Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 32.
¥ Ljubljani, 14. novembra 1921.
Lefts I.
AVTONOMIST
Izhaja vsoJk. ponc&eljelc zjutraj.
Celoletna naročnina 120 K* mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K.
Inseratl se računajo: pol str. 1000 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejše.
Polom politike »Samostojne kmečke stranke”.
Zagreb, 13. novembra. Politika, v katero je zavedel ..Slovensko samostojno kmečko stranko41 dr. Vošnjak v dosego svojega privatnega cilja, je doživela popoln poraz. Danes je položaj tak, da zastopnik »samostojnih11 v vladi, gospod minister Pucelj, nima nobene avtoritete več. Prišlo je tako daleč, da se glavne vladne stranke, radikali in demokrati, posvetujejo. o važnih državnih zadevah brez vednosti in znanja mini-straPuclja ali pa celo preko njega. Vsled tega je zapretil minister Pucelj s svojo demisijo, a nihče ni vzel njegove pret-
nje posebno tragično, ker danes vlada „samosfojnili“ glasov več ne potrebuje. Ker so tudi pokrajinska poverjeništva, v katerih so imeli »samostojni*1 važno besedo, že dalje časa ukinjena, so »samo-stojni“ popolnoma brez moči. Splošno sodijo, da bo minister Pucelj v kratkem odstopil. Kot njegovega namestnika imenuje!	terjava, ki se baje silno trudi
posta	cljev naslednik, da bi kot mi-
nistei	kmetijstvo pomagal sloven-
skim lernokratom na deželi med kmeti d;> večjega vpliva.
Neosnovana vest.
Zagreb, 13. novembra. Kot naslednika pomočnika finančnega ministra so imenovali te dni dr. Žerjava. Ta vest je popolnoma neosnovana. Radikali zahtevajo pri bodoči rekonstrukciji ministr-
stva finančno ministrstvo brezpogojno za svojo stranko, voljni so pa prepustiti demokratom portfelj ministrstva za kmetijstvo.
Bodoči madžarski kralj.
Dunaj, 13. novembra. Kot kandidati za izpraznjeni madžarski prestol se imenujejo:	vojvoda	d’	Aosta	(italijanski
princ), potem rumunski kralj Ferdinand in angleški princ Conaught. Kandidaturo vojvode d’ Aosta podpirajo v prvi vrsti Italijani, ker bi na ta način dobili v Madžarih zveste zaveznike proti Jugoslaviji na severni meji Jugoslavije. Tudi kandidaturo romunskega kralja italijanskim državnikom ne bi bila nevšečna. Na ta način bi namreč Italija raztegnila svoj vpliv od Jadranskega do Črnega morja in tako zarezala širok pas med severne v južne Slovane, ker bi v slučaju, da kandidatura romunskega kralja prodre, Ptišlo do personalne unije med Madžarsko in Rumunsko. To kandidaturo podpirajo tudi Francozi, zlasti vsled priza-
devanja popolnoma v francoskih vodah plavajočega romunskega vnanjega ministra Take Jonesca in frankofilne ru-nnnske kraljice. Kandidatura angleškega princa pa ima največ zagovornikov med ogrskimi magnati, ki so se večinoma šolali na svetovnoznanih angleških vseučiliščih v Oxfordu in Cambridge-u in imajo tesne zveze z visokim angleškim plemstvom in z angleškim dvorom. Tudi angleška vlada bo napela vse sile, da ugladi pot angleškemu princu, da dobi na ta način v svoje roke kolikor mogoče popolno kontrolo nad plovbo in trgovskim prometom na Donavi. Tudi so odnošaji med Horthyjem in angleškim admiralom Troubridge-jem zelo dobri in trdijo, da Horthy sam najbolj podpira kandidaturo angleškega princa.
Albansko vprašanje.
Zagreb, 13. novembra. Glede rešitve albanskega vprašanja je dosegla italijanska diplomacija znatne uspehe. V zapadni Evropi so povsem verjeli lažnji-■vim vestem iz Rima o pohodu naših čet v Albanijo celo tja do morja in tudi an-gledške državnike so znali Italijani dobiti na svojo stran, tako da se je Lloyd
George obrnil celo na tajništvo Zveze narodov, da nastopi proti naši državi. Od naše strani pa se je v odločilnem tre-notku storilo mnogo premalo, da se preprečijo italijanske intrige, čeprav ima vlada v Belgradu v rokah dovolj dokazov za neiskren nastop Italije proti nam.
Dnevne vesti.
Trgovina z valutami. Kakor so javili listi, namerava naša vlada prepovedati trgovino s tujim denarjem vsem bankam in uvesti monopol. Proti tej namen vlade piše belgrajska »Politika", ki pravi da ta korak ne bo imel nobenega uspeha. Tudi v Nemški Avstriji da imajo trgovino z devizami monopolizirano, kar pa ne more preprečiti stalnega padanja avstrijske krone. Isto posledico bo imel monopol za trgovino z devizami tudi pri nas.
Cene kruha. Danes v ponedeljek zvečer se vrši na mestnem magistratu seja občinskega sodišča za pobijanje cen, na kateri se bo sklepalo o določanju cen kruha za bodočnost. Dosedanjih c.e". v Mubljani v praksi nihče več ne rzi. Veljajo pač še številke, toda pe-ovski mojstri si znajo pomagati s tem,
S, nr;°H a Pnd,no zmanjšujejo, vča-sih pri kilogramu kar za 16 dek, kar
znaci zvišanje krušne cene na 18 do 22
kron. Res je da se moka od dne do dne
dra^’ m Uem oziru ne bo moglo občinsko sodišče mnogo ukreniti. Pač pa
bi lahko mnogo ukrenila mestna aprovi-zacija za Ljubljano, vlada pa za celo deželo, če bi pravočasno poskrbela za nakup moke na debelo in jo oddajala mojstrom po primerni ceni pod pogojem, da se pošteno drže določenih krušnih cen.
Današnji politični položaj.
Katastrofalen padec vrednosti našega denarja je usoden. Neznosen val draginje nas pokopava pod seboj. S skrbjo se vprašujejo delavske, kmetiške in uradniške družine, kako bodo premagale prevelike izdatke za najnujnejše potrebščine vsakdanjega skromnega življenja. V Belgradu je padec našega denarja uplival kakor mrzel tuš, zlasti tudi na trgovski svet. Tisti trgovci, ki imajo plačilne obveze v tujih valutah (lirah, frankih, šterlingih, dolarjih) so s tem silno zadeti. Govori se, da prav mnogo belgrajskih trgovcev stoji pred polomom. Zato tam najbolj glasno zahtevajo — moratorij.
V vladnih krogih bolj in bolj uvi-devajo svojo nezmožnost, rešiti situacijo. Radikalna stranka ponuja vodstvo državnih financ Stojanu M. Protiču ter apelira pri tem na njegovo priznano domoljubje. Toda „stari“ še noče. Dne 7. t. m. je zapisal ta srbski državnik sledeče resnične besede:
»Danes sc vprašuje, kako bi bilo današnjo državno situacijo zlečiti in popraviti.
