Prva letošnja avtomobilska razstava v ženevi kranj. 30. marca 1963 Številka 13 Francoski rudarji stavkajo že 4 tedne Skok čez kožo štiri tedne se že vleče stavka francoskih rudarjev, ki je naletela na tako širok odmev v Franciji in po svetu. V teh štirih tednih je prišlo že do ostrih spopadov med rudarji in čuvarji državnega reda. Do sedaj lastnikom premogovnikov ni uspelo zadušiti stavke s stavkokazi, ki so jih^za denar »nakupili«. Rudarji iz rudarskih pokrajin Lorraine in Elsasa so prišli in na pariških ulicah zahtevali zvišanje svojih mezd in boljše delovne pogoje. Ne samo rudarje, temveč celotno Francijo, bo stavka težko prizadela, zakaj zaloge premoga so skoraj porabljene. Vlada pa še najprej trobi »v kozji rog«. Kljub pomanjkanju premoga pa kažejo ljudje veliko razumevanja za zahteve rudarjev, čeprav rudarjem preprečujejo nastop na televiziji, kjer bi ljudem obrazložili svoja stališča. Na sliki vidimo neko Parižanko, ki v znak odobravanja stavke poljublja nekega francoskega rudarja. Veliko nove Pred dnevi so v Ženevi odprli prvo letošnjo avtomobilsko razstavo, ki kaže, da konstruktorji niso spali »zimskega spanja«. Pet svetovno znanih avtomobilskih tovarn je bilo v ospredju: Mercedes - Lancia - Opel - Simca - MG. Batni stroji so dosegli svoj višek. Veliko novih prizadevanj je opaziti tudi v zunanji obliki avtomobilov, kjer odstranjujejo vso nepotrebno navlako. Oblike avtomobilov so po- stale preprostejše in lepše. Za presenečenje je poskrbela japonska avtomobilska industrija, ki je z Italijansko pomočjo razstavljala izredno lepa športna vozila. Višek pa je požel Mercedes-Benz s svojim športnim vozom 230 SL, ki doseže hitrost 195 km na uro. S8E(A\JA Z IJ1DM1 - SREČANJA Z LJUDMI ■ SREČANJA Z LJUDMI Vsredo sem obiskal po vsej domovini in v tujini znanega gornika JOŽA ČOPA, ki je praznoval tega dne svoj sedemdeseti rojstni dan. čestital sem mu v imenu »Glasa«. Bil je še ves pod vtisom prejšnjega večera, ko so mu planinci na Jesenicah priredili slavje. Kar verjeti ni mogel, da je bil deležen takšne pozornosti. Gledal je zdaj v številna darila, med njimi tudi televizijski sprejemnik, ki ga je dobil od republiške Planinske zveze, zdaj čestitke in visoko odlikovanje. Človeku, ki je bil nekoč kos najtežjim stenam, je kanila solza iz oči. Zagledal se je v odlikovanje in dejal: 1 zu % Tega visokega odlikovanja pa nisem zaslužil, a vendar sem ga najbolj vesel. Stekel je pogovor, ki ga je prepletal njegov humor. Govoril je o trdem delu v Železarni, kjer je štirideset let delal z žuljavimi rokami v valjarni, in predvsem o planinah. S posebno vnemo je pripovedoval o stenah in grebenih v Julijcih. Triglavsko steno je preplezal 300-krat, čez 132-krat pa je reševal iz težkih sten ogrožene in ponesrečene planince. Ko sem ga vprašal o filmu v triglavskih strminah »V kraljestvu Zlatoroga«, kjer je pred tridesetimi leti sodeloval, je odgovoril: 0 Na to sem pa že pozabil. Ob kramljanju mi je razkazal diplome in zlati znački Planinske zveze. Najbolj ponosen pa je bil na od'ikovanje — red dela z rdečo zastavo — s katerim ga je odlikoval predsednik Tito. Dvorana kitajske ljudske skupščine, kjer zaseda najvišje kitajsko predstavniško telo itajs i zi Ozadje poliiičoega spora med Pekingom in Moskvo Zahodnjaki so dolga leta vodili do Kitajske posebno politiko, ki so Jo na kratko imenovali »politiko odprtih vrat«. Za to politiko je značilno, da pri nastopanju na Kitajskem niso drug drugemu vezali rok. Po zmagi kitajske revolucije so se odprta kitajska vrata zaprla. Zaprli so jih zahodnjaki in Kitajci. S svojim preporodom in duhourhn prešolanjem se je utrdilo prepričanje, da so Kitajci zmožni naredili čudeže. S tem pa so se vedno bolj zapirali v obroč popolne osamitve in v obroč svoje stoletne zaostalosti. Za svoje nemogoče razmere so sčasoma začeli kriviti sosede in tujo zaroto. Zaostalost to skušali v skokih preskakovati. Ker pa prirodnoga gospodarskega in industrijskega razvoja ni mogoče preskočiti čez noč, je med njimi prišlo do odklonov. Zatekli so se v odnosih s tujino k svojevrstnim napadalnim in nazadnjaškim izbruhom. Zadnji čas tudi opažamo, da edino kitajsko okno v •vet — njihovi stiki z evrop-•kimi socialističnimi državami nazadujejo zaradi ideoloških razlik, ki pa so v bistvu politične. ■Korenine sedanjega spora med Moskvo in Pekingom so več ali manj pognale iz slabih in nerazvitih pogojev, ki ne dopuščajo hitrejšega razvoja. Krivdo za to poskušajo Kitajci zvaliti na tujino, ki je že po naravi sovražnik vsega, kar na Kitajskem počnejo. Stopicanje na mestu Pred sedmimi leti je kitajski voditelj Mao Će Tung na nekem zborovanju ostro udaril po tistih partijskih voditeljih, ki »stopicajo kot ženske in se venomer pritožujejo, da nikamor ne pridejo in jih drugi prehitevajo.«. Ta graja naj bi pomenila prehod v obdobje »velikih skokov naprej« na Kitajskem. Počasen razvoj iz ostalosti so Kitajci hoteli zamenjati z večjimi revolucionarnimi spremem- bami in pri tem nameravali delati čudeže. Nekaj stvari se jim je res posrečilo, toda kmalu so začeli spoznavati, da jih po glavi tepe lastna nepremišljenost. V enem letu so spravili 96 odst. vseh kitajskih kmetov pod okrilje milijon zadrug. To naj bi bil prehod v razvitejšo obliko kmečkih komun. Ker je od 10 zadrug 9 prestopilo v »razviti tip«, so menili, da ni več objektivnih zadržkov. Začeli so ustanavljati ljudske komune. Na priporočilo Trhovnega partijskega vodstva so takrat ustanovili na celotnem ozemlju Kitajske okoli 26.000 ljudskih komun. S tem so sprostili precejšnje - viške žensk-delavk, ker so t komunah življenje uredili na precej vojaški način. Toda kmalu so se v teh tvorbah začela pojavljati notranja protislovja, ki so preprečevala »velike skoke naprej«. Ljudske komune so tvorbe, s katerimi naj bi Kitajci zgrabili komunizem za vrat. V njih kmetje — razporejeni po brigadah — skupaj obde- lujejo polja, skupaj hodijo na delo in se skupaj hranijo v skupnih jedilnicah. Dve prosti uri na dan morajo tudi obvezno porabiti za kul-turno-prosvetno delo. Uj)or proti štorkljam Pred desetimi leti so na Kitajskem naredili s pomočjo sovjetskih strokovnjakov prvi popis prebivavstva. Prej so namreč ljudi na Kitajskem šteli »na oko«, po približnih cenitvah. Za večino Kitajcev je bilo ljudsko štetje težko spoznanje. Našteli so 600 milijonov ljudi. Toda številka sama jim ni delala največjih preglavic. Zaskrbljeni so postali, ko so zvedeli, s kakšno naglico pre-bivavstvo narašča. Vsako leto je na Kitajskem okoli 14 milijonov ljudi več. Naravni prirastek* je tako med najvišjimi na svetu. Leta 1960 so uradno razglasili, da je kitajsko prebivavstvo prekoračilo 700 milijonov. Leta 1980 bo na Kitajskem živela milijarda ljudi. Odkar je tam zmagala ljudska oblast, se je rodilo 170 milijonov novih državljanov. Industrijski razvoj Kitajske bo moral upoštevati tudi ta podatek. V začetku so napadali najbolj čaščeno kitajsko ustanovo: družino. Obsojali so ozkost »biološke družine« in prednosti velike komunalne skupnosti. Pozneje so naredili pravo gonjo za kontracepcijo. Ljudem so dajali nazoren pouk o tem. Zgradili so štiri tovarne za kontracepcijska sredstva; a so že dve zaprli, ko ie Mao Ce Tung javno povedal, da je največje bogastvo Kitajske v ljudeh. Ce Kitajci ves napredek človeštva vidijo v vojni, bodo ljudi res hudo potrebovali. I Rekli so... »V atomski dobi nihče ne more zahtevati, da bodo rešitve poceni in lahke.* Dean Rus k, ameriški zunanji minister *Vsi ljudje so prepriča-ni, da je za vsak spor mogoče najti rešitev in prav zato so tako neza-, dovoljni, će se pokaže, da so nekateri spori nerešljivi.* Walter Lippman, ameriški komentator »Med 14.000 uradniki, kolikor jih šteje ameriško Zunanje ministrstvo, jč 3.700 poklicnih diplomatov. V tako velikem uradu, kjer vsi delajo poročila, nihče več nima časa, da bi razmišljal.* Stevvart Olson. ameriški komentator »Čas ni zanesljiv zavez* nik. Nikoli m vemo, na čigavi strani je.* Alberto Moravia, italijanski književnik »Želela bi, da se čimveč naučim. Toda bojim se, da je to že prepozno, ker sem postala že rrulio-narka.* Shirly Mac Lain, ameriška filmska igravka TEMELJNI KAMEN Predsednik zahodnonemSee-ga Bundesrata je pred dvema letoma obiskal Brazilijo. Ob tej priložnosti je visoki gost iz Bonna položil tudi temeljni kamen za novo zgradbo nemškega veleposlaništva v Braziliji. Sedaj pa je zvezno ministrstvo ugotovilo, da je kamen postavljen na napačni parceli. STROŠKI ZA VOHUNSTVO NARAŠČAJO Kakor življenjski stroški, tako naraščajo tudi stroški za vohunstvo. Po uradnih podatkih, ki so jih objavili v Londonu, Je Velika Britanija porabila to leto okoli 16,5 milijard dinarjev za vohune. Stroški so bili lani za dve milijarde nižji. Kako naglo so izdatki za vohunstvo naraščali, se najbolje vidi iz podatka, da je Velika Britanija pred drugo svetovno vojno — leta 1939 — porabila za obveščevalno službo samo milijardo dinarjev. STRATJSSOV POPRAVEK Bivši zahodnonemški obrambni minister Franc lo&ct Strauss je poslal odgovornemu uredniku nekega portugalskega časopisa, ki je objavil njegov intervju, popravek, češ da je novinar napačno "prevedel njegovo izjave. Portugalski novinar je napisal, da je Strauss dejal, »da je premier Salazar človek stoletja«, zdaj pa Strauss v svojem pismu trdi, da je za Salazarja dejal, «*da je pomemben državnik sedanjosti-'. Zapisi s potovanja v KANADO Kot sem že zadnjič omenil, smo na potovanju v Kanado doživeli svoj najdaljši dan. Ob vrnitvi pa smo doživeli ravno nasprotno. Iz Calgarvja smo odleteli ob 2. uri ponoči. V Parizu smo pristali ob 21. uri zvečer, seveda po srednjeevropskem času, sicer je bila v Kanadi tedaj šele 13 ura. Najzanimivejši so bili trenutki, ko smo bili na meji, če jo lahko tako imenujem, med dnevom in nočjo. Bilo je morda dva ali tri tisoč kilometrov pred evropsko celino. Komaj smo dobro pospravili obilno kosilo ki ga talili s šampanjcemžže se je zmračilo. Zmedlo nas je, da skoraj nismo vedeli, ali smo kosih jlU je bila to že večerja. Pogled