IM 1 7 986
DRAGA *96
“Korajža velja!”
Papež Janez Pavel II. v Postojni, 18. maja 1996
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA - giugno 1996. Speci, in abb. post. Gr. III/50. - Aut. Dir. PT di Trieste. Priloga št. 5/6 MLADIKE Odg, ur. Marij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. - Tisk Graphart.
DRAGA za Prešernovo
“slovenšč’no celo”
Od vsega začetka je bila ambicija Drage biti v srčni sredini slovenstva, v nekakšnem duhovno “geometričnem” središču treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske. Ta samoumestitev v nekakšne duhovne Vače ni bila enostavna v času, ko matična država te trojnosti ni priznavala, ampak zdomsko Slovenijo zanikala. Vsekakor je Draga ostala tej sa-moumestitvi zvesta tako po izboru predavateljev, ki so stopali na njeno tribuno z najrazličnejšimi potnimi listi v žepu, kakor po izboru predavateljskih tem, ki jim je bila slovenska problematika več ali manj obvezno izhodišče.
Ni pa se postavila v brezzračni idejni prostor, saj bi takšna opcija bila nestvarna in neplodna. Umestila se je v prostor krščanske vizije in krščanskega etosa, v duhu odprtosti zadnjega koncila. Lahko bi rekli, da je optirala za krščanski humanizem.
Je mogoče dvomiti, da je danes drža proti nih ilizmu, ki s svetom vred poplavlja tudi slovenski duhovni prostor, prav tako pereča kakor je bila pereča njena nekdanja drža proti marksistični diktaturi v domovini?
Znano je, do kakšne mere je nihilizem načel slovenske nravi, slovensko misel in slovensko umetnost v domovini. Zamejstvo pa je, sodeč po nekaterih znamenjih, začelo prispevati svoj lastni nihilizem, namreč kapitulantsko geslo o multikulturnosti, ki v zamejskih razmerah more pomeniti samo psihološki uvod v asimilacijo.
Poslanstvo Drage torej ostaja prav tako aktualno, kakor ostaja aktualna zvestoba slovenstvu, in sicer prav tako nešovinističnemu kakor neokrnjenemu, prav tako realističnemu kakor nezakompleksanemu slovenstvu.
Žlahtnemu, humanističnemu slovenstvu, vrednemu novega tisočletja. Civilnemu slovenstvu brez biološke degradacije, brez. cinizma v politiki in ja vnem življenju, brez. provincialnih kulturnih čudežev.
Slovenstvu, ki bo evropsko, ne da bi govorilo o Evropi, v samozavesti svojega nevelikega, a zgodovinsko in kulturno enakopravnega in enakovrednega bivanja.
XXXI. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 96
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA,
OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 30. avgusta 1996
Ob 17.00: predstavitev letošnje Drage
Ob 17.30: prof. Pavle Merku:
SLOVENŠČINA, MATICA NAŠE NARODNE IDENTITETE Avtor bo potrdil objektivne resnice, izhajajoč iz svojega dolgoletnega študija, razmišljanj in izkušenj o Slovencih na zahodni meji.
Sobota, 31. avgusta 1996
Ob 16.00: otvoritev, nato: dr. Pavel Fonda:
MULTIKULTURNOST -DILEME NEKE MANJŠINE Nov pogled na pojav v naši sredini, kot izhaja iz dolgoletne prakse psihiatra in javnega delavca.
Ob 18.00: dr. Mišo Jezernik:
MULTIKULTURNOST ALI INTERKULTURNOST Avtor bo podal svoje bogato izkustvo svetovnega popotnika in ostrega opazovalca domačega življenja.
Nedelja, 1. septembra 1996
Ob 10.30: Jakov Jukič:
KRŠČANSTVO IN CERKEV V POSTMODERNI KULTURI Hrvaški sociolog bo skušal dokazati, da se kristjani morajo navaditi živeti z nevarnostmi in izzivanji, ki jih prinaša svoboda.
