ? obrtniške in narodnežl ; Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskariiici jeinane za celo îeto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 10. junija 1874. O b 8 e g: Okrožnica županom vinorejskih obcin na Dolenskem in Notranjskem. O pridelovanji sladkorne pese. (Dalje.) Še enkrat zapriseženi vinski inešetarji. Nova postava o zemljiških knjigah za Kranjsko. (Dalje.) Zapisnik 30. odborové skupščine 6. maja 1874. leta. (Konec.) Moj pès. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Servilizem v dôbi svobodě. — Novičar. Slovensko slovstvo. Gospodarske stvari. Okrožnica županom vinorejskili obcin na Dolenskem in Notranjskem. Po^ dopisu centralnega odbora c. kr. družbe kme- 1., št. 559, je občni zbor maja t. 1. po poročilu Vipavske podružnice, da se ondi ne spolnuje sledeča nogradska postava od 11. septembra 1860. leta, veljavna za Kranjsko deželo, in zarad tega mnogo tatvin pripetuje ob času zo rečega grozdja, ter še druge nerednosti godijo,enoglasno sklenil, obrniti se do podpisanega deželnega odbora: tijske Kranjske od 7. maja t. te družbe Naj on opemnil vse županije na Kranjskem i ) kjer se vino prideluje, da strogo izpolnujejo to postavo v kateri namesto prejšnjih gornikov stopijo župani v dej an je. > da je ta postava, kakor je podoba dosihmal, na škodo vinorejcem in vsej deželi le mrtva črka in skoro popolnoma neznana ostala, resno Odbor deželni, obžalovaje dosihmal, na škodo županstvu nalaga skrb počnó, katere so ? da se ze zdaj vse priprave za- po okoliščinah vašega okraja potrebne da se v jeseni gori navedena nogradska postava na tanko izvršuje, in potem odstranijo vse nerednosti, ki so na škodo posameznim vinorejcem, pa gotovo tudi vinotrštvu Kranjskemu sploh. Deželni odbor Kranjski. Ljubljani 16. maja 1874. Postava za vinograde v vojvodini Kranjski. vsaki soseski, v kateri so vinogradi naj šene poslati. namestnike ali pa pooblastence k volitvi gornikov Župani morajo izvoljenim gornikom in njih namestnikom s posebnimi pisrni na znanje dati, za to izvoljeni. Ko pet let preteče, da so 3e treba nove vo litve, pri kateri se pa smejo poprejšnji gorniki in na-mestniki zopet voliti. . Kedar kak gornik ne utegne svojega opravila opravljati, prevzame njegovo mesto tišti namestnik, kateri je dobil pri volitvi največ glasov. 6. Izvoljeni gorniki imajo sploh na vse gledati, kar je za blagor in zboljšanje vinstva treba. Posebno imajo skrbeti za napravljanje in popravljanje potov v vinogradih; oni imajo gorske Čuvaje udinjati, jim njih službo določiti in nad njirni Čuti; prepričati se imajo tudi, kako grozdje zori, potem dan postaviti , kdaj utegne podbernja biti in kdaj trgatev ali bendima sploh se začeti; oni prevzamejo tudi ) ako nogradniki to ho- čejo, vinsko mero v nogradih, kedar se vino prodaja itd. vseh njim odmenjenih zadevah se naj iz- voljeni gorniki, kedar sami za potrebno spoznajo, ali če hoče župan imeti, snidejo, da se posvetujejo o potrebnih rečéh. V tako posvetovanje morejo tudi odbor- nike njih bližnje podružnice kmetijske družbe j ali pa tudi druge zastopne in zaupanja vredne može poklicati; toda ti imajo samo posvetovaven, pa ne določiven glas. Izvoljeni gorniki delajo svoje sklepe po večini glasov in njih sklepi se imajo županu dati na znanje , kateri bo imel skrb, da jih vsi nogradniki tište soseske zvejo po najpripravniši poti Izvoljeni gorniki dobivajo za to, da pri pro-dajanju vina v vinogradu po zabtevanju prodajalca ali kupca vino merijo, od vsacega dolnjo-avstrijanskega vedra (estrajha) 2 kraje. nov. den. piačila. Za vinsko mero se imajo gorniki posluževati samo doljno-avstri- janske mere to dolnjo-avstrijanskega vedra po 40 pokliče župan vse vinogradnike, kateri imajo pravico bokalov, ki je bila s ces. ukazom od 13. decembra leta voliti, da pod njegovim predsedništvom za pet let izvo 1856 (v deželnem vladnem listu za Kranjsko vojvodino 1856 v tecaji 1857 delu pod št. 39) kot edino postavna lijo izmed sebe najmanj tri naj bolj zastopne in njih popolnega zaupanja vredne može za gornike in ravno mera izrečena'in vpeljana. *) Vinogradnikom je'pa sicer na voljo dano, gornikom tudi kako drugačno plačilo toliko namestnikov. e se dobro ali potrebno zdi si tudi gradniki dveh ali več sosesk, kateri imajo pravico voliti, morejo skupaj svoje gornike in njih namestnike voliti. vino- odločiti. * Pravico voliti ima samo Vsled razpisa c. kr. ministerstva za kupčijo od 11. januarija 1. 1873, št, 37.421, je trgovcem in obrtnikom na & ti vinogradnik, izvoljo dano, da smejo od 1. januarija leta 1873 v svojem kateri ima vsaj najmanj pol orala ali pol joha vino- javnem obrtovanji izključljivo rabiti tudi metriško mero grada v tišti soseski. Vsacega pol orala vinograda več tem slučaju pa morajo to v svojem kupčijskem in obrtniškem šteje pa zopet za en glas. Vlastniki ali vlastnice vino- prostoru na takem mestu napisati, da lahko vsak bere. gradov smejo namest sebe tudi svoje po postavi pripu- zak. del VI., št. 11, stran 46, 1. 