Leto 1899,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIX. Izdan in razposlan dne 14. oktobra 1899.
Vsebina: (Št. 195 -199.) 195. Razglas glede izprememb vojnih predpisov II. in lil. dela. — 196. Ukaz, da se uvedejo kolkovane uradne menične golice po 4, 6, 8 in 10 kron s slovenskim besedilom. — 197. Ukaz o uradnem poslovanju okrajnega glavarja v Kraljevem gradcu. — 198. Razglas, da se postavlja skupen ustav za rudarski akademiji v Ljubnem in Pfibramu. — 199. Razglas o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Przeworsku v Galiciji.
195.
Razglas ministrstva za deželno bran z dne 2. septembra 1899. 1.
gledé izprememb vojnih predpisov II. in lil. dela.
Določila vojnih predpisov II. in III. dela, nanašajoča se na odglas moštva, ki odhaja v slučaju mobilizacije v vojake, pri županu, se v porazumu s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom izpremi-njajo tako :
V slučaju mobilizacije se neaktivnemu moštvu, bivajočemu v monarhiji, o priliki ko odhaja v aktivno službo, načeloma ni treba zglašali pri županu bivališča.
Samo tistim, ki nimajo v rokah vojaške poverilne listine ali pozivnega listka in ki morajo, da odrinejo v vojake, rabiti železnico ali parnik, se je treba pred odhodom zglasiti pri županu svojega bivališča v la namen, da dobé poverilnico, potrebno za potovanje.
Nadalje se je vsem tistim odhajajočim v vojake, ki morajo rabili parnik, zglasili pri županu postaje, v kateri se vkrcajo; on jim izroči vozno nakaznico, potrebno za vožnjo s parnikom.
Ta določila naj bodo predmet pouka moštvu, predno prestopi v neaktivno razmerje o priliki orožnih vaj itd.
Za neaktivno moštvo, bivajoče v okupacijskem ozemlju, ostanejo gledé odhoda v slučaju mobilizacije v moči dosedanja zadevna določila.
VVelserslieiml) s. r.
196.
Ukaz finančnega ministrstva z dne fi. oktobra 1899.1.,
da se uvedejo kolkovane uradne menične golice po 4, 6, 8 in 10 kron s slovenskim besedilom.
Počenši s 1. dnem novembra 1899. I. se uvedejo uradne menične golice po 4 K, 6 K, 8 K in 10 K s slovenskim besedilom, ki imajo koikovno znamenje po lestvici I.
Zunanja oprema teh golic bode enaka, kakor na uradnih kolkovanih meničnih golicah dotičnih vrednostnih vrst z nemškim besedilom.
Knia/.iotiicki s. r.
172
(SlovenUch.)
922
107.
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 7. oktobra 1899. 1.
o uradnem poslovanju okrajnega glavarja v Kraljevem gradcu.
Vsled ustanovitve okrajnega glavarstva v Na-cliodu (razglas ministrstva za notranje stvari z dne 10. avgusta 1899. 1. [drž. zak. št. 154]) se izpre-menjuje §. 2, točke 8 v ukazu ministra za notranje stvari z dne 31. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 114) o prenosu oskrbovanja namestniških poslov v imenu namestnika na več okrajnih glavarjev na Češkem, ukazuje, da naj se razširjeno uradno poslovanje okrajnega glavarja v Kraljevem gradcu razteza na okrajna glavarstva Kraljičin dvor, Libérée, Žamberk. Novo mesto ob Metuji, Broumov in Nachod.
Koerber s. r.
198.
Razglas ministrstva za poljedelstvo z dne 9. oktobra 1899.1.,
da se postavlja skupen ustav za rudarski akademiji v Ljubnem in v Pribramu.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 29. septembra 1899. 1. blagovolilo najmilostliveje odobriti naslednji ustav za rudarski akademiji v Ljubnem irt PHbramu.
Ustav
rudarskih akademij v Ljubnem in v Pribramu.
(Odobren z Najvišim sklepom z dne 29. septembra 1899.1.)
Namen rudarske akademije.