skozi okno pa nam je nudil edinstveno podobo. Na vzhodu — nad Evropo — že trda aj ob vznožju, hočemo imeti hotel, v katerem pa ne moreš nuditi gostu drugega kot prehrano in spanje. Tam so na smučiščih in ob žičnicah restavracije. Toda vse ostalo se odvija v mestecu. Pomislili smo na naš Bled. Kako le#o mestece bi lahko postal; poleti in pozimi bi bilo živahno. Zgraditi bi bilo treba trgovine, hotele, zabavišča in podobno. Do smučišč v Kranjski gori, na Pokljuki, v Bohinju itd. pa zgraditi široke ceste in organizirati avtobusni promet. Povsod bi bil prej kot v eni uri. Štiri do pet ur smučanja na dan pa je tudi več kot dovolj. Toda... Banff ima tudi svoje posebnosti in zanimivosti. Vse ulice v mestecu nosijo imena po živalih, ki živijo v tem nacionalnem parku. — Izredno zanimivi so napisi ulic na križiščih in smerokazi. Stojala predstavljajo grčasto deblo, na katerem so pritrjene deščice za smer in ime ulice, kraja, jezera ali gore. J02E PODOBNIK ; ft Razstava italijanskega industrijskega oblikovanja Govorica oblik Industrija in stroji vedno bolj prevzemajo sodobnega človeka in njegova miselnost se je povsem spojila s tehniko in njenimi dosežki. Svoj standard primerja s številom strojev v svojem stanovanju. Lepota je spremenila svoj obraz in se vedno bolj odraža v posameznih uporabnih predmetih. V ljubljanski Moderni galeriji je te dni odprta razstava italijanskih oblikovavcev industrijskih predmetov. Predstavljajo nam vsakdanje uporabne predmete, ki nam razen svoje koristnosti nudijo predvsem čist nevsiljiv estetski užitek. Iz individualnih naporov posameznikov, ki so se trudili dati predmetom okoli sebe vsaj drobec notranjega navdiha, se je industrijsko italijanskih modelov nas kakor uvod povedejo v razstavne prostore. Sprva se čudimo pokončnim škatlastim oblikam iz pločevine in teh- oblikovanje razvilo v široko tamo njihovo uporabnost, zasnovano delo ustanov, ki s svojim resnim in načrtnim delom preraščajo meje svoje domovine. »Triennale« v Milanu je pomagala mladim generacijam, da so uresničile svoje težnje in poglede v m- kasneje pa n,as oblikovavče-ve izvirne rešitve oblikova- poštene namene nja pepelnikov povsem prevzamejo. Uporabnost ponekod popolnoma izgine, osta- skriva za kičasto navlako ne le učinkovit dekorativen učinek. Le dosledno pozna- Oblikovna čistost Na razstavi je najbolj očitna preprosta, za naše pojme skoraj skopa oblika predmetov, ki je v največ primerih podobna osnovnim geometrijskim ' telesom. Naši obliko-vavci uporabnih predmetov pri večini primerov še obliko pokrijejo z ustreznim dekorjem, tu pa so opustili še to, tako da je prišel material popolnoma do izraza. Pri tem izstopajo predvsem izdelki iz muranskega stekla, kjer se jasno vidi, da mora biti industrijski oblikovavec pripravljen nuditi potrošniku svoje proizvode v najboljši likovni izvedbi. Njegova poklicna etika ga sili, da svojo pozornost posveti predvsem kupcu — človeku. Le čista, odkrita oblika kaže zrelost in proizvajav-ca, ne pa da slabo kvaliteto težnjo po zaslužkarstvu Kranjčan Marjan PENEš je pred kratkim dokončal maketo hidrocentrale Mariborski otok. Maketa je popolnoma podobna veliki hidrocentrali na Dravi, ki smo jo začeli graditi že takoj po vojni. Mladi oblikovavec je za dograditev te zanimive makete porabil 2516 ur. Vodilni ljudje hidrocentrale Mariborski otok pa so njegovo delo zelo pohvalili. V maketo, ki jo vidite na sliki, je vgrajeno 18 m* pločevine, 7 kg iice, 16 kg varilne žice in različnega drugega materiala. dustrijskem oblikovanju in vanje materialov, tehnoloških 6odobni, napredni industrij- postopkov, ekonomskih pogo- 6ki izdelki predstavljajo pra- jev in visoka kulturno-estet- vo združitev umetnosti in ska izobraženost lahko rodijo tehnike. Razstava nima1 na mena prikazovati nekaterih vidimo nobenih potvorb, tu modnih teženj, temveč nam izraža vsak material toliko posreduje smotrno oblikova- lepoto, kolikor mu je v naši nje. ki združuje funkcijo vsakdanjosti nismo nikoli pri- predmeta z estetskimi zahte- pisovali. Keramične ploščice vami. Spoštovanje materialov,, Morda je prav tisti predmet, pri oblika najbolj prevzame sodobnega človeka in v katerem so združene vse težnje in funkcionalnih oblikah pri-in želje. Velike fotografije šla kar najbolj do izraza. avtomobil katerem Plastičen čoln, podvodna puška, ribiške palice, pralni stroj, kovčki, jedilni pribor in podobno so predmeti, ki niso le poskusni zajci za raz-s. Na razstavi ne starae namene, temveč serijsko izdelani in namenjeni prodaji. Oblika Je tisto, kar potrošnika najprej in najbolj privlači in tega se prav italijanski industnjci predobro zavedajo. Grobost in robatost nekaterih materialov se vedno bolj zavija v mehke in elegantne linije, ki praktičnost in varnost uporabe izdelka še povečajo. Samo na tak način lahko nudimo tehniko človeku. za oblaganje zidu ali tal so bolj osamljeni primeri, na katerih lahko iščemo izraziti okras, pa še tu se je poskušal oblikovavec izviti iz običajnih oblik. Povsod drugje pa je lepota predmeta prepuščena govorici materialov, ki je v ustreznih, enostavnih Grenko življenje izumitelja JACQUARDA reki Rhoni. Komaj si je rešil življenje. Po tem uspehu je Jaquard vstopil v pariško visoko šolo za umetnost in tekstil. Tam je delal pri svojem izumu še naprej, stroj je postajal čezdalje bolj dognan, praktičen, hiter in cenen. Sedaj je sledil prvemu drugi uspeh. Sam cesar Napoleon je leta 1806 pohvalil nove statve in izdal dekret, s katerim odobrava proizvodnjo in razširjanje Jacquarđovih statev za tkanje vzoreastega blaga; mestu Lvonu ta isti dikret dovoljuje uporabo novih strojev, vendar mora občina plačevati Jaquardu letno po 3.000 frankov rente. Do tu je bilo vse v redu in prav. Toda sedaj so se našli zlohotneži in škodoželjneži, ki se jih dober in plemenit človek le stežka ubrani. Hudobnež ne pusti sočloveka v miru. Taki ljudje so hoteli Ja-quarda uničiti. Očitali so mu da njegov izum ni izviren, da je posnel Vancansona (izg. Vokanzona). Lov na čarovnika »Tič ni pomagalo izumiteljevo j\ dokazovanje, da je njegov stroj v bistvu popolnoma drugačen. Saj je Vancasonov stroj počasen, težko padajoč, kompliciran, drag — njegov pa je hiter, enostaven, poceni, lahkotno delujoč, z vzorci na luknjičastih kartah in s premikajočo se prizmo. A bilo je vse dokazovanje zaman. Kratkovidneži niso spoznali, da je Jaquard delal v korist 6vojega mesta in za olajšanje življenja svojih rojakov tkavcev. Preračunljivi bogataši, lastniki večjih tkalnic so. nahujskali množico tkavcev, ki je vsa besna navalila nad Jaquarda in. ga hotela vtopiti v Jacquardskl stroj za pletenje lenih vlaken Za zaključek . ... naj navedem še misli predsednika Zveze likovnih umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije arh. Vjence-slava Rihterja, s katerim izraža upanje, da ta razstava ne bo služila našim obliko-vavcem le kot spodbuden dokument ustvarjalnosti naših sosedov, temveč vsej naši javnosti. Posebno pa je lahko zgled našim družbenim in gospodarskim delavcem, ki velikokrat nimajo pravega posluha za to delo in se jim zdi škoda investicij za študij sposobnih kadrov. B. S. Ganljivo prijateljstvo V mestu Eransuillu v ZDA živi v zoološkem vrtu majhna opica, ki pripada vrsti ma-kaka. Opici so dali ime Ba-šlaf in ta je v družbi z nilskim konjem, ki se imenuje Hipi. Takoj, ko Hipi dobi in poje svoj obrok, .pride k njemu Bašlaf in mu očisti ostanke hrane iz zob. Hipi se je navadil na to uslugo in vedno široko odpre usta, kakor hitro zagleda svojega prijatelja. Londonska Še en neuspeh jugoslovanske zabavne glasbe Vlce Vukov, k! je pel na londonski preizkušnji, ni zaostala! za ostalimi pevci, ki so prišli na tekmovanje iz Številnih evropskih držav. Njegov nastop je pokopala popevka Popevka »Brodovi« ni zaslužila, da ]o sliši cela Evropa V soboto, 23. marca, so imeli TV gledavci priložnost gledati na svojih ekranih evropsko tekmovanje popevk imenovano »Grand prix« (velika nagrada) Evrovizije. Takoj je potrebno dodati, da niti pevci niti avtorji ne prejmejo nikakršnih denarnih nagrad, pač pa avtor glasbe, avtor teksta in pevec zmagovite popevke kolajne. Na programu je bilo 16 popevk iz 16 držav, med njimi tudi jugoslovanska. Izmed nad 400 del, ki so prišla na natečaj JRT, je strokovna žirija (izmed Slovencev je v iiriji menda sodeloval Mario Rijavec) izbrala popevko Mana Nerdellija "-Brodovi«. To popevko je proglasila s tem za najboljšo, avtor je prejel nagrado (menda 150.000 din) In popevka je postala jugo-•Sovanski državni reprezentanc. Razen tega je ista žirija izbrala še 28 skladb, izmed katerih jih bodo 18 predstavili na letošnjem fešti vilu »Opatija 63-«. Se rezultat: »naš reprezen-taht« je obtičal na 13 (med 16!) mestu, preprosto rečeno — na repu. »Do nog poraženi« Približno tako bi bilo videti suhoparno časnikarsko poročilo o dogodku, a jaz imam najrevnejši namen, da stvar obravnavam nekoliko podrobneje. Kaj smo slišali na tej prireditvi? Nekaj zelo lepih popevk, nekaj povprečnih, pa tudi nekaj nesmislov, v katerih nekateri neverjetno uživajo — uživajo na ta naćm, da v njih iščejo (in vedno najdejo!) 