Oni, ki so njeni tvorci in nosilci bili do danes — so za to, da jo kakorkoli pokrpajo in podaljšajo. To je politika, ki jo je nekoč v Avstriji krstil znani mini-' strski prezident Tafe z — fortwuršteln! Kaj je ta politika prinesla Avstriji je znano, kaj bi prinesla nam, ni tako težavno pogoditi!
V enem se ne smemo varati. Resno ozdravljenje finančne situacije ni mogoče, brez resne spremembe v naši politični situaciji!"
Po teh-besedah Stojana Protiča sodeč, tudi on noče poprijeti vajeti, če se ves sedanji politični sistem ne spremeni.
Po vesteh, ki smo jih prejeli privatno od prav resne strani, se je vršila zadnje dni v Belgradu živahna gonja za srbskimi zemljeradniki in Jugoslovanskim klubom. Pri tem so vladni možje povdarili zlasti, da bi se pojačal pošten element v vladnem bloku, ako bi se mu pridružile ti dve parlamentarni skupini. Oboji so odklonili. Do 20. t. m. mora, glasom ustave, biti predložen parlamentu državni proračun. Toda ta še ni gotov, zato bo vlada predložila zgolj nekakšno skico bidžeta. To bodo seveda zvedeli zastopniki tujih vlad v Belgradu, ki bodo to takoj depeširali po vsem svetu in posledica bo, da naš kredit v svetu ne bo narastel; vrednost našega denarja utegne še pasti vsled lenobe, nedelavnosti in nesposobnosti vladnih strank. Splošno mnenje opozicije, kar je je sploh še v Belgradu, je to, da se mora sedanji politični sistem zrušiti sam v svoji gnjilobi in nesposobnosti. Sedanja vlada demokratov in radikalcev mora sama pojesti juho, ki si jo je skuhala: spraviti mora pod streho državni proračun, uvesti nove davščine, požreti zunanje politične »uspehe", napraviti volilni zakon itd. Do spomladi bo ta ples gotovo še trajal. Lahko pa ne bo za nikogar, ki bi potem utegnil prevzeti tisto žalostno dedščino. Zlasti, ker je nesposobni centralizem skvaril tudi državno upravo, uničil še tisto, kar je na njej bilo dobrega. Pripravimo se torej na kruhorevne dneve ...
Razdelitev države.
To je dolžnost vlade, kajti kaj na napravijo ljudje, ki so že itak goli in bosi in brez kurjave baš na zimo, če si še kruha ne bodo mogli kupiti? Če pa vse nič ne bo pomagalo, naj pa občila kratko-malo ustanovi veliko, moderno občinsko pekarno in naj male, neracijonelne pekarije enostavno zapre. Mi smo prepričani, da bo že samo ta grožnja zadostovala, da zlomi odpor trdovratnežev. Denar za pekarno dobi občina lahko, če ustanovi z denarjem Mestne hranilnice čimprej — komunalno banko.
Novo stranko nameravajo ustanoviti te dni. Imenovala se bo »Slovenska l epublikanska stranka11. Prvi dogovor v sredo, 16. 1. .n. v kavarni „Union“, mala igralna soba (frančiškanski trakt) ob 5. uri popoldan.
Težko obolel je naš finančni minister v Londonu. Ko je dvigal našo valuto, je dobil — kilo.
Na ameriški konferenci za razorožitev bo zastopana tudi ruska boljševi-ška vlada.
Srbska zetnljoradniška stranka je imela v soboto in v nedeljo veliko strankino zborovanje v Veliki Plani. Zemljo-radniška stranka v Srbiji in v Vojvodini lepo napreduje in utegne delati pri prihodnjih volitvah znatno konkurenco sedanjim vladnim strankam.
V parlamentu bo prišla v kratkem na vrsto razprava o razdelitvi države na okrožja ali na »oblasti". Takih okrožij bo 26. Vladni načrt za razdelitev države je že objavljen. Po tem načrtu bi se delila Slovenija na ljubljansko in na mariborsko oblast, kar bo seveda izzvalo v Sloveniji veliko navdušenje. Nič večjega navdušenja pa vladni načrt za razdelitev države ne vzbuja drugod.
V zagrebškem glavnem glasilu demokratskih centralistov, v »Riječi", sta se že oglasila dva gospoda, ki sta z vladnim načrtom prav malo zadovoljna. Bivši hrvatski ban dr. Tomljenovič ni zadovoljen z načinom razdelitve Hrvat-ske, dr. Angjelinovič pa ni zadovoljen z načinom razdelitve Dalmacije. Oglasilo se bo pa gotovo še več gospodov, ki bodo vsi ravno tako navdušeni za nesmiselno trganje in premetavanje vsega obstoječega kot omenjena dva.
Tudi Srbi niso zadovoljni z vladnim predlogom in ga ostro bičajo. Tako či-tamo v »Srbiji", ki izhaja v Mitroviči (od dne 9. novembra) pod naslovom »To neče i ne sme da bude!" sledeče:
»Odkar so belgrajski listi objavili načrt o upravni razdelitvi države, glasom katere naj se razdeli Srem na nekih 5 delov, telefon našega uredništva
neprestano zvoni. Od vseh strani, iz vseh krajev Srema, nas vprašujejo, če je to mogoče in kdo je tako razdelitev predlagal? Ljudje sploh ne morejo verjeti, da se je našel Srb, ki je predlagal tako trganje Srema.
Naše organizacije zahtevajo nujno sklicanje okrožnega odbora, na katerega naj bi prišli vsi poslanci iz Srema in tudi sam g. Pašič.
V	Lačarku je že sprejet sklep in nujno odposlan okrožnemu odboru in poslanskemu klubu. V ljudstvu se je razvila silna vznemirjenost zaradi tega trganja Srema. Pomislite le: okraja Stara Pazova in Sremski Karlovci gredo v Veliki Bečkerek! (To je približno tako, kot če bi Kranj pridelili pod — mariborsko oblast! op. ur.).
Ne, taka razdelitev se ne sme izvesti. To bi bilo strašno."
Tako »Srbija". — In pri nas? Ali naj mi vsi vedno držimo roke navskriž? Ali naj čakamo pohlevno in mirno, da vlada z nami dela kar hoče?
Lepo pravi »Srbija": »Ljudje sploh ne morejo verjeti, da se je našel Srb, ki je predlagal tako trganje Srema."
Ali pri nas kdo obžaluje, da se je našel Slovenec, ki nastopa v parlamentu za trganje Slovenije?
Nova teorija?
Ta članek je prevod iz srbskega lista »Radikal" od 9. novembra. Podpisan je Stojan M. Protič.
