Leto VII., ifev. 129.
Poštnina plačana * gotovini.
II CeljtJ, ir s^do 13. gusiija 89IS3<
®°T»2tp(i 2»r.r 1 n fT“?
te ll? p*0Tr m mm m— - tD*
Glasilo S
Etične
s:;
Fosamc^sia iiev. I 0i»,
Izhaja razen ponedeljka in dneva pq prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravniStvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, l. nadstropje.)
Naslov za dopise : »NAPREJ«, Celje; Ček. rač. žt. 11.959.
Stane mesečno...................20	Din,’
za inozemstvo...................30	Din.
Jugoslavije
Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Svračanje.
ProletariaJ: ie v svojem hrepenenju po slogi podoben zaljubljenemu fantu, ki hrepeni- po svoji ljubici, čeprav ve, da ga ni vredna, da je bila samo tako dolgo ».njegova«, dokler ga je potrebovala, da pa zdaj hodi po svetu bogve s kom in se na nekdanjega ljubčka niti ne zmlsli ne. Fant to vse ve, toda tako prazno mu je v sren, tako pusto, tako obupno, da si želi nazaj nekdanje preteklosti, čeprav ve, da je vse skupaj neumnost, ker se preteklost no bo vrnila in se niti ne more vrniti. Minilo je! Pa tudi v tej zavesii zaljubljeni fa.it se vedno sanja o oboža-vanem dekletu, in Se potem, ko je že zapel s Prešernom, da mu je- nekdanja boginja zdaj smrui se »lepa stvar«, mn vedno uhajajo misli še vedno nazaj k tisti »lepi stvari« in pojejo z istim Prešernom:
»Srce je prazno, .srečno ni, nazaj si up in strah želi.«
Kakor proletariat ne hrepeni po slogi samo na Slovenskem, tako tudi takih, neumno zaljubljenih fantov ne manjka nikjer. Tudi ua Hrvaškem so. in tudi lepe pesmice imajo, s katerimi si lajšajo svoje bolečine praznega srca prav prešernovsko. lina izmed njihovih pesmic je tako lepo uglasbena, da sc je udomačila tudi na Slovenskem. Menda nimamo nikjer nobenega pevskega zbora, ki bi je ne poznal. Imenuje se »Svračanje«, začenja se pa z »Misli moje«. In ker smo Slovenci in Hrvatic en sam narod, ki govorimo »isti jezik, samo malo drugačen dialekt«, zato (ali pa zaradi česa drugega?) pojejo Slovenci to pesem samo zaradi lepe melodije, besed pai ni kjer ne razumejo. Kar vprašajte lepo po vrsti vse naše -pevce, pa sc boste prepričali, da imamo prav. 2e njenega naslova ne razumejo, zato imenujejo pesem navadno kar po začetnih besedah .. Misli moje! Kud bludite u tu taninu noč?
Kuda vjerom za nevjerom Kud mislite poč?!
Zalud vam ie za njom hrl-it
kroz daljine s ve, vračat bi ju samo mogle ali vratit ne ... .
Smirite se, moje misli, ostanite sada tu!
Ako ona dodje atno, pozdravite tada nju!
