Pc&rtlna pČA&s«, v gotovini. LS!Q IV, ŠTEV. 7 Koper, peSefe 11. februarja 1SS5 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 Mi S konference delegatov SZDL okrajne skupnosti komun V soboto je bila v Kopru skupna konferenca delegatov SZDL postojnskega, sežanskega in koprskega okraja in članov okrajnih komitejev ZKS. Politični delavci so se zbrali, da razpravljajo o splošnem položaju na področju bodoče koprske okrajne skupnosti komun in da izvolijo nova vodstva SZDL in ZKS za to področje. Konference so se udeležili med drugimi tudi tovarišica Vida Tomšičeva, član predsedstva SZDL Slovenije in organizacijski sekretar ZKS, dalje član predsedstva SZDL Albert Jakopič-Kajlimir, član Izvršnega sveta LRS lože Borštnar, sekretar OK ZKS in predsednik začasnega odbora SZDL za bodočo goriško komunalno skupnost tov. Tine Remškar, sekretarji sedanjih primorskih O K ZKS in predsedniki. OO SZDL Julij Beltram, Hace Matevž, Dolžan Ervin, Greif Martin in Dujc Albin, predstavnik JLA in mnogi drugi. Konferenco je začel tov. Borštnar Jože, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal izčrpen referat o pripravah za formiranje komun na področju sežanskega, postojnskega in koprskega okraja. Pojasnil je vzroke in položaj, ki je privede! do nove organizacijske oblike v naši državni upravi, kjer prihaja vloga in pobuda posameznih državljanov v okviru skupnosti vse bolj do izraza. To je posebno važno tudi zato, ker nadaljnji napredek našega gospodarstva ni več toliko v graditvi, velikih in srednjih industrijskih■ obratov, marveč v razvijanju široke mreže malih obratov in čim večji raznovrstnosti proizvodnje. Za to nadaljnjo razširitev industrijske izgradnje je potrebno zainteresirati neposredne proizvajalce in vse naše delovne ljudi ter njihovo skupnost, ki bo morala tesno sodelovati tudi pri neposrednem upravljanju z gospodarskimi organizacijami, pri delitvi dobička in sploh vsklajevanju interesov neposrednih proizvajalcev s splošnimi, družbenimi interesi. Komuna bo tako postala osnovna družbena celica, ki bo najtesneje povezana z množicami in v njej bodo ljudje neposredno prišli do veljave. Tako bo onemogočen vsak birokraiizem, samovolja in administrativni centralizem. Razvoj proizvajalnih sil in drtižbe-no-ekonomskili odnosov ter stalno večanje socialistične zavesti pri naših delovnih ljudeh sta osnovna elementa, ki zahtevata komunalno ureditev, vendar pa ima prav Primorska nekatere specifične pogoje. Dolgoletni odpor proti tujcu in končno NOB sta Primorce silila na enotnost in samopomoč, kar je danes dragocen element, ki omogoča komunalno ureditev. Po drugi strani pa je Primorska postala zaradi nasilnega odvzema njenih gospodarskih središč področje. z vrsto zaostalih vasi. Posledica izgube Gorice, Tržiča in Trsta se bodo še dolgo poznale in teh mest ne bo mogoče popolnoma nadomestiti, vendar je vsa jugoslovanska skupnost zainteresirana in tudi pomaga tem krajem z dviganjem Kopra kot bodočega središča, razen tega pa gospodarsko razvija vse področje, seveda v skladu z obstoječimi možnostmi. Kjer ni politični aktiv upošteval teh dejstev in je svoje delo usmeril predvsem v borbo za milijone, tam je zašel v zagato in je dezorientiral ljudi, namesto da bi svoje delo usme-nl k izkoriščanju domačih možnosti. Od- tod tudi politične težave, čeprav bi jih. bili lahko z visoko zavestjo naših ljudi le malo primerno politično aktivnostjo z lahkoto odpravili. Iz razumljivih razlogov je vsa jugoslovanska skupnost razmeroma močno podprla koprsko področje, ki pa še vedno ni doseglo niti predvojnega nivoja (turizem, plovba), vendar tudi ta pomoč ne bo mogla bili večna. Zato bodo tudi pred novimi komunami še velike gospodarske naloge. Potrebna bo najvišja mobilizacija vseh domačih virov in sredstev ob sodelovanju vseh delovnih ljudi in razvijanju vseh proizvajalnih sil. V okviru splošnega razvoja Slovence in Jugoslavije bo še tudi skupnost pomagala temu področju, da bo lahko rtaprej razvijala svoje gospodarstvo, kulturo in izboljševal j svoj