»Na demokratskem kongresu, ki je zboroval koncem prošlega meseca v Belgradu, so iznašli novo teorijo za našo državno ureditev. Uradno je to teorijo proglasil g. Svetozar Pribičevič, sedanji minister notranjih zadev, kot novo orientacijo demokratov. Za njim jo je ponovil tudi načelnik demokratske stranke Ljuba Davidovič v svojem razgovoru z dopisnikom sarajevskega lista »Narod" (št. 55. od 3. novembra). 2e
prej so se dotaknili vprašnja o ureditvi naše države gg. Alaupovič, Rojc, Tomljenovič in njihovi tovariši v svojem predlogu, objavljenem v »Riječi" od 31. oktobra t. 1., toda na mnogo skromnejši in premišljenejši način, v duhu dosedanje ideje demokratske stranke, toda s plašnim korakom — naprej!
Nova demokratska teorija, izražena v obliki, kakor so jo proglasili gg. Ljuba Davidovič 'in Svetozar Pribičevič se glasi: »centralizem, dekoncentracija ministrske oblasti in široka samouprava" (Davidovič) ali: »politični centralizem,
upravna dekoncentracija in samoupravna decentralizacija" (Pribičevič).
Jaz sem imenoval to novo demokratsko teorijo politično nesmisel (Radikal" št. 17.), a se nisem dalje bavil z njo. Mislim pa, da je v interesu stvari in razbistrenja političnih pojmov pri nas potrebno, reči o tem besedo več.
Glede državne ureditve so bili doslej znani sledeči principi: za enotno državo, absolutizem ali birokratski centralizem, in ustavno - parlamentarni sistem, ki ga označuje politična centralizacija in upravna decentralizacija oziroma lokalna uprava ali samouprava v ožjem smislu, ker samouprava v širšem smislu je samo drug izraz za cel ustavno-parlamentarni sistem uprave, ki je ravno nasprotje z oblastjo vladarja, ki ni odvisen od ljudstva ali parlamenta; za federacijo (zvezo držav) pa: politični centralizem samo za neke gotove državne posle in veje državnega življenja, sicer pa politični decentralizem. Pri tem je lahko uprava v zvezni državi sami in v zveznih državah skupaj i centralistična i decentralistična.
So pa tudi nečiste, srednje, prehodne oblike državne ureditve, kakor se je pač dotični narod politično razvijal.
Velika francoska revolucija je našla pred seboj državo absolutizma in birokratskega centralizma. Ko pa je revolucija zmagala, je državo decentralizirala z dekretom od 22. dec. 1. 1789. Ta upravna decentralizacija je trajala do konca 1. 1793. Z dekretom od 4. decembra 1. 1793. je bil uveden začasno revolucijonarni režim, ki je znatno zožil prej dane svoboščine. V osmem letu republike so prej dano svobodo še bolj stisnili. Z zakonom, izdanim takrat, so uvedli popoln centralizem, ki je bil podoben carizmu. „Prvi konzul (Napoleon) je bil vse, on je zapovedoval povsod in v vsem" — pravi profesor Bar-thelemy. To stanje je trajalo do 1. 1830., ko so se začeli zopet vračati k decentralizaciji.
Absolutistično centralizacijo je torej v Franciji razbila francoska revolucija. Na novo jo je zopet vpeljal Napoleon, ko mu je polagoma ugladila pot za to sama revolucijonarna vlada, ki je bila k temu prisiljena v glavnem vsled vojska. Če bi bila po revoluciji vpeljana decentralizacija ali samouprava dalje trajala — kar bi se bilo gotovo zgodilo, če ne bi bile vojske ovirale notranjega razvoja, bi imela današnja Francija gotovo upravno decentralizacijo ali samoupravo in bi njen parlamentarni sistem vladanja bil racijonalnejši in bolj harmoničen kakor je današnji.
Absolutistična vlada Napoleonova je nadaljevala v tem oziru močne tradicije starega absolutizma in nove sveže tradicije revolucijonarne diktature.
Tak razvoj v Franciji je stvoril birokratski centralizem, ki se ne da spraviti v sklad s potrebami in nalogami moderne države, ki je količkaj obsežna, in se ne da spraviti v sklad z ustavno-parlamentarnim načinom vladanja, ki je izraz samouprave, izraz demokratičnega principa. Boj med novim principom in med starimi absolutističnimi tradicijami, katere je osvežila revolucijonarna diktatura od 1. 1793., in katere je še bolj učvrstil Nanolconov absolutizem, ki je trajal celih 15 let, je morala biti in mora biti zelo dolga in težka. Ni čudno, če se je žačela zelo skromno in plašno.
Tako se je rodila ideja, za katero so skovali Francozi nov in precej umeten izraz — dekoncentracija.
Kaj izraža in v čem obstoji ta ideja? Ona izraža sramežljivo priznanje
Zadnjo številko „Avtonomista“ je kraljevska ljubljanska policija kot cenzurna oblast zaplenila. Kraljevsko deželno sodišče kot tiskovno sodišče je zaplembo potrdilo.
O	teh stvareh smo prejeli sledeča uradna obvestila:
Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. Št. 15/133-preds.
Ljubljana, dne 7. nov. 1921.
Zadeva: Zaplemba časopisa »Avtonomist" od 7. novembra'1921.
Gospodu
uredniku „Avtonomista“
v Ljubljani.
Kr. policijska direkcija je sporazumno z državnim pravdništvom v Ljub-
same centralne oblasti, da ne more več odgovarjati onim nalogam, katere je vzela na sebe. Da si opomore in da svoje oblasti vendar ne zmanjša, je začela (centralna oblast) povečavati oblast in delokrog svojih lokalnih agentov aU uradnikov, okrožnih načelnikov itd. Ti uradniki so še vedno organi centralne vlade, ki jih postavlja in kateri so podrejeni in od katere so odvisni tako kakor prej. Razlika je le v tem, da je centralna vlada en del svojih poslov prenesla nanje, da jih izvršujejo na licu tnesta v svojem področju. To se imenuje dekoncentracija. „Iskali so besedo", pravi profesor Barthelemy, „da označijo korake, s katerimi centralna oblast povečava moč in delokrog svojih lokalnih organov in našli so besedo »dekoncentracija". Isti profesor nadaljuje: ,.Dekoncentracija je lahko korak k decentralizaciji" — ako gremo naprej.
Nočem razpravljati o tem, koliko je ta ideja na sebi vredna. To tukaj ni potrebno. Potrebno je bilo tukaj le razložiti in naglasiti, kako se je ta ideja razvijala, kako in kje je nastala in v čem obstoji, da bralci spoznajo njeno bistvo in smisel. Če to uvidijo in spoznajo, lahko sami vidijo in ocenijo, kako je politično nesmiselno to idejo staviti ob stran upravne decentralizacije ali kakor g. Pribičevič pravi „ samoupravne decentralizacije", ker je v pojmu samouprave že zapopaden tudi pojem decentralizacije.
Dekoncentracija je dete upravne centralizacije in služi upravni centralizaciji le kot pomoč brez kake škode za centralno oblast, ker ima centrala v rokah isto moč kot prej, samo sedaj v drugi, indirektni obliki. Dekoncentracija je kakor rečeno sramežljivo priznanje upravnega centralizma samega, da jc centralizem v moderni državi anahronizem, in da je on nesposben vršiti na'oge, ki ga je vzel na sebe. Dekoncentracija je dalje priznanje centralizma samega, da je on tudi za centralno vlado slabost.