Kakor ima proletariat svojo pamet, ki ga sili, da zavrača (»svračanje« pomesti »zavračanje«) hrepenenje r«o neumni slogi in da odločno odklanja vsako letanje za strankami in .ljudmi, ki so s ir izneverili-, tako ima svojo pamet tudi zaljubljenec, in ta pamet mu govori: »Misli moje! Kod blodite v to temno noč? Kam mislite bi z vero za nevero?! Zastonj vam je za njo letati čez vse daljave, samo vračati bi jo mogle, vrniti pa ne .,. Umirite se. moje misli, ostanite zdaj-tu! Če ona pride sem, takrat jo pozdravite!«
Ali ne govori proletariatu njegova pamet prav popolnoma enako? Vse naše misli so obrnjene na slogo, kajti prazno in brezupno je naše delovanje, če ne dosežemo sloge in z njo moči. roda čemu sloga med vero in nevero, med zvestobo iii nezvestobo? In čenm naj bi zvestoba ktala za nezvestobo in jo prosila, naj ho zvesta, med letanjem pa pozabljala un 'svoje delo? Fant je zgubil svojo ljubico zato, ker ni imel milijonov idi vsaj toliko eksistence, da bi postavil prijetno gnezdece, v katerem bi ljubica brez dela lahko prijetno živela. Ker tega ni bilo, je šla z.a drugim, .ki je bil morebiti ves gnil
—	pa imel je denar Ce bo fant zdaj letal za tako nezvesto ljubico, bo še manj naredil, še manj zaslužil in gnezdeca nikdar ne bo! Ljubica se bo vrnila, ko gnili ljubimec ne bo imel več denarja, tudi bo pripravljena pomagati pri delu, ker bo imela že izkušnjo, pa takrat bo že prepozno, če se bo fant med letanjem odvadil delati! Oba skupaj bosta stradala in ljubica bo kmalu zopet zbežala. Zato naj misli nikar ne begajo za nezvesto, ostanejo naj pri delu, da bo čim prej narejeno gnezdece, v katerem bo spokorjena ljubica imela prostora in dela, brez katerega ni in ne more biti sloge ne v zakonu, ne v proletarski stranki.
Zakaj niso složni z nami vsi proletarci? Deloma zato, ker ne znajo politično delati, deloma zato, ker ne marajo žrtvovati. Prvi se delati ne morejo nikdar naučiti, če jim naše organizacije ne bodo pokazale, kako sc mora delati. Drugi pa, ki se danes vprašujejo, čermi bi naj plačevali progresivni davek za stranko, ko pa od nje nimajo nobene koristi, ti bodo naši šele, ko bodo koristi takih žrtev že z nosom -otipali. Otipali jih pa ne bodo nikdar, če bomo mi, ki sc že zdaj zavedamo in delamo in žrtvujemo. če bomo tudi mi pozabili na svojo zavednost in delo in požrtvovalnost ter mislili samo na nezveste in begali samo za nevernimi. Ker koristi bodo samo od dela, od hrepenenja jih ne bo nikdar nič. Zidajmo pridno svoje gnezdece, svojo stranko in njene organizacije. Ko bodo ; nezvesti in neverni to stranko z nosom ; otipali, bodo prišli pomagat tudi oni. In takrat, kadar pridejo, takrat jih pozdravimo, prav iz srca jih pozdravimo, ker hrepenimo po njih, čeprav zaradi dela ! nimamo časa pokazati svoje hrepenenje. Takrat, ko pridejo, jih pozdravimo in takrat bo sloga proletariata resnična.
Fantu, ki je svoje misli umiril, ki ostaja lepo pri delu in ne leta za nezvesto ljubico, očita taka ljubica, da jo premalo ljubi. Ta očitek je prav tako nente-> moljen, kakor če razni proletarci naši stranki očitajo, da ne mara sloge, ker zahteva najprej izvrševanje programa In pravilnika, pred n o prizna pravice, ali pn če očitajo tistemu, ki je zato postavljen, da spleta gnezdece in ga brani pred raznimi kukavicami, da ne nanosijo tujih jajc vanj, da je	razdirač.
Zasedanja narodne skupščine se
vrše redno vsak dan, državljani pa čakajo na boljše čase. Seveda, najprvo se je treba malo naklepetati in nabunkati. potom pa se bo že delalo.
*	Dr. Trutnbič je povedal g. Pašiču, da emigranti — Hrvati v tujini niso dr-
Milenin:
»Bogokletstvo«.
(Dalje.)
’ Sedaj pa se povrnimo nekoliko nazaj in poglejmo, kaj je napisal v svojem ogorčenju naš fanatik, ki pravi, da sv. Duh deli milost. Po pojmovanju nepristranskega človeka, ki priznava samo eno večino, neizpremenljivo, vsemogočno in vsem ljudem enako težko ali pa celo. popolnoma nedostopno božanstvo brez v sakovrstnih priveskov, je sv. Duh simbol človeškega notranjega življenja, njegovega razuma in vseh tistih duševnih procesov, ki se vrše v njem od rojstva do smrti in ki ga vsaj po splošnem uaziranju ločijo od ostalih živih bitij na zemlji. On je simbol skupnosti vsega, kar. tvori drugo, duhovno ali miselno polovico človeka. Po prepričanju preprostega ljudstva in fanatičnih cerkvenih prvakov ter nekaterih posvetnih intelektualcev, ki pa so — če jih presojamo s stališča odkritosrčnosti in nesebičnosti — zelo redki, je to znamenje notranjega duhovnega življenja obenem tudi tretja božja oseba ali sv. Duh, ki ga je Krist po svojem vnebohodu poslal človeštvu kot nekako moralno oporo in uteho v življeuskih nadlogah.