socialni položaj. Ob teh nalogah politični aktivisti iz vrst SZDL in ZKS niso držali križem rok in niso zaostajali za razvojem. Do podrobnosti so se spoznali s vsemi problemi in so svoje izkušnje posredovali bolj ali manj uspešno na teren, vendar vselej le niso znali- prav zagrabiti problem. Razprave so bile cesto preozke, ker so se vrtele v glavnem okrog teritorialne razdelitve, vprašanja prenosa kompetenc, zlasti politično oblastvenih, ki ne bodo tako važne in značilne, ker bodo komune predvsem gospodarsko-sociahie skupnosti Vse premalo pa je bilo govora o pravem bistvu komune, o njeni družbeni funkciji, kjer je treba predvsem poprijeti, če hočemo doseči resnično sodelovanje ljudstva. Tov. Borštnar je nadalje opozoril na dejstvo, da morda predvidena rešitev le ni najboljša in še do kraja razčiščena, kajti- postavlja se vprašanje divaške komune v sežanskem in pivške v postojnskem okraju. Treba je posebno paziti, da pri ustanavljanju komun ne zaidemo o drugo skrajnost — v formiranje prevelikih komun. Boljše je, če jih imamo od začetka več in pozneje preidemo na njihovo združevanje, v skladu z njihovim gospodarskim razvojem, kot pa da. zdaj ustanovimo prevelike komune, ki bi jih morali t) bližnjem času spet deliti, Pri tem zavaja ljudi nerazumevanje vloge krajevnih pisarn, ki še zdaleč ne bodo imele kompetenc, kot si jih nekateri zamišljajo, čeprav bodo od ljudskih odborov komun pooblaščene za izvrševanje nekaterih manj važnih lokalnih funkcij. Iz tega sledi, da moramo razpravo o komunah še bolj poglobiti, iti z njo v zadnjo vas in vsem ljudem pojasniti vlogo komun, krajevnih pisarn, okrajne skupnosti itd. Ljudem morajo biti stvari, popolnoma jasne, kajti le tako lahko pričakujemo, da bodo aktiv no sodelovali tako v procesu ustanavljanja komun, kot in predvsem tudi pozneje v njenem upravljanju. Šele ko bodo vsa ta vprašanja ljudem pojasnjena, bo lahko stopiti pred. nje, (Nadaljevanje na 2, strani) jf - 'w vr . ■ .... jf .OiSS« .................. mm m p ¿MSm M ..... " v r ¿s & IIP m> m mmm:' : M . \ v .'vs-V V- • V- «mi* -1», i»-- v> ilSp M wWM % |Sf d v fc' VJ§ i r. m**. 111 '1 vViPv v " as > : - i-:-,: 5 1 » M f X pm v ^ ^ - Jf\ j : J ' i. ■ "b : f ■ . JT- : V V t (•' liti fV-^V , rv i 1 : 11 i i 1 i i i Minuli petek je delovni kolektiv .piranske ladjedelnice proslavil še eno veliko delovno zmago. Okrašena z zastavami je tega dne zdrsela v morje popravljena in obnovljena tovorna ladja »Martin Krpan«, prva železna ladja, ki so jo popravili v tej ladjedelnici. Ob tej priložnosti je po uvodnih besedah direktorja podjetja spregovoril predsednik OLO Koper tov. ■Kralj Franc. Poudaril je napore kolektiva ter izrazil zadovoljstvo spričo novega uspeha, ki ga je kolektiv dosegel ter dejal, da pomeni .ta dogodek prekretnico v razvoju ladjedelnice. Splovljenju so poleg prebivalstva Pirana in Portoroža prisostvovali državni tajnik za gospodarstvo LRS ing. Marjan Tepina, sekretar OK ZKS tov, Julij Beltram, zastopniki JLA ter predstavniki podjetij in ustanov ter drugi gostje, Nastopila sta tudi nova piranska god- ba na pihala in pevski zbor kolektiva tovarne »Arrigoni« iz Izole. Piranska ladjedelnica je med podjetij, ki so .po osvoboditvi dosegle največji napredek. Še pred dobrimi sedmimi leti je skoraj ni bilo. Nekaj desetin delavcev se je v tistem času ukvarjalo zgolj s popravili majhnih ribiških ladij, saj niso imeli niti strojev, niti potrebnega orodja, Vsa večja popravila ladijskih strojev in naprav so morali dajati drugam. Zadnja leta pa je šlo hitro navzgor. Zgradili in opremili so mehanično delavnico in livarno in začeli sprejemati v popravilo vedno večje plovne objekte. Podjetje se je širilo in zaposluje danes že skoraj 200 ljudi. V tem času so popravili in zgradili okrog 60 ladij različnih velikosti, med katerimi največje dosegajo skoraj 800 ton. Vzporedno z razvojem pa je bila vedno večja težnja kolektiva, da usposobi in opremi ladjedelnico za gradnje in popravila železnih ladij. OLO Koper je v preteklem letu odobril v ta