6misel. Izvedbe so bile res brezhibne in prav tako vsi pevci. Vice Vukov ni prav nič za-1 ostajal za inozemskimi vokalnimi solisti, čeprav še zdaleč ni naš najboljši pevec. pevk ni bilo prav nič težko ugotoviti, katere spadajo na vrh in katere na rep. Najboljše so bile predstavnice Anglije, Nizozemske, Švice, Monaca in Italije (avtorji: Bojan Adamič in Toni Re-nis). Danska popevka je osvojila prvo mesto povsem nezasluženo. Kijub briljantni izvedbi je namreč povsem brezstibia. Videti je, kot bi opevala severnega medveda, ki se v 14. taktu nenadoma znajde v Sahari. Ne vem, če bi se medved v danih okoliščinah prijetno počutil, ker nisem medved, pa vendar... Odločno najslabša popevka je bila predstavnica Švedske, ki je tipičen predstavnik »ni-vojske« glasbe. Ce bi ne bilo nje, bi bila najslabša naša. Zato Švedom naša iskrena hvala! Stekleni zvon nad notami Vprejšnjem odstavku sem uporabil besedo »nivoj-ska« glasba. Kaj je to? Beseda »nivojski« izhaja iz besede-nivo« in ta beseda se pa v zabavni glasbi strašansko uporablja. Popevka na »-nivoju« ali >-nivojska popevka« je taka popevka, ki jo lahko poslušamo stokrat, da si jo lahko do polovice zapomnimo, če prej ne znorlmo. Ker nihče rad ne znori, jo torej nihče stokrat ne posluša in si je tudi nihče ne zapomni. Obi- izpeljana, brez glasu in repa. Načelno je počasna z neverjetno kompliciranimi harmonijami. Pravijo, da je prvi »nivojski komponist« poveznil na prazen notni papir -teki en zvon, v katerem so bile muhe. Iz iztrebkov teh muh na notnem papirju je naredil note in nastala je kompozicija na nivoju- Zadnje čase pa so se »nivojo« že tako izpopolnili, da pišejo slično glasbo brez pomoči muh. Postopek z muhami je pač pre-doigotrajen in danes je čas denar. Marsikdo bo vprašal, čemu toliko opletanja z »nivojem«? Kmalu bo jasno. Popevka »Brodovi«« je tipična »nivojska glasba«, če še dodam, da jo je izbrala 6trokovna žirija, postane takoj jasno, da je pri žiriji »nivo« silno cenjen in upoštevan. Obenem pa je tu tudi odgovor na vprašanje, zakaj je vsakoletni festival v Opatiji tako brezmejno dolgočasen. »Nivojska glasba« ne služi ničemur drugemu, kot da daje besedo poznavavcem zabavne glasbe priliko, da s hvaljenjem take glasbe pokažejo svoj prefinjeni okus in velik smisel za estetiko. Skladatelji, pa pišejo tako glasbo zato, ker vedo, da je to najboljši način, da prideš na festival. Dobri psihologi so in poznajo estetska merila »žirij«. Glasba iz naših žepov mi ič nimam proti ,»nivoj- j^j skim popevkam«. Nič, prisežem. Zakaj ne bi pri nas bili ljudje, ki tako glasbo pišejo in ljudje, ki tako glasbo občudujejo? Zakaj ne — vprašam. Vendar ne morem mimo dejstva, da taka reč ni zastonj. Toda vrnimo se na »Gran prix«, kot že rečeno, slišali 6mo mnogo zelo lepih popevk, prav nič »modernih«, še manj pa nivojskih. Videti je, da Angleži, Švicarji, Nemci itd. kar dobro živijo tudi brez »nivoja«. »Nivojci« pa so najbrže padli v nezavest, ko so slišali popevke v ritmu valčka (v Opatiji je valček tabu). Kljub temu pa je uspelo naši popevki zbrati 3 točke (popevke od prvega do če- trtega mesta so jih zbral« vse preko 35!), kar dokazuje* da občudovanje in izvajanje »nivojsfa glasbe« ni jugo-< slovanska specialiteta. Na drugi strani pa je taka uvrstitev dokaz, da drugod pa svetu ne obstaja taka dikta* tura »nivoja« kot pri nas% Zaušnica v Londonu \T Londonu smo torej prejeli lekcijo, ki je dovolj zgtfi/orno pokazala, s kakšnimi kompoz:cijam| lahko zanesljivo pričakujemo v prihodnje uvrstitev nek j a na repu. Taka uvrstitev seveda izredno ustreza vsem tistim, ki trdijo, da je jugoslovanska glasba zanič in s« trudijo, da bi to tudi dokazali mednarodni publiki. - Dvorriim, da bo lekcija za«1 legla, kajti taki »spodrsljaji« se zadnje čase pojavljajo odločno prepogosto, razen tega pa nič ne kaže, da bi si pri nas take stvari gnali k srcu« Komentatorica iz Beograd« je na koncu z obžalovanjem izjavila, da pač nismo imeli sreče. Dr. Vladimir Stiasnv Pri poslušanju sarom po-čajno je sae&odjja pemogoča Tonv Renls Je imel s svojo velikem evropskem televizij popevko nekaj več uspeha kot .njegovi predhodniki na tem skem nastopu. Precej zaslug za to ima tudi naš Bojan Radijski spored Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. ure ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05 . 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. SOBOTA — 30. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Dva skladatelja — tri zasedbe 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Narodne iz štajerske 9.40 Nekaj glasbe ob delu 100.15 Koncertantna skladba za čelo in orkester 10.40 Seznanite se z Parkerjevimi 10.55 Vsak dan nova popevka ^A.'V) Pozor, nimaš prednosti ^.05 Radijska kmečka univerza — Veterina 12.15 Stari in novi posnetki ansambla in solistov Milana Stanteta 12.30 Chopin in poljski pianisti 13.30 Vedri ritmi 14.05 S simfoničnimi plesi po domovini 14.35 Naši poslušava čestitajo in pozdravljajo 15.15 Malo instrumentov veliko glasbe 15.40 Moški zbor i J. B. Foersterja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Z lokom po strunah 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Z junaki Verdijevega »Don Carlosa« 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Vesele in domače 200.15 Satirični kabaret 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za ples in razvedrilo DRUGI PROGRAM 19.05 Petinštirideset vedrih minut 19.50 Solistični koncert pianista Aleksandra Uninskega 2125 Slovenski pevci v romantičnih operah 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 31. marca 6.00 6.30 7.40 8.00 8.38 9.05 10.00 10.30 11.30 11.50 12.00 13.30 14.00 14.15 15.15 15.30 15.34 16.00 16.20 Dobro jutro 17.05 Napotki za turiste 17.15 Pogovor s poslušavci 18.13 Mladinska radijska igra Pripravljamo se na 18.30 mladinske pevske 19.05 revije 20.00 Za dopoldansko razvedrilo 22.15 Še pomnite tovariši... 23.05 Matineja narodno-zabavne glasbe Srečanje z Afriko 12.00 Nekaj veselih ritmov Naši poslušavci 13.10 čestitajo in pozdravljajo — I. 14.00 Za našo vas Koncert pri vas doma 14.30 Naši poslušavci čestitajo in 15.15 pozdravljajo — II. 19.05 Godala v ritmu 20.45 Na južno stran Violinist 21.00 Viktor Pikaizori Humoreska tega tedna Ogrlica s popevkami in prijetnimi 22.15 melodijami Hammond orgle Radijska igra Klavir in godalni orkester Športna nedelja Glasbene razglednice Izberite svojo melodijo Skupni program JRT Ples do polnoči DRUGI PROGRAM Nedeljski koncert ob dvanajstih Za ljubitelje operne umetnosti Popoldne ob zabavni glasbi Od Glucka' do Richarda Straussa Polentarska polica V nedeljo zvečer Koncert za flavto in orkester v G-duru Pisan spored zabavne glasbe z domačini! in tujimi solisti ter ansambli Komorna soareja jugoslovanske glasbe PONEDELJEK — 1. aprila 8.05 Skladatelj Matija Tome 825 Veselo v novi teden 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Iz Chcpinovih albumov 9.45 Indonezijske narodne pesmi 10.15 Odlomki iz opere skladatelja Marina Goleminova 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijska radijska univerza 12.15 Dalmatinske narodne pesmi 12.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Simfonični orkester RTV Beograd 14.05 Glasbena oddaja za danes 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zveneče kaskade 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Oddaja slovenskega samospeva 17.45 Vedri ritmi 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Melodije v večernem mraku 18.30 Jaz pa mam konjča belega ... 18.45 Radijska univerza 19.05 Glasbene razglednice TOREK — 2. aprila 20.00 Skupni program JRT 20.45 Novo v znanosti 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Napredujte v angleščini 19.200 šoštakovičev večer 20.00 Ne vse ,toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus 8.05 Dve veliki sceni iz Gotovčevega »Era« 8.40 Igra ansambel Jožeta Privška 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Nekaj glasbe ob delu 9.45 Poje Mariborski ženski vokalni kvintet 10.15 Dva obraza iz naše glasbene preteklosti 10.40 Napredujte v angleščini 1055 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Kvintet bratov Avsenik 12.30 13.30 14.05 14.35 15.15 15.30 16.00 V paviljonu zabavne glasbe »Slike z razstave« Radijska šola za višjo stopnjo Odlomki iz revije pevskih zborov rudarskih krajev Trikrat pet V torek na svidenje Vsak dan za vas 17.005 Koncert po željah poslušavcev. 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Narodi v svojih pesmih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Za godala in pihala 20.15 Radijska igra 21.10 Karajan dirigenta Schuberta 21.36 Nekaj glasbe za razpoloženje 22.15 Skupni program JRT 23.05 Za lahko noč vam igra orkester Percy Farth 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Iz muzeja gramofonskih plošč 20.05 Lahka glasba 20.45 Dve domači partituri 21.15 Pojo Los Guatros m - Trio America 21.30 Mednarodna radijska in TV univerza 21.45 Jazz do 22.00 0 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Petnajst minut s kvintetom »Niko Štritof« J2.30 V paviljonu zabavne glasbe 13.30 Novost v našem arhivu 14.05 Začetek dvajsetega stoletja v naši in francoski glasbi 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Hammond orgle v ritmu 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasba iz Talijinega hrama 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni karnet 18.45 Kulturna kronika PETEK — 5. aprila 19.05 Glasbene razglednice 1 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in rapevov 20.45 Plesna orkestra Les Brown in Max Greger 21.00 Literarni večer 21.40 Nokturno s skladbami Škerjanca 22.15 Po svetu jazza 22.45 Igra pianist Russ Gonvvav 23.05 Z zabavno glasbo vam želimo lahko noč 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Seznanite se z Parkerjevimi 1920 Teden lahke glasbe v Stuttgartu 20.00 Iz Shakespeare 20.45 Poje Slovenska oktet 21.00 Melodije po pošti kino SREDA — 3. aprila 8.05 Odmevi iz slovenskih dežel 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zvočni mozaik 10.15 Novi in stari znanci iz jugoslovanske glasbe 10.45 Človek in zdravje 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti 12.15 Slovenske narodne v priredbi za glas in klavir 12.30 Ansambelski prizori iz opere »Don Pasquale« 13.30 Ob zvokih zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 I. suita za godalni orkester 15.15 Moderni plesni ritmi 15.30 Dva prva instrumentalistov 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Od Žile do Kolpe 17.40 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri 18.10 Prvi večerni ples 1825 Pihalne godbe p. v. Mortona Goulda 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Melodije na tekočem traku 22.15 Mojstrske partiture našega stoletja 22.500 Literarni nokturo 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Po svetu jazza 1950 Z orkestrom Wernerja Miilerja po Indiji 20.10 Glasba Marija Kogoja 20.45 Ob mediteranskih obalah 21.05 Skupni program JRT ČETRTEK — 4. aprila 8.05 Praelusio »Catulli Cannina« 820 Petnajst minut ob glasbenem avtomatu 8.35 Divertimento z domačo instrumentalno glasbo 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 925 V gosteh pri zagrebških opernih pevcih 10.15 Glasbena medigra 1020 Pet minut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 8.05 Pariško veselje 8.42 Malo instrumentov — veliko glasbe 8.55 Pionirski tednik 925 Samospevi iz nemške romantike 9.45 Igra pihalna godba JLA 10.15 Stara zgodba — stara glasba 10.35 Naš podlistek 1055 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.005 Kmetijski nasveti 12.15 Igra nam Trio Avsenik 1230 Zlata Ognjanovič poje Schuberta 12.45 Pet pevcev — „ pet popevk 13.30 V paviljonu zabavne glasbe 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 1520 Nekaj glasbe za dobro voljo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Petkovo glasbeno popoldne 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kar po domače ... 