V resnici pa je takozvani sv. Duh Ie skupnost idej in načel Z3 pošteno, človeka dostojno življenje, ki jih je Krist po svoji smrti zapustil apostolom in prvim
kristjanom. Dokler je bila Kristova ded-ščina kot čista in vzvišena ideja v rokah značajnih, idealnih in doslednih pristašev', je krščanstvo vršilo svojo veliko nalogo tako, kakor je hotel njegov ustanovitelj. Iz življenja prvih kristjanov je splošno znano, da so bili kruto preganjani, da so se morali skrivati v katekcmi-bah, da so jih trgale divje zveri in da so bili kakor plahe ptice, ki jim jastreb strežejo življenju. Čemu? Učence velikega učitelja so Rimljani sovražili in preganjali zato, ker so njihove ideje in način družabnega življenja bistveno nasprotovale vladajočim razmeram, ker med prvimi kristjani ni bilo niti bednih nrtl bogatih, kajti vse, kar so imeli, je bila last vseh, Delili so med seboj dobro In zlo, skupno so delali, skupno molili, skupno š|i; za svoje tiaziranic na morišče. Bili so po današnji terminologiji komunisti in Krist je bil faktično prvi komunist. Zgodovina sicer trdi, da je bilo preganjanje prvih kristjanov posledica dejstva, da njihova vera ni bila državna, toda to je le slabo zamaskirana resnica, kajti s tem je obenem že povedano, da so bili Kristovi nasledniki odločni nasprotniki tedanjega dužabnega reda ali bolje rečeno socialni revolucionarji. In nrav tako, kakor dandanes širom sveta zapirajo in ubijajo ljudi, ki so sc uprli krivičnemu ravnanju z ljudskimi masami, so tudi v tedanjih časih morili ln preganjali one, ki so hoteli s svojimi idejami preroditi človeštvo, Dokier ie bilo
krščanstvo kot duhovna skupnost tudi istega prepričanja, ločeno od posvetne oblasti, se je Kristova teorija striktno izvajala tudi v praktičnem življenju, njegovi: nauki so bili vodilna nit, katere so se držali kristjani ne glede na to, da so bili ravno radi tega docela brezpravni in da so jih lahko pobijali kakor stekle pse. Močni v svojem notranjem prepričanju, ki jim je govorilo, da se gr-e za sveto in pravično stvar, so šli med rimsko ljudstvo, ki jih spočetka ni hotelo poslušati, ko pa je spoznalo pomen njihovih idej za lastno težko življenje, je začelo zapuščati domače bogove in prehajati v njihov tabor. Kronane glave in bogati sloji so se začeli bati za svojo premoč in blagostanje, zveri in orožje ni Pomagalo več in zato so poklicali na pomoč zvijačo in človeško podlost.. Krščanstvo je bilo treba obrzdati, vkleniti Ra v rimske verige in podrediti državni oblasti. In kaj so storili prebrisani mogotci? Rimski cesarji in plemiči so sprejeli krščanstvo kot svojo vero ne morfin iz prepričanja ali spoznanja, da je krčanski Bog pravi, marveč iz 'bojazni, da bi ljudske mase končno ne spregledale in ne strmoglavile svojih tlačiteljev. S tem korakom so si pridobili voditelje nevarnega gibanja, ki so jih potem po svoje preparirali, dtali so jim v roka oblast nad ostalimi verniki, skratka, cerkev je postala državna podružnica in krščanstvo je zabredlo na kriva pota.
(Dalje prih-)
žali rok križem. Delali so res, toda dela se lahko mnogo.
* V novi bolgarski vladi je tudi socialist Kazazov, ki bo opravljal svoje posle kot prometni minister.