1873.) ez ISO Nogradske pota napravljati in v dobrem stanu terih so ohraaiti, ako te pota niso ob enem tudi soseskine ali se najpr kantonske ceste, gré nogradnikom samim. Da se to zgodi, okolišcinah tistega kraja obj po 14 palce na imajo gorni&i skrbeti in se na tanko ravnati po viaóij dvoj po dolzem ia potlej se črte križajo, tam 1 po se naredé jamice grablje naj prek njive. Seme navadno sadé veči dečki in dekle u&uils^lliail uoicga J pa IUU1 u /iuj/ftuuui 00 1uj«ju ucua j o uuui u jja&lll uarujc, 14.ct stj laiiliu pripetl , ua zastran tega popred pomeniti in njegovo dovoljenje v se po neskrbnosti preskoči kako mesto,. kamor bi imela tudi z županom se imajo treba dobro paziti na-nje, ker se lahko pripeti Toda da to dobiti. Zaukazi zavoljo tega dani, ako jih ne spol- priti jamica, ali da se pozabi seme z nujejo tako, kakor bi jih imeli, tišti, kateri so jih spol- Vsak, kdor sadi , ima po kolik Ijo pokriti, mena v pripa novati dolžni, se smejo izpeljevati po cesarskem ukazu sanem prtiČi ali v ruti, od kodér z levico jemlj od 20. aprila 1854 (v deželnem vladnem listu za vojvo- dino Kranjsko, tečaj 1854 j del y st. 115). ) do 8 zrn, da jih pokládá v po 10. Ko začne grozdje zoreti, imajo izvoljeni pokrivati s prstjo. Jamice jamice, katere mora zvesto y po do poltretj glo gorniki > a ko bilo soseskinih poljskih čuvajev pre- bolj boke. naj se delajo ali z desnico, ali pa, kar je mnosro maio, posebno gorskih čuvajev toliko postaviti, kolikor v des pripravnejse f z motičic y 7 - ,) ---- katero ima sadilec treba Da bi se ne preskočilo nobeno zaznamovano njih mezdo ali plačilo postavijo in dajejo mesto, naj sadilec najprvo vsadi ter pokrij Aivro n at? /.o ah^on tonro no 1/ o Iz nana nra. nnfAm nni » v^ m n U », ! oi^^^^v in jih gospodarji Vinogradov. Zastran tega pa, kakošne pra- potem naj z nogo stopi na pokrito seme, predno ide zrni vice in dolžnosti, lastnosti, službena znamenja, orožje dalj ---J ~ " -w r ^ ^... . f'wuuu »VJ To ima tudi to korist, da se mokrotna zemlj in prisego imajo ti čuvaji, veljajo odločbe slavnega mi- takoj prime semena, kar nekoliko delà odvzame valu nisterskega ukaza od 30. januarija 1860 ki lllOtC/l orvc^c» Ui\a6a uu *J\J* jauuaiijH , ni je zak. štev. 28 in v prestavah drž. zak. v II. delu v y drž. leta y > 1860 štev. 23 oklican. zastran zapriseženih poljskih čuvajev s katerim se mora njiva povaod enako povaliti precej ko je obsajena. se pri nas na Kranjskem debeljača (turšica) 11. Kedar v §. 10 imenovani čas pride, imajo IVpKer enako sadi, ne bode nikakoršne težave s tudi peso, ako se izvoljeni gorniki tudi prevdariti in skleniti y ali mora pri njenem sajenji paziti na več posebnosti se imajo in kako se imajo, ce je potreba spoznana, vinogradi zaperati. Vinogradi, katere je zapreti, se imajo tam, kjer se va-nje in iz Ak Prva pletev in zrahljanje pesnega polja. se hoče pridelati dosti lepe pese, naj s t » njih hodi, z navskriž zabitimi kolmi osnažijo od plevela in prst naj se prerahlj ' nJ To se zaznamovati. Najmanj en teden pred pa se mora to delà z motikami, ki so po 5 palcev široke. Da začne dobro oklicati uu u1 U uivnoa li J preden o o y iuu^i «u v« a^vuaui ju o^uíu icpu ićiisll l^i KAčk OC HU1CUIUU pu iclll U vinograd zaprt, ne sme razun gospodarja in njegove zredé, mora kmetovalec ta posel pridno in čisto opra družine ter njegovih delavcev nihče va-nj hoditi. — - — -se trgatev začne, se imajo tudi znamenja, se vinograd zapré. Dokler je me takoj lep ti ter da se korenine potem godaj Ko viti da je vino- grad zaprt, odpraviti. 12. Dan Dostikrat je samo v njegov ne vstrasi ne truda ne stroškov, šega vremena, pesa vendar lep moči y da y ako se on ce tudi letina slab y « w vçjv» » A V «-u V>UIV j J^UUC« ¥ katerega izvoljeni gorniki za začetek odvrne delo in stroške rodi y in da mu obilo trgatve (bendime) postavijo, ima župan brž in kakor najbolj more, sploh oklicati dati, da se po celi tišti .so- oplevi Toraj naj se pesa okoplje ter z okopom osnaži i u šf D^jyu uttiiv «m v.«* »v, vj^i^vi, kar je mogoče hitro, iu je, je < temu oklicu pa ima še pristaviti, da se v palca visoko zra3tia. Naj gre na njivo delavcev to je zve deževnem vremenu ne sme trgati in se trganje nima kor more, da je posel hitreje zvršen. pred začeti, dokler rosa ne mine. kedar je do dva y koli- Okopavanje pokonča pesi nevarni plevel, ter jej Pred začetkom postavljene trgatve se sme gnjilo pomaga, da se poprej in bolje zredi. ali odpadlo grozdje, kakor tudi tako, katero ni za vino namenjeno, samo tedaj oberati, če se je to izvoljenemu gorniku pred povedalo. Prepuljenje in osipanje pese 13. Pred dnevom, ki je za začetek trgatve si potem lepo pomaga. Pesa iz dobrega semena Ce kmetovalec pesi pridno streže, brzo vidi, kako delà (bendime) postavljen, ne sme nihče trgati. Pozneje tr- precej obilne šopke. Ko bi pa ti šopki dalje časa ostali gati ima pa vsak pravico, toda doižan je potem za Ču-vaja svojega vinograda sam skrbeti. Pritožbe zoper gorske čuvaje