§. 1. Rudarska akademija je visoka šola in ima namen dodeliti temeljito teoretično, in, kolikor je v šoli moči, tudi praktično izobrazbo za rudarstvo in za plavžarstvo s posebnim ozirom na fužine za železo.
tj. 2. Na rudarski akademiji je:
a)	občni oddelek za tista znanstva, ki so podlaga strokovnih študij,
b)	strokovna šola za rudarstvo,
c)	strokovna šola za plavžarstvo.
Učne stroke.
§. 3. Pouk obsega naslednje stroke:
Višo matematiko,
Tehniško mehaniko,
Opisno geometrijo,
Praktično geometrijo,
Občno znanstvo o strojedelstvu,
Mineralogijo,
Geologijo.
Paleontologijo,
Fiziko,
Občno kemijo,
Kovinsko kemijo,
Analitično kemijo in poskusno znanstvo, Znanstvo o rudarstvu,
Nauk o rudiščih,
Nauk o pripravljanju,
Znanstvo o mejah rudnikov,
Znanstvo o strojedelstvu za rudarstvo, Znanstvo o fužinarstvu za železo,
Znanstvo o plavžarstvu drugih kovin,
Znanstvo o solovarnicah,
Znanstvo o strojedelstvu za plavže, Enciklopedijo znanstva o	rudarstvu,
,	„	„	plavžarstvu,
„	„	„	stavbarstvu,
„	,	„	gozdarstvu,
Rudarsko pravo,
Pogodbeno in menično pravo,
Knjigovodstvo,
Nauk o narodnem gospodarstvu,
Zavarovalno matematiko,
Prvo pomoč v nesrečah,
Higijeno s posebnim ozirom na delo v rudnikih in plavžih.
Ministrstvo za poljedelstvo lahko na predlog ali zaslišavši profesorski zbor (§. 37) ukrene, da se po potrebi učne stroke pomnožijo, odločijo ali združijo.
4. Za predavanji se vrsté vaje in ekskurzije. Ko se končajo predavanja, se narejajo v nadaljnjo izobrazbo v posameznih strokah učna potovanja.
§. 5. Učni načrt, ki ga odobri minister za poljedelstvo, ustanavlja učne predmete vsake strokovne šole, in pa tiste učne predmete, ki so v občnem oddelku podlaga vsake strokovne šole, določa število ur za predavanja in vaje za posamezne učne predmete in napoveduje red, v katerem jih je najprimernejše poslušati z ozirom na kolikor moči brzo in temeljito izobrazbo.
Ta učni načrt je preračunjen na dobo dveh let za občni oddelek in na dobo po enega leta za vsako obeh strokovnih šol (§. 2).
Kos LXXIX. 198. Razglas ministrstva
fyuo •	'
§.6. Redni slušatelji so dolžni poslušati z učnim načrtom predpisane predmete, v kolikor za posamezne od njih ne dokažejo izobrazbe, dobljene že drugod.
Pri tem se jim priporoča, držati se reda predmetov, vzprejetega v učnem načrtu.
Slušatelji in njih vzprejcni.
§. 7. Slušatelji se vzprejemajo z začetkom vsakega tečaja po komisiji, ki je sestavljena iz rektorja in dveh udov, katera voli profesorski zbor iz svoje srede.
Tekom tečaja se vzprejme kdo samo na posebno dovolilo ministra za poljedelstvo.
§. 8. Slušatelji so redni in izredni.
§. 9. Kdor hoče, da se vzprejme za rednega slušatelja, mora doprinesti državnoveljavno zrelostno spričevalo od kakega višega gimnazija ali od kake više realke.
Za vzprejem v eno obeli strokovnih šol je razen tega doprinesti zadostna spričevala o napredovanju od kake rudarske akademije ali kake druge visoke šole v tistih predmetih, ki so po učnem načrtu podlaga za nauke dotične strokovne šole.
§. 10. Za izrednega slušatelja se lahko vzprejme, kdor je dosegel 18. leto in dokaže zadostne osnovne vednosti za razumevanje izbranih predavanj.