18.30 Melodije v večernem mraku 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz arhiva ZORL-a 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 štiristo let klavirske glasbe 21.00 Lahka glasba z orkestrom Raphaelo, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Od popevke do popevke 22.50 Literarni nokturno 23.05 Poje Frank Sinatra 2320 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Zapišite narek 1920 Pet mejnikov v literaturi 20.00 Glasbena medigra 20.05 Prizor iz opere Veronika Deseniška 20.45 Orkester Richard Havman v Havani 21.00 London 1749 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz do 22.00 SOBTA — 30. marca Center — angl. film GANG-STERJI ob 18. in 20. uri, premiera amer. filma ZORRO MAŠČEVALEC ob 22. uri S t orli č — angleški film GANGSTERJI ob 16. uri, amer. barv. CS film STRELJANJE V DODGE C IT Y JU ob 18. uri .premiera frane. CS filma STREL NA PIANISTA ob 22. uri Cerklje — jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI ob 20. uri NEDELJA — 31. marca Center — angleški fim GANGSTERJI ob 14., 18. in 20. uri, amer. barv CS film STRELJANJE V DODGE CI-TYJU ob 16. uri Storžič — jugoslovanski film OGRADA ob 10. uri, amer .barv. CS film STRELJANJE V DODGE CITYJU ob 14. in 18. uri, nemški film SATAN MAMI Z LJUBEZNIJO ob 16. in 20. uri Cerklje — jugoslovanski CS film SOLUNSKI ATENTATORJI ob 16. uri Naklo — nemški barvni film NASVIDENJE FRANČIŠKA ob 16. in 19. uri PONEDELJEK 1. aprila Center — francoski CS film STREL NA PIANISTA ob 18. in 20. uri Storžič — amer. barv. CS film ARIVIDERCI ROMA ob 16., 18. in 20. uri TOREK — 2. aprila Center — francoski; CS flirn STREL NA PIANISTA ob 18. m 20. uri Storžič — italijanski barvni CS film MARATONSKA BITKA ob 16, 18. in 20. uri SREDA — 3. aprila Center — amer. film ZORRO MAŠČEVALEC ob 18. in 20. ari Storžič — tracoski CS film STREL NA PIANISTA ob 16. uri, amer. barv. CS film DOBER DAN ŽALOST ob 18. in 20. uri Svoboda — frane. CS film STREL NA PIANISTA ob 19. uri ČETRTEK — 4. aprila Center — amer. film ZORRO MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri Storžič — francoski CS film STREL NA PIANISTA ob 16. uri ,maer. barv. film DOLOČEN NASMEH ob 18. in 20. uri PETEK — S. aprila Center — amer. fim ZORRO MAŠČEVALEC ob 15. uri Storžič — amer. barv CS film SLAB DAN V BLACK EOCKU ob 16. m 20." uri, francoski CS film STREL NA PIANISTA ob 18. uri Jesenice »RADIO« 30. marca do 1. aprila —-španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM 2. do 3. aprila — italijanski film ŠKANDAL IZZA KULIS Jesenice »PLAVŽ« 30. do 31. marca — Italijan, film STRANSKA POTA 1. do 3. aprila— španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM 4. do 5. aprila — italijanski film ŠKANDAL IZZA KULIS \ Žirovnica 30. marca — amer. barvni film CRNI NAREDNIK 31. marca — angleški CS film BILO JIH JE SEDEM 3. aprila — italijanski" film STRANSKA POTA Dovje 30. marca — angleški CS film BILO JIH JE SEDEM 31. marca — ruski film ALI JE TO LJUBEZEN 4. aprila— španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM Koroška Bela ] 30. marca — Italijan. Film ŠKANDAL IZZA KULIS 31. marca — amer. barvni film CRNI NAREDNIK 1. aprila— italijanski film STRANSKA POTA Kropa 30. marca — amer. barvni film LJUBEZEN MARJORI MORNINGSTAR ob 20. uri 31. marca — nemški film PETROGRAJSKE NOCI ob 15. uri in 19.30 Ljubno 30. marca — francoski film TI STRUP ob 19.30 31. marca — francoski film TI STRUP ob 16. uri Duplica 30. marca — nemški glasbeni film SKRIVNOST IP-SILLONA ob 19. uri 31. marca — nemški glasbeni film SKRIVNOST IPSILONA ob 19. uri 31. marca — franc. barvni film RDEČI BALON ob 10. uri dopoldne Radovljica 30. marca — italijanski CS film MARATONSKA BITKA ob 18. uri 30. marca — amer. barvni CS film ALAMO I. in II. del ob 20. uri 31. marca — italijanski CS film MARATONSKA BITKA ob 15. in 20. uri 31. marca — amer. barvni CS film ALAMO I. in II. del ob 17. uri 31. marca — slovenski film NAŠ AVTO ob 10. uri dop. matineja 2. aprila — sovjetski film CISTO NEBO ob 20. uri 3. aprila — sovjetski film CISTO NEBO ob 18. uri 3. aprila — barvni CS mehiški film JAZ PUSTOLOVEC ob 20. uri 4. aprila — italijan. barvni CS film OSVETA VIKINGOV ob 20. uri 5. aprila — mehiški barvni CS film JAZ PUSTOV-VEC ob 20. uri gledališče turistični informator PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 30. marca ob 19.30 uri W. Bauer: RDEČE I IN MODRO V MAVRICI uprizori Oder mladih NED&JA — 31. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC — I ponovitev ob 16. uri W. Ba-uor: RDEČE IN MODRO V MAVRICI uprizori Oder mla-; dih športne prireditve NOGOMET I KRANJ — Jutri bodo imeli ljubitelji nogometa priložnost j videti prvo letošnjo nogom rt-' no tekmo v Kranju. Za prvenstveni točki se bosta po-, merili moštvi domačega Tri-j glava, ki vodi v SNL, in velenjskega Rudarja, ki je trenutno na zadnjem me: tu. Tekma bo ob 15.30 na igrišču Mladosti, začetek mladinskega srečanja pa bo ob 14. uri na istem igrišču. televizija SOBOTA — 30. marca RTV Zagreb 18.00 PoroMa 18.05 »Dogodek na avtomobilski cesti« — TV igra Beograd 19.15 Po muzejih in galerijah RTV Ljubjana 19.30 TV obzornik RTV Zagreb 19.54 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 S kamero po svetu — reportaža RAI 21.05 Glasbena revija RTV Ljubljana 22.20 Zgodbe iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 22.50 Poročila NEDELJA — 31. marca RTV Zagreb 9.30 Kmetijska oddaja RTV Beograd 10.00 Otvoritev avto-ceste v Smederevu 11.00 11.30 17.30 17.35 19.00 20.00 20.45 21.45 22.00 RTV Ljubljana Matineja RTV Ljubljana Stekel pes — zgodba iz serije Veter RTV Beograd Poročila »Glasba v noči-« — mehiški igrani fim RTV Zagreb Mednarodno plavalno srečanje RTV Beograd TV dnevnik Muzej voščenih lutk Naši glasbena umetniki Poročila 19.00 Anno 3003 — slovenski lutkovni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubjana 19.20 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled 20.45 Sončno z dežjem — TV drama RTV7 Zagreb 21.25 TV tribuna 22.15 Poročila in šahovski komentar TOREK — 2. aprila PONEDELJEK — 1. aprila RTV Zagreb 18.30 Poročila RTV Ljubijana 18.35 Nevarnost v džungli Ni sporeda! SREDA -— 3. aprila RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV RTV Beograd 18.00 Poročila RTV Ljubljana 18.45 Norčije hroščka Prismodka — TV slikanica RTV BEOGRAD 19.00 V mestecu veseljaka oddaja za otroke 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Trideset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana 21.00 Pantonime Marcela Marceauxa RTV Zargeb 21.30 Portreti in srečanja 22.00 Poročila in šahovski komentar ČETRTEK — 4. aprila RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Zagreb 18.00 Poročila 18.05 Mendov spored 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 TV pošta RTV Beograd 20.00 TV 6^vrd¥ RTV Ljubljana 20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb 20.55 Kratki propagandni f iHm i RAI RTV Beograd 21.15 Leggerissimo — zabavno glasbena oddaja RTV Beograd 22.20 Arhitektura in urbanizem 22.40 Poročila PETEK — 5. aprila . RTV Ljubljana 17.00 Ruščina na TV 17.30 Angleščina na TV 18.00 Kulturna panorama 18.30 Etiopija 19.00 Boj za obstanek v morju 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana „ 20.30 »Rigoletto« — prenos opere SMUČANJE KRVAVEC — Danes se bo tu začeio 14. meddru.štveno tekmovanje v alpskih disciplinah z mednarodno udeležbo. Ob 12. uri bo na sporedu slalom, jutri ob 10. uri pa se bo tekmovanje nadaljevalo z veleslalomom za prehodni pokal Planinskega društva Kranj. JAVORNIK — Telesnovzgoj-no društvo Partizan Javornik priredi jutri ob 10. uri meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih za Zalokarjev memorial. Tekmovanje bo na 35-metrski skakalnici. Rateče — Tu bo jutri ob 9. uri start smučarskih tekačev za Isteničev memorial. KRANJSKA GORA — Danes in jutri bo tu za slovenske smučarske učitelje in trenerje olimpijski zmagovalce Francoz Vuarnet demonstriral elemente iz francoske i smučarske šole, ATLETIKA Kranj — Danes ob 15.30 bo f GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE < V vseh znanih turističnih' krajih je dovolj prostih po-' stelj: v hotelih in v zasebnih' sobah. To veja tudi za planinske domove in koče. Ts je dovolj prostera v Ki ski gori, Podkorenu, na Bi« , du, v Bohinju, v domu P« j Golico in domu na Crnei vrhu nad Jesenicami. Na J©*" zerskem pa je v gostišču 87& v zasebnih sobah pa 66 po* ; stelj, v gostišču ?iad Hrib vi Preddvoru pa 17 ležišč. V Kranju je v hotelu Evropa 15. pri Jelenu 10 in v zasebnih 6obah prav tako 10 pro-' stih postelj, v eomu na Jošfcu Pa je prostih 28 poste'j. L« na Krvavcu so v novem ia eisrena domu Zf.^e.iena vsn le-/iš-a, zakaj dsn-ss in jutri bodo me5^?rodr!e mnuiateik4 tekme. Zaradi te?a bo žič^ niea začela obratovati že ob) 6. uri zjutraj: s 1. IV. pa boj žienica na Krvavcu začela^ obratovati ob delavnikih oti 7.30, 10., 12. pa do 18. ure. oh) nedeljah pa ob 7., 8., 10. do 18. ure. Temu primerno spremenjen tudi avtobu vozni red: ob nedeljah Ljubljane ob 7. in 9. uri. delavnikih pa ob 6.. 