Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 28. nedelja: 9. p bink Viktor. 29. pondeljek: Marta, d ; Beatriks, d. 30. torek: Abdon ia Senea, m. 31. sreda: Igaacij Lojol.. sp. 1. četrtek: Vezi Petra, ap.; Mak. b. 2. petek: PorcijuDkula. Alfonz L 3 sobota: Lidija vd. * Mlad doktor. Na graškem vseuSiliScu je bil dne 20. julija promoviran za doktorja prava naš štajerski rojak Anton Ogrizek", dcma od Sv. Eme. Mlademu doktorju naše Sestitke! * Iz šole. Na 5razredni ljudski šoli pri Veliki Nedelji je razpisano' mesto učiteljice; na 6razrednici v Cirkovcah mesto ufiitolja in u&iteljjice, in na Orazrednici v St, Vidu pri Ptuju mesto učitelja. Prošnje do 25. avgusta. * Iz sodnijske službc. Žandarmerijskj stražmojster Janez Erjavec, je imonovan za kancelista pri okrajni sodniji v Ljutomeru. Prcstavljen je kancelist Karol Cvetko iz Rogatca k okrajni sodniji v Celju. Za kancelista pri okrajni sodniji v Rogatcu je imenovan Karl Kofinik, * Ronianje kMariji Pomagaj na Brezj e priredi letos Kršfcansko-socialna zveza, Vlak gre i z Celja dpe 5. avgusta zjutraj in pride nazaj v Gelje dne 6. av. gustapopol'dine. Vozni red in cene sd sledece: Ceaa: III. razr«d II. razred Iz Celja ob 8. uri predpold. K 680 K 11-— „ Laškega „ 8. „ 14 min. „ „ 6 60 „ 10- „ Kunskih toplic „ „ Zidanega mosta „ n Hrastnika „ „ Trbovelj „ V Oto6e pride „ 8. 8. 8. 9. 11. n n ji •? n 39 12 16 48 n n jj n n n jy n n „ 6 60 „ 6-20 U — „ 10- I 8'B0 „ 8-50 Nazaj se peljemo v torek, dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce in bo sprejel romarje tudi na postaji OtoČe. Iz Lesec gre v^ak ob 1. uri 15 minut popoldne, iz Otoč pa ob 1. uri 30 minut popoldne, ter pride nazaj v Celje ob 5. uri popoldrie, tako, da se romarji lajiko takoj odpeljejo proti Brežicam, v Savinjsko dolino in proti Mariboru, Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti in z drugim vlakom peljati nazaj, nam železnica, žal, ni dovoli1 a. Za otroke nad 4 leta stare je treba plačati kakor za odrasle. Posebni lepaki se ne bodo izdali. Cč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, naj opozorijo blagohotno ljudi na to romanje, ter naj bodo tako dobri, da zberejo denar in kolikbr mogoče skupflo naroSijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stro&kov, Svo]e stroške naj si takoj odštejejo, Karte se pošiljajo le proti gotovemu plačilu. Vsak romar lahlko obiSče tudi Bled, ako ho5e, Po obiskovalce Bleda pride vlak v> Lesce in ni treba zato nič doplafeaii. Karte je treba naročiti najpozneje do 29. ] u 1 i j a , ker drngače ne moremo več narošiti potrebnih vozov, Denar se naj pošlje edino-le na naslov: Roma rski odbor v Mariboru, KoroŠka cesta 5. Dne 5. avgusta ne bode pikdo ve6 dobil karte napostaji ali pa navlaku. Kdor torej hoee romatiznami, naj sika r'(t o ž e p o p r e j p r a vočasnonaroSi. Romarskiodbor. Slovenska Dijaška zveza priredi dne 15. avg. v S t, II i u v Slov. gor. veliko objneino Slomšekovo slavnost. * Stevllo vzornib župnij se mnozi. Naše vr^te se dan za dnevom množijo, Zopet smo dobili iz cele vrste župnij veliko število novih naroSnikov.. K o n j i c e so ppslale 12 novih, iz pošte 2 a 1 e c celo okrog 20 novih, pLafiujoBih narofinikov zai na& list. Največ pa so jih poslale G o t o v 1 j e. Veseliti mora vsakega z.av,edn'ega nagega pristaša, da okolica liberalnega Žalca kar trumoma prestopa v naš tabor, Živele vzorne župnije! Živela posebno naša Savinjska dolina! * Deželni denar. Deželni odbor razglaša, da je letos že do konca junija razdelil učiteliem 10,000 K podpore, in da je dolo^il Se 4.000 K na novo za podpore učiteljem. Kadar se gre za kmečke pogoreloe, ponesrečence, po toM in povodnji poškodovane, takrat pa deželni odbor nima denarja. tak;rat se izgovarja na slovensko obstrukcijo. Za kmete nimajo nemški gospodje v Gradcu paB ixikdar denarja, Pred kratkim se je dalo tudi graškemu gledališfiu 14.000 K podpoi-e. * Naše mladlne bi se radi polastili* NemSkadruŠtva Siidmark, razni Turvereini itd. imajo v veSjih mestih, tako v Mariboru, v Gradcu in drugod posebne odseke in posredovalnice, po katerih išeejo nemški mojstri in drugi delodajalci mladino, posebno slovensko, za delo v svojih tovarnah in obrtih. Stara reč je namrec, da je vse, kar je slovenske krvi, marljivo in uporabno pri vsakem delu. A ta društva nimajo poStenega namena, pridobiti naši mladini zaslužek, ampak hofeejo napraviti iz nje janiftarje-odpadnike, Slovenski fant se pri zagrizenih nemških mojstrih iri tovariših popolnoma pokVari; izgubi ljubezen do maternega jezika, do dpmovine, izgubi vero, in tak človek je potem Kujši kot najzagrizenejši Nemec. Zatorej stariši, bodite pazljivi in povprašajte poprej, preden daste svojega otroka k^im v tuje mesto v uk.. Mi imamo sedaj v vseh mestib naša društva, ld vam bodo oskrbela naslove poštenih mojstrov, katerim lahko slobodno zaiipate svoje otroke. Zakaj so nekateri učiteljl proti cerkvi? V ,,.Učiteljskem Tovarišu", glasilu liberalnih ufiiteljev, se večkrat bere, da se bojujejo u&itelji le za izbol]Sanje plač in da so pri nas le zato proti duhovnom in cerkvi, ker jim katoliška stranka nofie izboljšati plaž. To pa ni pravi vzrok, Katoliška stranka na Nižjem Avstrijskem in Tirolskem je učiteljstvu plaSe zelo zvišala, tako, da pride ria Nižjem Avstrijskem učitelj do plače 4100 K, na Dunaju celo do 4800 K, in meščanske šlole ufiitelj na Tirolskem ima pla&e 5467 K, na Dunaju pa 5500 K, Ondotna židovsko-liberalna učiteljska glasila pa vendar vedno zabavljiajo zoper katoliško stranko. Vzrok zabavljanju tedaj ni prazni želodec, ampak' neredno življenje in tedaj vere prazno srce, Učiteljem manjka katoliške vzgoje ob času, ko hodiijo v pripravnico. To zadevo bo treba pri nas najprej izboljSati. * Castna beseda lil>eralnega učitelja. V socialnodemokraških listih izbajajo pogostoma Članki, podpisani z imenom Fr. Simanovsky, v l^aterih se na podel na6in žali in sramoti vera in duhov&čina. Pri nedav.ni sodnijski preiskavi pri okrajnem sodi&ču v Kromerižu se je dognalo. da jo pisatelj Simanovsky učitelj Fr. Holub. Holub je sedaj prosil za mesto Solsketia vodje v Va»cenovicah na CeSkem, V seji okrajnega šolskega sveta je govoril zlasti zastopnik učiteljstva, učitelj Gabricl iz Boršova, za Holuba, da bi niesto dobil. Zoper Holnba je nastopil grof Seilorn, in sicer iz tega razloga, ker se o Holubu trdi, da je istoveten s pisatcljcm Šimanovsky, ki brezbožno sramoti katpliško cerkev in vero." Kot dokaz svoje trditve je predložil in dal prebrati nekatere članke Simanovskega. Sedaj f>a je vstal zastopnik učiteljstva, Gabriel, in je rekel grofu dobesedno: ,,Milostljivi gospod grof, ftastno besedo Vam dara, da Holub pi pisal teh člankov." Nato je odgo\wil grof Seilern: ,,Ako mi daste častno besedo, (ia Holub teh člankov ni pisal, verjajnem Vam kot častnemu možu, in potem tudi jaz zoper Holuba nimam ničesar." Po tej izjavi je bil Holub z večino enega glasu, onega groia Seilerna, predlagan za ueitelja v Vacenovieah. Po glasovanju p(a sftopi učitelj Gabriel h grofu Seilernu in mu pravi: ...Gospod groi, zdaj je že, kar je; sedaj Vam že laliko povem; da je te članke vendar-le Holub pisal." Te besede so seveda grofa osupnile, toda premagal se je in mirnorekel: ,.Nisera mislil, da najdem take zna&aje v onem stanu, ki ima nalogo, odgojevati in izobraževati našo mlaoino." Takoj po teh besedali je odšel iz seje. Učitelj Gabriel je hitel v grageino prosit grofa odpuščanja, toda ta ga ni sprejel, in obenem se je tudi zahvalil za čast, biti član okrainega šolskega sveta. Gabriel je bil radi tega v disciplinarni preiskavi. * Sijajna zmaga. Obf.ina Moste pri Ljubljani je bila clozdaj vedno trdnjava liberalne stranke, A pri občinskih violitvah v nedeljo jo |e po vrocem volilnem \)oju zavzela Slove.nska ljudska stranka, ki je zmaga\a v vseh treh razredih z velikimi veBinaini, Liberalci so popolnoma poraženi. * Požarne brambe. Sedaj razglag;ajo liberalci, da se bodo posebno zanimali za snovanje noviii požarnih br.amb in za tesno združenje že obstojeBih. Sedež zveze bi naj bil kjakor dosedaj, v Žalcu. Gotovo ni za naše p.ožarne brambe zelo razveseljivo, da bi se morale dati komandirati iz zagrizenega liberalnega trga, v katerem se kaže liberalizem večkrat v najboli posuroveli oblikj, zato bo treba misliti na lastno zvezo našili požarnih bramb. Ta zveza bi naj stopila v stik s slovenskimi brambami drugih dežela. Kakor Bujemo, so poslali liberalci nekega svojega pristaša iz Žalca, agitirat za svojo organizacijo. Pozor pred liberalci! Požarne brambe se naj snujejo, a nikdar pod koinando liberalcev! * Zgodovina kat. cerkve se imenuje knjiga, ki jo je spisal dr, Apton Medved. Cena vezani knjigi je 3 K. Zgodovina katoliške cerkve je prvo, v slovenskem jeziku sestavljeno delo te vrste, ki se ne bo samo v naših srednjili šolali, .