Ob 16.00: dr. Peter Jambrek:
SLOVENSKI NACIONALNI PROGRAM Predsednik ustavnega sodišča Republike Slovenije bo predstavil predloge za premostitev aktualne krize slovenske državnosti.
V nedeljo, 1. septembra, ob 9.00 bo za vse udeležence
skupna maša, ki jo bo daroval glavni urednik Družine
msgr. Janez Gril.
DSI - ul. Donizetti 3 - 34133 TRST
Tel. (040) 370846 - Fax (040) 633307
O etiki na 6. Dragi mladih
Letošnja Draga mladih bo potekala od četrtka, 29. avgusta popoldne, do sobote, 31. avgusta po kosilu, pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Rdeča nit študijskega dela srečanja bo ETIKA v različnih segmentih družbenega življenja. Zamisel za to temo se je porodila, ko so mladi razmišljali o svoji bodočnosti in o poklicu, ki ga bodo opravljali, in ko so se spraševali o tem, kakšen prostor ima danes etika v različnih poklicih. To vprašanje pa so mladi organizatorji še razširili, tako da bo program zanimiv za vse, ne glede na to, kateri bo ali je njihov poklic, saj bo na Dragi mladih govor o etiki na tistih področjih življenja, ki se tičejo prav vsakega človeka.
Mladi se lahko udeležijo programa v celoti (cena za hrano in prenočitev 35.000 Lit) ali tudi ne. Prijave v pisarni Slovenske prosvete v Trstu, Donizettijeva 3, tel. (040) 370846.
* * *
Namen Drage mladih je povezovati in izobraževati slovensko mladino iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. Te cilje pa je ta menifestacija že sedaj gotovo uresničila, saj so mladi udeleženci od seminarjev marsikaj odnesli, predvsem pa so že spletli trajne vezi sodelovanja in prijateljstva.
V pripravi je zbornik
DRAGA 95
z vsemi referati in diskusijami lanske Drage.
Iz Rebulovega dnevnika o “previsni” Dragi v letu 1976
Sreda, 1. septembra
Zvečer seja organizacijskega odbora za Drago na Donizettijevi ulici. Nanjo sem prihitel skozi dež. Prijateljska razgibanost stopli šolsko puščobnost prostora. Jih bomo kdaj modernizirali v večjo komfortnost?
Uspelo nam je torej troje, za kar smo se spomladi sporazumeli: preselitev prireditve na Opčine (a ime bomo ohranili po zaselku, kjer je bilo doslej deset Drag), poenostavitev programa (tri nosilna predavanja, brez koreferatske navlake) in izdaja priložnostnega Biltena...
Ugotavljamo, da se je Bilten, ki smo ga pred časom izdali, obnesel. S tem, da smo zamolčali imena predavateljev, smo, kot kaže, zbudili bolestno radovednost.
Nedelja, 5. septembra!_
... Sinjina se vzboči tudi v popoldan, čez predavanje Borisa Pahorja, čeprav ne več neskaljena.
Koliko ljudi se je nabralo? Več kakor kdajkoli doslej v Dragi. To je vtis intelektualne množice. Tudi obrazi, ki jih doslej v Dragi ni bilo. Mladi... In med občinstvom častitljiva mojzesovska pojava pisatelja dr. Andreja Kobala, ki je pred kratkim v strašni bolečini pokopal v Washingtonu sina, a ni pokopal svoje zvestobe slovenstvu.
Pahorjeva tema: Kette-Cankar-Kosovel.
Dovolj ostro sem se že kdaj spopadel s Pahorjem, da bi se bal zapisati: takšnega še nisem videl. Tako nadosebnega. Tako prežetega s tem, kar je duh naše narodne dediščine.
Po predavanju vidim, da to ni samo moj vtis. Je vtis celotnega avditorija, teh dvesto, tristo ljudi. Je vtis tega večera, ki se je nabil slovenske usode, cukrarniške morije in vstajenjskega klanca in korala tomajskih borov.