namen .prve investicije. Nabavili so nekaj strojev in drugih potrebnih naprav ter v razmeroma zelo kratkem času sprejeli v popravilo prvo železno ladjo in delo tudi uspešno opravili. Z letošnjimi investicijami bo ladjedelnica nadaljevala z izpolnjevanjem in preusmeritvijo, tako da bodo lahko začeli tudi z gradnjo novih železnih ladi za potrebe naše .mornarice. Tovorna ladja »Martin Krpan« je last koprskega podjetja »Splošna plovba«. Bila je to prva ladja našega novega podjetja, kateri so se kasneje pridružile še Gorenjska in Rog. Tako se ob našem Jadranu vzporedno razvijajo nova trgovska mornarica in ladjedelništvo. NEPRIČAKOVANA SPREMEMBA V VLADI SZ Noben politični dogodek ni v preteklem tednu izzval takih presenečenj kot 0stavka Malenkova na položaj predsedn:ka sovjetske vlade. Na zasedanju Vrhovnega sovjeta so posip,nci pričakovali poročilo predsednika vlade, namesto tega pa je predsedujoči prebral pismo Malenkova, s katerim predsednik vlade podaja ostavko. Kot- obrazložitev navaja, da ni bil sposoben voditi državnih poslov predvsem glede notranje gospodarske politike. Pismo je popolnoma v duhu kritike generalnega sekretarja VKP-b Hrušče-va, ki je pred kratkim na zasedanju CK ostro grajal gospodarsko po'itiko vlade. Ostavko Malenkova v svetu različno komentirajo. Po prvem presenečenju, ki ga je povzročil nepričakovan dogodek, skušajo politiki ugotoviti, zakaj pravzaprav gre in kje so pravi vzroki te ostavke. Nekateri skušajo tolmačiti t0 kot utrditev stare garde in prieaitujejo nadaljevanje staliinske politike. Ti so mnenja, da bo Sovjetska zveza po gotovem popuščanju v zadnjih dveh letih svojo politiko zaostrila in nadaljevala po stari poti. Drugi so spet mnenja, dn sc ne bo veliko izpremenilo, pričakujejo pa velike težave v notranjosti Rusije in ostrejša medsebojna razracunava-nja med voditelji. Vsi se pa strinjajo, da razlogi, navedeni v pismu, niso bistveni vzroki ostavke in nekateri celo menijo, da je prav Ma-lenkov eden najsposobnejši gospodarskih strokovnjakov v SZ. Uradno se o tem vprašanju zahodne države še niso izjavile. PADEC MENDES-FRANCEA Že sam začetek razprave v francoski narodni skupščini o vladni politiki v Severni Afriki je pokazal, da je Mendes-France v težavnem položaju. Po ostri kritiki zaradi popuščanja francoske vlade domačinom, kar je prišlo do izraza pri pogajanju v Tunisu, so posamezni poslanci napadli tudi vladno politiko v drugih vprašanjih. Odkrilo je spet prišlo do izraza nasprotje KP Francije d0 pariških sporazumov in podofcino. Mendes-France je pri tolmačenju vladne politike sicer navedel, da je bila to edina možna pot, da Francija ohrani svoj vpliv v Afriki. O tem pa zbornice ni prepričal. Po 24-urncm odmoru, Ico so glasovali za zaupnico, je bilo-za vlado samo 273 glasov, medtem kq je glasovalo proli 319 poslancev. Vlada je padla in Mendes-France bo prepustil mesto svojemu nasledniku, , Mandat za sestavo nove vlade je dal predsednik republike Coty An-toinu Pinayu, ki je sporočil, da ho ,v petek objavil sestavo novc vlade »narodine sloge«. Politični opazovalci so mnenja, da bo za Francijo kaj lahko nastopila spet doba kriz. Mendes-France je v razmeroma kratkem razdobju 7 in pol mesecev uspel vsaj deloma dvigniti ugled Francije na mednarodnem področju, ki so ga omajale stalne notranje krize. Vrnil ji je vpliv, česar mu ne more nihče oporekati. PARIŠKI SPORAZUM Vprašanje oborožitve Zahodne Nemčije je še vedno na dnevnem redu. Predvsem se je težišče preneslo na Nemčijo samo i,n vedno bolj prihaja do izraza negativno stališče, ki ga zavzemajo Nemci do pariških sporazumov, ker menijo, da bi oborožitev pomenila konec vsakemu upanju po združitvi Zahodne in Vzhodne Nemčije. Obenem prihaja do močnih socialni), nasprotij v zvezi s tem vprašanjem. Vlada je stopila v proti-ofenzivo in izvaja močan propagalndni pritisk v prid oborožitve. Opaziti pa je tudi vznemirjenost zaradi dogodkov v Parizu. Adenauer je sicer prepričan, da bo vse v redu in da bo tudi po padcu Mendes-Fraincea francoski svet