(VIII. razred) s pridom uporabljalo, temveč bo vsakemu izobražencu prav prišlo, Pisatelj je kot dober zgodovipar že davno znan, knjiga pa, ki jo imamo pred sebo], je v vsakem oziru vzorna, Dasi so posamezni odstavki kratki, pa so jed'ernati in mikavno pisani. Zlasti so dobro slikane cerkvene razmere med Slovenci; tako stare kakor srednjeveške in moderne razmere so vseslcozi pogojene. Razun ffijaka se bo tega dela lahto r najveCjo korist posluževal duhovnik, k'i bo v tem delu kratko, a našel vedno zanesljivo tvarino, kadar bo liotel opisoviati rast, boje in zmage svete cerkve tekom Bloveške zgodovine. Enako bo služila knjiga predavatelju in govorniku, Naroči se v tiskarni sv, Cirila v Mariboru. * P. n. krajne šolske svete, oziroma šolskavodstva, opozarjamo, da ima tiskjarna sv. Cirila v Mariboru na razpolago vse najraznovrstnejše tiskovine za cenjene šolske urade, kakor tudi razne šolske in pisarniške potrebščine4 s katerimi točno in redno postreže. * Soc, demokratje in njili ljubezen do bogataSev. Rdeokarsko Basopisje piše sioer zoper kapitaliste in se huduje nad njimi, BeŠ, da so pijavke, ki pijejo kri delavstvu. To je vse res in mi bi to odobraviali, ako bi socialisti tudi izvajali primerne posledice. A kaj se v resnici godi! V državnem zboru je najlepša, prilika, nastopiti proti kapitalistom s pomoftjo novih postav, ki bi omejile oderuško poBetje kapitala in naložile za razne luksuse primerne davke. Ko so predlagali kršBanski poslanci v dunajgki zbornici, naj se obdavcijo samodrBi, s katerimi se vozijo ošabni mogotci, tedaj so glasovali brezverski sodriigi proti temu davku, ker se niso lioteli zameriti milijonarjem, od katerih dobivajo pod roko razne podpore, zlasti za Basa volitev. Taka je dejanska ljubezen rdeBkarjev do bbgataSev. * Kje se spije najveB alkohola? List ,,Deutschosterreichische T.urnzeitung" priobcuje v številki z dne 4. julija t. 1. pod zgor^aj navedenim poglavjem kratko razpravo. Stevilke bi znale marsikoga zanimati. Izračunalo se je, da pride na Francoskiem na vsako glavo 9'69 1 alkohola, v Italiji 6'53, v Belgiji 5'44, v Svici 5'42, v Spaniji 4'63, na Portugalskem 4'27, v Av s t r i. i 4'2G, v Nemeiji 4^18, v Belgiji 3'42 litra alkohola,. Proti konou piše ta nam Slovanom skrajno sovražen list sledeBe: ,,Skoda, da iz Avstrije nimamo l)oročila, kolika razlika v pitju alkoliola je med. Slovani in Nemci." Ako res hoSejo dognatii kateri izmed teh dveh narodbv riajbolj pijanBuJe, naj si blagovolijo sestaviti izkaze, n. pr. iz ptujskega okrajnega glavarstva, ^jer ptujska cunja že sama na sebi tako zvani ,rŠnopsarski list" širi s šnopsem , germansko kulturo med ljudstvom, pa ne morebiti samo ob" volitvali, temveB zrairaj naprej. Ljudstvo slovensko, varuj se nesreBnega alkohola! * Kollko Slovencev, koliko Slovanov je v Avslriji ? Kakor izkazuje uradno izvestje, Slovenci pri l_udsk.em Stetju nisrao naziadovali, d'asi je mnogo Slovencev zatajilo ,,obBevalni" jezik. Slovencev so našteli v Avstriji 1,252.940 (pred 10 leti 1,192.780) in 768.422 Srbo-Hrvatov (pred 10 leti 711.380). Od zadnjega ljudskega ?itetja, ki je bilo leta 1900, smo se torej pomnožili Slovenci za 60 tisoB 160 du§, torej za 5'4%. Pri zadnjem ljudskem štetjtf smo se nahajali glede napredovanja jia zadnjem mestu, sedaj so pa na zadnjem mestu Rusini. Na Kranjslcein je Slovencev 490.978, Nemcev 27.915 f(za dva odstotka manj k.ot leta 1900), pa Stajerskem je Slovencev 409.684 (za skoro 1'8 odstotka m,anj kot pred 10 leti), Nemcev 980.252, Na Primorskem je Slovencev 266.614, drugih Jugoslovanov 170,773, Italijanov 356.495, Nemcev29.077. NaKoroškem so našteli po ,,obBevalnem jeziku" Slovencev 82.212, zv skoro 4 odstotke manj kot leta 1900. V Celju so našteli 4625 Nemcev in 2,027 Slovencev, v Mariboru 22.15^ Nemcev, 3823 Slovencev, v Ptuju 3672 Nemcev, 602 Slovenca, v Celovcu 25,582 Nemcev, 1761 Slovencev, v Gradcu so našteli med 151,781 prebivalci 1,050 Slovencev. Slovencev je fak.tično mnogo veB, kot iili izkazuje uradna Štatistika. Slovenci napredujemo, dasi bi radi nasprotniki to utajili. O tem, koliko našegat naroda pogoltne izseljevanje, o tem pa molBe virit Cehov so našteli 6,435.983, za 480,586 veB kot leta 1900, Poljakov so našteli 3,518,850, za 708,832 veB kot leta 1900, ter so se torej Poljaki pomnožili za 10'04 odstotka* Rusinov je 3,518.854, pri zadnjemljudskemštetiu jili je bilo 3,375.576, pomnožitev 4'23 odstotka. Nemcev so našteli v Avstriji 9,950,266 (pred 10. leti 9,170 tisoB 939, torej so se pomnožili Nemci za 8'49i odstotka), Italijanov so našteli 783.334 (pred 10, leti 727,102, pomnožitev 7'73 odstotka), Rumunov so našteli 275,114 (leta 1910. so jih našteli 230.963, pomnožitev 6.09 odstotka), Madžarov 10,974 (pred 10, leti 9.516). * Zadružna Zveza v Mariboru javlja vsem svojim Blanicam, da se dobi g. riadrevizorja Vladimirja PuŠenjaka redno vsak ponedeljek ob uradnih urah v pisarni, KoroŠka cesta štev. 5. Ce pa želi kdo kak drug dan ž njim osebno govoriti, naj nekaj dni prej javi svoj prihod, da ga more g. PuŠenjak doma poBakati. Ker mora g. Pušenjak' sam opraviti vse revizije in vso organizjatoriBno in drugo zunanje delo, ni mogoBe, da bi bil veB kakor en dan redno doma v pisarni, * Gradec. Slavnost Orlov se je v n&deljo, dne 21. julija, krasno obnesla. ;Ob 7* uri zjutraj smo se zbrali ria kolodvoru, da priBakamo Orle iz Maribora, Po sprejemu se podamo v društvene prostore ,,Kresa", Popoldan so se zbrali Orli pa odloBenem prostoru. Vlil se je hud dež. Cakali smo eno uro, Nenadoma se prismehlja solnce, jtrobenta zapoje in Orli jo mahnejo korajžno v dvorano, spremljani od godbe s Slomšekovo koračnico, Gostje so pozdravljali Orle z ,,'Živio"-klici, a Buli so se tudi sramotni klici liberaljiih Sokolov, za katere se pa nihBe ni zmenil, Tukaj so zopet pokazali naši Sokoli svojo ,,naprednost"! Bili so navzofii tudi Nemci, kateri so cel Bas mirno sledili telovadbi in ob koncu izrekli pohvalo. Po rajalnem pohodu so se izvajale proste vaje in skupine. To je potrdilo obBinstvo s ploskanjem; posebno spričevalo pa so dobili naši Orli od nasprotnikbv, lcateri so z napetiini oBmi poraženo gledali. Sedaj ni bilo Buti nobene psovke veB. Po skupinah1 je nastopil brat SpešiB z deklamacijo: Ob SOletnici smrti Antona Martina SlomŠekia. Potem se je vršila telovadba na bradIji* Po orodni telovadbi je nastopil govornik, namvsem zelo priljubljeni g. Jožef Puntar, ker je bil g. Žebot iz Maribora zadržan. Njegove besede so nam zopet vžgale ljubezen db domovine. Bratom Orlom je klical: Vstrajajte pri zaBetem delu^ sjkrbite pa tudi za lepoto svojega telesa, katerega vežbate in krepite pri telovadbi; ne skrunite ga z nerednim življenjem! Pazite pa tudi na Bistost svoje duS.6! V zdravem 'telesu biva zdrava duša, Po