se delajo pri v kupaj y tako y kakor so bili vsajeni ; po nepotrebnem 14. pili zemljo in branili bi rasti, debeliti in sladkor delati tišti korenini, katera je odločena, da ima ostati na sta- izvoljenem gorniku, pritožbe zoper te gornike pa žu- rem prostoru. Zato je treba nagle pomoci. panu y in razsodijo naj se po kratki in zdatni poti 15. Jako škodljivo je, zavoljo živine ćakati, da pesa Pre s top ki te- nogradske postave se imajo veča zřaste, přednose presadi, kajti korenina tište pese, potem navadno boleha kot poljska hudodelstva kaznovati po zastran tega danem ukazu slavnega ministerstva od 30. januarija i860, ki je oklican v državnem zakoniku št. 28 in v prestavah družbe. drž. zak. v II. delu. leta I860, št. 28. katera ostane tam. kjer je bila y y ter ne doraste, ker se je prepozno iznebila nepotrebne Ljubljani 11. septembra 1860. Kakor hitro se pesa lahko dobro s prstjo prijeti more navadno, kedar je po 3 palce visoka Gustav grof Chorinsky c. k. poglavar. r. y Zrni pridelovanji sladkoriie pese yt ' .. (Po Ciukelnoveui ,,navoduíť.) (Dalje.) Kako se pesa sadí. mora priti v jamice, katere so po 14 Dunaj - Zna- naj se precej presadi. Delavec naj z levico trdno prime naj večo peso, ter vse druge, kar jih je pognalo iz tište jamice, naj populi z desnico , ter potlej zemljo zopet katera ostane na starem prostoru. pesi y potlači nazaj Kedar se presaja v suši, naj presajevalec s kratkem na koncu suliČastim (špicastim) lesom, predno peso puli zemljo ob koreninah nekoliko razrahlja, ker drugače bi se potrgalo samo perje, korenina ozelenela. y y pa ostala in spet skih palcev na dolgo in široko druga od druge me nj vrst y kam — ima priti jamica, v^ioj^ , široke, nalašč za to narejene grablj delaj ; tako imenovani ka- 8eme nejše ; y e ni pesa povsod izkalila, naj se posadi drugo koder je treba, ali pa, kar je še boljše in korist-naj se tjekaj posadé najmočnejše izpuljene pese. Nekoliko dni potem y ko je pesa presajena ) treba ; na je zopet okopavati z motikami, s kakoršdmi prvič, 181 namreč po 5 palcev širokimi. To delo naj se po dva- občini, je sestaviti se tedaj t ko dojdejo vse posestne krat ponavlja, tudi po trikrat, ce je treba, dokler perje pôle y ne zakrije njive katere obsegajo dele tega deželno-knjižnega tela. . 29. Zemljeknjižne vložke je napravljati po do- Ker je zdaj pesa debelejša , kakor je bila prvič, ločbah te postave, ter je prenesti v isti zapopadek po-naj se tudi globečje okopava. To koristi, da boljše sestnih pol. raste. Moći je pa posestne pole, katere so sestavljene v Ce tudi je plevél že zatrt, vendar okopavaj y dokler obliki zemljeknjižnih vložkov, rabiti kot take y ako se je njivo videti iz pesnega perja, zlasti kedar suša dalje vjemajo vpisi z določbami o zapopadku listov zemlje- časa pritiska. Dokazano je, da okopanje redi peso. Star pregovor uči, da pesi motika daje rast in ôladkor. knjižnih vložkov. Pod enacimi pogoji morejo tudi zemljeknjižni iz-piski, kateri zastopajo glavne knjige, ali njih deli na-domestovati zemljeknjižne vložke, katere je na novo Okopavanje zemljo tako prerahljá, da je kakor sestaviti, ali teh vložkov posamne liste. goba, in da z lahka v-se pije mokroto, posebno jutrano 30. zemljeknjižne vložke tistih nepremičnin, roso, l^aiçl kj iju u v y tuuau x\ui t/iuiiibc y oiao i naiuiu ov unu uviiuaj y pioau y r u \j lu aj io(\i y srkavajo. Rahljanje zemlji tudi pomaga, da v prsti, morajo prenesti zemljeknjižni vpisi tikajoči se teh ne-kamor lahko zahaja mokrota in solnčna gorkota, razpa- premičnin, kateri se po svojem predmetu vjemajo s dejo ter potem gnojé peso tudi tište stvari, katere do splošno zemljeknjižno postavo. Prenašanje že izbrisanih vpisov je opustiti. Tako isto je opustiti prenašanje vseh privatnih tir-jatev, pri katerih nastopijo pogoji vmrtvenja (amortizo-vanja), ako dolžnik v obroku, ki se mu ima odločiti katero mnoge, tanke pesne koreninice v slast po- katere so bile dozdaj vpisanj v zemljiški knjigi se Kdor ne ver- zdaj še niso bile do dobrega razperele. jame, kakošno korist pesi daje okopavanje, ta naj sam poskuša, in gotovo bode preverjen. (Konec prihodnjič.) na naj manj 14 dni, prosi, da se tirjatve ne prenesejo . 31. Se enkrat zapriseženi vinski mešetarji. . . * J1- ^ nedežeino - zemijeknjižna tela, 1 0 katerih deli leze v vec katasterskih obcinah, je vpisati Na vprašanje deželne vlade: ali bi se v pospeh v zemljiško knjigo tište katasterske občine, v kateri se lože in boljše vinske prodaje po važnejših vinskih kra- nahaja glavni del; in ako bi bila o tem dvomba jih za poskušnjo postavili zapriseženi vinski mešetarji, izjava posestnika odločilna. y je prit rdi la je temu trgovska in obrtnijska kamora v i # »i 1 ř K • t I %*T * * fl • vseh y v kaki katasterski občini nahajajočih se Gradci v seji dné 5. marcija t. Vinorejcem bi pa nepremičninah, ki spadajo k zernljeknjižnim telom ? ka bilo na prosto voljo dano, ali želijo posredovanja po tera niso zapopadena v zemljiški knjigi te občine