13.45 14.30. Tudi na Pokljuki Šport-hotelu je še nekaj pro-J stih postelj, toda potrebne so) predhodne rezervacije. GORIŠKO TURISTIČNO 1 OBMOČJE V Novi Gorici, na Lokvah^ v Idriji, na Vojskem, v Ko* baridu ter v vseh ostalih tu-„ rističndh krajih je dovolj prostih ležišč, tako v hotelih? kot v zasebnih tujskih sobahj Omenimo naj, da je še ugooH na smuka v Logu pođ Mam' gartom, na Vojskem ter ,na Kaninu, pa tudi na Kuku ini Matajurju pri Livku nad Ko* baridom. CELJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V Rogaški Slatini je v hote« lih 31 prostih postelj, v Dobr-^ ni 57, v Laškem 21 in v Rinw skih toplicah 20 prostih oo-' stelj. Sobe so ogrevane. V La- za mestnim kopališčem start \ škem so na voljo vsak dan kopeli, v Dobrni pa je kopališče zaprto do 10. aprila. Prav, tako je tudi v ostalih kraj h moč debati dovolj prenočišča v Celju, v Velenju, kakor tudi v Celjski koči, v domu nad Svetino, na Šmohorju in Lisci, kjer je še ugodna smuka. DOLENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE V zdravilišču Šmarješke toplice imajo dovolj prostora — termalni bazen je odprt vsak dan. Tudi v hotelu Gradi — Oioeec ob Krki ter v mote-; lu je dovolj prostora. Dd 1. maja je dovoljen ribolovi za vse bele ribe, razen platnic in podustL Tj^-fr v ostalih! krajih na Doipp^gjpa« je do» volj prostih postelj. j ekipnega tekmovanja v krosu za učence osnovnih in strokovnih šol ter gimnazije. ODBOJKA Kranj — Jutri ob 9. uri bo v telovadnici gimnazije prijateljsko srečanje ženskih odbojkarskih ekip Triglava in Žirovnice. ROKOMET Tržič — Jutri dopoldne bo na tukajšnjem rokometnem igrišču prvenstveno srečanje republiške rokometne lige med moštvoma Pirana in Tržiča. Kranj — Jutri dopoldne bo na igrišču Mladosti tekma republiške rokometne lige med Iskro in Mladostjo. DOM m DR UZIMA 0 MODA # DOM * DRI? i \ A « MODA «t DOM m DRLZiSA 9 MODA m DOM 9 DRVZl\A % MODA Kaj naj oblečejo močnejše ženske Kljub temu da se je o tej temi že veliko pisalo, morda ne bo škodovalo, če zopet malo pokramljamo. Verjetno je glavni vzrok temu, da so nekatere močne žene neprimerno oblečene, prav dejstvo, da si kar nočemo priznati, da se nagibamo k debelosti. Res je, da so mnogim obline celo zelo ▼šeč, a če so pa te le preveč občutne, jih moramo skušati s pravilno izbrano obleko »blažiti. Cesa naj se močne-''žene predvsem izogibajo? Začnimo kar z barvno lestvico. Prav gotovo ne boste izbrali kričečih barv, prav tako tudi ne velikih upadljivih vzorcev in svetlikajočih se kvalitet. Črtasto blago je prikladno za vas, vendar pozor — črte morajo potekati vertikalno. Prav tako se boste odrekli širokim uasovom m pretirano ozkim krilom. — »Princes-kroj« je zelo- primeren za vas. Verjetno veste, da je v plisiranem krilu močna ženska prav smešna, medtem ko v dobro krojenem kostimu zelo privlačna. Izogniti se morate tedaj sedaj modnemu redingot kroju. Tudi hlače raje prepustite drobnim dekletom. Ce pa že okoliščine zahtevajo, jih boste pač oblekli, le vetrovka ali pulover naj bosta daljša, sedanja moda vam je itak v tem pogledu naklonjena, saj so silno moderne kazak jopice. Pri močnejših nogah ne boste segale po salonarjih z izredno visoko peto, zadovoljili se boste s 5 do 6 cm visoko peto. Izognite se vsem upadljivim detajlom, sicer bi naj to upoštevale vse žene, posebno pa še močnejše. Upravičeno pa lahko nosite širšo zapestnico ali masivnejšo verižico. Za rezanje jajc Na kovinskem okvirju je napeta tanka, žica v enakih razdaljah. S pomočjo te naprave lahko lepo zrežemo jajca, kuhano rdečo peso ali drugo podobno zelenjavo za solato, s tem vam bo precej prihranjeno delo in še lepše bo razrezano. Pranje o! lačil iz terilala Oblačilo najprej temeljito ' skrtačiroo, Nato peremo T I mlačni raztopini detergenta I za fino perilo (NILA, PE-RIL). Ne smemo mencati, pač pa le rahlo stiskamo, skrbno splaknemo v mlačni vodi in nato obesimo. Plisi-ranih kril iz te tkanine na likamo, medtem ko druga oblačila smemo, vendar ne s prevročim likalnikom. Peremo lahko tudi v čistem bencinu. Ko je bencin umazan ga izlijemo proč in oblačilo potopimo zopet v čist bencin. Oprano krilo obesimo na zračno, senčno mesto in naravnamo gube. Pri pranju z bencinom mo» ramo ravnati zelo previdno. Peremo na prostem ali vsaj ob odprtem oknu. Nikdar nt delajmo v bližini ognja al vključenega električnega štedilnika ali pečke. V prosto ru, kjer peremo z bencinom, se ne sme kaditi, Otrok Ko nam uspe, da nam otrok pove, kdaj želi opra Obleka, ki bo prav primerna v toplejših pomladanskih viti potrebo, smo prav lato dneh. Modni poudarek ima v prednji visoki gubi. Lahko ko veseli. Kaj rado in pogd jo nosimo s pasom aH brez njega sto se zgodi, da mali nado budnež niti na posodici ru Nekaj pariških zanimivosti Bluza je skoraj nenadomestljivi del naše garderobe. Tudi v letošnjem letu je ostala v modi Pravzaprav se vsaka žena oblači tako, kot ji dovoljuje njena denarnica in kot se zdi njej lepo in praktično. Prav gotovo zaposlena žena ne gleda na vse modne muhe, ki jih diktirata Pariz ali Firenze. Izbere si pač tako oblačilo, ki ga rada nosi. Zopet so se pojavili plašči in kostimi z rahlo podloženimi rameni. Ramena so tako videti višja, širša in bolj športna. Prav posebno v čislih so močno zali kani široki plisejl ob robu krila. Seveda vse mogoče variante gub še ved-*o niso izgubile. Ovratnik je še vedno majhen, vidijo se pa tudi kostimi in plašči brez ovratnikov. Pentlje, jaboji so še vedno najpogostejši spremljevavd lahnih spomladanskih brez-rokavnih bluz. Pri kostimih so pogosto daljše kazak jo- pice, ki so — ali prosto padajoče ali pa so v pasu tesno zategnjene. Zelo vidni so novi rokavi, ki segajo le do komolca. Barva: modra z belo, odtenki ciklamno lila, belorumene barve so trenutno najbolj zaželene. CE BI RADI SHUJŠALI Zdravniki pravijo, da je izmed sto debelih ljudi le malo takih, ki so zaio debeli, ker jim napačno delujejo žleze, pač pa zato, ker uživajo preveč hrane. Posebno škrobna živila in sladkor ter maščobe so snovi, ki povzročajo de- belost. Da bi shajš&li, moramo uživati tako hrano, ki ima male kalorij, malo tekočin in soli. Prej omenjenim sestavinam se moramo izogibati, torej ne bomo jedli v velikih količinah jedil, ki vsebujejo te snovi. miruje in drsa s posodo po stanovanju. . Naslednji nasvet bi utegnil pomagati: Posodico postavite v lesen okvir, ki ga boste pritrditi m ploščo na tleh. Ena izmed osnovnih potreb je potreba po Priznanju. Z delom skušamo doseči razne cilje in dobiti tudi zato priznanje, kj nas spodbuja k dejavnosti. Ce smo po opravljenem delu pohvaljeni, dobimo zaupanje vase, postajamo vedno bolj sposobni in pripravljeni smo prevzeti še zahtevnejše naloge. Zato je pravilno, da je dobro opravljeno delo pohvaljeno. Prav lepo lahko vidimo pri otrocih, kako na te vpliva pohvala aH karanje.' Otrok, ki ga za pravilno opravljeno delo pohvalimo, raje in uspešneje opravi naslednje delo, otrok pa, ki ga samo grajamo, opravlja svoje delo le iz strahu pred kaznijo. Človek, ki je bil v mladosti le grajan ali kaznovan za napake pri delu in nikoli pohvaljen, bo prevzemal dolžnosti le iz strahu pred posledicami. Kadar pa se mu posledic rre bo treba bati, bo za svoje delo zelo neodgovoren, ne bo videl razloga za trud. Pri človeku pa se lahko prično pojavljati velike želje po uveljavljanju. Želja po dominiranju sili vedno človeka, da sprejema funkcije in si izbere poklic, ki ga dviga nad ostalimi ljudmi. Venomer pa sprem- Priznanje lja takega človeka nezaupanje r lastne zmogljivosti in ni prepričan v svoje sposobnosti. Domini rajoč položaj mu daje vedno znova zagotovilo o nasprotnem, zato se ga tudi tako oklepa. Kot delavec z odgovornim službenim mestom mora biti vodno zefe samostojen, zato se M sme, čeprav ga notranjost sili, naslanjati na druge — podrejene. To dejstvo ga psihično močno obremenjuje. Tisti, ki želi igrati dominantno vlogo, s« navadno ne vpraša, ali ima toliko strokovne izobrazbe, da bo svoj^ nalogi kos. Drug, prav tako nezdrav pojav je častihlop-nost. To je želja posameznika, da bi ga občudovali. Tak človek želi, da bi bil za vsako opravljeno delo povzdigovan in pohvaljen. V primeru, da je kdo drug pohvaljen v njegovem kolektivu, je nevoščljiv in slabe volje. Da bi bil kdo bolj zmožen kot on, si ne more misliti. Tak človek živi in dela, zgolj zato, da bi ga občudovali. Ta življenjski smoter je seveda" popolnoma zgrešen. Marsikdo se mora v življenju sprijazniti s tem, da so njegove zmožnosti omejene in da ni sposoben dokončati začetega dela. človek — častihlepnež temu dejstvu noče pogledati % obraz in je pogosto razdvojen in nesrečen. S Okus po ljenj U Deset let angleškega filma Filmi neke dežele so v določeni meri odraz splošnega razpoloženja, potreb in miselnosti njihove domače publike, zakaj film je lahko po eni strani zatočišče pred vsakdanjimi težavami in razočaranji, po drugi strani pa lahko (kar je redkeje) naravnost spregovori o družbenih problemih in jim skuša najti rešitve. S tega stališča si bomo skušali ogledati razvoj angleškega filma v zadnjih desetih letih in zarisati glavne poteze. Beg v preteklost Zadnje desetletje se je na britanskem otoku začelo v znamenju treznosti in varčevanja, v znamenju korejiske vojne, ki je še poslabšala ekonomski položaj, in v znamenju »propadle veličine« (saj je bilo jasno, da bo Britanija odslej komaj tretja velesila) — zatorej v znamenju splošnega nezadovoljstva v vseh slojih otoškega prebiva vstva. Angleški film je zato ubral na začetku tega raz- dobja pot nostalgičnega obujanja spominov na »zlati čas« desetletja pred prvo svetovno vojno. Da je imelo neposredno ali posredno obujanje zlatih časov veličine, miru, napredka in udobja na filmskem platnu uspeh, kaže že podatek, da je bil najuspešnejši angleški film leta 1952 »Ge-nevieve«: zgodba o starem avtomobilu i**« Bdwarda VII., torej iz zlatega veka britanskega