slavnostnem govoru se je vršila ,,nioreska", Prijcazale so se prve sablje, in bilo je vse pokoncu, S spremljevanjem godbe so bratje Orli imenitno sukali sablje. Odmevali so glasni klici: ,,Zivio Orli!" Clovek je v trenotku pozabil, da se naihaja v nemškem Gradcu, Po telovadbi je bila prosta zabava z godbo, petjem in Šaljivo pofeto, Slavnost je trajala do 10. ure v noB. * Ogledovanje živine. Sporazumno z okrajnimi odbori se bodo vršila letos sledeBa ogledovanja živine: due 27. avgusta v Ormožu, 28.. avgusta v Sloven'jem Gradcu, 29. avgusta v Sevnici ob Savi, 30. avg. v Celju, 31. avgusta v Kaplji vasi (v vranskem okraju), 2. septembra v Ljubnem za gornjegrajski okraj, 3. septembra v Velenju. Darila dobijo laliko le Štajersld živinorejci, Vsak posamezni posestnik ima pravico, za svojo odlikovano živino dobiti le eno darilo. * Oddaja perutnlne. Osrednji odbor štajerske kmetijske družbe bo tudi za leto 1912 brezplafino razdelil med ude kmetijskih' podružnic Bistokrvno štajersko perutnino. Udje podružnic naj vložijo takoj toza-devne prošnjfi pri svoji podružnici, katera jih mora skupno odposlati osred'njemu odboru vsaj do 1. sept. Obenem pa mora prošnjik proSnji priložiti izjavo, da se zaveže, da hoče skrbeti za ohranitev Bistega plemena. Prošnjiki dobijo, v kolikor bodio dopuščala denarna sredstva, vsak eno oelo kurjo družino, * Ubegla vo.aka. Od 1. stotnije 47. pe&polka, ki se nahaja v Kojskem na Goriškem, sta dezertirala vojaka Andrej Franz in Karl Karger, oba s Stajerskega. Podala sta se v Cedad na Italijanskem, kjer sta se predstavila karabinerjem. * Dožclnl odbor štajerski razpisuje za slušatelje višje živinozdravniške šole na Diinaju 4 štipendije po 600 kron za visokošolce s Stajerskega. VeB v oglasu. * Druiba duhtvnlkov lavantinske šktfije ima svoj redni obČDi »bor dne 2. avgusta ob pol 11. uri predpoldne. Ako bi takrat ne bilo zadostno število naTzočih članov, se obdni zbor yrši ob 11. uri istega dne pri vsakem številu navzcčih članov. Na dnevnem reda je obiiajno poročilo o delo^anju, volitcv noTega odbora, razgovor o hiši naDobrni ¦in o o?entnebiem prispevku za bolnišnico, ki jo nameravajo graditi usmiljeni bratje v Savinjski iolini. Radi važnosti dnevnega reda vabi ¦k obilni ndeležbi odbor. * Dijaški kohinji v Mariberu so darovali nastednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: VogriB, župnik, 10 K; pr>sojilnica pri Št. Iljn v Slov. gor. 10 K; Thaler, l K Medvešek Jan., župnik, 6 K, Kores Celestina, poštna npraviteljica, 2 K; tov»riši pri g, župniku Medveda ob letDem Begtiuika, 50 K; rodbina Lobnikova t Lobniei, 7 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam Btttero Bog plati! Mariborski okraj. m Marlbor. Dne 30. julija ob 9, uri dopoldne se zaBne v tukajšnji sadjarski in vinarski šoli konBaa izkušnja letošnjega šolskega leta. m St. Ilj v Slov. gor, Občni zbor kmetijske podruž.nice je bil v marsiBem zaniiniv, Dva gospoda iz naBelstva sta hotela po vsej sili odložiti Bastna raesta, ker je dopisnik ,,Slov. Gospodarja" enkrat trdo prijel naBelstvo, zakaj da razglaSa podružnica shode podružnice in druga naznanila le v »Marburgerci", ki ima v St.. Ilju le 5 naroBnikov, v ,,Slov, Gospodarju", ki pa šteje 120 naroBnikov, pa n.e. Naznanjate tudi v ,,Slov, Gospodarja" ali pa niB. V gospodarska društva politika ne spada! KonBno je vendar obveljal stari odbor., Odlikovani so bjli trije Blani: Xg. SupaniB, Ivaji Kren in I.. Lorber, m Jai-enlna. Preljubo veselje, oj kje si doma? Pa za nedeljo, dne 28. t. m., so si ga najeli narodni JareninBani, ko bodo nad vse slovesno obbajali sptomin velikega moža Slomšekia, ki je med drugimi zapel tudd zgoraj navedene vrstice. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu, ob lepem na prostem, Be bo deževalo pa v Ornikovi gostilni, Na veselo svidenje! m Pollčka vas. Ni sioer vredno, se peBati s prireditvami tukajSnjih in bližnjih posilinemcev, a toliko pa moramo že sporoBiti «Slovenskemu Gospodarju", da so se v ponedeljek, ,sdne 15. juljia, ,,,|ogri", zbrani pri Reiningerju, prav slabo imeli. PriŠlo je veB radovednežev, ki so mislili, da bodo vživali dob.rote Reiningerjeve kuliinje, a so se bridk.o zmotili. Posebno nekdo iz Maribora ja baje Jiudo zabavljal, ko se je vraBal domov. Omeniti moramo Še, da se je te prireditve, ki je veljala kot popolnoma nemško-nacionalna, in se ]e na njei celo govorilo o ustanovitvi slovenjegoriške podružnice Siidmarke, udeležilo ceio nekaj takih, ki so spadali na to posilinemško slavnost kot — Pilat v vero, — Umrl je nagle smrti g, T. Rois, posestnik in občinski odbornik v PoliBki vasi, Rajpi je bil vrl katoliško-narodni Slovenec, ki je vzgojil vse svoje otroke v narodnem duliu, Bil je tudi priden tkalec. katera obrt je v naših krajih že skoro popolnoma iziimrla. Svetila vrlemu možu veBna luB! m Sv. Jurij v Slov, gor. Govorimo jasrio in odloBno! Gospod naduBitelj Peter Pavlin je prilepil kot Solski vodja na vrata šolskega poslopja od znotraj sledeBi Budni odlok: ,,V s t o p je dovoljen samo lepristojnim in poštenim osebam". Toda Budno! Ta Buden odlok je postal Bez poc Budno raztrgan in Budno zamazan. "Toda gospod Mski vodja se ni ustrašil te Budne spremembe svojega Budnega uradnega odloSca, kateremu so tako Budno skrajšale življenje gotove samo Budno prizadete osebe. Prilepljen je namreB drugi, sicer manj Budni, vendar zelo, zelo pomemben razglas. ki se glasi: ,,V s t o p j e d ovolje o primernem Basu samo le o šolskih zadevah oseba.m," Ta odlok še zdaj razsvetljnje temne in Bndne, čudne razmere v našem šolskem poslopju. G. Šolski vodja je imel gotovo tehten in važen in opraviBen vzrok, da je storil svojo dolžnost, kar bi se bilo moralo sicer že davno zgoditi, V tej zadevi stojijo vsi poSteni župljani na njegovi strani, Ne mislite si vi ,,vsi Budno prizadeti", da so pohujžljive razmere v šolskem poslopju ljudem prikri. te. Ne! In to je ravlio vzrok, da viain vsem, ki se zdaj pred Ijudmi sramujete razliBnih odkritij in skuSate ljudstvo ostrašiti z raznirai sodnijskimi obsodbami, da vajn pravimo, odloBno zakliBemo: nehajte, sicer se bo stv&r Budno, Budrio zasukala za vas. Tako ne more in ne sme iti dalj&! Ljudstvo je s krvavimi žulji zidalo Šolo za pouk in izobrazbo nedolžne mladi- ne, ne pa za Ali nas razumete? Gospod Sol- ski nadzornik se bo gotovo zanimal za te razmere, za to bodo že skrbeli možje krajnega šolskega sveta. Mi smo govorili in storili s tem svojo dolžnost. m Sp. GasteraJ. Cudno se spreminlajo gospod župaii v svojem mišljenju, pri zadnjih občinskili volicvai. so celo bolnike vozili skupaj, da sq pomagali podpirati županski stolec, da se ni porušil. Pozneje pa so nam sipali pesek v oBi s. tem, da so se hoteli večkrat županstvu odpovedati, Zdaj pa, to se bližajo občinsk*e volitve in bi imeli lepo prilik^), da bi se tako sitnega županovapja reSill, se jim je pa županski stclec zopet tako omilil, da se jezijo nad visakim volilcem ki se predrzne njihovi mogočni volji upirati, a kljub temu pa se jira županski stolec maje, da je groza. NajveB tolažbe imajo Še g. župan pri nekaterili posilinemških mešetarjih, posebno takrat, Ikadar je treba nastopiti proti duhovnikom, tedaj so jim ti ljudje najzvestejši pomoBniki. Torej volilci pozor! Pazile, komu boste oddali svoje glasove pri volitvah! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Bilanca Kmeč ke hranilnice in posojilnice za leto 1911: Prejemkov 165t.310'70 K, izdatkov 156.388'15 K, skupni promet 321.698'85 K, število udov 53, hranilnili vlogiO^.OOS^Ž K, posojil 77.480'10 K. ObBni zbor za leto 1911 se je vršil 29. junija ob obijni udeležbi 2,adružnikov. NacLrevizor Pu&enjak jo imol jX)uBiii govor, fcojega so vsi navztoči z za,niman.jom posluŠali in navdušeno odobravali. Imamo torej v na&em trgu moBen slovenski denarni zavod, kojega se naj vsi domaBini oklenejo, kmetje in tržani, posestniki, obrtniki in delavci. Zrno do zrna pogaČa, vinar do vinarja pajača! m Sv. Križ prl Mariboru. Po dogovoru z načelaikom maribotskeg» Orla se slavnost 25 letnice takajšnjega Bralneg« društva in 60letaice Slomšekove smrti od 4. avgusta preloži na .5. argasta. Dne 25. argusta pa se vrši ista nepreklicno. Prihitite draštra k naml m Sv. Tr»ji«t v Sl»v. p«r. Tukaj ae vrši na praznik Mtrijiaega Vnebovzetja, dne 15. argusta mladeniBki shod. Shod obeta biti veličasten, ker pribaja ta dan velikaaska nmožica romarjev k Sv. Trojici, zlasti iz gpodajib krajev Slov. goric. Op zarjajo se mladeuiči, pa tudi možje iz celib SIot. goric_Da ta sbod, na katerem govorita med drugimi poslanec R škar in Žebot. Nastapajo seveda tudi mladeniči. Ob pol 10. uri je služba božja, ob 11. uri se začn« zborovanje, ki se vrši ob lepem vremenu pod samostansko lipo, ob slabem pa v samostann, ki obsega prostora za .600 ljudi. Vse natančneje se objavi t prihodnji številki. Mladeniči, agitirajte za velič.stno udeležbo! m 8v. Len.rt v Slov. jor. Dae 25. argust* v nedeljo, be videl Sv. Lenart gotovo velikansko množico zavednih slov. mladenk, ko se bo Tršil dekliški shod. Tadi na ta shod se že sedaj op zarjajo mladenke Slov. gor. Shod se vrši ob 11. uri takoj po pozni službi božji, ki jo opravi g. dr. Hohnjec. Po večerni-ah istega dne pa »e rrSi občni zbor podružaioe Slo?. Straže za šentlen»rtski okraj, zdrnžen s Slomšekovo slavnostjo, z govori, petjem, igro BTri sestre" itd. Shod in Slomštkova BlavnoBt se vršita ob vsakom vremenu v Arnuševi dvorani. Natančnejši sp-Dred se objavi praTočasno. Sed»j pa na deln, mladenket m Jarenina. Dn» 28. jubja se vrši tukaj Telika SIomt4ekova slaTnost, ki jo priredi tukajšnje kmečko bralno društvo v spomin oOletnice Bmrti velikega narodnega baditelja. Začetek ob 3 uri popoldne (po večernicab). Spored: 1. Govor, govori prof. dr. Ant. Medved iz Maribora. 2. Igra nObfinski tepček", igrajo člani braloega draitva 8 sodelovanjem dijaškega tamburaškega zbora. Vrr.es poje domači pevski zbor. 3. Kavaraa. Slovenci iz Slov. gtrie, zlasti sosednja društva, 28. julijaT Jarenino, da izkažemo dostojno čast velikema rodoljubu. Ptujski okraj. p Ptuj. Kak duh' se Širi nja tukai§nji deželni gimnaziji, je razvidno iz tega, kakor smo že zadnjig porocali, da so d'ijaki po prestani izkušnji hrulili po mestu vsenemško pesem ,,Wacht am Rhein". Kakor poroBajo nemški listi, so dijaki pri ,,slovesu" nabrali za pemško-nacionalna društva, to je za Siidmarko ia Sulferajn, 170 K. In vendar se še najdejo slovenski stariši, ki dajo svoje sinove v Ptuj študirat! p Spuhl.e. 13 let je že preteklo, da nismo obhajali v naši veliki fari primiciie, Takrat so Spuhljani pokazali, kako da cenijo diuhovnike, Pri nas so namreB še ljudje, ki poznajo, kolika dobrota za ljudstvo je priden dujiovnik. Ko sem bral v predzadnji številld imena letošnjih novoma&nikov, me je veselilo, da ie storilo tudi Ptujsko polje svojo dolžnpst in nam vzgojllo precej novib d'elavcev v vinogradu božjem. Toda, enega lakega delavca-novoraaSnika imamo tudi mi SpuMjajije, Morebiti se bo marsikdo Budil, ker ni nift znano, da bi bila letos tudi pri nas primicija, in tu3i ,,Slovenski Gospodar" ni nife pisal o tej primiciji. Ne, žalibože ne bo letos primicije v Spuhlji, toda en gospod iz Spuhlje, namreB ,,VidaiBov" o. Benedikt Bolcer bodo dne 21. julija Bogu daj<ovali prvo sv. maŠo-% in sicer kot cišterijan v ZatiBini na Kranjs(kem. p Sv. Andraž v Slov. gor. Zelo smo se zaBudili, ko smo čitali v zadnji dolgioBasni ,,Slogi" Blaoekia našega kraja, v katerem govori naenkrat tako o okr. zastopih, kaJcor se je nam vedno predavialo na socialnih teBajih naSe Slov- kršB. soo> zveze, ,Toda koščelc liberalizma Še vedno visi na Blankarju, k;ajti koBarjem in revnira želarjem Se vedno zapira vrata v okr. ni zastop, kar pri nas kmeBkih zvezarjih ne bo našlo odobravanja. Naše naBelo je, da- so vsemu pdštenemu in delavnemu ljudstvu odprta vrata v javne zastope. Ako bi bili prejšnji liberalni, ali kakor se rajši imenujejo, sloga^ki poslanci to uvaževali, kar danes piše na Kranjskem izjiajajoča ,,Sloga", bi bilo po naSem Štajerju za Slovenoe boljše. Povsod se kaznuje naS nami, da smo pustili tako dolgo liberalcera odlocilna mesta. Zato pa sedaj proB z liberalnimi politiki in. časniki! p Sv. Miklavž bl. Ormoža, Ob novem grobu stojim1; vanj snio položili moža, ki zasluži to ime, Antont Pajtler je, krBmar in posestnik v Brebrovniku. Pogled v grob mi budi spomine, kakoršnih imam malo, Dolgo vrsto let poznam Antona, bil,a sva prijatelja, kakoršnih je le malo. 'ObBudoval sem ga kot značaj; bil je odločno naroden, a ne v novem pomenu besede, ampak krš^ansko-naroden mož, ki svojega prepriBanjai ni skrival nikdar in pred nikomur; pri vsakih volitvali je stal trdien kot skala za krščansko-narodne kandidate, in vsa njegova okolica je stala trdno na njegovi strani. Bog nam daj še veB takih kjBmarjev, so res pravi blagoslov božji. Rajni je bil ud raznih draštev, kakor predsednik Bralnega drufetva, blagajuik Posojilnice, ud Veteranskega društva svetinjskega, ki mu je skazal kaj lepo zaxlpjo Bast s tem, da so ga nesli udje z druStveno zastavo na pogreb. PrviB sem videl pogreb veteraiica^ ki me je ganil do solz, tako iepo je gledati, kako salutira nafcelnik, rajnemu tovarišu» ko ga spuSBajo v grob, in fcako se zastava poBasi nagiba za njim. Ob grobu je iokala vdova s tremi doraslimi otroci prve žene, in 5 nedoraslimi, od katerili je najmlajši star komaj VA leta, Res žalostno, kako ti mali gledajo za svojim dragim atekom, pa ne vedo, kaj izgubljajo. Dobri Bog, bodi jim ti skrbni oBe in. potolaži žalujoBo vdovo. Na domu je govoril v slovo rajnemu župari Vid HabjaniB, pogrebne obrede pa je opravil brat rajnega, preB. g. Ivan Pajtler, župuilt pri Sv. Rupertu v Slov. gor., ob asistenci domačega in svetinjskega gospoda župnika. Kakb priljubljen ie bil rajni, je kpzal njegov pogreb; do 1000 ljudi gav je spremljalo in ti vsi so prosili ljubega Boga, na. bo usmiljen sodnik rajnerau Antonu. Tudi jaz se sedaj poslavljam od tebe, pa le za kratek Bas, ker vem, dai Be liodim po poti za teboj, se gotovo zopet v kratkeia vidiva v boljšem življenju, Na sreBjio svidenje torej, moj Anton! p Svctinie. V ,,Narodnem Listu" se ie oglasil neki dopisnik, kateremu ne gre v glavo^ da delajoslikarji in zidarji obenem, Be§, da se to, kar se poslika. od zidarjev zopet zapraši. Dopisniku paB ni veliko za to, kako se delo naredi, ampak naSel je v tem po svojem mnenju samo lepo priliko, udariti po B. g. župniku, Beš, i%ako zna gospodariti le ,,naŠ BratuŠek". Ni sioer vredno, da bi se na tako pisavo kaj odgovarjalo, a ker bi si nekateri farani vendar-le znali misliti, da se na ta naBin Škoduje slikariji, hočem podati nekaj pojasnil, Ako delajo zidarji in slikarji obenem, se d'elu nikakor ne škoduje, posebno ne, ako delajo zidarji zunaj cerkve. Dopisnik paS malo pozna naBin cerkvenega slikania, akbmeni, damora zidar naj' manj en mesec pred slikarjem pobrati svoja kopita. Kako bi se Še-le bal ta dopisnik, Be bi se slikalo na presno, kjer mora zidar neposredno pred slikarjem izvrševati svoje delo, Svetoval bi dopisniku, naj se drugokrat raje boljše informira, predpo bo k.ritikoval, Besar ne razume. Sicer pa 6. g. BratuŠek pri celi stvari ne nosi nobene odgiovornosti, "ker nosi isto podpisani — Frapjo Horvat. cerkveni slikar, Središče. PreteBeno nedelio je praznovala pri nas požarpa bramba 251etnico svojega obstanka. Dež je sicer nekoliko nagajal, pa se je podnevna slovesnost se preeej dobro obnesla in ni fcazala liberalnega znaBaja, razven nepotrebnega priveska Sokolov, VeBerna ljudska veselica v gaju je bila pa prirejena popolnoma po liberalnem ustroju in je boljše, da o njej ne govorimo. Sicer pa ni dosegla popolnoma svojega namena, ker je zmoBil dež liberalcem strune. p Zetale. Za naBelnil^a krajnega šolskega sveta v Žetalah je izvoljen vrli pristaS Slovenske kmečke zveze, Janez Vogrinc, kmet v Nadol.ap. Hvaležni smo Berlisgu in naduBitelju SotoŠeku, da sta se zoper prvo volitev pritožila, Takrat je bil izvoljen Vogrinc po žrebu, sedaj pa z veBino glasov, Zato liberalci le protestirajte, d'a še bolj sijajno propadete. Župapa PokliBa pa odkritosrBno obžalujemo, da se je vdinjal tem ljudem. Dgbrincapi mu bomo izpodmak.nili najbrž tiidi županski stolec. p Zetale. V hiši g. Horvatove se je naselil novi trgovec in gostilniSar, Anton AuguStin. Ker je pošten, odloBen katoliški mož in trden Šlovenec, priporočamo Žetalancem, naj ga pri svojem nakuptovanju pridno obiskujejo,. p Sv. Lovreoc na Drav. p&lj. Vabi'o ca SlomiieioToSlavcost, ki jo priredi Bralao drtstitvo v Sv. Lovrencu pa Dca?skem polju v nedejjo, dne 23. julija )912 ob 3. uri popoldn* v društveoi dtoraai. Vspored: 1. Pr*ljubo vaselje, P"je ženski zbor. 2. Slavnosni govor, govori g dr. Fr. Kotaiič. 