republike potrdil pariške sporazume. Niso pa lega mnenja vsi. Na zasedanju zunanjepolitičnega odbora jc bilo že slišati glasove <> odgoditvž ratifikacije v Bonnu, dokler ne dobijo odgovora iz Pariza. Prav tako se po svetu slišijo glasovi, ki sicer govore o ratifikaciji, priporočajo pa, da bi z izvajanjem pariških sporazumov nekoliko počakali. ■mmigi o AMff »Galeb« že pluje po Jadranskem morju in kmalu bo vsa naša domovina prisrčno in navdušeno pozdravila svojega Voditelja, ki se po dolgi odsotnosti, ki je bila v korist ne samo naši državi in našim prijateljem, marveč v korist vsemu svetu, ker so bili doseženi uspehi za nadaljnje mimo sodelovanje med narodi — vrača domov. Po obisku v Adenu je predsednikova eskadra brez motenj in ob lepem vremenu plula po Rdečem morju in v petek prispela pred Suez, kjer se je za£'ldr»la kakih 20 milj pred vhodom v Sueški, prekop. V soboto so bile zgodaj zjutraj pred vhodom v kanal sprejemne Slovesnosti, nato pa se je predsednik egiptovske vlade polkovnik Gamai Abdel Naser vkrcal na »Galeba«, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Oba državniika sta, se nato razgovarjala o raznih problemih, ki zanimajo obe državi. V spremstvu premiera Nase.rja so bili še egiptovski minister za zunanje zadev e Mahmud Favzi, notranji minister Zakari Mehiedin, vojni minister Abdel Hak>m Amer in drugi funkcionarji egiptovske vlade. Prihod jugoslovanske eskadre v egiptovske vod^ je vse egiptovsko ljudstvo prisrčno pozdravilo. Pred Suezom so številni čolni obkolili »Galeba« in veslači so navdušeno pozdravljal; drage goste. Uradnega sprejema sta se udeležila tudi egiptovska rušJUca »Ibrahim« in »Ta- V nekaj vrstah WASHINGTON. Zunanji minister Dulles je mnenja, da Kitajska ne bo začela vojne, če ZDA ne bodo prekinile pakta s čankajškovo vlado a skupni obrambi. BERLIN. Ameriški vojak William Marchook, ki so ga sovjetske oblasti izpustile in 8. januarja izročile ameriškim predstavnikom v Berlinu, je obtožen izdajstva in dezer-tacije, za kar mu bo sodilo ameriško vojaško sodiišče v Berlinu. HANOI. Zadnja skupina severno-viettnamske vojske se je umaknila iz južnega Vietnama. i {Nadaljevanje s 1- strani) oziroma z njimi na zborih oolilcev razpravljati vprašanje teritorialne pripadnosti k tej ali oni komuni. Nadaljnje naloge bližnje prihodnosti so še formiranje političnih vodstev na okraju in komunah, dalje začasnih oblastvenih odborov komun in okraja, komisij za statute, za kadrovska vprašanja iti organizacijo bodočih komun. Dosedanje priprave je treba v vseh treh okrajih vskladiti. Novi oblastveni odbori naj bi se izvolili iz dosedanjih občinskih odbornikov in naj bi imeli od 15—19 članov, okrajni pa od 20—25. To so v groben glavne naloge, s katerimi se bodo morali zdaj spoprijeti politični aktivisti. Od tega, kako bodo izvršene, je odvisno ali bo z ustanovitvijo komun dosežen bistve-stveni napredek v našem družbenem samoupravljanju, ali pa se bo vse sprevrglo le v komasacijo sedanjih občin brez vsebinske spremembe. Po referatu se je razvila živahna ■razprava, v kateri so posamezni delegati govorili o stanju in Stadiju razvoja okrog ustanavljanja komun na njihovem področju. Zadržali so se zlasti na vprašanju teritorialne delitve in problemi v zvezi s tem. Govorili so o vlogi komune v bodoči graditvi našega gospodarstva, razvoju prosvetno-kulturnega življenja, C) splošni skrbi za človeka Ud. V razpravo so učinkovito posegli tudi tovarišica Vida Tomšičeva, tovariša Albert Jokopič-Kajlimir in Julij Beltram-Janko. Tovariš Kajlimir je dejal, da je 'naše formiranje komun zgodovinski korak v iskanju poti v socializem. Pred nami je resna in odgovorna ter nad vse častna naloga, ki se je morda še premalo zavedamo. S pripravami in političnim delom smo šli preveč v ožino. Komunam smo pu- SZD3 »mim stili preširoka ozemljska področja, ki bodo omogočala razvoj raznih birokratskih tendenc, ker vloga posameznikov in skupnosti ne bo mogla priti dovolj do izraza. Razen tega pomeni organizacija komun sprostitev skritih