Če hoče torej demokratska stranka res samoupravo, in sicer „široko samoupravo", kakor jo imenuje Ljuba Davi-dovič, čemu ji je potem dekoncentracija, ako seveda ve, kaj je samouprava in kaj 30 dekoncentracija?
Kdor iskreno želi samoupravo ali Pribičevičevo ..samoupravno decntrali-zacijo" kot princip ureditve države, ta ne zahteva poleg tega še dekoncentracije, ki je v najboljšem slučaju komaj prvi, plašni korak od centralizma k samoupravi.
V	ustih demokratske stranke v naši mladi kraljevini ie ta ideja toliko bolj nesmiselna, ker se je, kakor kaže žgo-dovina, dekoncentracija pojavila šele takrat, ko se je centralizem razvil do vrhunca svoje moči, tako da se razvoj začne pomikati v nasprotnem pravcu, v pravcu decentralizacije.
Ali je to slučaj pri nas? Naravno, da ni. Pri nas uvajajo gospodje demo-kratje popolnoma nasprotno z idejo svoje stranke, ako jo razumejo, šele centralizem v državo, a takoj mu dajejo olajšavo v dekoncentraciji in istočasno postavljajo kot princip državne ureditve široko samoupravo!
Gg. Rojc, Tomljenovič in tovariši vsaj te politične nesmisli niso zagrešili v svojem predlogu, da bi zahtevali poleg dekoncentracije široko samoupravo, ampak samo sistem edinstvenosti državnih političnih oblasti in poslov na celcm državnem področju, ki mora biti „stvarno i jednako sproveden!"
ljani ukrenila zaplembo št. 31 perijodi-čne tiskovine »Avtonomist" z dne 7. novembra 1921.
Povod te zaplembe je članek „Naša diplomacija" v vsem svojem obsegu.
Zaplenjeni članek ustanavlja prestopek člena 138. ustave kraljevine SHS. Druga izdaja zaplenjene tiskovine je nedopustna.
Za kr. polic, direktorja:
Vračko.
Pr. VII. 56/21—1
V	imenu Nj. Veličanstva Kralja!
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek Vil. kot tiskovno sodišče je na predlog državnega pravdništva v Ljubljani po zmislu čl. 13. ustave razsodilo:
1. Vsebina besedila članka „Naša diplomacija" na 3. strani št. 31. od 7. novembra 1921 v Ljubljani izhajajoče peri-jodične tiskovine »Avtonomist" ustanavlja v celem obsegu in sicer od besedi „Mi imamo" do besed „na vojsko", objektivni učin kaznivega dejanja po čl. 13. in 138. ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2. Potrjuje se torej po zmislu člena 13. ustave in pa § 489. k. p. r. zaplemba imenovanega članka.
3. Po zmislu člena 13. in 138 iste ustave se prepoveduje razširjenje zaplenjene tiskovine.
Po §§ 36. in 37. tisk. zakona se od-reja, a je uničiti vse izvode te tiskovine, ki so se že zasegli kakor tudi one, ki se še zasežejo.
Deželno kot tiskovno sodišče v Ljubljani,
dne 8. novembra 1921.
Pečat.	(Podpis	je nečitljiv).
*
Pravijo, da so na svetu dežele, kjer imajo jako nespametne uredbe. (Gospod cenzcr, pozor!). Taka dežela pa Jugoslavija ni. Mi mislimo tukaj na dežele, kjer imajo — tiskovno svobodo, ki je največja budalost na svetu. Kajti kjer je tiskovna svoboda, ni cenzorjev in ni deželnih sodišč kot tiskovnih sodišč. Te dve ustanovi sta pa glavna stebra modernih držav in ker je naša država moderna država, ima tudi cenzorje in kar je ž njimi v zvezi.
Zaplemba zadnje številke našega lista je značilna z ozirom na predmet zaplembe.
Mi radi naglašamo pred svetom, da smo demokratična država. V demokratičnih državah vlada „demos" t. j. ljudstvo; in .sicer ne samo ena plast, ena socijalna skupina ljudstva, n. pr. sami bogataši ali pa sami plemenitaši, ampak vse ljudstvo, delavec ravno tako kakor bogataš ali grof. To stanje, da namreč vlada celokupno ljudstvo, pa ima dva vidna izraza: splošno volilno pravico in svobodo tiska.
Z volilnim listkom izrazi svoboden državljan svojo voljo, da se mora vla- . dati na način, ki ga zahteva on sam s svojimi somišljeniki. Če je teh toliko, da dobe večino, je njegova volja izvršljiva. Ako pa ostane v manjšini, njegova volja sicer še ni izvršljiva, ni pa že tudi uničena; svoboden državljan ima pravo, da si išče somišljenikov za svoje nazi-ranje tako dolgo, dokler jih ni toliko, da lahko nastopijo kot večina in kot večina svoje želje tudi lahko uveljavijo.
Somišljenike pa pridobiva svoboden državljan v prvi vrsti z izmenjavo misli s svojimi sodržavljani. Misli pa lahko izražamo in izmenjavamo s svojimi soljudmi ali z govorom ali s tiskom ali da govorimo učeno: akustično (usta — ušesa) ali pa optično (tisk — oči). Končni vtis je isti, če komu kaj povem, ali pa pišem, oziroma tiskam.
Izmenjava misli pa mora biti svobodna. Drugače ni mogoče povedati resnice in resničnih nazorov. Če govorim ali celo moram govoriti drugače kakor mislim, nastane laž in potvorba. Človeka, ki govori drugače kakor misli, imenujemo lažnjivca in hinavca.
/.ato zahtevajo svobodni državljani politično svobodo govora in politično svobodo tiska v vseh deželah, kjer res vlada ljudstvo. Kjer pa vlada le ena sama oseba, ali pa ena sama socijalna skupina nad drugimi, tam svobode govora in svobode tiska ni. Tam pazijo cenzorji in sodišča na vsako besedo, ali je postavljena prav ali napak. Svoboden državljan je v takih krajih degradiran za podanika, ki sme samo poslušati, kaj reko drugi, sam pa nima besede, nima proste in svobodne politične volje in je •zato obsojen na večno politično jerob-stvo in robstvo. Toliko, kar se tiče prin-cipijelne strani.
*
Kaj je bil predmet zadnje zaplembe »Avtonomista"?
Mi smo priobčili slovenski prevod članka, ki je izšel v belgrajskem Beo-gradskem Dnevniku" od 30. oktobra t. 1. pod naslovom »Nuša diplomacija." To smo tudi v prevodu omenili, ker ni naša navada bahati se s tujim perjem. Bel-grad, ali kakor nravijo Srbi: Beograd, je pa prestolno mesto tiste države, h kateri spadamo tudi mi in srbski časnikar, ki je članek o diplomaciji napisal, goto-\ o ni protidržaven element.
List »Beogradski Dnevnik" prihaja tudi v Ljubljano in v Zagreb in ga čitajo po vseh kavarnah.