3. Deklamacija 4. Mtrijiu otrok, igra v treb dejar.jih. 6. Mariji veaec, žh* »Vka. 6. Sloveaskim mladfioknm. Dvospev a gpremIjevanjem »armonija. 7. Pred sodaikom. Šaljiv prizor. 8. Predice. Poje ženski zbor. 9. Šalji-7 samospev s spremljevatijem h*rmoui.ia i. t d. Vstopnina: Sedež; 50 vin, btojišča 80 vin K obilai ndeležbi nljadno vabi odbor. p. Sv. Urban. Tnkajšojo brnlno drnštvo slavi l*tos lOlelnico svojega obst»nk* ob eoem p* SlomšekoiO slivnost v mdeijo dne 28. jolij* po «eč*rnicah d* J. Smoaičevern vrtu zravfn Klcmeečiče''« gostilH8. V^pored: G-r>vor, igra ,Trije tički", n^top domičtga pe^skega društ?a, dtkliška nČsšica kave", prosta zaba?s, šaljiva poita, kcufeti. Vstopaiaa: Sedeži 50 », stoj!Sča 2o v. p Svetinje pri Ormožu. Tukaišni mlad. in d*kl. zvezi priredita v nedsljo, dne 28. t. m. na vrtu g. M. Piblarja dr. Kreko«o igro nTri sestre". Z«6etek toino ob 4, uri p;>p. p Žetale. Poiitičen 8hod priredi Kat. političao društvo ra šmarsko-rogaiki okraj v Žetalah v nedeljo dne 28. jalija ob pol 3. uri pop. Shod se vrši v stari Soli. Grovori državni pwlanec in d^želoega gla»*rja namestoik g. dr. Fr. Jankovič Udeltžite se shoda vsi 2>talč»ni. Vabimo pa tudi može in mladeuiče !z Kogatca, Sv. Roka ia Sv. Fiorjana. p Orm«ž Slovensko knt. izobraž*ralno drušf.vo priredi s sod«lolovanjo Mltdeniške in Dekližke zveze t n-deljo 28. jolija na »rtu g. Kaiclibrenfrjive »eliko ljudsko vesesico z zelo bogatim vaporedom. Na progfamom je tudi ig-a nTrij« tifcki-* <? d?eh dej»njih, bcrka ,Kmet in fotogrsf, mešan p«vski zbor, sre6olov, šaljita pošta, konfeti, nastop znaof ga govornika itd. — Med cdmori tedeluje priznano izvretna godba požarne brsmbe bardežke pod vodstTOin g. D. Serajnika. Za&etek ob 3. uri pop. Vstopnina I. vrste f-0 »io., sreanja »wta 60 vin. in o3tale vrste 40 rin. Ker je čfsti dobiftek nsmeajen za ljudsko kojižico, 6e pri 6«kuje mnogobrojue udeležbe. Sodeloje iz prij»suiosti tudi p«veki zbor od S*. Tom»i». p Pri Sv. Križu tik Slatine se Tr5i r nedeljo, 18. aTgusta velika Slomšekova slaTnost z mladeniškim sbodom in telovadbo ,Orlov". Slav nostui govor bo govoril v cerkvi In na ahodu prof.-s-ir dr. Medved. Na to izredno lepo BlaTnost*^pozarjamo zlasti vse mladeniče roga*ke dekanije. Upamo, da bo tudi Dr&vinjska dolina sgdelovala, posebno po makolskih ,,OrIib". p V Kostrivnici se vrži v nedeljo, 28. julija relik dekliški sbod v proslaTO Slomšekovega jubileja. Udeležijo se ga vse »osednje dekliške Marijiae družbe. Ob 10. uri slavuOBtnt pridiga in bv. maša. Od 1.—3. nre veliko dekliško zbororanje na pro>toru pri cerkvi. Ob 3. uri druga slavnostn* pridiga in večernice. V Kostrivnici je Skof 81omšek zadnji krat birmeval, nekaj dai pred smrtjo šo posvetil podružaico sv. Rozalije. Družbenice Msrijire in druge poštene mladenke vseh sosednjih in bližnjih župnij, na veselo svidenje na kostrivaiškem dekljškem shodu! Ljutomerski okraj. 1 Iz Murskega polja. Pred kratkim sem se vozil z dvema Nemcema po železnici od Raidgone proti Ljutomeru. Nižje BuBeBovec se prikaže od daleB novo veliko poslopje zunaj Veržeja. Eden sopotnikov vpraSa, kaj pomeni to postopje, Novi salezijapski zavod bo to,' oclvrnem. In k'aj bo v tem zavodu? vpraga Nemec. Cez par let se otvori kmetijska Šola, odgovorim. Izvrst.no, kakor nalašB za ta rodoviten kraj, vzklikne Nemec. Salezijanci imajo po raznih deželah cvetoče kraetijske Šole, — Žalibog, da mnogi naši poljanci noBejo uvideti koristi takega zavoda, kakor ta dva Nemca. Ljubše bi jim bito, če bi si kak Nemec pozidal tukaj tovarno za Snops. Drugi pa nek'aifco nezaupno, mrzto, Betudi ne sovražno, gledajo po strani celo zadevo. Iz praznega niB bi se naj napravilo nekaj! Kjer uraevajo važnost umnega gospodarstva, bi tak zavod z obeina rokama podpirali, pri nas pa tisti, ki bi lahko kaj storili, delajo težave, drugi bi radi, pa ne morejo. — Ozimina se letos na Murskem .polju zelo slal>o mlati, zlasti rž. Krasno je bito žito spomladi, pa priŠel je moBen veter, ko je rž cvetela, potem deževje, ki je ubilo ozimino. Svoje upanje stavi kmet sedaj &e na koruzo in ajdo, drugaiSe bo m.alo kruha. 1 Mala Nedelia. PreteBeno nedeljo je priredilo tukajšjvje novo Izobraževalno društvo prvokrat veseli- co, ki se je dobro obnesla. Ker je dopoldne deževalo, zato ni bilo dosti gostov iz sosednjih župnij, pa domaBinov se je zbralo nepriBakovano veliko. Peli so nam izborno sveBinski pevci pod vodstvom tamoSnjega organista in tukajšnjega rojaka, svirala pa je andraževska godba. Naži fantje in pa dekleta so pokazale svojo nadarjenost, ki so se v prav kratkem Basu nauBili dveh iger in jih prav dobro predstavljali. — V nedeljo ponoci se je videl od tod ogenj nei dveli krajih; eden v domaBi fari, ki je uniBil eno liišo in sosednje gospodarslco poslopje, drugi pa v jurjevSki župniji. 1 Ctbelarska podružnica za gorujeradgonski okraj pri Sv. Jurjo ob Ščavnici priredi v cedeijo, dne 2S. julija v Okoslmvcih pri g. Rantaša čeb zborovanje. Dnevni red: 1. Predavanje f. Jurančiča. 2. Razstava v Celju, pogovor. čebelarji pridite. 1 Kmet. podružnica v Št. Jurjn ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 4. avgusta pri Sv. Jurju ob Ščavnici v šoli po rani maši slavnost no zborovanje. Na dnevnem redu je med drugim tudi predavanje gosp. Zidanšeka. Kmetovalci, udje ia drugi z gospodinjami Tred se uljudno vabijo k obiini udeležbi. Slovenjgraški okraj« s Slov. Gradec. Preteklo nedeljo, dne 21. julija t, 1., sešlo se ]e precejSnje Število posestnikov in prijateljev domaBe konjereje y dvorani okrajnega zastopa v Slovenjem Gradcu po'd predsedstvom c. kr. okr. živinozdravnika Franca Pirnata. Le-ta je pozdravil, otvorivši zborovanje, vse navzoBe, zlasti &e odpioslanca c. kr, družbe za deželno konjerejo na Stajerskem, g. pl, Schrodta, prav prisrBno, izrazil svoje veselje, da zanimanje za domačo konjerejo takorekoB od dneva do dneva raste ter nato pojasnil, da se zamore le potom zadruge priti do zaželjenega cilja, Po vsprejemu Blanov v zadrugo izvolilo se je v naBelstvo sledeBe gospode: Avgusta Giinther, Valentina Fišer, Franca Pirnat, Ivana Schondorier, Ivana VerBkovnik in Pavla PopiB. K sklepu se je zalivalil pred'sednik vsem o nim, kateri so k ustanovitvi boddsi na katerikoli način pripomogli, ter z željo, dsu naj mlada zadruga živi, raste in cvete, zakljuBil zborovanje, s Smartno ob Paki. Lansko leto se je podalo od tukaj v Meran na Južnem Tirolskem več faatov iskat zaslužka. Med njimi je bil tudi 19 let stari mizarski pomočnik Franc Resnik. Dne 15. julija pa so dobili starigi imenovanega žalostno novico, da je njihov sin storil v tiijini nesrečno srart. V noei od 14. do 15. t. m. so ga namreS neki