gospodarskih rezerv, kar bo v preširokih komunah nemogoče. Ponovno bo treba temeljito proučiti vse možnosti in poglobili razpravo o vsebini komun, o krajevnih odborih itd. Ves napredek bo odvisen le od mobilizacije vseh sil na terenu. Velike komune so lahko tudi velika politična nevarnost, ker je ob teritorialni razsežnosti nujno zapostavljena ljudska volja in prebivalci ne bodo mogli biti neposredno udeleženi pri upravljanju, ki bi ga lahko prigrabili v svoje roke razni tajniki. Zato je nujno potrebno, preko SZDL ponovno postavili na dnevni red temeljito razpravo o formiranju komun tudi glede na teritorialno razdelitev, oziroma razmejitev. Tov. Kajlimir je še poudaril, da je naša gospodarska politika težila k razvijanju gospodarskih središč, od česar je potem imelo neposredno korist vse zaledje. Prav tak je primer Kopra kot središča, ker je od njegovega razvoja odvisen napredek vsega■ področja in zato bi zdaj ne velialo drobiti sredstva, ki so od republike in zveze dodeljena za gospodarske investicije v letošnjem letu. Tovariš Beltram je govoril o demokratičnem razvijanju samoupravljanja v oblasti in poudaril, da je to nujno treba razvijali že zdaj in ne cikati ustanovitve komun kot nekakšne prelomnice v tem smislu. Ze zdaj je treba spoštovati sklepe raznih svetov in forumov, v katerih odloča čimveč ljudi. Kdor se temu ne more že zdaj privadili, bo tudi v komuni. videl in priznaval vse kaj drugega, samo ne prizadevanja, da bi čim več ljudi sodelovalo pri družbenem samoupravljanju. Zato je treba že zdaj razvijali družbene sile, da po potem v komunah šlo lažje. Tovarišica Vida Tomšičeva je v svojem izvajanju predvsem naglasi-la, da je v vsej razpravi bilo premalo govora o vlogi socialistične sile in vlogi političnih aktivistov pri današnjem. razvoju. Že različna gledanja posameznih diskutantov na razne probleme kažejo, da ne moremo biti zadovoljni z našim pogledom na komuno in na to, koliko in kako lahko človek v komuni vpliva na njen razvoj kot državljan in proizvajalec. Pri tem ne gre za delitev tega, kar si je skupnost, pridobila in bi nam morda ona lahko dodelila, marveč za to, da sami, s svojimi lastnimi silami čimveč proizvedemo in samo s tem računamo. Naše gledišče mora bili nenehno razvijanje proizvajalnih sil ob najširšem delavskem samoupravljanju, ne pa delitev nekakšnih presežkov, ki bi nam jih že drugi dodelili. Pomoč .skupnosti tudi ne bo mogla biti večna, zato bi se lahko zanašanje nanje in omalovaževanje ter zapostavljanje lastnih gospodarskih možnosti hudo maščevalo. Tovarišica Vida je še govorila tudi o nevarnosti prevelikih komun. Zgodilo se bo, da bomo vzeli ljudem občino in napravili komuno, ki ne bo mogla razviti samoupravljanja in iniciative svojih prebivalcev tako, kot smo si zamislili. Težnja za grabežljivim spravljanjem dohodkov bo ohromila iniciativo posameznikov, lahko pa bi iz tega zrasla tudi birokracija, ker bo področje formirane komune preširoko. Zato je še kako potrebno, preučiti t:sc zamisli o teritorialni razmejitvi in razsežnosti bodočih komun. Pri tem je treba na ljudi, ki tega problema Se niso povsem dojeli, tudi vplivati s svojimi jasnimi pogledi na stvar, kajti ne smemo biti malikovalci, marveč oblikovalci ljudske volje, je de al a v svojem nagovoru zbranim delegatom tov. Tomšičeva. Zborovalci so sprejeli, sklep o združitvi vseh treh okrajev v enotno politično in gospodarsko področja, nato pa so izvolili začasno politično vodstvo. V nov začasni odbor, ki Steie 30 članov, so bili izvoljeni: Mario Abram, Julij Beltram, Ernest Jerman, Bogdan Bukovec, Anton Dolgan, Janez Dolgan, Albin Dujc, Martin Greif, Matevž Hace, Albert Jakopič, Jože Jerala, Jože Guštin, Boris Jurca, Franc Klobučar, Ivan Knez, Slane Lavrenčič, Lojze Lesjak, Anton Ovčarič, Rado Pišot, Dušan Ru-dež, Mario Santin, Anion Strle, Slavko Skrinjar, Fani Štraus, Amalija Šturm, Anton Šlurm, Plinio Toma-sin, Marija Vogrič, Jože Žnidaršič, Črtomir JColenc, Leopold Caharija, Svelozar dr. Polič, Albin Kuret, Simon Lenarčič, Ivan