imperija. To vzdušje nemočnega strahu pred prihodnostjo in hotenega bega v »VIRIDIANA« znamenitega španskega režiserja Luisa Bunuela je nedvomno eno najpomembnejših del, kar jih bo prišlo letos na naša platna. V njem je mojster (po »Nazarinu«) ponovno segel v snovi, ki mu je dala možnost na njemu lasten — kompromisni — način izpovedati svoje stališče do religije. — V glavnih vlogah so zaigrali Silvia Pinal, Francisco Rabal in Fernando Rey. Odlično in zanimivo delo! »ZORRO MAŠČEVALEC« v produkciji VValta Dis-neva je nadaljevanje filma »V znaku Zoroa«, ki smo ga pred časom gledali. Film je preprosta, malce naivna pustolovka, sicer pa je — kot vsi filmi v Disneve-vi produkciji — soliden. »STREL NA PIANISTA« je drugo delo režiserja »novovalovca« Francoisa Truffauta. Film je svoj-ska kriminalka, zanimiva in po svoje prijetna. — - Glavno vlogo v filmu igra Charles Aznavour, razen njega pa Nicole Berger in Alarie Dubois. preteklost pa je zamrlo (tudi v angleškem filmu) po sueški krizi, ki je končno Angleže odločno postavila pred dejstvo, da je že čas opustiti nostalgično obujanje spominov in upov na veliki britanski imperij. Pomembna značilnost angleškega filma tega časa pa je bilo prevladovanje (malo) meščanske miselnosti — idealov, predsodkov in teženj tako imenovanega angleškega »srednjega sloja«. Ta se kaže zelo jasno npr. v načinu prikazovanja oblasti in njenih organov, ki je vedno lojalno in spoštljivo: na svetu mora vladati red, tega pa zagotavlja dobra in modra oblast. Naj so negativne osebe v angleškem filmu ves čas še tako premočne, 6koraj vedno bo na koncu prišel nekdo, ki bo vse skupaj pravično spravil »v red«. Najbolj za gotovo se ta simpatični »nekdo« pojavi v vsakem angleškem vojaškem filmu (»očetovski častnik«) in v vsaki angleški kri-minalki (prijateljski policaj). Iz tega spoštovanja oblasti in uradnih oseb izvira tista »nevidna notranja cenzura«, zaradi katere*v angleškem filmu ni mogoče zaslediti napadov na pravni red. policijo, kraljevino ali vero. Edina izjema so komedije, v katerih je kritika teh družbenih ustanov v veliki meri dopuščena. Od vojnih filmov do socialnih dram Vse pravkar omenjene značilnosti so prišle zelo do izraza tudi v vojnih in vojaških filmih, ki so po odličnem »Krutem morju« (1952) Charlesa Frenda postali zelo popularni. Vojna je bila takrat že tako daleč, da sta postala junaštvo v vojni in vojaško življenje privlačna tako za starejšo kot za mlajšo generacijo. Seveda pa se je — kot vsaka druga — tudi ta popularnost končala — in sicer okoli leta 1958. Takrat je ta žanr nadomestil deloma sorodni grozljivi film. Prek teh dveh »šol realizma« pa je britanski film »dozorel« za novo, drzrlo realistično obravnavanje sodobne socialne problematike. Prerodno je bilo leto 1959, ko je nastala vrsta angleških filmov, ki 6o tako ali drugače razburili javnost. Pojav teh filmov je bil pogojen s tedaj že močno spremenjenim ekonomskim položajem — z znatno zvišanim standardom, ki je spremenil tudi razpoloženje filmske publike. Ta ni Mladi Tom Conrtenv je zaigral v glavni - vlogi zadnjega Richardsonovega filma »Osamljenost dolgoprogaža« več čutila potrebe po begu v preteklost, ampak si je želela tudi na filmskem platnu od blizu pogledati življenju v obraz — in to tudi z njegove manj rožnate 6trani. V omenjeni vrsti filmov sta se ločili dve skupini. Na eni strani so bile resne, za angleške razmere tudi drzne socialne drame: Claylonova »Pot v visoko družbo«, Ri-chardsonov »Ozri se v gnevu« in deloma »Safir«. Na drugi strani pa so bih »prvi angleški nudistični film »Nudistični raj« in vulgarne seksualnosti polna komedija — »Nadaljujte, sestra« — ki ji je od tedaj sledila cela serija enakih filmov. Filmi te druge skupine v glavnem niso prestopili domačih meja in so pomembni le kot značilen pojav v filmski industriji, ki doživlja finančno krizo. Pač pa je pomembna skupina realističnih filmov s socialno tematiko, ki so močno prodrli tudi na zunanji trg, se uveljavili razen tradicionalne priljubljene angleške komedije (ki je tudi dala v preteklem desetletju nekaj vrednih del) in v celoti znatno dvignila ugled angleškega filma sploh. Pogumni »novi val« Ta angleški »novi val« se ni samo pogumno lotil socialnih tem, ampak je hkrati tudi drzno prešel iz angleške »plahosti« v prikazovanju erotike do odkritega prikazovanja seksualnosti. — Claytonova »Pot v visoko družbo«, Reiszov »V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj«, "Igra samo za dva« in Schle-singerjev »Tudi to je ljubezen« — eden bolj kot drugi — obravnavajo seksualnost na način, na katerega si Anglež pred več kot štirimi leti ne bi upal niti pomisliti. Zani-miv vzporeden pojav je bilo v zadnjih letih tudi večkratno obravnavanje homoseksualnosti — npr. v Deardenovi »Žrtvi« in v filmih o Oscar-ju- Wildu. Meščanska miselnost je v angleškem filmu doživela od leta' 1953 delen poraz tudi kar se tiče že obravnavanega odnosa do oblasti. V kriminal-kah npr. zasledimo tudi že grobe, negativne policaje (tako v filmih Američana Lo-» seya v »Tigrovem zalivu«)* prav tako pa se pojavijo nekateri zanimivi pacifistični vojni filmi, npr. Guestov Včerajšnji sovražnik« in Nor-» manov »Bilo jih je sedem-«. Končno sta udobne meščanske ideale napadla tudi Boul« tingscv »Meni je dobro« in! Forbesova »Jezna tišina«, ki sta sledila vrsti delavskih stavk in obravnavala to tematiko. Morda vrsta pogumnih angleških režiserjev s Tonyjen> Richardsonom (Ozri se v gne* vu, Okus po među, Osamljenost dolgoprogaša), Karlom) Reiszom (V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj), Brjanom Forbesom in Johnom Schle-singerjem — ob nekaterih starejših režiserjih res ne pomeni tako močne skupine, kot so francoski »novovalov-ci«, toda zasluge obojih so si po pomenu blizu: tudi »jezni mladeniči« angleškega filma so v otoško kinematogra* fijo prinesli tisto vsebinsko pogumnost in prizadevanje pd preraščanju starih oblik, ki odlikuje mlade Francoze. «3 S tem pa so »zadnji trenu«U tek« dali angleškemu fimrtl zadnjega desetletja tisti »okuii po življenju«, brez kateregJŠ bi sicer ostal — povprečen iŽ nepomemben, kot je to oW dobje začel. : DUŠAN OGP.IZfiK Dandanes je Ma za vsakdanja kruh. Kedka so opravila, ki iahko človeka nahranijo. Ribiške jadrnice dan za dnem pristajajo ob bregu in kapitani odpuščajo mornarje, ki se razhajajo aa rsc vetrove — ni del«. Na sredo se ob naših ittns'nh rib ne manjka — globoko dne pa ostre ■kale na njih — jih rešujejo pogoltnih mrež, ki so na sosednjih otočjih iztrebile vse ribe, prav 4» zaroda — in z njimi se ljudje preživljajo. Kadar je lepo vreme, je zaslužka za sproti, a le za drugi dan ne več - kako in kaj. Samo lovci na morske gobe se še nekako prebijajo, čeprav tudi pri njih zaslužek še daleč ni več poprejšnji. To pa od takrat, ko so jim ifttjske oblasti zaprle bogate predele Tripolita-oftje ia se je vse nabiranje morskih gob osredotočilo v B en gazi ju. Deta sedaj ni več, morske pote spužve so redke ia lovci se morajo spuščati dan za dnem giobije, da jih najdejo. Trdo . jo to življenje, pravo žtvotarjenje. Vsak dan je voč invalidov, ki jih je bilo pokvečiio morje. Ljudje po pravici trdijo, da tisti, ki se je lotil tova na gobe, tega ne opusti; m to je čista res-sjlsa. Saj veliki izkupiček, ki ti omogoči, da lahko drago polovic« leta držiš roke križem, •panje, da zbereš tope denarce, če ti bo šlo po sreči in velik delež, U U pripade, vse to Ureja človeka, da pozablja na neodvisnost in panje življenje med trajanjem lova. Ta lov jih veliko pohabi. II komaj še pre-saskajo rake in noge, pa se vendar zavlečejo T kavarnice ia tam čakajo, da mine zima in se prične spet lov, da si lahko nadene jo potapljaško obleko in se vsaj med tistimi redkimi tre-snahi lova znova počutijo močne in zdrave v rokah pa nogah. Pripovedujejo namreč, da tova« na g*obe, brž ko se spusti na morsko dno in dokler je ondi, ozdravi. In ce »» na vse protege tori morske gobe. Toda morje ga vnovič pokveči k« tokrat še huje. Potapljači potegnejo na suho to bolj podobnega živemu skeletu; poslej ne mere več zganiti ne roke ne noge. Ostane polnem nebogljen, brez moči in lahko samo še toži - cokla za vso skupnost. Le malo je tako srečnih, da jih po pristanku na trdih tleh brž pobere usmiljena smrt. Morje pač ostro kaznuje (istega, ki ga ropa njegovih zakladov. Na otoku je več družin, ki so že več rodov aabiravci gob; ;dedje so se metali še goli s skal In se potapljali kakih petnajst do dvajset metrov, tacaš ko se njihovi vnuki v potapljaški obleki spuščajo že osemdeset metrov ali več. Is takšne družine je izhajal tudi Thodoris, Stankasov sin. Njegov oče, prav tako lovec na gobe. se ni več ukvarjal s tem poslom, saj je hfJ poklicni invalid. Bil je nepremičen in je potegoval po hiši ter govoril brez konca in kraja samo o tem lovu. Sčasoma je jel znova laziti okoli — zdaj sam, opiraje se na palico, sdaj so ga spet podpirali. Iz očetovih ust Je razbral sin marsikatero zvijačo v zvezi z levem — kod bo našel dobro gobo, kako sc obrani nevarnih struj, ki ga lahko ohrome — pa vendar mu ni padlo v glavo, da bi se še sum okrcal in postal potapljač. Bil je priča na svoje oči. kako so premnogi poslali pokveke. in zatrjeval je, da nog pač ni moč kupiti s še takšnim izkupičkom lova. Ze od otroških let je znal loviti ribe v mrežo; ribaril je družno s stricem Anestisom, starim očetovim tovarišem. Vendar jc bil ta srečnejši od onega; lov na gobe ga je bil samo nalahno omrtvil, potlej si pa ni več nadel potapljaške oprave in je postal ribič. Sčasom je okreval in bi sploh stežka opazil, da šepa. Od njega je zvedel Thodoris še kaj več o nevarnostih morja, o njegovih zahrbtnih podvodnih tokovih, o morskih psih in o morskih gobah. Zdaj zdaj se ti dozdeva, da je goba le za kak lučaj, za slaba dva nieira od tvojih nog, v resnici se pa moraš, ispustiti še celih dvajset metrov, da prideš đo nje. Fa še, kako težko si rešiš zdravo kožo — to ali drugo se ti že pritakne ob vseh teh nevarnostih. Nekajkrat je vzel stric Anestis s seboj tudi hčer Athi, nekako dve leti mlajšo od Thodorisa. Mladenič in mladenka sta rasla z ramo ob rami in tudi levila ribe na isii barki. Athi je bila zalita, zdrava punca z jedrim životom, lepimi kostanjevimi očmi in enakomerno zagorelimi rokami pa nogami. Thodorisu, ki jo je videval vsak dan, odkar je zrasel v mladca, je bila.pri srcu. .