tamoŠnji nemški pretepači uraorili na grozovit naBin. Razbili so mu glavo, na vratu so mu zadali 5 cm globoko rano ter je bil tudi po ost.alem telesu poln ran, prizadetih' po nožu. Po tem groznem dejanju so ga vrgli v neko mlako, kjer so ga drugi dan naSli njegovi rojaki, seveda mrtvega. Nesrečnež je Šel iskat boljšega zaslužka v tujino, pa ie nnSol žalostno smrt. Naj bo ta dogodek v svarilo tistim, ki tako hrepenijo iti v tuji svet. Povsocl je dobro, doma pa najbolje, pravi pregovor in je res tako! Toliko hvalisani nemški kulturi pa da ta dogodek sramotno izpriBevalo, s St. Janž na Vinaki gori, Dne 18, ]unija t. 1. so našli blizu Saleka pri Velenju zgodaj zjutraj gtajjnerjevi Hlapci iz St. Janža sredi nekega kolovoza mrtvega 6evljarja Kufleitnerja iz Saleka, VeSer prej je bil šb dobre volje ter je peljal iz St, Janža peš s scboj kolo gosp. evidenBnega geometra iz Slovenjega Gradca, kj je imel ravno iste dni tu oprivka, Kolo so našli blizu njega, Kakor je dognala sodnijska komisija, je Kufleitnerja zadela kap in je po noBi umrl. — Isti Bas je tudi naglo umrl BoŠnjakov mlinar iz Pake (Pakia je soseska med Velenjem in Hudo luknjo pri Mislinji). Imeli so torej v Smartnu pri Velenju dva pogreba; ,,nagle in neprevidene smrti", Našli so tudi pred nedavnim Basom nad Dobrno kmeta Vrhov&eka mrtvega blizu ceste, ki je že par dni ležal, predno so ga naSli, in je poteklo zopet precej časa, predno je prišla sodnijska komisija. Vzrok smrti Še ni znan, a ti sluBaji nam glasno kliBeio: ,,Bodite pripravljeni, ker dneva in ure ne pove nobena prafka". — Dne 21. junija je bilo prodano v SoŠtanju pri sodniji Klemenovo zemljiš^e v Št, Janžu. Kupil ga je za nekaj čez 5,000 K Brdelov Anton iz Gornje Ponikve, Kakor slišimo, ga je pa zopet prodal organistu iz St. Florijana v DoliBu. iV poBi od 24, na 2&.. junija je bila tu grozna nevihta. Bliskanje in grmenje se je zaBelo okpli 11. ure zveBer in trajalo do beloga dne. Strela je udarila na več krajih. Pri gostilniBarju in kmetu ,,Purgerju" pod eerkvijo Sv. Jošta na Kozjakui je udarila strela v hlev ter ubila dvoje govedi in svinjo; užgala ni, ker je bila vodena ali mrtva. . Kake tri tedne starega teleta je moral dati posestnik mesarju, ker mu je strela ubila raater-kravo. Tudi v Blagotinšekov kozolec v St, Andražu nad Polzelo je udarila strela, ki je zgorel. Tisto noB je toBa pri Braslovfah in Polzeli potolkla in napravila veliko Škode. Hujše je bilo tu v Gornu Šale&ki dolini dne 30. junija okoli op.oldanskih ur. Nad šalekom, BevBami in okolico se je vtrgal oblak in voda je preplavila v kratkem Basu vinograde, polje ter ceste. V Velenju je tekla vodia po trgu. Vdrla je tudi v veB kleti, da so plavali sodi v vodi. Romarji, ki so šli isti dan od ,,lepe nedelje" pri Sv. Križu nad Belimi vodami, so pravili, da so po nekod skoro do kolena gazili vodo po okrajni cesti. Tudi plazovi, ki so se vsled naliva vdirali, so napravili veliko škode, tako na Brdih pri Velenju itd. Sena je voda veliko odnesla in poblatila, Sploli so imeli letos poljajici veliko diela s sušitvijo in spravljanjem sena, ker je vreme zelo nagajalo, vBasili kakor nal.aŠB strašilo, kot bi se hotelo kar naenkrat vliti, pa ni bilo dežja, zato so morali na mnogih krajih tudi ob nedeljah in praznikili ljudjo sušiti seno. Hribovci bodo letos boljSe iineli, Imajo polno sadno drevje, pa tudi ugodno vrerae za sušitev sena, Letos je povsod dosti sena, kakor ga Ijudje skoro ne ponmijo. V Vihrov: kozolec v Lazih, župnija St. lij pri GradiCu, je tudi ucferila dne 30, junija t. 1. ^fcrela in ga zelo poSkodovala, a užgala ga vendar ui. Letos je bilo na dan 4. iulija zvefier malo kresov, ker je bila malo prej liuda nevih'ta in je bilo zato vse tako mokro, da ni gorelo. Ljudje se pritožujejo Brez draginjo v bližnjih dob,rnskih toplicah, ker sedaj se tudi sosedje ne morejo kiopati za 15, 20 ali 30 krajc.arjev, kot pred nedavnim Časom, arapalc morajo plačati za enp kopelj 2—3 K. Sploli je pa tudi obisk" toplic Dobrne kot TopolSice letos dosedaj zelo slab. Draginja se povsod pozna in tudi bogatejši jo upostevajo. 'Marsikateri pravi, da se gre raje feopat v Savinjo, kjer je kopelj §e najbolj poceni. s Kemšnik. Na dopis v zadnji številki ,,Slov. Gospodarja'" iz Marenberga odgovarjamo, 'da se mi RemšniBani nismo izneverili, ampak zadržala nas je le ,,Šentjurska gospojnica", ki smo jo slavili isti dan kot Marberžani svojo veselico, b Šmartno pri Slov. Gradou. Dekliška Marijiua družba priredi 4. avgusta igri nMarijin otrok" in BOh ta Pol na" na vrtu g. Jožefa Rotovnik v LegDu Začotek ob 4. uri. Ob enem se tudi naznaaja, da bo 25. avgusta na Humcu pri Šmartnu Ijudski shod za vso M'slinj?ko dolino, ki bo obhajala slovesai spomin 50letnice smrti vladike Aat na Mart. Slomšeka. Vspored 8e pozn9je nazoaai. To nazuanjamo, da bi se morebitne Iep8 nedeljs in igre ter drnge prireditve, ki namerava;o isti dan biti, prel<žijo. okraj. k Konjice. Nedeljska SlomSekova slavnost je bila sijajna. Slomšekovo ime, ime slavnostnega govornika, pa tudi sloves konjiSkih prireditev, je privabil iz celega okraja, celo iz sosednje Bistrice, drage in mile goste, kojih cete so se strnile v ogromno armaclo SlomSekovih Bastilcev in bojevnikov. Prostorna telovadnica s Slomšekovo podobo v ozadju in z ovenčanim odrom v ospredju je odmevala v zvokih domače, znatno napredujoBe godbe pod vodstvom g. BotoBnika. Vrstile so se pevske toBke in deklamaciie, V hvalevredni tekmi so se skušali fantje in dekleta v riastopu in blagoglasju, Vsi in vse pa so želi in žele obilo priznanja; razni nastopi so priborili na razne naBine ob._ einstvo za-se; enoglasna sodba je bila: dobro delajo! Petje sta si razdelila dva zbora: šolska mladina je zapela iz srebrno-zvonkih grl dve ginljivo-lepi pesrai (Sreče dom, Glejte, že solnce zahaja); kdo jih ni bil vesel teh nedolžnih Slomšekovih ljubljenčkov ?! Tudi zbor Dekliške zveze je kazal resnico, da ,,,lepo popeva slovensko dekle"; kazal pa tudi spretnost pevovodje in obilo marljive vaje, Jedro in višek vse prireditve pa je bil silno prepriBevalen in slavnostni govorproiesorja dr. Medveda iz Maribora, Bogastvo vsebine in prepričevalna moB sta kar prešinjala ip: se izlivala iz duše starega apostola SlomŠekovega duha in dela med Slovenci, Zadnja toBka je bila 4dejank;a ,,Junaške Blejke", ki nam povedo: 1. Prava Slovenka je bila skozinskoz globokoverna, je taka ip hoBe tudi ostati. 2. Prava Slovenka ljubi svoj c^om z vsem žarom svoje duše. 3. Prava Slovenka se Buti sreBno med svojci, ljuba ji je priprostost, mrzi pa ji bahata gizdavost in fiudna prosvetljenost. 4, Prava Slovenka ima pogum, prijeti tudi za puškb in meB, Be treba, braniti križ in dom. 5. ZnaBajnost in v-ernost vodita vedno do zmage. SlednjiB pa ta igra kaže v našem sluBaju, da Besar se slovensko dekle z respostjo ip vnemo loti, to tudi vzorno izvrši, Slava Slomšeku, slava slavnostnemu govorniku, bval,a iskrenavsempožrtvovalnim prirediteljem, posebpa hvala pa tiidi slavnemu oMinstvu! Celjski ekraj- c Cel.e. Na čebelarski razstavi Slovepskega Bebelarskega druŠtva za Spodnještajerskb, ki se vrgi od 15« do 19. s&ptembra 1912 v celjski okolici, je dovoljeno razstaviti vsakemu spodnještajerskemu Bebelarjui, Be tudi ni ud društva. Kdor še ni dobil priglasnice in si isto v svrh'o razstave svojih pridelkov želi, naj se obrne na g. Josipa Kosi, c, kr. poštnega nadoficijala v Celju. c Iz Celja nam pišejo: Nove dolgove dela naša mestna obBina. Sklenilo se je v zadnji seji obBinskega zastopa, najetj 160.000 kron posojila za razne najpotrebnejše stvari. Kaže se, da mesto navzlic visokim dokladam ne more veB izhajati z lastnimi dotodki. Kje je neki sedaj ostalo ogorBenje ,,Deutsche Wacht", ki se je tako repenBila pri najetju posojila v okoliški obBipi? c Celje. Kakor vsako leto, je