159
Nekaj od vosnikov.
kdor pokoloma po zeftah hodu je gotovo sfig na prav sarobljene. fainoglavne iti prevsetne vosnike naletel, kteri fe na flifrokt zelli. naj bo s prašnim vosam aH polnim, eden d nisi mu ognili nozhejo; kar fe je tudi meni uno nedeljo, ko lini fe v Kraju peljal, nnkljuzhilo. Ne daljezh od Ljubljane po Zelovfki zelli fe peljaje, fini naletel dva pro-fherna vosnika. klera iia le na fhiroki zelli oforno hi/hala in pretepala; ravno savolj tega. ker fe nifta hotla eden drusimu ogniti. Ta nerodna in fhtorafta navada, pred ktero ii i\\ neprevideni popotnik nikoli (Veli, me je nagnala v nafhili Xovizah od te gerde iiralii in nerodnofti kaj vezh povedati, in na-fhe vosnike k lepfhi vljudnofti in k rasunuiifhiniu f rez ha vanju eden drusiga, v enakih okoljfhinah, nagovarjati.
Ker fe pa od take nakljuzhbe in takih prefher-
nih f heg mnogoverftnih vosnikov nizh gorfhiga lahko povedati ne da, kar nam je zhaftitljivi gofpod A. § I o m f h'č k v fvojih bukvah, ki fe jim pravi: ,,B 1 a-ghe in Neshiza v nedelj i* k i fholi," fpifal; ravno salo bom tudi jeft pri ti priliki is njih, fvojiin dragim jSlovenzam nafledno, prav iinefhno prigodbo povedal, ki fe tako le gla.lt:
Priisjejali fo fe gofpod kaplan v fholo, rekozh: ,,Kaj fmeflmiga fim vzheraj na veliki zefti frezhal. Dva fe na (proti pripeljala, kakor bi fe ne vidila, ter fe nobeden ne ogne.
Kader she prav terdo sadeneta, naglo is vosov f kozhita, ter fe (kregala. Jurko: Sakajfenifiognil? Janko: Sakaj pa ti ne? Jurko: Mi ni bilo potreba. Janko: Meni tudi ne. Jurko: Ali iibilflep? Janko: Miflim, de 11 le ti bil. Jurko: Ti bom sdaj pokasal (Teshe po fekiro, in mu shuga kola fofekati, rekozh): Bofh v tiran vosil? Janko: Per moji duni, de ne. Jurko fpet fekiro nasaj vtakne rekozh: Bom pa jeft. Zauii! Biftahor! — Tako je bila pravda konzhana."
Vfi fe Jurku fmejajo , ki fe je Janku toliko grosil, po tem fi pa tako lepo jenjal. „Kateri je bil bolj moder ?tt - barajo gofpod kaplan. „Jurko , ki je odjenjal," vfi odgovorijo. Tudi vi fe radi ognite; in zhe ne morete, rajfhi odjenjajte, naj bo na zefti ali doma. — ,,Kdo pa fe mora na zefti ogniti ?~ vpra-fha Jarzhev Peter.
1.  Po zefarfki poftavi mora na zefti vfakteri, frezhaje fe, na pravo v o si t i. Zefarfka pof hta fe po navadi ne ogne; sa io poftiljon od daljezh v roshizh satrobi.
2.  Navdol je potreba saverati, in tam pa s zoklo, kjer je na dolgo. Na takih krajih ka-shejo table saverto kolo. Saver je potreba preftav-Ijati,  de fe fhinja na koieii ne vshge in ne sgloda.
3.  Na Horvafhkim kashe kolo na koli harmizo ali mu to, de fe plazha. Na tabli je pifano , koliko od glave. Dobro kdor posna, in fe ne da goljfati. Teshki vosovi, ki fhiroke fhinje imajo, in jim pa-risarji pravijo, le pol zeftninc plazhajo.
4.  Po ftranfkih zeftah fhe lefe najdemo, de fo ravno ploti in meje povegrane. Dolshndft je lefe saperati in ljudi fhkode varvati. Pregovor pravi: Kdor navdol ne savera, lef ne sapera, pa mu t ne p laz huje, ne pride daljezh po fveti.
5.  Shivina, ki ima kofmate ufhefa, fe mora svefto varvati, de fe nefrezha ne prigod/, nar vezh pa konji. Prenagla v o shaja Je pofebno nevarna in prepovedana. Laftnik, ki hiapzu prenaglo vositi vkashe, plazha po zefarfki poftavi od 50 do 100 g!, ftrafinge, kader fe kaka nefrezha sgod/. MJapez, ki fam po fvoji glavi naglo vosi, je po 14 dni sapert. Kdo koga po vosi, bo od 3 dni do 3 mefzov v jezhi tizhal. Kdor konje bres varha pufti, de uidejo, ako ii ravno fhkode ne ftorijo,jih dobi pervikrat po 10 paliz na ftoli; drugikrat, ali pa zhe fe je fhkoda ftorila, fe bo po 30 dni v jezhi poftil, in bo fhe sraven tega tepen. Po simi morajo* konji v fankah kregule imeti.
Mladi kmetje radi konje redijo in na zefto hitijo ; pa veliko jih fvojo domazhijo savosi. Vam bom povedal, zhefar fe je vosnikam nar vezh varvati.
1. Potreba je sa shivino fkerbeti, de fe ne pofhkodje. Kdor shivino preobloshi, preshene ali posabi, kmalo onemore. Tudi shivina mora fvojo pravizo imeti. Konj pravi: V breg (klanez) ne
t i r aj me — navdol n e j e s d i ne ¦ 4- p o ravnim goni me — v hlevi ne posabi me.
2.  Varvati fe j igre. Po ofhterijah fleparji fcdijo in na vosnike preshijo ; kdor jim v fhako pride, ga flezhejo. Vosnik, ki jigro ljubi, konje hiapzu prepufti, žele nozhi per kvartah prefedi, po dnevu pa na vosi dremlje, bo fkoraj svernil. Nima dnarjev vezh, mu jih kerzhmar pofodi, in kader bres dnarjev nasaj memo pride, m\i konje odpreshe. Posnam jih, ki fo fe s parisarjem pa s 4 konji na zefto podali, damii pa pefhez s golim b iz ha m per-vlekli. Kader jigra nar bolj kashe, (iftikraf fe nar raji slashe.
3.   Var vati f e g o d z o v in pa s h e n f k i g a f p ola. Po litifhih fe najde najemniz, ki ptuje moshake na limanze vjemajo. Kdor fe s njimi pezha, sapravi dnarje, sdravje in pofhtenje. Po ofhterijah rajati, nametti konje napajati, je vezhi sguba, kakor fred zefte sverniti. Dobre volje, mofhnje kolje, pa tudi kola polomi.
4.  Potreba je vosniku snati dobro rajtati, de ga kletanze ne podrajtajo. Tega naj vaf gofpod uzhitelj dalej uzhijo.
160