Sedaj pa nastane vprašanje: Ali ima ljubljanska in zagrebška cenzura pravico oziroma dolžnost, cenzurirati bel-grajske liste?
če se prav spominjamo, je bilo v nekdanji Avstriji menda mogoče, da je graški državni pravdnik zaplenil kak ljubljanski list in narobe. Ne vemo tega ne natanko. Čisto gotovo pa vemo, da danes ljubljanska, policija te pravice nima in je imeti ne more, vsaj po zdravi logiki ne, kajti ta pravica bi pomenila, da izvršuje Ljubljana nad Belgradom neko nadcenzuro in bi pomenila, da velja za nas neka druga mera kot za Srbe preko Save in bi pomenila, da velja Bel-grad za nas še vedno kot — inozemstvo! Tudi obratno velja isto.
Če pa ljubljanska policija kot cenzurna oblast ’iiina pravice zaplenjevati srbskih belgrajskih listov, katere zaple-njuje tainošnja cenzura, če jc treba, potem dosledno tudi nima pravice zaplenjevati prevodov iz srbskih listov in dosedanja praksa je bila ta, da so ljubljanski gospodje pustili srbske, v Belgradu i/.hajajoče liste v miru in ravno tako tudi slovenske prevode iz njih.
Da bo slika popolna, naj dodamo še to, da je številka »Beogradskega Dnev-rika od 30. oktobra ležala po vseh slovenskih kavarnah, kjer imajo list naročen, mirno in nemoteno že cel teden, preden smo mi objavili iz nje inkriminirani prevod. Po ustavi, ki velja menda tudi za ljubljansko policijo in sodnijo, pa se mora izvršiti zaplemba tekotn 24 ur po izdaji lista! Zato je nam nerazumljivo, kako je mogla ljubljanska oblast zapleniti članek iz lista, ki je bil že vsled preteka mnogo daljšega roka kot ga zahteva zakon za zaplembo, imuniziran.
Ta nedoslednost nas je dovedla do tega, da sme vsak Slovenec, ki zna citati cirilico ali pa ne, še danes naročiti št. 30. »Beogradskega Dnevnika*4 in prebrati v njem članek z naslovom »Naša diplomacija", slovenskega prevoda r »Avtonomistu" od 7. t. m. pa ne sme dobiti pred oči! Ali znači to, da smo „je-dan narod, jedna država?" če bi bili zlobni, bi rekli, da je sedaj sodnijsko dokazano in utrjeno, da nismo en narnrl
in nismo ena država.
Naravnost kričeča pa je praksa, ki jo hočejo uvesti s prepovedjo druge izdaje. Kaj takega ni bilo niti med vojsko. Celo takrat je bilo dovoljeno prirediti drugo izdajo in vsi se še dobro spominjamo številnih belih lis po časopisih. Danes ni mogoče niti to! Ali se javnost zaveda, kaj to pomeni? Ta praksa pomeni, da vlada lahko ustavi vsak list, kadar ga hoče, pa naj je to v soglasju z ustavo ali pa ne! ’ Vlada po tej praksi lahko vsak list vsakodnevno prepove, kar pomeni za naročnike toliko, kot da je list nehal izhajati. Če se ta procedura ponavlja recimo en mesec, bodo odpadli vsi naročnki — ali bo potem sploh še kdo list izdajal? Če vladi kakšen list ni všeč, naj ga ustavi odkrito in javno In naj prizna, da dela z nasiljem. To je možato. Toda po ovinkih?
#
Neumevno pa se nam zdi, da vsega tega, kar smo povedali zgoraj, ne bi vedela in razumela tudi naša cenzura. Nimamo sicer na žalost prevelikega spoštovanja pred duševnimi sposobnostmi cenzure, ampak to, kar smo rekli, bi pa že lahko razumela. In vendar je postopala drugače! Kaj sledi iz tega? Mogoče se ne motimo, če trdimo, da jo je zbodel neki drugi članek, čegar vsebino bi znal ponoviti — kdo? On. Namreč neki gospod, ki je doma na Viču, da ne bo zopet nepotrebne zamere. Kot žrtva enega članka je bržčas padel drugi, ampak silno nerodno.
Kar se pa tiče sodišča, opozarjamo gospode na članek, ki ga je napisal r. Stojan M. Protič v »Radikalu" pod naslovom »Ustav i štampa". Mi bi gospodom na ljubo ta članek prav radi prevedli, pa kaj hočemo, ko so pa gospodje sami mnenja, da so slovenski prevodi iz belgrajskih listov prepovedani! Interesanten pa jc tisti članek za sodnike, tako interesanten, da se že samo radi njega splača naučiti se cirilice. Tam se bere nekaj o čl. 137. ustave in prehodnih naredbah, kar jc zelo, zelo hud poper! Pripominjamo, da dotična številka ..Radikala" ni bila zaplenjena in se jo lahko naroči v znani trafiki v Šclenburgovi ulici v Ljubljani.
/
•h
Naša konfiskacijska praksa.
Vse to so pa le teoretična izvajanja. V praksi je stvar mnogo milejša. Mi ne moremo za to, če je bila enkrat kraljevska pošta hitrejša kakor kraljevska policija. Zato naj nam gospod cenzor oprosti, če je tu in tam zapisana
Zaplembe povzročajo listom velike stroške. Mi pa ne razpolagamo z nika-kimi fondi, ampak moramo shajati pač z običajnimi dohodki od naročnine in oglasov. Ker je sistem tak, da nas utegnejo slične neprilike še večkrat zadeti, prosimo vse svoje prijatelje in naročnike, naj po možnosti pridobivajo za naš list novih naročnikov in novih oglasnikov. To bo najboljši odgovor na politiko nasilja. Med našimi naročniki je mnogo neodvisnih ljudi — mi smo ponosni na to —, ki brez skrbi lahko započno veliko in krepko agitacijo za naš list. Kolikor več naročnikov in oglasnikov bomo imeli, toliko boljši bo lahko tudi list, ker bo imel na razpolago več sredstev. Zato se priporočamo vsem za krepko in izdatno podporo.
Zadnja številka „AvtonomIsta“ je kr. policija zaplenila. — Ribničani: Nu-ja!
Zaplembo zadnje številke „Avto-nomista“ je kr. sodišče potrdilo. — Ribničani: Ja-nu!