priSlo tudi letos v na&e prijazno mesteoe precej letoviSiarjev. Med njimi je posebno mnogo Madžarov in It.alijanov. NajveB jih pa privabijo k nam krasne kbpelji v naši bistri Savinji, — Ueželna deška meŠCapska Sola je štela zaBetkom šolskega leta 1911-12 135 uBencev, od katerih jih je tekom šolskega leta izstopilo 16; ostalo jih je torej 119, med njimi 51 Slovencev, 65 Nemcev in 3 druge narodnosti, Izstopilo je gotovo najveB Slovencev, ker niso mogli zaradi neznanega jim uBnega jezika ostati na zavodu. Cuditi se je sploh pridnosti slovenskih uBepcev na tem zavodu. Izmed 6 odlikaSev jih je 5 Slovencevr. Tudi uBni uspehi drugih so zadovoljivi. Slovenščino je poučeval znani posilinemš.)u uBitelj iz Loke, lglar, po 2 uri na teden. Sicer so Jo obiskovali slovenski uBenci kot obvezni predmet, samo vprašanje je, ako so imeli od tega pouka kaj hask'a v vzgojeval.nem oziru? Razun tega posilinemca Iglarja pa ni nobenega slovenskega uBitelja pa tem zavodu. Edino pravilno bi bilo, da bi se napravil red s tem, da bi se ustapovila slovenska me^fianska šola v Celju, oziroma sedaj obstojeBa razdelila. Obisk slovenskih uBenoev bi bil potem gotovo trikrat veBji. c Hinelj. Tudi v tej poroBiini dobi je bila kupcija s hmeljem skrajno omejena, Pri pičlem povpraševapju se je le nekaj bal zateBkega hnielja poprodalo; cene so zopet padle in so se giaale med 200—240 K za 50 kg. Tudi tujega limelja se je le bore malo poprodalo, oziroma pokupilo; tudi temu so cene padle in so se gibale med 130—180 K za 50 kg. — Toplo vreme je tudi v tej poročilni dobi zelo ugodpo vplivalo na hmeljske nasade.- SploSno se smatra stanje hmeljskih nasadov kot ugodno. Pri trajno ugodnem vremenu je priČakovati dobre hmeljske letipe. c Braslovče. Kdor je potoval pretekli teden po naši dekaniji, je mogel že od daleB opaziti visoke, v nebo kipeBe, opletepe mlaje, s katerih so plapolale mogoBne zastave, In prišedši bliže, je videl, da so ob cestali postavljeni mnogoteri veliBastni slavoloki s pomenljivimi napisi,, da so vaške kapelice veBinoma prenov(iene ip brezizjemno z zelenjem in s cvetjem ozaljŠane, in da so zlasti župnijske cerkVe z bližnjo okolico odete v nenavadno prazniBno obleko, da so tara ria hišali razobešena mnogoštevilna bandera in da so izpremenjena pota v cele drevorede iz zelenih drevesc. Ako je vprašal, kjaj to pomenja, je izvedel, da se je rodiovitna in prelepa Savinjska dolipa ttako nakitila, da bi, kakor nevesta ženina, spodobno s.prejela svojega Nadpiastirja, ki so dospeli ki paaiij da pam birmajo naše otročiče in da nam vsem podelijo blagoslova ip drugih duhoviiih dobrot. S fe.akšno radostjo ip vdanostjo je sprejelo verno ljudstvo cerkvenega kneza, to so priBali prisrBni pozdravni nagovori duŠnih pastirjev, obBinskiti predstojnikov, odposlancev raznili stanov, zastopnikov in zastopnic Marijinili druzb., mladinskin društev ip šolske mladine; potem veselo streIjanje iz topiBev, veBerni kresovi, sijajne baklade, dobro uspele podoknice, pri katerih so tekmovali naši domaBi vrlo izvežbani pevski zbori ter pokazali, kako skrbno se po na&ih krajih goji lepo petje; nadalje za' šigapje uraetnega ognja, in kar le more iznajti ljubezen, da se pokaže na zunaj. Vse to se je ponavljalo od fare do fare, ip težko bi bilo odločiti, kje je bilo sijajneje. Smemo pa reBi, da so se odlikovale prijazne Braslovce, da pa tudi druge župnije, katere so milostljivi knez obiskali, piso imele kmalu tako slovesnih dpi, kakor zdaj ob Basu birme. Prevzvišeni Nadpastir so zaBeli svojo apostolsko pot pri S v. 'Martinu ob P a k i, kamor so doŠ,i Brez Spodpji Dravograd dne 12, julija t. 1. popoldne. Kakbr povsod, so takoj po priliod'u izpraSali šolsko mladino iz veronauka, Dne 13. julija so tam po sveti maSi na podlagi Zveliearjevega opomina ,,IšBite pajprej božjega kraljestva in njegove pravice, in' vse drugo vam bo privrženo", pridigovali o preimenitnem pripomocku, iskati božje kraljestvo, namreB o dobrem namenn, kako potreben, tolažljiv in koristen da je za slehernega kristjana,. Po molitvah za rajne so birmali 310 otrok. — Med potom v B r a s 1 o v č e so obiskali lepo prenovljeno cerkvico sv. Janeza v LetuŠu. V naSem prijaznem trgu veliBastno sprejeti, so &li na veBer med ljudstvo ter si ogledali Barobno razsvetljavo, v kateri so žarela okna vseh hiš po trgu. V nedeljo, dne 14. julija, so nam z ozirom pa svetopisemski stavek, ,,Po Kristusovih rapah ste bili ozdravljeni", podali petere evharistiBne pauke, posnete iz peterih ran ZveliBarjevih, namreB o evbaristični veri, evliaristiBnem zaupanju in evharistiBni ljubezni, in pa o moljepju ter prejemanju najsvetejSega sv. Zakramenta. Birmanoev je bilo pri nas 586. — Na Vr a n s k' e m so prevzviSenega kneza pri prihodu med drugimi pozdravili gg.: grašBak Schauer, župan K. Schwentner, notar M. JezovŠek in okrajni sodnijc I. ZdolŠek. Tukaj so dne 15, julija s pridižpice s poglBdom na besede Kristusove ,,Ka| pomaga cloveku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpl", razlagali imenitnost od Boga OBeta ustvarjene, od Boga •Sip,a odreSepe, od svetega Duha posveBene, neumrjo<Se, edine BloveSke duše, ter so M sklepu 369 otrokom podelili zakramept svete birme, — Pri S v. 3" u r i j u ob Taboru je slovesnost sprejema §e povišal pogumni nastop mladepiSkega društva telovadcev, ki so drugi dan tudi v veBjera Številu pristopili k mizi Gospodovi. Pridiga prevzvišenega kpeza dne 16. julija o setimerih darovih svetega Duha, piojasnjepih s pretresljivimi vzgledi iz zgodovine, je oBividno ganil,a vse mpožice poslušalcev. Zakr^aonept sv. birme je tu prejelo 324 otrok. — Med potom k sv, Pavlu so se prevzvišeni pomudili na Gomilskem in tam zbrane vernike izpodbujali k' stavbi nove župnijske cerkve, h kateri so blagodušno sami prispevali 100 kron. — Pri S v. P a v 1 u je Nadpastirja ob prihodu med dtugimi pozdravilo katolišk.o izobraževalno, potem telovadno in gasilno društvo, ipi y nepregledno dolgi procesiji se je vršil slovesni vhod v prostorno novo cerkev. Tukaj so prevzvišeni knez dpe 17, julija postavili sv. Paskala Baylona, zavetnika vseh Besltilcev presvete evbaristije, pa podlagi dogodkov obi Basu njegovega življenja in po njegovi smrti, za vzgled udeležitve pri sv, maSi, prejemanja sv. obhajila, obiskovanja Najsvetej&ega in obnašanja v cerkvi. Zdaj nam je postal jasen pomen vodilnega reka: Kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj (Jap, 6, 52). Sveto birmo je prejelo 468 otrok. Vseh birmancev v Brasjovškem delcapatu je bilo 2.057. Tu pri Sv. Pavlu so prevzvišeni knez dovršili svoja prenaporna letoSnja birmanska potovanja, na katerih so podelili zakrament svete potrdbe 11,234 otrokom. Za slovo se jo zbralo okrog Njih 23 duhovnikov (iz domaBe in Ijubljan9|ke škofije, iz 7 dokapatov).. Popoldne so se Brez Smartno ob Paki, kjer so obiskali blagega zlatomaSnikia I. Kolodnika, Airnili, , paB nedvomno zelo utriijeni, v svoje prestolno mesto. Na zadnjih dveh slavolokih, katerih je b)ilo postavljenih v1 dekapatu do 50, je bilo Bitati besede, ki dobro izražajo na&a Bustva in naSe želje do prerailostljivega Nadpastirja, pamreB: ,,PrisrBna Vam zahvala bodi, naj angelj božji z Vami hbdi!" —' ,,Bog daj, da po preteku Šestih let, Vas zdravih vidimo med pami spet!" c Gomllsko. Takbzvana ,,napredria" mladina na Gomilskem je priredila nedavlno igro ,,Deseti brat". Cisti dobiBek baje pripada zidapju nove župne cerkve. Vzlic temu, da se je ,,napredna" mladina v svrho obilnejše udeležbe poslužila pretveze, da igra za oerfcev, je vendar vsa stvar po mnenju oBtvidcev skrajno slabo izpadla. In sedaj vas vprašamo: ali je mogoge veBjega nasprotja in razloBka, kakor je med mišljenjem ,,papredne" mladine in pa naziranjem onih, ki stavijo cerkev v Bast božjo? Tukaj sta mogoBa samo dva izhoda, Ali naša