* Grčija se že pripravlja za vstop v Malo antanto.
r h Wcstnove tovarne. Nekdo, ki je bil v lanski stavki izdajalec proletariata, je dobil od Westna posebno priznanje, da sme sedaj organizirati »Jugoslovansko strokovno zvezo«. Pretekli teden je ta slavni mož razglasil shod pri gostilni »Divji mož« t. j. tik pred tovarno. Na shod je prišel tudi »oslovski glas« in g. Gajšek sam (katerega oče je odobraval Zaloško cesto leta 1920). Da pa gospodje niso ostali sami, so povabili nekaj Marijinih ali boljše rečeno klerikalnih devic v gostilno. Od delavcev VVestnove tovarne je bil samo eden, ki je to družbo opazoval. Se ni čas -primeren, da bi delavci verjeli klerikalni vzajemnosti, čeprav so dali glasove za klerikalno stranko, a svojega imena pa ne dajo. mazati v klerikalno organizacijo. Westuovi delavci vedo, da so klerikalci izdajalci; to so pokazali v Štorah in v Celju, zato'v to organizacijo ne pojdejo. (Prav imajo! Op. ur.)
r »Nema hleba!« — Včeraj ob '/* 16. je skočil v Majdičev jez v Sp. Hudinji neki vojak. Njegovo ime še ni znano, pač pa je dognano, da je pred tremi dnevi ušel iz bolnišnice pri Aleksandrovi kasarni. Ljudje, ki so se nabrali okoli jeza, so mu metali vrv, da bi se rešil; mislili so namreč, da se je le ponesrečil. Bednik je pa s slabotnim glasom klical: »Nemam hleba! Gladan sam!« Jasno ie torej kot beli dan, da je vojak skočil v vodo samo zaradi tega ker je bil ves izstradan. Malce .ie neverjetno, da bi bilo vojakom tako slabo uri jedi, ko so vendar 28. maja metali kar neobrana plečeta okrog po glaziji. Vendar je pri »soldatah« vse mogoče, ker še eivilisti-kapitalisti ne. vedo, kaj se vojaku spodobi in kaj ne. Militaristi so še vedno stradali, če so Pa to drugim povedali ali če so se upirali, so dobili »špange« ali pa so jih ustrelili. Drugače si ne znajo namreč pomagati.
Celje.
c Celjsko gasilno društvo. Dopisnik »Nove Dobe« (štev. CA z dne 9. junija 1923.) kritizira celjsko gasilno društvo na način, ki ga ne moremo imenovati objektivnega. Ker sem tudi jaz član gasilnega društva že skoro tričetrt leta, se čutim dolžnega, da na ta napad odgovarjam. Dopisnik pravi v prvi notici, v kateri je grajano omenjeno društvo, da ni zadostno pripravljeno, takoj.druga notica pa govori, da so bili v potrebi prav hitro na mestu. Nadalje graja streljanje na Miklavževem hribu, češ, da so streljali četrt ali pol ure pozneje, kakor pa Je policija zaznala za neki požar. Miklavžev hrib je telefonično zvezan s policijsko stražnico. Omenjeni požar je nastal zjutraj po velikanski nevihti. Čisto naravno je, da člani požarnih bramb, vsi brez izjeme, ponoči počivajo, posebno pa v taki pozni uri. Pa komu Je le policija. Hudomušni ljudje vendar ne bodo očitali celjski policiji,, ki ima telefon v svoji stražnici, da jo je celjsko gasilno društvo podkupilo, da bi ne oddala prej požarnega signala, predno ne bi bili vsi na požarnem prostoru, da s tem dokažejo svojo promptno pripravljenost. Če. bi se vsestransko dobro informirani dopisnik »Nove Dobe« zares informiral na merodajnem mestu, to je pri policiji, bi
najbržc tudi zvedel vzrok, zakaj policija ni nrogla avizirati stražnika na Miklavževem hribu. Gospod Ferien, bivši komandant in sedanji častni kapitan omenjenega društva, je bil dvakrat na stražnici in je zahteval, da bi se oddala aviza. In je dobil odgovor, da se je radi nevihte telefonska zveza pokvarila. Ampak vzlic temu je bilo prostovoljno celjsko gasilno društvo takoj in ob pravem času na licu mesta. To je čisto gotovo dokaz za dobro in vsestransko pripravljenost. Zdi se mi. da. »Nova Doba« baš v tem oziru ničesar drugega ne zasleduje, nego da išče nacionalno dlako v jajcu. Narodni šovinizem nima nobenih tako močnih sredstev, kako bi podžigal nacionalno strast, da mn tudi takšna društva, kakor je prostovoljno gasilno društvo, ne delajo izjem. Samo, da se doseže, namen. Kot članu tega društva mi je dolžnost, da povem javnosti, da motivi, ki držijo staro ter vsestransko izkušeno članstvo, ki žrtvuje svoje zdravje in ki se ne ustraši celo smrtnih žrtev v zavesti svoje službe, ki so jo kot prostovoljni člani dolžni storiti za blagor svojih soobčanov, da ti motivi niso nacionalni, temveč v stari ljubezni za stvar. Tudi jaz sem se oglasil samo stvari na ljubo in še nisem izpregovorli zadnje besede in to zaradi pomanjkanja prostora. — Franjo Koren.