mešetarjih ali ne. Kot mesta za mešetarje so se pred- sestaviti kazalo in to položiti v zemljiško knjigo. ložila : Maribor, y je Ptuj Brežice itd. — Bolj ko o tej stvari premišljujemo Radgona , Ljutomer, Ormuž, tem kazalu je zaznamovati zemljeknjižne vložke ka- tu d i y bolj se nam ni, da bi se nepraktična dozdeva. Dvomiti namreč terim spadajo one nepremičnine. tem smislu je ravnati, ako se potem y ko so se mnogo kupčev iz tujih krajev obraćalo do že napravile zemljiške knjige, učini, da se zloži veČ mešetarjev. Ti bodo nasvetovali posestnike, katere imajo zemljeknjižnih tel v eno. Taka zložitev, naj ali več vpisane. Kdo daje poroštvo, da ne bodo ravno veči in premožniši vinorejci tudi pri mešetarjih v prvi vrsti? Manjši vinorejci se ne morejo z unirni meriti in siliti obroka določenega po postavi od 25. julija 1871 drž. se že razteza čez enega o sodnijskih okrájev, se pa ne sme zvršiti pred pretekom naprej. Ce bi pa vendar skušali po tem potu svojemu zak. štev. 96 za nápověd obremenilnih pravic prideiku veljave pridobiti, bo moral mešetar naravnost 32. Kedar so obravnave postopanja, katere je pisarnico z uradniki imeti, kar stane veliko stroškov. vpeljati po postavi od 25. julija 1871 drž. zak. št. Od y Kdo jih bo trpěl? tem nov davek. Le vpisani vinorejci ki dobodo s dognane, in se je , kakor je to morebiti ukazala viša Slov. Gosp. ii deželna sodnija na podlagi prenos starih bremen y tedaj 18 une postave, zvršil se morajo zemljeknjižni Postava o napravi novili zemljiških knjig v vojvodstvu Kranjskem in o iiotranji uredbi teh knjig. (Konec.) Spisovanje zemljeknjižnih vložkov. 28. Ko so končane obravnave vzrokovane po ugovorih zoper posestne pôle, so pisma, tikajoča se deželno knjižnih nepremičnin, predložiti predsedniku deželne sodnije v Ljubljani, vsa druga pisma pa predsedniku sodnije prve stopinje, v čegar okraju leži tista pre- vložki, katere je zložiti v eno glavno knjigo, preskr-beti z zaporednimi številkami♦ kolikor se to ni že sto-rilo, in jih v primernem številu zvezati. Vsak zvezek je zaznamovati z zaporednimi številkami, ter mora sod-niški predstojnik zapisati število strani na prvém listu se podpisati in uradni pečat zraven pritisniti. Kako se hranijo pisma o napravljanji. Pisma o napravljanji zemljiških knjig se y 33. hranijo pri tistih sodnijah, katere imajo te knjige voditi. 4. katasterska občina, o kateri se je pozvedevalo, v O skušnjo, ali se je postopalo pri pozvedovanji po po stavah. Ako se zapazijo manjkljivosti, se morajo odpraviti Kaj imajo občine priskrbeti? Občine imajo priskrbeti pisarniška pro za uradne obravnave, jih vzdrževati v spodob 34 storj nem stanu , ter skrbeti po pripravnih nove pozvedbe. Pis ma, katera se ah , in če je treba y i so peljati li Clil O la 11 U. , ICI OtVI UC l/i , C podporo uradnega delovanj ako treba y za kurj in so po pra vij spoznaj 7 da so v redu ali katera 5. klicana knj y ložk Zemljeknj pošiljati potem sodoiji, katera je po- zemlje- Kako je postopati, kedar se zemljiške knjige dopolnujejo ali v drugo napravljajo ? voditi zemljiške knjige, da ona sestavi 35 Določbe o postopanji pri napravljanj zem s kih knjig je tudi tedaj v tem smislu rabiti, kedar je vložek o kakem deželno - knjižnem pozneje zemljiška knjiga po vpisu kake nepremičnine ; telu, katerega deli se nahajajo v več ko eni katasterski katera še ni vpisana v nobeni zemljièki knjigi i dopol 182 niti, ali kedar knjige zopet napra za ie cela gl iga zato, ker se zgubila , ali koliko te vladi izbrani udje davkarskih komisij itd. Mislil bo : ni rabo Kedaj pride ta postava v močí to so pač možaki, ki ravnajo le po svojem prepriČanji, se ne vstrašijo nikogar; tudi kak c. kr. okraj ni glavar deželni predsednik jim ne imponira in vpliv jih motil pri njihovih nalogah in ali ce njegov ni tak t da 38. Ta postava pride v moč na dan razglašenja. dolžnostih, kajti servilizem jim je čisto neznana reč. __Al kdor bo taKo mislil, se bo motil. Duh servi- lizma ali služnosti, ki je ostanek še istih časov, ko sta vladala rob^tvo in pest in so pred kakim mogocnjakom podložni kar na kolena padaii; se ne nahaja ie v manj v Turčiii, Perziji, na Ki- Znanstvene stvari. civiliziranih državah, na pr $ 30. odborové skupščine (Konec.) Gospod prvosednik predlaga maja 1874. leta. ) da naj se dovrši Schodlerjeva knjiga prirode , ter naj se letos izdá njegovo rastlinstvo (převod Tuškov) in živalstvo (prevod Erjavčev). Odbor temu pritrdi. Gosp. J. Jesenko, profesor v Trstu, je poslal Matici svoj primerjalni fizični zemljepis. Ta rokopis je bil po c. kr. Kranjskem šolskem svetu poslan ministerstvu s prošnjo , naj blagovoli dovoliti primerno podporo za izdavo te knjige. Ministerstvo je odgovorilo, da podpore dovoliti ne more, a tudi ne knjige izdati na svoje stroške, ali da naj šolski svet pisatelju odmeri nagrado 200 gold, za trud. Gospod prvosednik predlaga, naj Matica izdá to knjigo. Odseku za izdavanje knjig naj se pa prepusti da izvé, koliko pisatelj zahteva