napredna mladina sploh ne ve, kaj je, ali pa je cela stvar gola liinavSBina, ,,Napredpa" mladina je na vsak naBin sobojevnica ip prijateljica sokolstva, Sokolstvo pa se )e postavilo odloBno na prolikatoli&ko straa; opo odklanja nauke pa§e cerkve kot nazadnjaške, sokolstvu ]e vera naSega ljudstva nekaka zbirka vraž in predsodkov. Ip tukaj potrkamo na tvoje srce, ,,napredna" mladina. Ako si dosledpa, reši svojo oast ter se odločno in odkrito postavi na, eno ali drugo stran. Cincajo le strahopetci, možje so odkriti. Sedaj pa, na epi strani se vežete z nasprotniki k.atoirške vere in se navdušujete za njihovo delOj na drugi strani pa pomagate ,,farjem", kakor imenujete vi gg, duhovnike, zidati cerlčve. Tega zla pa niste toliko krivi kmeBki faptje, ampak celjski organizatorji ,,napredne" mladipe. Prosimo vas, stopite pred naše ljudstvo in mu povejte svoja naBela naravnost ip odkrito, Ne hodite po ovinkih, ovipkov se poslužujejo le osebe, ki so pri ljudeh na slabem glasu. Krinko raz obraz in popolep k.onec bo va§e moBi na deželi, kjer Se prebiva verno sovepsko ljudstvo, c Sladka gora. NaSapodružnicajSlovenske Stran že, ki je prvo leto svojega obstankja pabrala 43 kron, nam je v nedeljo, dpe 21, julija, prirodila lepo Slomšekovo slavnost. Otvoril Jo je pevski zbor s StomSekovo pesmico. Dva šolarja sta deklamovala, edep Slorašeko\ro ,,Dva potepena išolarja", drugi GregorBiBevo ,,SoBi", Župnik GorailSek pa nam je v slavnostnem govoru obSirpo opisal slavnega Slomšeka verno, rodoljubno, praviBno in veselo srce, Iz govora smo lahko spoznali, da imamo Slovenci v Slom&eku enega najslavnejiših slovepskih škofov in gotovo pajveBjega slovepskega rodoljuba. Zato smo ga dolžni proslavljati, zlasti pa posnemati. Zia sklep smo vsi udeleženci skupaj zapeli dve SlomŠekovi pesmici in se razšli prav vesele volje na domove. c Marlja Gradec pri LaŠkem. Veliko deževje dne 25, junija je tudi v naši obBini papravilo veliko škode. ToBe sicer ni bilo, pač pa je veliko deževje povzrocilo marsikak plaz. Tak"o je tudi v Rimskih toplicah pod železpiijkim mostom na cesti, ki vodi od Sketove gostilne na postajo, vo'da prestopila jarek in odnesla most ter kbs Sketove njive v Savinjo. Dne 28. junija se je vršila komisija za popravo mostu. ObBine zahtevajo, da mora železnica most popraviti, železnica pa da občine, Sedaj se še ne ve, kako bo stvar ižteHa. c Laško. Dne 8. junija je umrl v La&kem bivši posestnik Anton Terbovc v starosti 68 let. Rajni je rad daroval za cerkve. Dne 5. julija je umrl v Migjem dolu pri Sv. Lenartu padLaSkim, Ferdinand Trupej, cerkveni kljuBar in žiJpan. ŽaJujoBi rodbini iskreno sožalje! Dne 16, julija je umrl na Sevcih pri Sv, Marjeti Matevž Sluga v starosti 60 let, oBe zaupnika Slov«nske kmeBke zveze, Jožefa Sluga. Svetila pokbj- niku veBna lučl c Sv. FrančlSek nt Stražah. V nedeljo, 28. t. m. bomo imeli v Bvoji sredini veleč. g. dr. Hobnjeca, vrlega druStvenega organizatorja iz Maribora. Ta dan se bo namreč vršil prvi občni zbor Kat. bralnega in izobraževalnega draštva, ki bo spojea z gledališkimi predstavami in govori. Spored prireditve bo sledeč: Ob 10. uri dop. sv. opravilo, katerega bo daroTal yeleč. g. dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah: l.Pozdravsi govor. 2. Govor dr. Hohnjeca. 3. Igra ,,Za križ in svobodo". 4. Petje. 5 Igra ,,8kriven zaklad". 6. Občni zbor. Somišljeniki gornjegrajskega okraja se uljudno vabite. Prosimo tudi BOBednja druitra, da agitirajo za mnogošteTilno udeležbo. Odbor. c Brtslovče Za Slov. Stražo je na dan bt. birme v Braslovčah nabrala mladenka Terezika Šketa med vesolimi gosti v Orli vasi 11 K 3i) vin. Blagim darovalcem lfpa bvala. c Petr«v6e. DruStTo nGonpodar" v Petrovčah priredi javno drnštveno zborovanje v nedeljo, dDe 28. t. m. v Drcštvenem domu. Zborovanja se tadi ob eni uri popoldae udeleži Kat. podporno društro delavcev ia dela?k tobačne torarna v Ljubljani. Na vspcredu bo: poučna predavanja in krasne pesmi dekliškega zbora. c Braslovče. Prostov. pcžarna bramba t Braslovčah priredi, dne 18. avgasta 1.1. povodom razvitja društveno zastave veliko ljudsko veselico nakar se slavuo občinstvo in razoa društta že sedaj opozarjsjo. ia obilno zabave je prcskrbljeao. c Marija N««Bret. TukajŠDJe kat slov. itobraževalno društvo priredi v nedeljo 28. julija 1912 popoldan igro: ^Večna mladost in večna lepoia" igro«az t 3 dejsnjib z deklamacijami. Sosedna draštva pridite v Nszarje! c Posl. dr. Ver8tovšek ima dne 28. julija po prvem sv. opraviln shod t G rnjem Gradu, po drugem bt. opiavilu pa pri Sv Miklaviu. c Griže. Slov. Kmečka zveza priredi v nedeljo, dae 28. t. m. politično zborovaDJe po raaem sv. oprayilu v Grižah pri g. Piklnu. 8omišljeniki, priditel Govoii naš posl. dr. Korošec. Brežiški okraj. b Zabukovje. Na dopis g. župana v ,,Narodnem Listu" odgovarjam le toliko, da naj on najprej pometa pred svojim pragom, potem ge-le pred drugim. Kar se pa tiBe tistega ,,lažnjivca", Kakor ga on imenuje, naj bo preprifian, da dobi vsak' delavec zaslužepo plaBilo. Liberalci naj svoje laži izpirajo kakor hočejo. ,,Slov. Gospodar" je, je bil in bo resnicoljuben list, Betudi se vsi pa glavo postavite. Toliko v pojasnilo za danes, — Pepca Senica. Za Slov. Stražo so zložili CB. gg. duhovpiki, ki so pri svojem tovarišu dekanu Marku TomaŽiBu v Kozjem obhujali 251etpico mašpištva dne 18, julija, s syojimi prijatelji vred lepo svoto 66 K 40 vin, Slava jubilantom! Najnovejše. Za evliaristični shod pa Dunaju se jib je iz la- vantinske škofije priglasilo že nad 1000. Vsi bodo dobili od lavantinskega Škofijskega o"dibora pristopnice, znake, legitimacije, karte za poseben vlak, pa tudi stanovanje se bo od tod nakazalo. Zaradi tega naj iz' ostane vsako dopisovanje z dunajskim osredniim odborom. Vse se paroči in plaBa v Mariboru. Kdor potrebuje kakega nasveta, naj se tudi semkaj obrne. Odbor je narareč poslal na Dunaj svojega zastopnika, ki je dobil tamkaj natapčne podatke, obenem pa tudi obširne pravice za lavantinski &kofijski odbor, 401etnlco mašnlštva je praznoval dne 21. julija velefiastiti gospod France Dovnik, dekan v Gornjem Gradu.. Na mnoga leta! Posl. dr. Verstovšek, ima pri Sv. Martinu v Zadrecfci dolini dne 4, avgusta pri gospodu Rojtenu po drugem svetem opravilu shod. — V Bočni v stari šoli pa po prvem svetem opravilu dpe 4. avgusta. Petrovče. Društvo ,,Gospodar" priredi dne 28. julija ob 1. uri popoldne javno društveno zborovanje v Društvenem Domu. Velike važnosti bode to zborovanje zlasti za dekliške zveze Savin]skega okrožja, kaitero senajuljudneje vabi k obilni udeležbi. Zborovanja se bodo udeležile tudi delavke tobaBne tovarne v Ljubljani, ki bodo marsikaj zanimivega povedale o ženskem vpražanju. Govorijo tudi državni in dežpliu poslanci. Na vsporedu so torej: pouBna predavajija ter kraspe pesmi izvežbanega dekliškega zbora, Mladenke Savinjske doline, pridite mnogo&tevilno! Kranjski dež. zbor je bil včeraj zopet zakljuBen. Sprejelo se je veB važnih gospodarskih predlogov, tako preložitev nekaterih' strmih cest, vodovod za Bled, Gorje in Ribno, deželne osrednje elektriBne naprave, glede varstva kmetijskega zadružništva; sprejel se je tudi novi Šolski nadzorstveni zakon. Dvadnevna razprava je šla pod1 vodstvom deželnega glavarja dr. Sustergiča hitro izpod rok. Liberalci so sicer skuSali s praznim besediBenjem pri posameznih toBkah delati zgago, a so se le osmei>ili, Zmede v Turčiji. Novo turško ministrstvo je l^riBelo svoje detovanje s tem, da ugodivsem zabtevam Albancev. Vojaški pohodi y Albapiji bodo ustavljeni, izdalo bo veliko pomiloŠBenJe upornikov, mladoturkom se pa zagotovi, da se ustava nikakor pe namerava odpraviti. Ministrski svet je sklenil, d'a se odpravi tudi obsedno stanje in odpoSlje v Albanijo komisarja v spremstvu albanskega zaupnika.