§. 11. Izredni slušatelji nimajo pravice do oprostitve od plačevanja učnine (§. 14) in do užitka državnih ustanov.
g. lil. Kakor goste sme profesorski zbor k predavanjem v posameznih predmetih pripuščati može, od katerih se po njihovi službi in drugih lastnostih lahko pričakuje, da se vsled njihove pripustitve ne bodo kratili nameni pouka.
g. 13. Vsi slušatelji so podvrženi disciplinarnim predpisom, izdanim za rudarske akademije.
g. 14. Vsi slušatelji se vpišejo v matico in plačajo pristojbino za vpis v matico in učnino.
g. 15. Pristojbino za vpis v matico je položiti ob vzprejemu, prav tako pri zopetnem vstopu, ako so se nauki eno leto ali dalje prekinili.
Od te pristojbine se ne oprošča.
g. 16. Redni slušatelji naj plačajo, in to naprej z začetkom tečaja učnino.
Izredni slušatelji morajo plačati učnino po številu tedenskih ur predavanj, za katera so vpisani; pri tem se računita dve demonstracijski ali vajni uri za eno uro predavanja.
g. 17. Višino pristojbine za vpis v matico in učnine ustanovi ministrstvo za poljedelstvo.
g. 18. Ako se dokaže siromašnosl in dobri učni vspehi, se lahko redni slušatelji oprosté učnine docela ali do polovice.
O tem odloča profesorski zbor.
Preskušnje in spričevala.
g. 19. Da morejo vstopiti v strokovno šolo, so redni slušatelji občnega oddelka dolžni po končanih predavanjih o posameznih predmetih, ki naj bodo po učnem načrtu podlaga strokovne šole (g. 5), podvreči se preskušnjain o napredku (g 9).
Razen tega imajo redni slušatelji pravico opravljati preskušnje o napredku iz tistih učnih strok, ki niso predmet komisijske državne preskušnje.
O preskušnjah o napredku se izdajejo spričevala o napredku, ki obsegajo potrdilo obiska kolegij. obnašanje in vspeh študij.
g. 20. Da se preskusi strokovna izobrazba, dobljena na rudarski akademiji, se smejo redni slušatelji vsake strokovne šole podvreči državni pre-skušnji. O tem dobé spričevala, ki izkazujejo vspeh preskušnje.
g. 21. Redni slušatelji, ki so dovršili çup ali obe strokovni šoli, lahko zahtevajo odpustnice, ki obsegajo potrdilo obiska kolegij in obnašanja.
g. 22. Vse preskušnje so javne. Natančnejša določila ukrene minister za poljedelstvo v redu za preskušnje.
g. 23. Izredni slušatelji morejo dobiti javna spričevala samo o obnašanju in o obisku kolegi'.
Učiteljstvo.
§. 24. Poučujejo redni in izredni profesorji, plačani docenti in zasebni docenti.
V podporo profesorjev se postavijo adjunkti in asistenti.
§. 25. Redne in izredne profesorje imenuje na predlog ministra za poljedelstvo Njegovo Veličanstvo.
§. 26. Minister za poljedelstvo imenuje plačane docente in adjunkle. in pa dopušča zasebne docente za učne predmete, ki lahko povspešujejo namene rudarske akademije, na predlog profesorskega zbora.
§. 27. Asistente postavlja za dobo dveh let profesorski zbor, ki naj si izprosi potrdilo ministra za poljedelstvo.
Ko potečeta dve leti, lahko minister za poljedelstvo dovoli nadaljnjo porabo.
§. 28. Redni profesorji so glede čina, prejemkov in službenega razmerja enaki profesorjem tehniških visokih šol.
Oni so v VI. činovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo poleg sistemu primerne aktivitetne doklade 3200 gl. plače, ki se zviša vsakih pet let, katera so prebili kakor profesorji na rudarski akademiji ali na kakem slično urejenem, od države vzdrževanem zavodu, vštevši do 20. leta tega službovanja, vsakikrat za 400 gl. (petletnica).
Isto pravico do petletnice utemeljuje službeni čas, prebit v lastnosti rednega profesorja na takem zavodu, katerega ne vzdržuje država, ako se vrši na njem napram rednim profesorjem državnih zavodov popolna vzajemnost vsled izjave, katero dajo vzdrževalci zavoda vladi.