plačila, ter da se konečno ž njim gledé tega pogodi. Svetec podpira toplo ta predlog, ter reče med dru-gem tudi: Pisatelja je treba podpirati še posebno zarad tega, ker obdeluje tisto polje, ki potřebuje največ ob- delovanja i to Je j šolsko polje; na tem polji je V se kaj prihodnosti. Pa tudi sicer bo čitatelje sploh knjiga jako zanimala. Razgovora gledé tega se udeležé V se dr. Zupanec in dr. Voncina. Po % Parapat, prvosedniku stav- ter ljeni predlog , da naj Matica letos izdá to knjigo , obravnavo s pisateljem gledé pogojev prepusti odboru za izdavanje knjig, sprejme odbor konečno enoglasno. Potem bere gosp. prvosednik pismo gosp. Cigaleta iz Dunaj a ki presoja slog in jezik nekaterih sestavkov v knjigah, izdanih za 1873. leto, in tudi svetuje naj bi se po njegovih mislih stvar ukrenila, v prihodnje edinost v pisavi Matičnih kniig. i da kako bila Marn j tej stvari se razgovarjajo gg. dr. Costa, Svetec, dr. Vončina , ter se konečno enoglasno sprejme dr. BleiweÍ3ov predio? naj se stvar izroči v pretres posebnemu odseku, ki naj odboru pozneje o tem po- ta odbor se izberó odborniki Marn, Pleteršnik roča. in Svetec. Ko je bil še predlog g. prof. Vavre, naj se duplikati iz Matične knjižnice prepusté gimnazijalni in pre-parandijski knjižnici, sednik skupščino. enoglasno spre j et končá prvo- Politiéne stvari. Servilizem v dôbi svobodě. Kdor sliši pesini o mevajo svetoval po vsih bodi in napredku f ki se od borih, ki doné iz šolskih sob, mestnih * • ** l> I • » XiAlWJt, i^l^iji, Lia, L^L- tajákem itd., marveč mogocen je še v Nemciji in Av- ##» • 1 i ♦ a * m .m m m * * stnji manj ? nikakor pa ne pri narodih, ki za manj omikane, svobodoljubae veijajo , marveč ravno pri tistih ,,8Vobodnjakihu , kateri hočejo duha svobodě vsakemu s silo v glavo vbiti, namreč pri liberalcih različne narodnosti. Dokazov imamo na cente , a tu hoćemo na- veati le nekatere, da pojasnimo svoje misli. Sijajno se je kazal servilizem v ravno končanem Je le in državnozborskeni zasedanji. Minister večina je bila za njegov predlog, za postavo. Verske inignil postave so dete tega servilizma ? svobodné da so bili i V ce toraj ne morejo nagibi so se skovale s pomočjo služnjih. biti Res temu servilizmu različni ; ta poslanec je bil servilen aii pokoren sluga tega ali onega ministra, ker je sam po strani gledal po ministerskem seaežu ; oni zato , ker se je nadjal, da bo s pomočjo ministra dosegel to ali ono zá se za druge; tretji se je bal slabih nasledkov za svojo osebo, ako se ministru ne pokaže ubogljivega; četrtemu je srce veselja in ponos-nosti igralo, ako je vjel kako prijazno besedo iz mini-sterskih ust ali kak smehljaj dobrovoljnosti; na najniži stopinji pa so tišti, ki imajo tako malo moralične moči in samostalnosti v sebi, da jim že hud pogled iz minister-skega očeša ali količkaj žugajoča beseda iz ministerskih ust srce strese in podere um. Vseh teh vrst strahopaz-ljivcev je bilo obilno v državnem zboru in sicer ne med nemško ustavoverno stranko, ampak tudi med onimi ki bi bili po vsi doslednosti morali sedeti na strani od ločne ljavo le po ministerski milosti, duh servilizma opozicije. Da je med stranko, ki živi in ima ve- aii v tem slučaji duh hvaležnosti, temu se ni toliko čuditi, kakor pa našim mladoslovenskim poslancem, z Razlag o m na čelu, katere je bil obsenčil tudi duh servilizma. Toraj so se pokazali tišti, ki se naj bolj ponašajo s svo- bodnjaštvom, najveće serviliste ali služoike. Pa ne v politiki je duh servilizma mogocen, tudi v srenjskih zastopih se mu vse vklanja. Bili so časi, ko se je pred zlatím zavratnim robom moral vkla-njati priprost člověk, sicer še svojega življenja ni bil vesel ? takrat je bil vsak c. kr. glavar ) da ) celó brič njegov y mogocen diktator , čegar beseda je ukazovala srenjakim zastopom. Zdaj so srenjski zastopi neodvisni od vladnih zastopnikov in vendar se godi in sklepa po jako mnogih kraj ih še vedno po volji okrajnega paše druzega vladnega mogočnjaka. Možje ali kacega vedno nimajo pogurna, da bi njaka in mu odločno rekli, da on nima glasu pri srenj- stopili pred takega mogoč- skem zastopu. Kako bi pa tudi priprosti možje imeli tak pogum, če jim glavno mesto Ljubljana daje tako slab izgled ? ,,Ce si meščani ne upajo iztrgati se iz uradnih rok. kako si bomo mi kaj bo odgovor vsakega druzega srenjskega zastopa. res ! Takega servilizma, kakor vlada pri mest- tacega upali : 9« nam In y se dolg v/* * ju j av l uviiv ±zj uwiuuui v\j kj j luvvotuiii x ti i ^o t x acv^ga o^t v iilćj v achac* a ljll deželnih in državnih zbornic in se razle- nem zastopništvu v Ljubljani, pač menda nikjer drugod potem po časnikih, si bo pač je ni na svetu veče svobodě , kakor je v Avstrij jih ni tako ? ? da zaupajočih možakov polit vosti, kakor so poslanci, dvisnih, samostojnih, samo sebi Kaže se pri vsaki priliki, najbolj pa v tem, si mestni oéetje iz volili za župana c. k. uradnika da so V ce ali 7 le socijalne pomenlj tudi biti. v Da pokoji kateri mora toraj gotovo