Za naše letopise velja zapisati podatek - ker ga ni nihče od poročevalcev -, da je bilo ploskanje vihamo. Stemnilo se je na dež in za diskusijo se zberemo v dvorani Marijanišča. Polna je kot sinoči. K mikrofonu stopim tudi sam, da pridam tri »koloraturne črte«, kakor se izrazim, k Pahorjevemu predavanju.
Na koncu si privoščim izziv: ker so že v dvorani ljudje, ki po svoji uradni določenosti morajo stati za kampanjo, ki je skušala vnaprej diskreditirati Drago, naj sedaj pokažejo svoj marksistični in če treba komunistični pogum, naj stopijo k mikrofonu in dokažejo njeno reakcionarnost.
Nikogar ni ven.
Popolna gnila tišina. S takšnimi vitezi se torej mora boriti Draga.
Konec, odloči predsednik Pahor. Na svidenje v Dragi prihodnje leto!
Posedemo k večerji.
Ah, naj se zdaj rajši razpredava Komjanc s svojim utekočinjenim briškim soncem, s svojim merlotom in tokajcem!
Proti polnoči gre, ko pristopajo še novi dialoganti.
Obiščejo nas tudi mrtvi: Janez Tominc, Aleš Stanovnik, Andrej Gosar, Jakob Šolar.
Posedamo v travi za cerkvico Sv. Janeza v Bohinju in jih poslušamo.
Briško sonce, razsij se.
Kot na Šentjanževo mi je, v noči praprotnih semen. Nocoj bom slišal šum vseh slovenskih rek.
Timava, naj tebe poslušam prvo...
Ura je ena, ko se razidemo, po tej najlepši od vseh Drag...
Alojz Rebula: Previsna leta, Trst 1996
Teme in predavatelji Drage 1966/95
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi In praktične izkušnje na Goriškem
31.	avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa In Slovenci
Dr. Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialoq cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in Izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem Izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje Iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
V založbi Mladike je izšla knjiga dnevniških zapisov Alojza Rebule
5.	- 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu In stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Dr. Matej Poštovan: Etični potencial In stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost In odprtost sodobne slovenske kulture
Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu In zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Politlčno-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin Inzko: »Skupna Koroška«
Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi tl so polagali temelje svobodi
stran 4 IIIH^
Teme in predavatelji Drage 1966/95
^llll stran 3
4.	- 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr. Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.	-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti ietu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona
Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31.	avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialekti ko?_
Dr. Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem
Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom
Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Slovenia
Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim -križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton
Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2.	- 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Cosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih in rešitvah v multikulturnih družbah
Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije in meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31. avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Dr. Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Dr. Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Dr. Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, dr. Karel Smolle in dr. Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
30.-31. avgusta, 1. septembra 91:
Prof. Justin Stanovnik: Lectio difficilior Dr. Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo Dr. Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti
Dr. Marko Rupnik: Vizija iz kaosa Dr. Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA (okrogla miza)
4.	- 5. - 6. septembra 1992:
Prof. Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika
Prof. Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje
Dr. Janko Prunk: Od narodne identitete do državne osveščenosti Dr. Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo Dr. Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele
3.	- 4. - 5. septembra 1993:
Prof. Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slovenijo
Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič in Amalia Petronio: Biti manjši-nec danes (okrogla miza)
Dr. Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan Inž. Igor Senčar: Družba in mit
2.	- 3. - 4. septembra 1994:
Dr. Stane Gabrovec: Krščanstvo in oblikovanje slovenstva
Mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan: Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)
Janez Janša: Slovenci in prihodnost
1.	- 2. - 3. septembra 1995:
Dr. Brane Senegačnik: Postmoderna med smislom in nesmislom Danilo Slivnik: Slovenija po petletni demokraciji
Dr. Jože Marketz: Sožitje med etnijami na verskem področju
Dr. Hubert Požarnik: Kako je z duhovno ekologijo?