c Da se po bliže spoznamo. Naše demokratsko trobilo »Nova Doba« se je zadnjič enkrat nekaj repenčila, ker ima požarna hramba še vedno nemška povelja. Dobra ušesa imajo gospodje okoli tega lističa, ne vedo pa, da se dela splošno po svetu, kakor se kdo bolj »ven spozna«. Ker so pri tukajšnji požarni hrambi tudi ljudje, ki znajo samo nemški, je čisto izključeno', da bi uvedli drugo poveljevanje, ker bi v tem slučaju vsi ti izstopili. In če sc prav pomisli, so vsi ti ljudje svečeniki sv. Florjana, Celjani pa dajo veliko na svetnike, kakor se je videlo pri Tclovi procesiji in še večkrat. Torej, le dosledno. — Drug dokaz, da smo imeli zgoraj prav, ko smo trdili, da dela vsak, kakor se bolj »ven spozna«, je pa dogodek, ki smo ga opazili v nedeljo na popoldanskem sprehodu ob Savinji. Tam od gimnazije gori, kjer je tisti plot, smo se vleglj v senco, da se malo odpočijemo. Gledali smo v čiste valove Savinje, če se hočem izraziti malio pesniški, to pa zato. da se nekoliko operemo, vsaj v mislih onega grdega prizora, ki smo ga nenadoma zagledali. Po Savinji je priplavala cela kopica Ijn di, kot žabe so sc podili po vodi sem ter tja in kričali v nekem čudnem dialektu, zdelo se nam je. kakor da je bil iz Mace-donije doma. Ti gospodje kopalci so potem priplavali, ozir. prikobacali iz vode in sc postavili v vrsto z obrazom proti solncu obrnjeni. Naša spremljevalka sc je s studom obrnila in šla proti mestu nazaj, mi pa za njo, ker nikakor nismo mogli gledati vojakov v pravcati Adamovi obleki. Pa bi še že prestali ta pogled. Če bi znali, da imamo pred sabo cu-lukafrc, ki ne vedo nič še o oliki, tako pa so stali tam na solncu oni molojci. ki so se na »kulturni veselici« .IM tako kulturno zabavali, oziroma, da ne žalim nedolžnih, oni podložniki tistih visokih gospodov, ki nosijo zvezdice na ramah. Pogledal sem okrog, če je kje kak pošten človek, ki bi javno povedal gospodi, kar ji gre. (mi nimamo radi opravka z gnilobo), pa vse zastonj! Mislili smo tudi, da se bo »kulturna« »Nova Doba« zavzela za poštenost in rekla oficirjem, naj spremljajo raje vojaštvo na kopališče, da jim tam dopovedo, kar je prav, namesto da hodijo k — Istrijami kolesa vrtet. Da, žal smo se tudi v »Novi Dobi« varali. Jasno je torej,, da glilia vkup štrlita in da kakor ima »Nova Doba« dobra ušesa, tako oči spkdi — nima! Zato pa dela vsak. kakor bolje »ven pride«.