vladi všec M»U ÍV7 UV^IjUlUV^ ^J V 4 JLI VUiJl' Ultll X/CI JI J6 Y fD\j\J y t \J J U \J UOiCiUl «(AUlV^Ultt Y j ski cdborniki ali ne po knez. Me tter nich, ki ga je na vso moč hvalil. všec to je pokazal zastopnik vlade 7 Ia 183 kako ponosni so mestni ocetje na to , da so s tem mo- » Kar Hvala! zdihne tujec in ko govori dalje smeje se jim, kakor strežaju, dvigajo prsi in beseda mu gré le těžko iz ust. i se mu „ Hvala vam, (C žem vladi vstregli ! ki je bil pohvaljen za to , ker je povelje svojega gospoda na tanko izpolnil. Ali ni to najveći servilizem? Kupčija moja je šla slabo, bil sem že skoro na kantu. Take prikazni pri srenjskih zastopih so žalostné Da bi se rešil sramotnega konkurza, se podam v glavno nadaljuje, ,,kmalu sva pri koncu. kar se mi tudi ilustracije svobodné dôbe. Dokler se bomo že od daleč mesto poravnat se z glavnimi upniki odkrivali c. k. okrajnih glavarjev kapam, v prah lezli posreći, čeravno pod trdimi pogoji. Pri tej priliki grem ce pred zlatimi zavratnimi robi, pohlevno molčali knez govori, ker je knez, volili c. kr. uradnike 7 kak ker na večer tudi v gledališče, manj iz veselja do take zabave, kakor iz tega namena, da bi mi dolgi večer prej želé biti voljeni, in se trgali za pohvalo ali smehljaj pretekel. Igrala se je neka burka majhne vrednosti v katero je bil vpleten balèt. Naveličan hočem oditi, kar se vpré okó moje v neko plesalko v bolj ko treba Ce slišimo tako širokoustno bahanje s svobodo, kratki in zgoraj izrezani obleki. _Kakor kamen obsto- ' i . 1P1 vladnih ust, tako dolgo Še ne smemo govoriti o svobodi, kajti servilizem bi nas lahko za ušesa prije1 nam pride na misel nek liberalec, ki je v gostilnici j»^», ucucutvu uu^u^, strašno udrihal po birokratih; ko pa někdo opomni, pred očmi tako, da se moram nasloniti ob klop da gre ravno okrajni glavar memo, je vtihnil, kakor padem. Mislite si, tista tako plitvo oblečeua plesalka lim pogledam bolj natanko in obledim megljá da mi ne da bi mu bilo sape zmanjkalo, m uJ13uui, da sem med možaki, ki ne bodo mojih besedi kakemu in rekel Jaz mislim bila je Leonora, nekdaj moja nevesta." Tudi jaz strmim, kajti kaj tacega nisem pričakoval. Strah je sicer Tujec pa nadaljuje po kratkem prenehljeji: pred „Da, uradniku ali bricu na ušesa nesli." lepa reč, a različen od servilizma. Dokler pa deželni državnozborski in srenjski zastopniki ne zgubijo strahu pred c. kr. kapami, zlatimi križci in robi, tako dolgo kdaj in glediscini daljogledi poželjivih mestnih postopa- čev in lahkoživcev so bili obrnjeni v njo. Jaz komaj bila je Leonora, katero sem v taki podobi abo videi. Lepa je bila, še morda lepša od ne- se ni^spodobno, da govorimo o svobodi. Žalostno pa je za nas Slovence še posebno to 7 da čakam konca, potem pa hitim iz gledišča in se vstopim se poslanci, kateri se nimajo sicer ničesar bati, kakor pred tista vrata, skozi katera je morala priti ona. dr. Raz lag, Pfeifer in Nabrgoj, —* —, »v, lizmu. Na ta način ne gremo naprej, ampak odločno vita v široko ogrinjalo in tik za njo podajo servi- 7 mi bilo dolgo čakati, Ni kmalu se prikaže med vrati za da 7 tik za njo na z aj Zabavno berilo. že postaran člověk po življenja strasti že raztrganega obraza in zapadlega oČesa. , ne vec v stanu se pre- magati, ,,„Leonora," zakriČim jaz „Leonora, me še poznaš? a (( Moj pès krik 7) Plesalka se ozre po meni, ostrmi in nek zabuhli JeJ uide iz grla. Potem pa se hitro zasuče 7 • * -^Pp S mesnica, spisal J. Aléšovec nekoliko osupnjenemu spremljevalcu roko in dihne: podá „Oh, baron, peljite me v voz, naglo, naglo! t« In spremlje- (Dalje.) Nekega a večera,** nadaljuje tujec, malo si oddah-nivši, kakor da bi hotel s tem naznaniti, da pride zdaj do odlomka, pri katerem bo potřeboval več moči, ,, ko sem, kakor navadno, přišel za urico časa k svoji ne-vesti okrepČat srce svoje, ne najdem nikogar doma ; misleč, da je šla moja Leonora z materjo kam v gostje ali h kaki večerni veselici, zopet odidem in se dolgo- valec hiti ž njo memo mene, jo potisne v tik mene stojeći voz, stopi sam va nj, zapre za sabo. kočijaž požene konje in spred oči. — . vj ukj ijj iivjicij uaolo, ko se je bil zadnji učitelj drugam preselil, da šolska mladež ABC in Očenaša ne pozabi? Gospod fajmošter nado- mestuje učitelja, hodí pridno v šolo in za svoj trud si je priboril veči del učiteljeve plače." Vi nesramnež, veste dobro, da naš gosp. fajmošter nimajo celó nič plače za poduČevanje šolske mladine, pa vendar tako trdite v svojem dopisu ! Samo po sebi se vé , da ste Čisto brezznačajen. Škode imajo pa res dosti, ker pre-skrbujejo vsa šolska orodja, ki se na Fužinah nikjer ne prodajajo. Tudi pravite, da šolski svetovalci in so- seskini odborniki ne znajo niti brati niti pisati, svojih otrok ne posiljajo v Šolo in so „ercklerikalci". Gotovo te v vsakem oziru poštene može zato tako hudobno ob-rekujete, ker nočejo Vaše pesmi peti. Vi bi radi prišli na krmilo, Vas pa dobro poznajo, da ste zviti, kakor lesijak. — Sicer ni vredno, da bi