Četudi je bila hči strica Anestisa, ki ga je 3tel za svojega očeta, se je zaljubil vanjo do i, vendar ga je bilo sram, da bi ji to razode/. Dekle mu pa spet ni daJa nobene priložnosti. Bilo je nekega večera — ravnali so se, do gredo družno na nočni lov — in T hod oris je že pripravil mrežo in vabe; a ko je dospel do hiše strica Anestisa, je tega tresla mrzlica. Tri oke sardin, ki jih je bil mladi ribič namenil za vabo, bi šlo sedaj brez haska pozlu, pa tudi drugi dan bi šel zaslužek po vodi... Sam pa spet ne bo mogel namestiti mreže. »Pa vzemi Athi s sabo,« mu de starec, »ti bo vsaj sedela na krmi.« Bila sta prvikrat sama ponoči na barki; v zadregi sta molčala. Potlej sta jela spuščati mrežo. Ko sta opravila, si je Thodoris na žgal cigareto. Prej mu je srce koprnelo, da bi razkril ljubezen, a sedaj ni našel za to prave besede. Ko je pokadil, je sedel za vesti in krenila sta proti kraju, kjer sta bila vrgla prvi pUvaček. Toda tega nista našla — manjkal je stric Anestis, ki je te kotičke predobro poznal — fant je pa bil spustil mrežo med skale. Vrv se mu Je zatikala; Thodoris je moral pošteno in vztrajno pljuniti v roke, da je vrv izvlekel. Kar v prsih ga je bolelo, ko se je tolike časa pripori bal. Mreža je na nekem rahleje zategnjenem vozlu kazala znamenja, da se bo raztrgala. Poklical je tedaj Athi, naj mu pomaga. Ta je pritekla in vzela v roke vrv, Thodoris je pa držal mrežo. Pri tem je z naslado začutil na svoji roki po dolgem in počez vroči dekliški život pa njen« prožne, oble prsi . .. Ko sta mrežo razvozlala, je Athi sedla poleg njega, snela ujete ribe s trnkov na mreži in jih zmetala v košare. Ko je končala, je vstala, da bi spet sedla za krmo, toda fant je m pustil. Objel jo je okrog pasu in jo dolgo dolgo stiskal in nenasitno poljubljal in deklica sc mu ni izmaknila. Odtlej sta se pogostokrat družno sprehajala zunaj in to skrivala pred stricem Anestisom. Aihi se je vtiholapljala ponoči iz hiše tako dolgo, da so ljudje v vasi že jeli šušljati in brusiti jezike. Tudi očetu je prišlo to do ušes in ta se je nehal pozdravljati s Thodorisom; jel je zaklepati hčer v hišo, da ne bi mogla uhajati. Mladenič je ta čas nekaj mesecev garal ko črna živina in si naredil svojo barko. Nekega večera je na cesti naletel na strica Anestisa in ga zgrabil za roko. »Dajva, popijva v kavarni šilce mastihe*)!« Starec ga je nasršeno pomeril, vendar ga oni m spustil iz rok. »Pojdiva, nuj, saj te ne bom snedel.« V krčmi ga je s silo posadil na stol in postavil preden j bokalček. »Poslušaj,« ga nagovor/, komaj izpr&zni čašico. »Ljubim Athi in bi jo rad zasnubil.« Stari je planil pokonci kot od strele zadet ia razi i l mas tiho. »Izrodek ti takšen, imel sem te kot za svojega sina in te vzel na barko pa k sebi domov, ti si pa menda izgubil oči na moji hčerki, kaj? Si se že s penil jal z njo, a? Vrag te nosi, baraba, da te ne dregnem z nožem med rebra!« In starec je izvlekel nož. Stric Anestis je imel namreč samo eno hčer, bil je brez žene in ni imel drugih otrok, zatorej mu ni bilo do tega, da bi jo izgubil. Thodoris ni niti najmanj pričakoval taks ni fi žaljivk in izpadov. Potegnil je nož iz žepa, ves bled od togote, a so drugi posegli vmes in ju ločili. »Kar penil se je. Kaj sem pa storil hudega, ti norec vražji, da me tako grdo zdel u -ješ? Prosil sem samo za roko tvoje hčere, pošteno, kot se spodobi, kakor je navada pri nas doma. česa vraga čakaš? Mar princa, da ti jo zasnubi?« •) Op. prev.: grško žganje Zvečer je bil pri stricu Anestisu velik halo, jok in stok pa škripanje z zobmi. Athi je bila namreč zvedela vso zgodbo od sosed. Konec koncev staremu ni kazalo drugega, kakor da ji je obljubila da bo zadevo mirno uredil. Drugo jutro je res odšel k Stankasu, da se z njim pogovori. »Nisem bil za to, da se poročita. Kako naj fant sploh preživlja ženo, ko ima na grbi tebe, onemoglega starca, pa še mater? Pa sta menda oba kar izgubila pamet... glavo...« Poklicala sta še Thodorisa, da se o zadevi pomenijo. Velela sta mu, naj gre na lov na morske gobe s potapljaško odpravo kapitana Andonisa. Ta da ravno nabira moštvo za potapljanje. In ko se vrne, bo poroka. Thodorisa je spreleteio po životu, ko je slišal besedo: potapljač. Saj se je bal tega poklica ko vrag križa, vendar mu je ponos branil, da bi to odkrito pokazal. Cesa mu neki to ne pripoveduje stric Anestis; in pomislite, kam ga pošilja? Kakor da je že njegov zet! Ns misel mu je prišlo, da mu je bil starec to namerno napietel, da bi ga morje iznakazilo in mu izbilo tiste muhe iz glave. »Dobro, pa grem,« se je vdal. »Vendar se poprej poročiva.« Stric Anestis se je namrgodil. »Ps denar, sin moj? Treba ga bo šteti za prstana, za pojedino, za godce. Jaz denarja nimam. Kje ga vzameš ti?« »Vzel bom pač pri kapitanu Andonisu aro. Saj mi bo dal. Dajejo jo vsem potapljačem.« Athi je bridko zajokala, ko je slišala, da odhaja njen ljubi na lov na gobe, toda oče jo jo potolažil: »Ne boj se, saj se ti bo vrnil živ in zdrav. Vse mu razloživa, njegov oče in jaz. Sicer pa bo šel le za eno poletje — in bo prinesel s seboj lep kupček denarja.« Lov se je približeval koncu. Thodoris je štel dneve, ko se bo lahko vrnil na otok. Potapljaško delo sicer ni bilo težko m se je kmalu privadil nanj. Edino prvič, ko so ga spustili na dno, se je bal. Kapitan Andonis je imel v posesti štiri ve« like globinske potapljaške obleke. Najprej so spustili na dno dva stara, izvedena potapljača; potlej je prišla vrsta na enega novinca. Thodoris je čakal, od strahu bled ko platno. Kapitan mu je prijazno prigovarjal in ga spodbujal, češ kakšen junak je bil njegov oče, a to mu ni pomagalo. Ko so mu jeli nadevati potapljaški zvon, je drgetal ko šiba na vodi; hotel je zbežali, a so ga s silo stlačili v obleko in ga spustili na dno. Thodoris je začutil, kako ga obliva znoj po hrbtu, s težavo je požiral slino in grlo se mu je krčilo. Hotel je poprositi za vodo, a ga je bila sram. Niso mu dali, da bi se kaj prida sprenevedal. Sploh ni vedel, kdaj se je znašel v težki gumijasti obleki, na glavo mu poveznili in pritrdili čelado. Komaj da se je mogel ganiti. Postavili so ga na kratko lestev, ki so jo bili prislonili blizu ladijskega kljuna, in jel se je počasi potapljati. Ena's'lelna prvakinja 2ensko šahovsko prvenstvo t Tagetanski avtonomni republiki v Sovjetski zvezi se je zaključilo prav nevsakdanje. Prvakinja republike je postala enajstletna Ana God-Ijeva. Ana, živa in vesela deklica, je premagala enajst izkušenih šahistkinj. Zmagala je, ne da bi doživela en sam poraz, le z enim remijem. Ana Godljevska obiskuje četrti razred osnovne šole v v mestu Mahačheli. šah je pričela igrati v krožku pionirskega doma v rodnem mestu. Kit v mreži Ta neobičajni dogodek se je pripetil, ko je posadka sovjetskega parnika »Bobrov« na severnem Atlantiku dvignila mreže. Vrv se je nategnila kot struna in koma] so mrežo potegnili iz vode. Kakšno presenečenje, ko so na Regrat Je po dolgi zfmi le pognal. Letos Je ta vitaminska solata pritegnila tudi otroke, ki površini zagledali deset metrov dolg trup nosatega kita. jo nabirajo kar v skupinah. Na sliki skupina otrok pri nabiranju regrata Bil je še živ, toda popolnoma omamljen. Ko so ga po velikem naporu potegnili na palubo, se ni niti malo upiral. Toda takoj, ko si je odpočil, se je odrinil s palube s tako močjo, da je vsa posadka popadala po tleh, veliki sesavec pa je pljusknil v morje. Zamahnil je z repom ki b.ginil v razpenjenih valovih. Šolsko športno društvo SKOFJA LOKA — Pred kratkim so na škofjeloški Seveda so za to potrebna osnovni šoli ustanovili športno društvo, »MLADI ROD«, večja denarna sredstva, ki |T r* _ J _ M_ _ li«™-.«!« Ustanovnega zbora so se razen šolske mladine udeležili naj. bi jih društvo dobilo pri USD8H »SOfl^DliCSa illOZfiria« predstavniki raznih družbenih organizacij. raznih podjetjih v občini.; Jt O Predstavnik občinske zvezo V lepo okrašeni risalnici, delu in obljubili podporo. 2a telesno vzojo Miro ška» Shnfoničnl orkester v ameriškem mestu Philadelphiji ki je na steni imela napis: Društvo bo zajelo v svoje rabot je izročil pionirkam te Je med najboljšimi na svetu. Nedavno je prav ta orkester »Hitreje, više, močneje« je vrste učence višjih razredov, j0]e nagrado — žogo za do-; izvedel simfonijo, ki jo je skomponiral enajstletni Daniel predsednik iniciativnega od- ki bodo lahko delovali v 11 sezeno prvo mesto na nedav-' _ _, mT , , , _ ____ ~ . . bora za ustanovitev društva klubih (košarka, odbo;ka, nern občinskem tekmovanju Travfen. Na koncertu je bDo 3.C00 poslusavcev, med ka- Janez Gosar pozdravil na- namizni tenis, lahka atleti- v ^kt V antmu^uSS' terimi so bili tudi najbolj znani ameriški kritiki. Vsi se vzoče in prebral dnevni red. ka, orodna telovadba, stre- sekcije TVD Partizan soglasno strinjajo s tem, da jih je dečkova kompozicija Za njim je spregovoril upra- 1 janje, šah, kolesarstvo, smu- gkofje Loke je tov. Urh Ka- aenavadno navdušita in da jih mladi komponist spominja na slavnega Mozarta, Id je prav tako začel komponirati že kot deček. Daniel je začel komponirati, ko mu je bilo pet let. Riba iz Jadrana, ki živi tudi sa kopnem Polde Kejžar, ki je poudaril pomen novega društva za škofjeloško šolo in sporočil, da je vodstvo šole sklenilo Skupina znanstvenikov, ki že leta proučuje živalski dati novoustanovljenemu svet v Jadranskem morju, je pred kratkim odkrila, da je dn"tvu 50.000 dinarjev za čartje, planinarstvo, turizem). jan razdelil mladincem inj Celotno športno dejavnost mladinkam škofjeloške 8-let-: na šoli bodo vodili profesor- ke lepe diplome za do* ji in učitelji telesne vzgoje sežene uspehe v slalomu in in drugi, ki to tudi že do