„Slovenski Narod“ je dne 9. t. m. lopnil takole nesramno: „Zerjavi in divje gosi so se prjčeli pretekle noči seliti iz naših krajev ...“ Saj ni res, gospodje kolegi pri „Narodu“; to bo šele spomladi enkrat ali pa še takrat ne. — Bodimo odkriti:	Delničarji „Narodne ti-
skarne“ sc nam zadnje čase smilijo, tako hudo se mrcvarijo njih popirji. Pošteni ljudje so in zato jim kar javno predlagamo: Prodajte tiskarno z listom vred nam, avtonomistom; plačali bomo pošteno in izvršili, * kar je svojedobno ranjki g. dr. Ahahi. Boste videli, da bo za vse prav!	,
Radi bi brali dolge, kar mogoče dolge članke! Zato začnimo: „Kot Slovenci, t. j. kot Jugoslovani, in kot Avstrijci imamo največje zanimanje na teh treh vprašanjih (namreč na avstrijskem, balkanskem in na jugoslovanskem)1'... »Šele s socijološkim pojavom naroda jamejo se vdržavi tvoriti tudi avtonomne stranke, t. j. grupiranje delov naroda ne več za principe, katerih nositelji so posamezne osebe, marveč avtonomno grupiranje organizacije s stvarno ekonomično in idejno podlago, ki često presegajo meje države in tudi krajne meje naroda ...“ »Moderno strankarsko življenje torej predstavlja stremljenje ljudstva po avtonomiji,JPo kulturnem, socijalnem in ekonomičnem stanju balkanskega polotoka moramo soditi, da je strankarsko življenje šc malo razvito ali v prvem nastopu ...“ „Z eno besedo: Balkan je bil doslej kos Azije v Evropi, kos srednjega veka v novem veku ...“ „Ni toraj dvoma, da ima Avstrija na Balkanu velike interese, ki so gospodarski in politični..." »Kajti nam avstrijskim Jugoslovanom po celi zgodovini našega razvoja in kot dobrim Avstrijcem ne gre za to, da Avstrijo uničimo ali se je rešimo, marveč za to, da jo izboljšamo in da zasiguraino jugoslovanski Balkan avstrijskim Slovanom. Ne gre nam le za zapadno kulturo, gre nam tudi zato, da postanejo Jugoslovani močni v svojem prirodnem okvirju, t. j. toliko kot državljani Avstrije, kolikor kot državljani balkanske federacije..." Bodi zaenkrat dovolj! Gotovo je to kdaj pisal ali govoril kakšen avtonomist ali klerikalec ali celo rdeči jezuit? Oprostite, to so zgolj citati iz knjige »Jugoslovansko vprašanje", ki jo je leta 1912. »na svitlo dal" 2- dr. Vladimir Knaflič, danes velik centralist, urednik demokratske »Njive" in »Jutra". — Tako moremo, Bog nam odpusti grehe, vedno s čim postreči. — Amen.
»Naprej" je priobčil v štev. 253. članek »Delitev naše države v oblasti", v katerem piše brezdvomno eden od soc. demokratskih poslancev sledeče- , Avtonomisti in Slovenska ljudska stranka zagovarjajo nedeljeno Slovenijo. To mnenje ob sedanjem političnem razpoloženju večinskih in deloma tudi opozi-cljonalnih stranic, ne bo obveljalo, ker je tendenca, da se odpravijo historijske in Plemenske meje močnejša." — Prav radovedni smo, katera od opozlcijonalnib
kakšna beseda drugače, kot bi morala biti in upamo, da bo tudi poslej »Avtonomista" bral z istim veseljem in istim zanimanjem kot doslej. Z Bogom in pozdravljeni!
strank v Sloveniji je za delitev. SLS ni za delitev, avtonomisti tudi ne, komunisti so prepovedani, njih se ne vprašuje. Ostanejo torej še narodni socijalisti in socijalni demokrati! Katera od teh dveh strank je za delitev? To bi radi vedeli! Sicer pa radi konstatiramo, da na našo notico »javno vprašanje", priobčeno v 16. številki našega lista, ako so socijalisti res tvorili zadnjo Pašičcvo rezervo pri odglasovanju za sedanjo centralistično ustavo, do danes nismo brali nobenega odgovora!
Nov prerok. Kakor znano, se pojavlja že od nekaj let sem sekta »adventistov", ki hoče dokazati iz bibličnih in starokrščanskih knjig, da se bliža ko-neec sveta (adventus Domini, odtod ime »adventisti"). Opozarjajo na razna znamenja, po katerih bi moral biti v smislu starih izročil konec sveta že blizu. Tudi v Jugoslaviji se je pojavil tak entuzija-stičen pridigar, ki je med drugimi znamenji za konec sveta navajal tudi dejstvo, da bodo glasom »Jutra" izplačani 20odstotni boni, ki jih je izdala naša vlada povodom markiranja novčanic. Ljudje so kar divjali za tem novim prerokom, tako da se je bilo bati že nemirov. Vlada je radi tega sklicala hitro komisijo teologov, medicincev in juristov, da bi sc pojasnilo, kaj je na stvari, oziroma na preroku. — Bogoslovci so kmalu dognali, da v celi teološki literaturi ni najti prerokbe, da bi vlada izplačala te bone še pred koncem sveta, pač da bo ob koncu sveta prejel vsak kar mu gre. Medicinci so preiskali moža prav natančno in so našli, da boluje na hudi bolezni hypercredulitas centrali-stica. Juristi so po dolgi debati in vpo-števajoč tudi zdravniško spričevalo izjavili, da se mož vendarle ni pregrešil proti kancelparagrafu, ker ni pridigal na leci, marveč pod milim nebom ter da dosledno ne spada v kriminal. Pač pa so bili vsi strokovnjaki za to, da internirajo novega »preroka" na Studencu.
Iz Belgrada se nain poroča o neki zelo delikatni zadevi. Iz pisma posnemamo:	Predsednik ljubljanske Trgov-
ske in obrtne zbornice je bil svoječasno kaznovan od sodišča zaradi neke pokvarjene moke. Gospod se poteguje sedaj za pomiloščenje. V bclgrajskih demokratskih krogih pa se sedaj govori, da ic gospod predsednik prestopil k »radikalom" ter da je g. Janjič, tajnik radikalne stranke, že letos poleti poslal z Bleda pismo na pravosodnega ministra, ki je seve tudi radikalec, da naj doseže to pomilostitev, kajti »to jest potpuno naš čovjek". Pismo pa je baje prišlo v roke — demokratom, kajti rabilo je iz Bleda do Beograda več kot mesec dni in je končo došlo — odprto. V radikalnih krogih pa nasprotno trdijo, da se je demokratska stranka sama ponudila, da doseže pomiloščenje, ako njihova strankarska blagajna  Naš belgrajski
informator imenuje celo svoto in osebo.
To je »politika" in celo »državna" dragi bralci!
Urednik »Avtonomista" s pravico črtanja je postal ljubljanski cenzor.
Nekaj izvodov zaplenjenega »Avtonomista" je še prišlo nazaj po pošti ali pa jih je kdo prinesel, če se policija zanje zanima, naj pride ponje, če ne bodo že prej črkostavci ž njimi podkurili peč.
Arnavtska vlada v Tirani išče spretnega in veščega cenzorja za časopise. Mesto stalno, plača dobra. Natančnejših pojasnil ljubljanski cenzor ne daje.
»Slava Jugovičeva" je naslov krasno pisanega članka v »Beogradskem Dnevniku . članek bi radi prevedli in ga ponatisnili v »Avtonomistu", pa ne gre. Pisec članka je Nestor Letopisec, ki se je ljubljanski policiji in sodniji silno zameril kot . nrotidržaven element". Zato članka ne moremo prevesti. Sicer je pa slovenski prevod že izšel v »Novem Času".