—	Opazovalci.
c Tako se ne sme delati! V nedeljo 10. junija t. 1. se je sklical shod kovinar-
jev. ki so zaposleni v cinkarni. Shod je bil sklican ob D10. uri dopoldne pri Sve-telu. Govornik s. Leskošek, kateri je dospel od strok, komisije, je pa mogel govoriti le maloštevilni množici, ker so nekateri sodrugi (med njimi tudi zaupnik bratovske skladnice) prišli šele ob II. uri na shod. Svojo zamudo so opravičevali s tem. da niso mogli priti lačni' in žejni. Nekateri med njimi so pa že kazali znake, da niso samo žejo gasili, ampak so si svojo pamet zastrupljevalk ker so že alkoholni plini v visokem Stadiju razgrajali v njihovih glavah. Žalostno je to dejstvo;, da se proletariat ne otrese tega hlapčevskega duha, katerega si vedno zaliva z alkoholom. V tovarni pa delajo nekateri ljudje kar 70 šihtov na mesec, da si prislužijo za nedeljsko pijančevanje. Poleg vsega tega pa še to, da si je to delavstvo zbralo zaupnika, kateri shranjuje list Delavec« v omarici, namesto. da bi ga članom razdelil. Ni čudno, da v tako tovarno gledajo klerikalni Judeži, kdaj bo prišel čas, da se zasidrajo s svojo kapitalistom z.aželjeno organizacijo. Delavci, kateri ste spregledali, povejte svojim tovarišem« »Tako se ne sme delati«!
c »Nova Doba« štev. 64. z dne. 0. junija prinaša vest, kako sc je odrezal Johann Gračner v razgovoru med gosti ob priliki prevoza judenbtirških žrtev. Mi nimamo nič proti temu. kako se pogovarjajo razni gasilci alkoholaželjnih grl v gostilnah, ker vemo, da oni ne tvorijo s svojimi nacionalnimi frazami javno mnenje. Le v toliko moramo o stvari spregovoriti, da Johann Gračner pri tvrtki Rakusch ni delavec, temveč .ie* trgovski naslovljence, morda celo kak poduradnik? S tem hočemo le zavrniti natolcevanje na ostale Rakuschcve delavce, kateri niso z istim šovinističnim duhom prepojeni o »judenburških žrtvah« kakor je pa Gračner in pa »Nove Dobe« poročevalec. Rakuschevi delavci vedo, da so bile »judenburšlcc: žrtve« socialni revolucionarji v pravem pomenu besede. Njihovi današnji vzdigovale! so pa bili mevže kakor so bili tudi tisti gosti v Gsundbvi gostilni, ki si niso upali Gračnerju povedati, da ni treba avstrijsko soldatcsko zagovarjati.
I. Meznarič:
Is sttčok. geiianja.
IPod to rubriko sem čital v »Naprc-ju« št. 126. članek »Pred važnimi dogodki v strokovnem gibanju«, ki bi moral najti odmeva v najširšem delavskem krogu, če si to želi osvoboditi glavo od buržujske giljotine. Resno je to svarilo in prav je, da sc šei nekdo najde, ki razkrije ubogemu delavstvu vražje namene nasprotnih klik in strank, ki streme ne glede na metode in način boja za tem, da povsem zrušijo organizirano delavsko odporno silo in zavladajo nad njo. kot najvišja iuštanca v svojo korist. Iz časa po končanem svetovnem klanju pa vse do danes, bi'lahko napisali knjigo polno gorja, ki bi bila važnega zgodovinskega pomena za bodoče generacije, knjigo, v kateri bi spodbudi ji vi mladinski duh našel opis krvavih zgodb, spopadov in boja za proletarsko osvoboditev. Sila materiala bi sc dalo v njej nanizati, njena vsebina bi grebla v mladih dušah, iskala bi maščevanja in sl prodrla pot, ki vodi h končni osvoboditvi.
Zelo počasen je tak proces, zahteva pa tudi od vsakega pokblenja neizmerno veliko žrtev. Cc računamo s tem, lahko ugotovimo, da žanje vsaka generacija zelo in pičle pridobitve, ki pa kljub temu imajo svoj speeificističen odmev na široki sloj. Tak odmev raste v zelo majhnih odstotkih od roda v rod in sc množi. Pod takimi pogoji bi morala' naša generacija v XX. stoletju, to je v XXV. pokolenju, (če računamo, da član enega pokoSenja živi povprečno 75 let) biti že
na vsaj 50% višji stopnji ko začetkom, in vendar to ni!