Prelc, Slavko Samsa, Milko Ilrvatin in Slane Ben-čič. Za predsednika so izvolili tov. Alberta Jakopiča-Kajlimira, za tajnika pa tov. Martina Greifa. Nato so člani vseh treh okrajnih komitejev izvolili še nov komite ZK za novo skupnost. V njem je 21 članov: Julij Beltram, Franc Benčič, Franc Čopi, Janez Dolgan, Albin Dujc, Martin Greif, Alfonz Grmeli, Nerino Gobbo, Anton Gušlinčič, Matevž Hace, Albert Jakopič, Miro Jelerčič, Franc- Kralj, Janez Kranjc, Lado Pohar, Anton Sturm, Marija Tul, Katarina Vehar, Evstahij Zad-nik, Rado Pišot in Anton Vkmar. Za sekretarja so izvolili lov. Alberta Jakopiča, v sekretariatu pa so sledeči tovariši: Julij Beltram, Janez Dolgan, Albin Dujc, Martin Greif, Franc Čopi, Matevž Hace in Nerino Gobbo. Pred zaključkom konference se je tov. Beltram v imenu zhorovalcev toplo zahvalil tov. Jožetu Borštnarju, ki odhaja za sekretarja okrajne skupnosti n Novo mesto, za njegovo pomoč pri formiranju komun na tem področju. BRKO h&r«, ki sta nalašč za to priložnost priplula iz Sredozemskega mOTja •in sta nato spremljala »Galeba« na vožnji po Sueškem kanalu. Ob vsej poti so bile 'na obeh straneh prekopa velike množice ljudi, ki so navdušeno pozdravljale mimo vozeče ladje in potrulke na njih. Premier Naser in predsednik Tito sta se na plovbi skozi kanal skupaj s svojimi najožjimi sodelavci razgovarjala zlasti o medsebojnih odnosih, nato pa o splošnem položaju v svetu. Po razgovorih je bilo objavljeno uradno sporočilo, ki pravi, da se je sestanek vršil v ozračju prisrčnosti in medsebojnega razumevanja, ki sta odraz pri-j;ait>elj|:(.tih zvez med Egiptom in Jugoslavijo. V poročilu je bilo dalje rečeno, da se zveze med obema državama ugodno razi/ijajo in sklenili so, da jih je treba še bolj poglobiti. Predsednik Gamai Abdel Naser je končno povabil predsednika Tita na uraden obisk v Egipt, kar je predsednik Tito z veseljem sprejel. Obisk je določen za to jesen. Predsednik Naser se je v is-malUiji poslovil od tovariša Tita. Naša eskadra je nato nedeljo preživela v Port Saidu v pripravah na zadnjo etapo pred dokončno vrnitvijo v domovino. Ladj so se v pristanišču založile z gorivom in pitno vodo. Predsednik Tito je dopoldne sprejel na »Galebu« člane jugoslovanskega poslaništva v Ka'ru, ki so s svojimi družinami prispeli v Port Said, da pozdravijo svojega predsednika. Tovariš Tito se je a gosti, ki mu jih je predstavil jugoslovanski poslanik v Kairu Ni-kezič, zadržal v daljšem razgovoru. Pripovedoval jim je o svojih Vtisih z velikega potovanja, obenem pa se je živo zanimal tudi za njihovo življenjB v Egiptu. Opoldne je predsednik Tito v spremstvu tovariša Rankoviča in drugih članov svojega spremstva obiskal Jugoslovane na ladji »Di-nari«. Ko se je pozdravil in rokoval z vsemi člani posadke in potniki, je odšel v ladijski salon, kjer je kapetan ladje priredil kosilo za visoke goste. Proti večeru je predsednik TV.to v spremstvu generala Milana žež-l.ja. in viceadmirala, Jerkoviča obiskal še oba, rušilca iz svojega spremstva »Triglav« in »Biokovo«. Komandanta sta mu raportirala, nato pa se je zlasti pozanimal za življenje posadke in izkušnje, ki si jih je pridobila na najdaljši plovbi, kar so jih do zdaj napravile enote Jugoslovanske vojne mornarice. Na rušilaih se je tudi slikal skupaj z vsemi člani posadke. Pred večerom se je vrnil na »Galeb«. V ponedeljek je naša eskadra odplula iz Port Saida in se odpravila na zadnji del potovanja v domovino. Preden je »Galeb« zapustil egiptovske teritorialne vode, sta mu izkazala vojaške časti egptovska rušilca, ki sta našo e-skad.ro spremljala do meje egiptovskih voda. Spremstvo sta prevzela po pozdravo naša rušilca in vožnja se je nemoteno nadaljevala. Na ladij je bil0 ves čas ugodno razpoloženje, ki ga je še večala zavest, da se vedno bolj približujemo svoji ljubljeni', domovini, iz katere so bili toliko časa odsotni. Pa čeprav s0- v mislih stalno živeli z njo. V torek proti večeru je askrada že plula mimo otoka Krete, vendar so zaradi meglenosti bili vrrini samo njegovi