Jako znana oseba je v Ljubljani neka kolporterka, t. j. prodajalka časopisov. Prodaja vse: Jutro, Narod, Novi čas, Avtonomista, Slovenca, Hrvata — Srba še ni — itd. Ženska je jako pošte-
na; tudi kofe rada pije in ob pondeljkih hodi k maši. Policaji pa k maši ne hodijo ob delavnikih, kar je velika napaka. Če bi hodili tudi policaji na delavnik k maši, pa bi bili dobili pred 1 tednom v cerkvi gospo kolporterko, poleg nje pa cel kup prepovedanega »Avtonomista". Tako ji pa niso mogli niti povedati, kakšno pregrešno robo ženska nosi s seboj in ker je ta svet tako pregrešen, da se za pregrešne in prepovedane stvari kar trga, ji je odvzel takoj po končani maši vso prepovedano robo. Prepričani smo, da bo hodila pridna in zanesljiva žena poslej vsak ponedeljek v cerkev in vsled tega mogoče tudi sam gospod cenzor.
»Tri priče (povesti) iz Banata" objavlja list Srbija" od 9. novembra. Jako lepe stvari se tam bero in popisujejo se razni dogodki, ki nam razlagajo silno zadovoljstvo z državno upravo v Banatu. Pa ne med Nemci ali Madžari ali Rumuni, ampak med Srbi: »Srbija" od 9. novembra r.i zaplenjena in se lahko naroči v Mitroviči (Srem), Zanatliska ulica št. 17. Mi bi prinesli prevod ampak za gospoda cenzorja ne! Ta naj se sam uči cirilice in naj sam naroča srbske liste.
Prisega na ustavo. V četrtek je prisegel na ustavo g. St. M. Protič, bivši ministrski predsednik. Vnedcljo je prisegel na ustavo kralj Aleksander. Kdaj bo prisegel Štefan Radič, še ni gotovo.
Prvi razred na železnicah odpravlja naše prometno ministrstvo. Najprej bodo Zagreb. Kakor čujemo, bodo vpeljali na-
Stojan M. Protič:
y
Škandal za
Kako se nam je godilo z državnim posojilom smo videli, čeprav je bil napol dobrovoljen, napol pa prisiljen. Sedaj se je tudi na kongresu demokratske stranke na usta g. dr. Veljkoviča priznalo, da notranje posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev ni uspelo. Potem so prišle nade na posojila v Londonu, radi katerega je odšel tja osebno g. finančni minister, da ga sklene, čeprav se je moglo že vnaprej z veliko verjetnostjo in popolno sigurnostjo sklepati, da bo nasedel tudi tam, t. j., da se more tudi v Londonu dobiti, če se ga sploh dobi, samo slabo posojilo, spričo sedajnih naših političnih in finančnih prilik.
Da so bile takšne nade neosnova-ne, nas sedaj, po tolažilih čitajočega občinstva in trgovskega sveta od strani demokratskih listov o povoljnem poteku pregovorov v Londonu, uverava naš stari finačni minister, g. Čedomir Mi-jatovič, ki živi v Londonu in je od tam poslal »Politiki" dopis, ki nas postavlja zares pred nov škandal (»Politika", št. 4861). Čeprav se nismo nadejali ničesar dobrega od potovanja finačnega ministra v London, vendar nismo mislili, da se bo zadeva tako grdo in škandalozno končala.
Kakor se iz uvoda Mijatovičcga pisma vidi, je iincl g. Kumanudi nalogo, da završi pregovore, ki so se začeli že tu v Beogradu med njim, banko Bolton in po njej s kovinsko tovarno Armstrong, Vikers et komp. Ta banka Bolton je, tako sc govori, ena majhna privatna banka, toda »v poslih dosti aktivna". Ta njena poslovna aktivnost se spozna že iz tega, da je 1. 1909. dala črnogorski vladi posojila v znesku 250.000 funtov šterlingov odnosno 6 milijonov perpe-rov! Ta banka Bolton je pravzaprav le posredovalec, glavna tvrdka pa je Armstrong ct Komp.
Že dejstvo, da se finančni minister posluži za svoje posojilo takšne majhne banke ni dobro. Toda pojdimo dalje. Glasom obvestila g. Mijatoviča bi bilo to posojilo pravzaprav železniško posojilo in sicer v velikem obsegu, ker bi se ž njim odstopilo skupini Armstronga, ali kakor pravi g. Mijatovič, skupini g. Jov. U. Jovanoviča, našega generalnega konzula v Londonu, v monopol grad-ue vseli naših železnic in pristanišč na Jadranu! Toda s tem se šc ne končuje, ta »monstriozni, čudovito in naravnost škandalozni dogovor" kakor pravi gospod Mijatovič.
G. Mijatovič je zvedel, da je eden uradnikov angleškega trgovinskega ministrstva neprestano v družbi z g. Jov. U. Jovanovičem in da dela skupina od-
mesto prvega razreda salonske vozove, da bo cenejše in bolj komodno.
Kraljeva bolezen. Neposredno pred povratkom kralja Aleksandra iz Pariza v Belgrad je napisal Stojan M. Protič v svojem listu „Radikal“-u sledeče: »Kralji bolevajo v svojih državah in ne v ino-stranstvu. Zdravniki prihajajo k bolnemu kralju, ne hodi pa kralj k zdravnikom."
Nov list začne izdajati v Celju gospod dr. Novačan. Naslov lista bo »Naša vas". List bo zastopal interese srbske zcmljoradničke stranke v Sloveniji. Kakor pravi v svojem programu, se bo boril proti »avstrijskemu revmatizmu", proti »rimskemu klerikalizmu" in proti »klečeplazenju Slovencev pred Srbi v Belgradu". — Značilna je posebno zadnja točka, ki bo gotovo dala »Narodu" mnogo povoda za energičen klic po policiji in cenzuri. V splošnem pa je program novega lista zelo mnogoličen po receptu: kdor prinaša mnogo, prinese vsakemu nekaj, vsem skupaj pa — nič.
Stroški za češko armado znašajo glasom proračuna 3 milijarde čehoslo-vaških kron. Češka vojna uprava vzdržuje 33 vojaških atašejev pri tujih vladah.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
C». A. K. — Šmartin pri Kranju. — Zadeve, o kateri nam pišete, ne moremo spraviti mi v javnost, ker bi s tem izzvali — cenzorja. Morda bi bilo najbolje, da spravi kak poslanec zadevo v parlament.
škandalom.
nosno prijatelj tega gospoda na to, da se okoristi z državnim kreditom ter da kupi od izvestnih »svojih" fabrikantov vse lokomotive, vagone in tračnice na eksportni kredit angleške države za dobe 8 let! Na tej transakciji, ki naj bi jo naša država sama izvedla, bi skupina znatno zaslužila, a dober del tega bi spravil v žep naš generalni konzul g. Jovanovič »poleg svoje provizije od skupne svote posojila," kakor trdi g. g. Mijatovič. G. Mijatovič je zračunil, da bi g. Jovanovič »zaslužil" pri tem skromno svoto — 60 milijonov dinarjev!