Vam odgovarjal še bolj obsirno na Vaš lažnjivi dopis v „Freiheit", pa potrebno je, da svet zvé, kak „neresnicoljub" ste. Iz Ljubljaoe. (Iz seje deželnega odbora 5. junija.) Na povabilo deželnega predsedstva se deželni glavar vitez dr. Kaltenegger vdeleži komisij3kega posveto vanja 8. junija v Novem mestu o razdelitvi oO.OOO gold, državne podpore za Dolence. — Deželnemu zboru se bode predloži! náčrt o prenaredbi instrukcije za deželno računovodstvo. — Sklenilo se je, obrniti se na deželno vlado za podelitev denarne zaloge ali posojila iz državne blagajnice za plače učiteljev ljudskih šol, ker c. k. davkarije še zdaj niso začele poberati přiklad za učiteljske plače, iz deželnega zaklada se je pa od 1. oktobra 1873. i. do zdaj že toliko za učiteljske plače založilo, da bi imenovani zaklad iz navadnih za leto 1874. preračunjenih in v zadnjem deželnem zboru skle- njenih dohodkov več ne mogel dajati zalog za plače ljudskih učiteljev. — Vsled dopisa deželne vlade zarad vpeljanja deželnih okrajnih živinskih zdravnikov se po-vpraša Stajarski deželni odbor, kako je tam s to rečjo, koliko okrajnih iz deželnih dohodkov plaćanih živinskih zdravnikov imajo tam, kako so ti plaćani in kake študije imajo. — Županstvu na K .. . se na vprašanje, kako ravnati z onimi, ki hiše in druga poslopja brez dovo'jenja stavijo, odgovori, da naj postopa v takih slučajih po §. 28. točki 10. obcinskega reda in po pod-uku, ki je občinskemu redu pridan o oblasti in oprav- kih občin in županov (stran 35. in sledeče I. zvezka v mali obliki na svitlo danih zakonov in ukazov za Kranjsko). — (Banka „Slovenija.") Novoizvoljeno ravnateljstvo banke „Slovenije" imelo je v nedeljo 7. t. m. prvo sejo, kateri je predsedoval podpredsednik g. Debevec, ker prvosednik. knez Sahn zarad opravil ni mogel priti v Ljubljano. Ravnatelji so po natančnem in temeljitem sporoćilu o stanu banke , katerega je sestavil voditelj g. Blaške, se prepričali, da bode po varČnem in srec-nem delovanji mogoče, vtrditi in povzdigniti na korist slovenskega naroda ustanovljeni zavod. Posrećilo se je marljivemu voditelju banke, skleniti jako ugodne pogodbe z dobro znanimi pozavarovalnimi društvi ; ta bodejo pri večih zavarovanjih prevzela izdaten delež, kar bode tudi pri nasi banki zavarovanim stránkám na dobro ia za vtrjenje zaupanja dobanke koristno, kajti ta pozava-rovalna društva doplačujejo svoj delež tako , da zava-rovanci nikdar ue morejo trpeti škode. V korist banke vršile so se tudi spremembe v skoro vseh podružnicah, za glavne zastopnike izbrali so se zanesljivi in premožni možje , a tudi po druzih kraj ih Avstrijsko ogerske države se bodo nastavili zastopniki brez novih stroškov. Tudi bo banka direktno delala na Francoskem , Itali- janskem iu Angleskem . sploh kolikor mogoče se pre-vidno razširjaia. Sklenilo se je dalje , naprosili visoka knezoškofijstva v slovenskih deželah, da bi po okrož-nici blagovolila priporočati župnikom zavarovanje cerkvá in farovžev pri banki. Tako bi banka „Slovenija" pomnožila svoj dohodek, ravnateljstvo banke pa je pripravljeno odstopiti precej odstotkov dohodka teh zava-rovanj za cerkvene namene , kakor isto hoče storiti ptuje zavarovalno društvo. Da bodo pri tem podvzetji, podpírali ravnateljstvo vsi rodoljubui slovenski duhovni, zarad tega ni dvomiti. — Za povekšanje bankinih dohodkov se je sklenilo oddati v uajem bankine prostore za štacune, kateri se bodo gotovo lahko in dobro spe- 186 čali ditelj Konečno bii banke so iz Brus, Pakič teljstva izvolj j Fr Ra v nik za vo-ar in nost to obče-zdravilno moč ) da preganja S o 1 m a j v • • SJJ Ako se v tej sçji storjeni sklepi srečno iz- veliko vredne se potepuhe, straši tatove in popravlja tlak! kozé, berače, — Strašno zdé „Tagblattu" cesar se imamo pri energičnem postopanj no- vega gosp. podpredsednika in voditelja gosp. Blaške ta adjati, hvalne besede, ki so puhtele gosp in „Laib. Zeitung-i a storil se je izdaten korak k srečnejemu napre dovanju prvega slovenskega zavoda te vrste, ua, ui ajjuuij»uv;čwii ico oic pa tudi slovensko občinstvo vseh političnih strank krepko je Metternichu všeč. nai bi Lašanu na čast „iz kneževih ust" (Metternichovih). No, se vé da, kar knež-nja usta hvalijo, je gotovo izvanredno izvrstno, toraj so ga Ljubljančani res srečni, da «« imajo župana moza, aa^n sancta servilitas ! Če bi knez kateri podpíralo Gosp dr Blei w se f podal Metternich pohvalil svojega kočijaža, bodo najbrže naši za ne- si okrepčá nekoliko bolne očí. kam si že přišel! koliko časa v Bled (Sokolovski večer) preteklo soboto v Ljubljanski čitalnični gostilnici je bil prav kratkočasna veselica za občinstvo , katerega se je bilo mnogo zbralo mestni oČetje hiteli ga volit za župana! napredek 7 Pri vsem tem pa „Tagblatt" po- vdarja 7 da se župan nima pečati s politiko. Mi smo Pelo in godio se vrlo m po tičnega društva" blizo 90 dobro došli. loterij a Je gold., kater dobil fond „drama mu bodo gotovo mislili, da je Uâtavovernost politična