skokih. sedaj pokazali mnogo dobre p0 končanem zboru so za- volje pri delu v športnih ^Tteli dva ozkotračna filma,- krožkih, društvo samo pa prav bi bilo, da bi zgleda . .. xl ,. . „ . ,T bo vodil li-članski odbor — škofjeloške osemletke sledi. vitel j škofjeloške _ osemletke Voljen iz vrst učencev. ie tucii šole na Trati, v Že- Prva naloga društva bo leznikih, Poljanah in Gore- ureditev športnega igrišča, nji vasi. —- V. R. t rast tudi pri nas riba, ki lahko živi tudi na kopnem. Stro- uspešni začetek njegove dejavno si i. MOJE KOLENO Bilo je pred dvema leto- sko slikanje. Kar naprej in drobnimi rakci, ki jih je nešteto po vlažnih stenah ob morski oba'i. v Lirvar kovnjaki jo imenujejo babica. Doiga je komaj sedem cen- O pomenu športnega dru- ma. Imeli smo telovadno naprej so me vozili iz sobe timetrov. Na obali navadno ostane kar po več ur. Na kop- štva in telesne vzgoje so uro. Razposajeni smo tekali v sobo. Ce bi le mogln, bf nem prav tako kot v vod! diha s škrgam? hrani pa se z sPrc3°voriIi še predstavniki po telovadnici, delali preva- jim gotovo ušla. Ko me je družbeno-poii:ičn:h organiza- hj in stojo. Tudi jaz sem na- sestra oblekla v belo haljo cij, zaželeli novemu društvu redila preval. Hotela sem in bele čevlje, sem že s?url-obilo uspeha pri njegovem vstati, toda desna noga me Ia, kam grem. Odpeljali so Je zabolela in nisem več m> me na trdo operacijsko mizo gla gibati z njo. Zelo sem se pod svetlo rumeno luč. Mo-ustrašiia, predvsem zato, ker jo nogo so sestre povile v sem vedela, da bom morala platno, še prej pa jo prena-s k zdravniku. zale s penasto tekočino. Ko Sošolke so mi pomagale ss ml je približal zdravnik z sa noge in me odpeljale k dolgo cevko in s šivanko, zdravniku, ki ga pa ni bilo sera se zelo prestrašila. Ko sem bil pri stari mami smo zagledali Drvar. Najprej štabu s člani komiteja SKOJ. doma. Tolažila sem se, da bo Začel je preiskovati moje v Bosni, mi je oče dejal, da smo se sprehodili po metu, Ko so Nemci že zmagovali, naslednji dan bolje, pa sem koleno. Sestre so me mora-pojdeva drugi dan v Drvar, potem pa smo šii k pečini, je prišla na pomoč braniv- se zmotila. Zdravniška po- le z vso močjo držati. Ejža-Tega sem se razveselil, ker Ob poti smo zag'edali del cem šesta liška divizija. Vse moč je bila nujno potrt1.-na, le so me in mi dajale vse sem vedel, da si bom ob tej' razbitega nemškega tanka, to nam je povedal očetov kajti moja noga je začela mogoče stvari, da bi me pre-priliki lahko ogledal Titovo Takoj nato pa smo prišli do prijatelj, ki je bil borec v otekati, čedalje bolj J2 po- motile, ker me Je strašansko pečino. V njej se jc zadrže- dveh lepih zidanih hiš, kjer tej diviziji. stajala modrikasto rdeča in bolelo. Iz mojega kolena j« val tovariš Tito z vrhovnim je muzej, ki pa je bil, žal, Po ogledu smo se poslovili zelo me je bolela. Spet so zdravnik privlekel 10 cm str-štabom leta 1944. Zgodaj zju- zaprt. Po poti, ki vodi med od očetovega prijateija in se me peljali k zdravniku, ki njena krvi. traj smo se z očetovim pri- sEalami, smo prišli do peči- napotili proti domu. Ta dan mi je napisal napotnico za Iz operacijske sobe so me jateijem odpeljali proti Dr- ne. Pred njo stojita dve ba- mi bo ostal za vedno v spo- v bolnico in nalog za rezilni odpeljali v sobo, kjer so ml tega sem štirinajst dni. noga že krenih na pot zgodaj zju- bil v votlini. V času napada šal. V bolnišnici so me takoj zdrava in spet lahko telova- traj, smo po poti sre^avali je bilo v Drvarju zelo malo DUŠAN MRD3A, prevrele sestre in me z vo- dim. pa:-t i rje, ki so gnali ovce na naše vojske. Tam je bila sa- 7. a razred osrtov ve šole zičkom odpeljale v čakalni- ANICA SLEMC, pašo. Ko nag prišli na hrib, mo zaščitna četa vrhovnega »Simona Jenka«. Kranj co, od tam pa na rentgen- 8, razred , J Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 13 Otroška Na carini 1 2 3 4 5 - 6 7 8 s 9 10 11 12 13 14 15 CAA/AM ( Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vcdoravno-druga pa za navpično. 1., 1. znamenje v horoskopu, 7., 2. rešiti, 8., 3. močno, 9., 14. različna soglasnika, 10., 4. zofa brez naslonjala, 12., 5. japonska dolžinska mera, 13., 11. klic, 14., 9. navdušeni, 15., 6. trda umetna snov iz mleka. Televizija — Imel si prav očka, ko si rekel, da carinik steklenice ne bo našel! Opozorilo — Našla sem okvaro. Pozabila sva sprejemnik priklopiti! — Beset tisoč dinarjev kazni boste plačali! — Velja, za ta denar imate lahko pri priči to škatlo! Rešitev križanke št. 12 Vodoravno: 1. starec, 7. kolorit, 9. oni, 10. era, 11. KA, 12. smuk, 13. elisa, 14. pilot, lć.oven, 17. PK, 19. nag, 20. sel, 21. inačica, 23. ananas. — če se ne boste dostojno obnašali, vas vržemo ven! Tako je npr. v teh poročilih prišlo do izraza, da je rešitev mogoča s pomočjo 17. armade (Kavkaske) in da se ta rešitev resno pripravlja. Resnica v tem času pa je bilat da se je 17. armada umikala v pohodih, Id so bili zelo podobni bezanju in je imela sama s seboj dovolj opraviti, če je hotela rešiti vsaj glavnino. K psihološkemu vplivanju na armado je treba npr. šletv tudi, da se je general Hube, kl je ođ-Ietel iz kotla v zaledje in je tam osebno govoril s Hitlerjem, vrnil v kotel poln upanja in prepričan, da je rešitev zagotovljena. Takoj nato pa so Rusi poslali svoj ultimat. Negativnega odgovora na ta ultimat je v mnogočem kriv prav general Hube, ki se je od Hitlerja vrnil popolnoma potolažen in je med drugim izjavil tudi, da so tankovski odredi že na pohodu. Datum protiofenzive je bil določen za drugo polovico februarja, seveda pa je potrebno — tako je bilo sporočeno — da še vzpostavi red na kavkaski fronti in da zavzame bežeča 17. armada spet stare polož?. ;e na tej fronti. Zaradi tega mora 6. armada vztrajati na položajih, predvsem pa ne sme prepustiti sovražniku važne železniške proge Volgograd — Kottl-nikovo. Tudi zadostna preskrba armade z vsem potrebnim je že zagotovljena. Navedbe generala Hubeja kakor tudi poročila vrhovnega poveljstva v istem smislu so me prisilila — tako pravi Paidus V svojih spominih — k odločitvi, da moram vztrajati za vsako ceno, če nočem prevzeti odgovornosti, 4a se sesuje ves južni odsek fronte in s tem vsa vzhodna fronta. Splošen napad Rdeče armade Zjutraj, dne 10. januarja, so Rusi začeli s splošnim napadom. Bobneči ogenj vseh kalibrov je zasul jarke In zaklonišča, nato so se pojavili tanki. Proti 44. infanterijski diviziji na vzhodni strani kotla se jih je valilo 40 ali 50, za njimi pa se je pomikala v širokih vrstah pehota. Z vseh oklepnikov so vihrale zastave. Nekaj tankov je sicer uničila protitankovska artilerija, nekaj jih je bilo uničenih v bojih z bližine, drugi pa so drveli dalje in mečkali pod seboj infanterijo, ki je ležala v jarkih. Od polka 3. stotmje 71. polka sta ostala živa le en podčastnik In en častnik, lovski bataljon 17. polka je bil uničen do zadnjega moža, prav tako je poginil bataljon 29. polka in bataljon oklopnega polka grenadirjev št. 26. Od 297. infanteritake divizije je ostal nadporbčnik in 150 m?»ž, ki so prihežali k zatočišču glavne komande in prosili — kruha. Tega dne je javil OKW (vrhovno poveljstvo vseh nemških armad): »Na vzhodni fronti krajevni boji udarnih sil.« floroskup Velja od 30. marca do 6. aprila OVEN (21. marca do 29. aprila) — Sicer prijetna novica in srečanje, vendar bo neugodno vplivalo na osebni mesečni proračun. Nekdo te preseneti z darilom, da boš v zadregi. V družbi se s humorjem uveljaviš. Izogibaj se sladkarij. BIK (21. aprila do 25. maja) — Teden bo poln nenavadnih doživetij. Srečanje, koketiranje, zapravljanje, vendar pazi na zmernost in izgovorjene besede ter obljube. — Pozor na ljubosumne, egoistične izpade neke osebe, ki ti je sicer draga. Težave z zdravjem. DVOJČKA (21. maja do 20. jun.) — Uresničitev želja je odvisna od potrpežljivosti in iznajdljivosti. — Okoliščine te prisilijo, da zavza-meš nevtralno stališče. Spoznaš, da solze niso vedno najboljše orožje. Pazi na živce in prehrano. Navidezna sreča v petek. RAK (21. junija do 22. julija) — Uspeh je- zagotovljen, vendar brez naglice. Ne prepuščaj se preveč domišljiji. Neki izdatek se bogato obrestuje. Nevarnost spora s sodelavci. Obeta se sreča v igri. Težave z želodcem. Nekomu dolguješ odgovor. LEV (23. julija do 22. avgusta) — Znanec te preseneti z neko izjavo, ki razburka sentimentalnost. Z domišljijo si ustvariš nepotrebne zapreke. Spretno se izogneš pretiranim stroškom in pijančevanjem. Ljubezenska korespondenca. Izlet. DEVICA (23. avg. do 22. sept.) — Uresničitev neke želje bo močno prizadela družinski proračun ia spremenila tvoj način življenja. Ne izogibaj se srečanja z drago osebo. Proti svoji volji nekaj priznaš. — Krajše potovanje osebnega in poslovnega značaja. TEHTNICA (23. sept. do 22. okt.) — Iz spekulativnih nagibov zatajiš hrepenenje in uživaš ob solzah. — Razmišljaš o zlorabi denarnace. Neko srečanje te pripravi do pozabe. Ogled izložb. ŠKORPIJON (23. okt. do 21. nov.) — Raztresenost in pozabljivost ti nakopljeta vrsto nevšečnosti. Spremembe v službi obvladaš, v ljubezni pa ne. Pazi, da ne zaideš v slabo družbo. STRELEC (22. nov. do 21. dec.) — V ljubezenskih zadevah premagaš resna nasprotovanja in dosežeš lepo zadoščenje. Priložnost za utrditev poslovnega položaja. Nekdo si zelo želi tvoje bližine. Pazi na svoje besede. KOZOROG (22. dec. do 20. jan.) — Nehote se bo novo prijateljstvo spremenilo v ljubezen, kar ti bodo nekateri zavidali. Ne zaupaj preveč in ne govori preveč o svojih poslovnih načrtih in ljubavnih prigodah. Vesele ure v družini izkoristi kot razvedrilo. VODNAR (21. jan. do 19. febr.) — Želja po spremembah te bo speljala v nevarne vode. Z orAijanjem spominov se utrdi že pozabljeno prijateljstvo. V službi še uveljavljaj svoje zamisli, v osebnc*n življenju pa to prepusti drugim. RIBI (i0. febr. do 20. marcap— V poklicnem delu se obetajo kratkotrajne povečane obveznosti. Po neumnosti zamudiš zanimiv sestanek. Intimnost v domačem krogu. Nekdo bo vesel tvojega darila. Pazi na zdravje, zlasti na vid.