Kulturna osvoboditev raste počasi in če pride kak potres, ta •osvoboditev pade in se ruši v podvojenem ali potrojenem tempu nego pa raste. Torej pada, razpada in se ruši duševni z;id hitreje nego pa raste.
Tcdenciozno bi bilo enostransko kritizirati in sumiti ali razkrivati vzroke tako eminentno važnega procesa in se iz srdit do zgodovinske preteklosti samo v miši generaciji zagnati venidan ali pa v želji po zrušenju sedanjega reda za boljšo bodočnost spravljati svojo taktiko sistematičnega boja v negativnost, ker take metode imajo vedno svoj porazni odmev bi več škodujejo ko pa koristijo stvari, za katero gre.
Resnica ruši počasi, toda sigurno vse, in čeprav še takšne ovire. Sedanja kulturna stopinja je sad, ki ga je čeravno počasi izvojevala resnica. Resnica ne more kulminirati o resnici in jo prej ali slej ubije, neglede na čas in dobo svojega uspeha.
Torej sc moremo za kulturni pro-speh kakega naroda zahvaliti edino le resnici. In če bi ljudski val polagal v medsebojnem občevanju in dejanju več resne pozornosti resnici, tedaj bi kulturna osvoboditev bila že vse drugače dosežena in danes nam ne bi bilo tre ba posegati po peresih, ki naj opisujejo vladajoči orkan reakcije.
Življenje človeško je deljeno, ravno tako je človeška vzgoja deljena in človeški rod se trudi obe potrebni stvari pridobiti zase, ker to je ona tajnost, ki naj človeku, dokler je živ, nudi raj. ki ga na onem svetu ni.
Oni, ki so odvisni od pridobitve o-beh ravnokar omenjenih stvari, nimajo moči za samopresojevanjc za izbiro ali spoznanje resnice. Oni pa, ki so imeli priliko preplesti svoje življenje z obema lastuostima v dragocenem vživanju, pa izkoriščajo prve, Tako nflstajc tiranstvo in zatiranje prvega, ki mu ne prepuščajo povzdigniti se do dobrega življenja in visoke kulture. Hinavščina, prezir, samolastnost in egoizem prevla. dujetn in vladata oba razreda. Likvidirati tako kruto in brutalno delo kapitalističnega razreda ni mogoče prej. dokler zatirano ljudstvo samo z danimi pripomočki, ki stoje nižjemu razredu nn razpolago, ne prisili kapitalistično drhai na ^kapitulacijo. Resnica, če jo ivršuje in Izpoveduje razred proletarcev, mora pregnati in ubiti ideologijo in nečedna dejanja razreda buržujske mentalitete.
A|i so za delavstvo v strokovnem gibanju morebiti potrebna druga navodila? Strokovno gibanje je hiralo doslej, ker je preziralo tako kulturno vzgojo In ker je trdilo, d,a je samo političnega značaja. Tudi danes hira, da celo še bolj nega kdaj prej. To dejstvo je izrabila buržoazija in si je žnjim zgradila silno močne šance, ki so postavljene proti o-nemu, ki mora delati in se pokoravati ideologiji izkoriščevalcev. In še danes profesionalne organizacije rujejo svoj lastni s trudom postavljeni temelj, prepuščajoč svojo usodo in srečo slučajem ali pa dobri veri načelnih nasprotnikov.
Vihravosti \ proletarskih in bur-žujskih vrstah stoječih vodilnih mož Je-pripisovati strašno kulturno pokolje, ki brez presledka drvi po sarriolastnih polih, neozirnjoč se na posledice in nit! na ljudske potrebe. Onim i/ buržoazne, proletariatu nasproti stoječe bojevnic organizacije ne moremo zameriti, ker so taki možje namen teh organizacij, vendar pa je treba o možeh v proletarskem telesu drugače presojati, govorit! in razčiščevati. Njih vprašanje je zn proletariat še odprto vprašanje in dokler ne bo v tem''oziru zmagala resnica ne smemo niti misliti na izboljšanje proletarskega gibanja.