lastnost; zdaj pa vidimo, da mora na priliko tudi čevljar ustavoveren biti, če hoče delati dobre čevlje. ( Vabilo k besedi Ljubljanske citalnice), ki bode Noviear iz domaćih in nedeljo dné 14. junija 1874 ob 8. uri zvečer pri lepem ptujih dežel. vremenu na čitalničnem vrtu. Program: 1. Tovačov-sky: „Straža na Visegrádu". Véliki moški zbor. Iz Dunaja. Kakor poroČajo Dunajski listi 7 so Engeisberg: „Kak daleč". Moški zbor. Nedved: „Zvezdi". Moški zbor in baritonsolo poje gosp. Pueihar. Plesalna". Moški zbor. opere „Zam pa". Zbor Cveterospev. ? solo A b t : Herold: Napitnica iz bili vsi deželni načelniki poklicani na Dunaj, da prejmó od ministerstva instrukcije za sesije deželnih zborov, kateri se imajo pričeti 15. sept. Kako dolgo bodo zbo-rovali, še ni znano. všeč, da je ljudstvo s Ustavovercem ni nič kaj in bariton-solo ; s olo poje J. tako hladno krvijo sprejelo verske postave , ker so se Nedved: „Pesem lovčeva". Moški zbor. a Nolli. Med posamesnimi številkami igra c. k. vojaŠka godba. Ako je vreme neugodno, bo beseda prihodnjo nedeljo. (Me se eni shod) političnega društva „Slovenija bode jutri v četrtek 11. junija s sledečim programom: Razgovor o rokodelskem delovanji v posilnih delal-nicah in v kaznovalnicah. 2. Pregled o delovanji Ljub- Ijanskega mestnega starešinstva zadnjih 5 let. (Davkovska priklada,) Zavitki za pisma (Brief-couverts), ki so se zdaj prodajali za toliko, kolikor je bila vredna marka na njih so postali pol kraj car ja draži, toraj veljá navaden závitek za pismo zdaj 51/ nadjali 7 nega da bo kaj hrupa. Tudi se res ne sliši iz nobe- bi bile napravile kje kako zápletko med kraja, da duhovščino in vlado. Veliko vec pozornosti, kakor te postave, je napravil te dni samoumor enega naj bolj slo-večih časnikarjev Dunajskih. Hrvaska. Peštanska „Reform" si je izmislila ve- likánsko z aro to Hrvatov zoper Madjare , v katero bi bil vpleten tudi ban Mažuranič. Dunajski ustavoverni listi so to izmišljeno novico porabili v to ; da so jeli krajc. Zakaj je več vreden nam ni znano a zdi /<2 se Hrvate ometavati z najgrjimi psovkami. Se vé da ta magjarska iznajdba nima nikakoršne podlage in Hr-vaški listi imenujejo tako početje banditsko, ki toži bana MažuraniČa vladi. „Obzor" pravi, da, ko bi tudi nam 7 da je to le nova davkovska priklada. (Nova telegrajijska postaja)y zvezana s pošto, se je napravila v St. Jer nej i na Dolenskem. (Ironija osode.) V „Novicah" že omenjeni krojač Hrvatje med sabo imeli kaj tako ne3ramnih ljudi, kakor so magjarski žurnalisti, bi vendar na njihovo žvižganje noben pes v deželi z repom ne mignil. Ogerska. Denarni minister je v taki zadregi 7 da M. Kunc, ki je v delavskem društvu govoril za to bi se stalne armade v Avstriji odpravile 7 da išče tvanne 7 J6 bil sam zadnjič k vojakom potrjen. VeČe ironije osode pač skoro ni misliti. na katero bi se dal naložiti nov davek. Našel jo je in sicer smodke (cigare), katere bodo skoz in skozi za en krajcar dražje. To bo pač izdatna pomoč državi ! (.Pobirki iz Časnikov.) Posajenj L na Francoska. Glasoviti Rochefort ki Je bil iz mestni prestol Ljubljanski je dalo zopet „Tagblattu a godn priliko 7 pobahat se s svoj stranko Zato pisal dolg článek novemu županu med drugimi trdi, da zdaj V ze starešinstvu „cvet Ljubljanske inteligencij na čast, v katerem nekaj let sedi v mestnem Nove Kaledonije pobegnil v Novi Jork, se je od tam napotU na Francosko. » Prusi, ki so^s tem, da so hoteli princa a bi se kdo smejal!) ne, da S panj ska. Hohenzollerskega posaditi na Spanjski prestol, provzro-čili Francosko-prusko vojsko, so se te^misli vnovič po- tem članku trdi nemškutarski Pojeli in poslali svojega agenta na Spanjsko 7 ki pa in vsakemu birokratu služni list dalje, da bode zdaj v menda ne bo nič opravil z agitacijo za Hohenzollerje. Ljubljani tlak bolj J_JJ Li U 1 j Cl LI i no«. WU1JOI , bolj oc* oni U li a, ja>uu v ai nu o b , u. ne bo t' liko beračev in potepuhov, manj kužnih bo skrb za J varnost da lezni in Bog vedi kaj še druzeg več let že Ljubljančane tega ne bo? 7 ne V Tod a Zato ker čujt 7 kar nadleguj Žitna cena 7 kaj novi t î Glejt si no f župan gosp. Lašan Kdo bi bil mislil sega a je ustavovernost „Revaîesciere du Barry zoper 7 oznanil ijsko bolezen Zakaj nam 77 Tagblatt" prej da vsako ni že v Ljubljani 6. junija 1874. Vagrán v novem denarii : pšenice domače 7 Û. 20 7 fi. 80. tursice 5 fl. 40. sortSice 4 fl 20 jecraena 3 fl. 90. prosa 3 fl. ajde 5 fl. — banašfee rži 5 fl. 10. ovsa te erzalno zdravilne moči ustavovernosti ? 3 fl. 20. Krompir 3 fl. 60. Kako, da do zdaj ni pomagala? saj nam je znano, da Dežman ni nic manj ustavoveren od Lašana, če tudi ni mislil na ,,guiliotino" ! Take reči bi se morale koj . Lašanova ustavover- Kursi na Dunaji 9. junija poskusiti. Morebiti pa ima 5°/0 metaliki 69 fl. 55 kr. Narodno posojilo 74 fl. SO kr. Ažijo srebra 105 fl. 75 kr Napoleondori 8 fl. 92 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. —• Založnik: Jožef Blázínkovi dědici v Ljubljani.