zasneženi vrhovi. Vreme je bilo mirno in je omogočalo nemoteno poslušanje naših radijskih oddaj, iz kateiih je bilo razvidno, kako vsa naša domovina nestrpno pričakuje vrnitev svojega predsednika, Vzdušje je bilo tud;i na »Galebu« vse polno hrepenenja in nepotrpežljivosti, porojene iz vedno večje bližine rodne obale, Predsednik Tito je bil močno ganjen po izrazih prisrčne ljubezni, ki mu jih je domovina poslala prek Radia Zagreb. Prav vsi so naprošali novinarje, naj se v njihovem imenu zahvalijo za prijete pozdrave. Pozdravljanju so se priključle tudi druge Tadijske postaje Jugoslavije. esnofzgomo Prejšnji četrtek je bila v Kopru tiskovna konferenca, na kateri je načelnik Gospodarskega sveta OLO, to\'. Znidaršič Vinko, odgovarjal novinarjem na postavljena vprašanja, ki so v glavnem obravnavala gospodarsko dejavnost koprskega okraja v lanskem letu in perspektivni razvoj za leto 1955. Tovariš Znidaršič je najprej orisal splošno gospodarsko politiko in uspehe koprskega okraja v zadnjem letu. Iz* vloženih investicij je posebno razvidna1 skrb jugoslovanske skupnosti za to področje. V jugoslovanskem merilu jc imel koprski okraj do 30% večje investicije na prebivalca v letu 1954 pa so se te zvišale ctlo na 80% jugoslovanskega povprečja (v FL11J povprečno 30.000 din na prebivalca, v okra-ju pa 50.000 din). Logično je, da je zaradi talke politike zrasla industrijska proizvodnja, s tem pa se tudi nujno menja gospodarska struktura področja. Iz doslej pretežno agrarnega .predela razmeroma hitro raste industrija, ki po vrednosti proizvodnje že dohiteva kmetijstvo. V letošnjem letu, prav gotovo pa drugo leto. po vseh predvidenih investicijah. ki bodo še vložene letos, bo industrija že glavna gospodarska panoga koprskega okraja. Ce primerjamo planirani bruto produkt in dohodke gospodarskih organizacij, potem 'Wdimo, da so bile planirane postavke v vseh strokah, razen v gostinstvu in zadružništvu, daleč presežene. Ne glede na trgovino, ki je dosegla skoraj dvojni dohodek, so tega prekorači- šol. za ceste in vodovode itd.J. V industriji bodo največ sredstev dodelili novi Tovarni motornih koles v Kopru, ki jo bodo začeli graditi letos marca. Stala bo skupaj okrog tri milijarde din in ko bo čez nekaj let začela obratovati, bo med največjimi industrijskimi objekti v Sloveniji. Skoraj dvakratno bod > povečali tudi strojni park v Mehanj-tehniki, tovarni mehaničnih igrač v Izoli: dalje bo vloženega precej denarja tudi v ladjedelnico v Piranu (v dveh letih okrog 500 milijonov din), kar ji bo omogočilo izdelovanje do 1200-tonskih železnih ladij. Nekaj sredstev bo dobila še »LAMA«, .tovarna ključavnic v Dekanih, začeli bodo z gradnjo steklarne v Piranu in opremljanjem nove kar-tonažne tovarne v Kopni itd. V kmetijstvo bodo investirali okrog 300 milijonov din in bodo predvsem nabavili strojni park za večjo anehanižacrjjo v kmetijstvu, kar bo zlasti nujno zaradi pomanjkanja delovne sile na vasi. Potrebno bo ustanoviti posebne delovne ekipe ali skupine, ki bodo pomagale obdelati nekatera zapuščena zemljišča, zlasti še vinograde. Velike bodo investicije v komunalni dejavnosti. Tako bodo dale same občine v ta namen okrog 400 milijonov din, okraj pa bo dal samo za stanovanja okrog 600 milijonov din. Sredstva bodo dobile bolnice, popravljene bodo ceste Elc-rji— Škofije, Plavje—Škofije itd. Uredili bodo vodovod v Portorožu in novo-p liki j učenih krajih. Sredstva za to so že zagotovljena s proračunom, ra- Dcl koprskega pristanišča li tudi industrija, ribištvo, gradbeništvo, promet in obrt. Skupni bruto produkt je bil od planiranih 2.382,136.000 din presežen kar za 405 milijonov din (16%), dohodek pa od predvidenih 2.12S,25S,000 din za 440 milijonov. Ze iz suhoparnih številk je razvidno, da je koprski okraj v preteklem letu dobro gospodaril in da je dosegel določen napredek. Pri investiranju je OLO pazil na to, da so bila sredstva dodeljena takim gospodarskim organizacijam, ki s svojim pravilnim in polnim obratovanjem .najbolj neposredno vplivajo na