Službeni čas, ki ne ustreza tem pogojem, pride samo tedaj v poštev, ako se je z izrečno izjavo pripoznal za števnega v namen povišanja.
§. 29. Izredni profesorji so v VII. činovnem razredu državnih uradnikov in se nastavljajo s 1800gl. letne plače poleg sistemu primerne aktivitetne doklade.
Ta plača se zvišuje vsakih pet let do vštevši 10. leta tega službovanja, v ostalem po načelih, veljajočih gledč petletnic rednim profesorjem (§. 28), vsakikrat za 200 gl. (petletnica).
§. 30. Vdove in sirote rednih in izrednih profesorjev so gledč preskrbninskih užitkov, ki jim gredo, enake vdovam in sirotam rednih in izrednih profesorjev na tehniških visokih šolah.
§.31. Adjunkti so v IX. činovnem razredu in dobivajo 1000 gl. plače, ki se zvišuje vsakih pet let, katera so prebili kakor adjunkti na rudarski akademiji ali na kakem slično urejenem, od države vzdržavanem zavodu, všt-vši do 10. leta tega službovanja vsakikrat za 200 gl. (petletnica).
§. 32. Profesorji in adjunkti dobivajo razen plač sistemu primerne aktivitetne doklade.
§. 33. Asistenti imajo 700 gl. letnega plačila, ki se v primeru nadaljnje porabe po dveletnem službovanju (§. 27) zviša na 800 gl.
Za službena potovanja jim je dovoljen zaračun dnevščin in voznih stroškov po X. činovnem ra/redu.
Določila zakona z dne 31. decembra 1896. 1. (drž. zak. Št. 8 iz leta 1897.) gledč uredbe službe asistentov na vseučiliščih, tehniških visokih šolah itd. naj od 1. januarja 1897.1. naprej slično veljajo tudi za asistente rudarskih akademij v Ljubnem in v Pfibramu.
§. 34. Izmero prejemkov plačanih docentov določa od slučaja do slučaja minister za poljedelstvo.
Vodstvo.
§. 35. Rudarska akademija je podrejena ministrstvu za poljedelstvo kakor najvišemu rudarskemu oblastvu.
§. 36. Vodstvo rudarske akademije gre profesorskemu zboru, na čigar čelu je rektor.
§. 37. Profesorski zbor je sestavljen iz vseh profesorjev.
§. 38. Rektorja voli profesorski zbor iz rednih profesorjev na dve leti, in minister za poljedelstvo ga potrjuje.
Rektor dobiva 500 gl. letne opravilne doklade, in ako je zadržan, ga zastopa njegov prednik v službi (prorektor).
§. 39. Za stanje rudarske akademije v znanstvenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru je odgovoren rektor s profesorskim zborom.
Pravice in dolžnosti rektorja in profesorskega zbora se ustanove z navodilom ministra za poljedelstvo
Pisarniško in služabno osebje.
§. 40. Pisarniško in služabno osebje, potrebno za rudarsko akademijo, postavlja po potrebi minister za poljedelstvo.
Clary s. r.
190.
Razglas ministrstva za notranje stvari z dne 10. oktobra 1899. 1.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Przevvorsku v Galiciji.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 26. julija t. 1. deloma
izpremenjujé upravno razdelitev kraljevine Galicije in Vladimerije z veliko vojvodino Krakovsko, razglašeno z ukazom državnega ministrstva z dne 23. januarja 1867. 1. (drž. zak. št. 17) in vzdržano v veljavi z ukazom ministra za notranje stvari z dne 10. julija 1868. 1. (drž. zak. št. 102) blagovolilo najmilostliveje odobriti ustanovitev okrajnega glavarstva v Przeworsku, čigar uradni okraj obsegaj sodni okraj Przeworsko, ki ga je odločiti od sednj-nega političnega okraja Uaricut.
Uradno poslovanje tega okrajnega glavarstva naj se začne 1. dne novembra 1899. 1.
Koerber s. r.