Delavstvo naj ve, da mora v današnji dobi opraviti z dvema najhujšima sovražnikoma:	z	razredom kapitalistov
m s sekto samodržcev v lastnem gibanju. Ubraniti pa se more obojega, če pojde brezobzirno v svoje strokovne organizacije, tam se naj rekrutira in disciplinira, prevzame naj krmilo profesionalne borbe v svoje roke, samo naj vodi svojo ladjo po poti resnice, vzgoji naj še zaslepljene, sotrpine, prevzame naj zdravo socialistično politično orientacijo in pride naj z vsem socialističnim aparatom v državna vodstva. Ne čakaj, da te drugi reši, ker ne boš nikoli pričakal .rešitve. Reševati se moramo skupno, to je naša človeška in moralna dolžnost. Ona nam zaukazujc dati poslednjo fizično in duševno silo ne za nacionalistične fraze, verski fanatizem, kapitalistični sistem in barbarski: jarem, pač pa za osvobojenje zatiranega naroda, za rešitev proletarske družbe.
Poslano.
ODPRTO PISMO občinskemu uradu v Žalcu pri Celju.
Dne 19. maja je podpisano tajništvo poslalo na kr. okrajno glavarstvo v Celju ovadbo sledeče vsebine: »Po §' 2'Z. zakona o zaščiti delavcev’ (Ur. 1. štev. 74. z dne 15. julija 1922.) je prepovedano zaposlovati noseče ženske dva meseca pred in dva meseca po porodu in to za vsa ona podjetja navedena v § L citiranega zakona. Teh predpisov pa gosp. Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu r.v upošteva. Zglasil se .ie v naši pisarni mizarski pomočnik Gregor Mironjeriko, kateri stanuje v Roblekovi hiši in o-pravlja svoje posle pri tvrtki PutnfK Rntnikovjč v Celju kot mizarski pomočnik. Istočasno je morala njegova žena v nosečem stanju do zadnje ure delati na. polju pri gospodu Robleku za dnino, kljub temu. da je javila, da je noseča in pričakuje vsak čas poroda. Delo kot dninarica .ie morala opravljati radi tega, ker je pri g. Robleku to običaj, da morajo vsi njegovi stanovanjski najemniki delati; sicer dobivajo plačo za delo, a vendar se dela ne smejo odreči. Delo, ki ga je žena imenovanega opravljala se lahko smaira v smislu § L citiranega zakona zadnji odstavek, ki pravi »ki se opravljajo vsporedno z drugimi podjetji, kakor tudi ali funkcionirajo v obliki po-potnoma samostalnik podjetij ali pa kot sestavni del poljedelskih in šumskih gospodarstev. Od tega so izvzeta podjetja, kjer delajo samo člani njili rodbine,- na katere se ne nanašajo predpisi tega zakona... Poleg tega je tretji dan po porodni prišel oskrbnik tvrtke Roblek ter zahteval od tašče oz. matere porodnice, katera je bolnici stregla in ji še streže, da mora rti takoj na delo, sicer jo »bo pustil po orožnikih Izgnati iz stanovanja«! Naslovljena oblast se naproša, da kaznuje tvrtko Roblek v smislu § 123. točka 5. cit. zakona v najvišjem iznosu.«
l a ovadba je bila pri okrajnem glavarstvu po referentu g. dr. Senekoviču pod štev. 5869. rešena in na občinski tirad Zale c poslana v nfldaljno uradno po--stopanje. Do 9. junjja t 1. pa še ni občinski urad odgovoril ničesar, vsled' česar stavimo javno vprašanje na gospoda župana in na odgovorne faktorje.
Tajništvo okrožne strokovne komisije v Celju.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Kore«. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
lifie ••
meblovana soba
za dva solidna gospoda. Cenjene ponudbe na pekarno F. Korena Oosposka ul. 3. Celje.
Če se hočete osvežiti
pridite na skledico kislega mleka v trgovino z delikatesami in mlekom
A. Konec, Celje, oiavni trg n.
LRGOOSKfl BflflKfl D.D. LJLIBhJfHlfl
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
SELENBURGOVA ULICA STEV. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA)
Brzojavi: Trgovska. Kapital in rezerva D’n I7,5co.ooo. Teh: 139,146, 458, Izvršuje vse bančne posle najtočneje In najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)