G. Mijatovič ne trdi, da	je	vse	to
že	završena stvar, t. j., da je	g.	Kuma-
nudi kot naš finančni minister ta dogovor že podpisal, ampak on trdi le, da je za vse to zaznal, da pa je že poprej vedel, da g. Jovanovič že davno dela na tem, doslej še brezuspešno. Kar pa ga je uverilo, da je to, kar je zaznal, točno in da si je g. Kumanudi takošen dogovor faktično že usvojil, čeprav še ne podpisal, je dejstvo, da je g. Mijatovič »iz samega razgovora z g. dr. Ku-manudijem zadobil utis, da je vse res, kar je bil zvedel."
Da je ta stvar grda, da	je	vse	to
škandal, o tem ne more biti	sumnje	in
jaz popolnoma razumem ogorčenje in gnjev g. Mijatoviča; priznati pa moram, da ne razumem dovoljno, zakaj on obrača vse svoje ogorčenje in gnjev samo proti g. Jovanoviču, našemu generalnemu konzulu, g. Kumanudija pa pušča na strani, čeprav je on finančni minister, predstavnik naše kraljevine, glavni poblaščenec. In čeprav ima on pravico, da oceni in sprejme ali pa zavrže predloge g. Jovanoviča! Še manj pa mi je razumljivo, da g. Mijatovič podkrepljuje obrano g. Kumanudija takole: — »toda jaz sem prepričan, da naša vlada ni niti mislila na to, da sprejme posojilo pod takšnimi pogoji! T1. daj mi ne preostaja drugega ko misliti: da jej je naš generalni konzul v Londonu, okoristujoč se s priliko, nastavil nož na grlo, ter jo v tem položaju prisilil h kapitulaciji, da doseže do-govoi, ki v brezčastnosti in drzkosti nima primera v zgodovini modernega financiranja."
I	udi jaz sem bil finančni minister skoro polna 3 leta in sem zaključeval dogovore tudi o državnih posojilih, in, evo, priznati moram, da ne morem poj-miti in razumeti tegale: kako bi mogel mene in moje kolege ministre takole tretirati en sam generalni konzul in nam nastavljati nož na grlo ter nas s tem prisiliti h kapitulaciji, da bi podpisali ta-
Dnevne vesti.
Gospodarstvo.
^ V Ljubljani, Dunajska cesta
 	Oglejte	si	razstavo	najnovejših
poljedelskih strojev vseh vrst.
Marijin trg 8 Wolfova ulica 1 - Podružnica V Murski Soboti in Doljnji Lendavi
obrestuje hranilne vloge	čistih	brez	odbitka
in vloge na tekoči račun	II	O	rentnega	davka.
Ustanov, septembra 1919.
Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
Neposredno pod državnim nadzorstvom
Zahtevajte ponudbe in vzorce tiska! Razkazovanje brezplačno in brezobvezno.
Opalograpb
razmnožuje strojno in ročno pisavo (risbe, note i. t. d.) potom neiz-rabljive, toraj nikdar nadomestila potrebne steklene plošče.
Vplačane d*ln glasnica K 30,000.000 -
SLOVENSKA MM
LJUBU, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega doma".
Telefon št. S67. Geli. račun št. IZ ZOS
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanskl oddelek in vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
ZVEZA 1
-	—	4
ko slab in povrhu še tako škandalozer dogovor o posojilu?!
Očividno je tu g. Mijatovič preokre-nil in ni pravičen. Kajti takšen konzul, ki je to delal, kar trdi g. Miajtovič, že davno ne bi smel biti konzul in finančni minister, ako vsaj napol razume svoj posel, bi moral takoj a limine odbiti predlog, kakršen je tale od skupine in prijateljev g. Jovanoviča; g. konzulu pa bi dal dobro lekcijo o tem, kako se naj branijo in zastopajo državni interesi — a!'o bi ga že takoj ne bil pognal iz službe!
Med tem g. Kumanudi in vlada, katere član je on, niso od vsega tega napravili ničesar, obratno, g. Kumanudi si je praktično še osvojil predlog g. Jovanoviča, ako ga ni celo že podpisal.
Istotako moramo smatrati, da je apel g. Mijatoviča naslovljen šele v drugi vrsti na narodno skupščino, ki naj to grdo stvar ali pravzaprav škandal odkloni. V prvi vrsti pa je tu vlada, ter njen strokovni organ, finančni minister g. Kumanudi; toda g. Mijatovič, po mojem mnenju, očividno misli, da bi takšen apel bil brezuspešen!...
Sedaj imamo torej dostojni panda't k „Omnium Serbe“ (radikalna afera): tu je Bolton-Armstrong, tako da ni krivde ne tu (na radikalni strani), ne tam (na demokratski strani).
Vrednost dinarja oziroma krone se je na mednarodnem trgu nekoliko izboljšala. Vprašanje pa je, za kako dolgo. Vlada namerava izdati (mogoče se je to že zgodilo) stroge odredbe glede trgovine s tujim denarjem, — hoče prepovedati uvoz luksuznega blaga in vpeljati državni monopol za trgovino z devizami itd. Ako smo prav poučeni, je to že vse enkrat bilo, ni pa rodila drugih plodov kot splošno nezadovoljstvo med trgovci. Vrednost denarja je pa kljub vsem tistim odredbam stalno padala. Mi ponavljamo, kar vedno trdimo: Dokler ne bo reda v državnem gospodarstvu in pregleda nad dohodki in izdatki, tudi ne bo stalnosti za vrednost našega denarja.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
mmmgmHmEmmmraniraraBmrai
Hegistraturne omare
iz hrastovega lesa, svetle ali	j ®
temne, eno ali dvodelne z žalu-	[ S
■ Ml
zijami, prvovrstno delo, dobavi	: H
po brezkonkurenčnih cenah	j g
THE REX CO., Ljubljana Gradišče 10. Telef. št. 268.
Gradišče 10. Telet. St. Z68.
THE BEX CD.. Ljubljana
Kapital:*b'žo.DDo.oop i $iov. eskomptna banka ltam^anoaGD
Podpužnice:	r.	p	L-L.««««-	..I!..	21	I	I«r4uje	vse	bančne	transak-
Rakek. Ljubljana, Selcaburgava ulica št. 1.
cije najkulantneje
Novomesto in .	.	.	,	.......
Denarne vloge - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut - Eskompt menic, tenatev, faktur. Akreditivi - Borza.
■■auano
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon St. 21.	Ljubljana	| Dunajska cesta št. 38/1-	^lefon	at	ai*
'	”	(začasno	v	prostorih	Zadružne	zveze).
Podružnices Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Splii, Šibenik. Ekspozitura! Bled.
Interesna skupnost z Sveop6o Zanatlijsko banko d. d. v Zagreba in njeno podružnico v Karlovcu ter z Oospodarsko
—~-o banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno * afilijacijami če* K 50.000.000.
Daie trgovske kredite eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.