gospodarstvo področja, ki temu predelu najbolj odgovarjajo in ki se bodo tudi najhitreje rentirala. Eden takih važnih objektov je med drugimi zlasti nova hladilnica, ki bo velikega pomena za kmetijstvo, posebno za sadjarstvo in vrtnarstvo, dalje so bila dana sredstva za nabavo novih strojev za kovinsko industrijo in promet, za povečanje zmogljivosti ladjedelnice v Piranu, prva sredstva so že bila vložena tudi v novo kartonažno tovarno in Tovarno motornih ¡koles, nabavljeni so bili stroji za mehanizacijo kmetijstva itd. Tudi letošnje leto bo zelo bogato v pogledu investiranja. V ta namen je predvidenih do dve in pol milijarde din. Sredstva bodo dodeljena za izboljšanje organizacije "n povečanje proizvodnje ter za zgraditev novih objektov v industriji, kmetijstvu, turizmu, prometu in na komunalnem področju, predvsem stanovanj, razen tega pa bodo dodelili tudi precejšna proračunska sredstva (za izgradnjo in popravilo zen tega pa bodo začeli tudi z gradnjo novih gimnazij v Kopru in Šmarjah. V te namene je predvidenih 300 milijonov dinarjev. Nekaj investicij je določenih še za modernizacijo prometa in pomorstva (za zagotovitev novih plovnih in voznih objektov Splošni plovbi in Slavniku v Kopru). Splošna plovba se bo tako v nekaj letih povzpela do podjetja, ki bo s svojimi ladjami poneslo sloves slovenskih pomorcev in ladij daleč po svetu. Razen tega bodo nabavljeni tudi potrebni stroji za popravilo avtomobilov doma, tako da tudi generalnih reparatur ne bo potrebno delati drugod m bodo lahko doma izdelali najpotrebnejše dele, ki jih moramo sicer uvažati. Za gradnjo steklarne so pripravljeni načrti in vse potrebno, da bodo lahko že letos začeli z gradnjo, pravtako pa bodo že 'tudi letos ma-ibajvili stroje za novo kartc|nažjno tovarno. Okrepila se bo tudi ribja industrija, 'ki bo morala nekatere vrste rib za predelavo celo uvažati, ker domača preslaba ne bo zadostovala. Proučujejo še možnosti za razvoj kemične industrije na podlagi surovin, ki jih lahko pridobivajo iz morja, predvsem soli. Središče te industrije bi bilo v Piranu. Na splošno bo poudarek v investiranju ležal na kovinski in kemčini industriji, ker so zato dani najboljši pogoji, tako v pogledu ■kvalificirane delovne sile, kot v pogledu surovin. V kmetijstvu moramo letos pričakovati določen padec proizvodnje, ker prav vse zemlje le ne bo mogoče obdelati. Prav zaradi tega bo nazadovala tudi živinoreja, ki tudi sicer nima zaradi slabe krme najboljših pogojev za svoj razvoj na tem področju. Absolutno število krav se je v zadnjem letu sicer nekaj dv ¡gnilo, vendar primanjkuje dobre plemenske živine. Šele z uvedbo smotrne živinoreje, selekcije živine in uvedbo plemenskih pasem, ki temu področju najbolj odgovarjajo, bo mogoče misliti na napredek v živinoreji. Letos bo zgrajenih v okraju okrog 300 novih stanovanj. Velike težave pa nastajajo prav v Kopru, ker mesto še nima urbanističnega načrta in jc- zato problematična vsaka stavba, ki jo zgradijo. Zato je zlasti komunalna dejavnost še precej zavi-rana, čeprav so potrebe zelo velike — ne samo v praktični koristi posamezne zgradbe, marveč tudi v celotnem izgledu mesta, ki bo iz svojih podrtij zraslo v sodobno obmorsko pristanišče. Zato je treba tudi razumeti, zakaj bo potrebno dati prednost graditvi večjih stanovanjskih objektov v središču mesta pred manjšimi na periferiji. Preučujejo pa tudi možnosti kreditiranja izgradnje enodružinskih stanovanjskih hišic, ki bi jih posamezni delavci in uslužbenci gradili v svoji režiji. Za prosveto in kulturo je določenih okrog SO milijonov din, vendar bodo dodeljeni pretežno za objekte. ki so že dokončno pripravljeni za gradnjo, nekaj pa tudi za nove načrte. Tovariš Znidaršič je še povedal, da ima okraj zagotovljenih v zveznem deviznem skladu 3S0 milijonov din za nabavo razne opreme v inozemstvu, kar bo industriji, kmetijstvu in prometu zagotovilo najnujnejše nabave, in pokrilo uvozne potrebe. Vse navedene investicije bo podrobnejše obravnaval okrajni družbeni plan za letošnje leto, ki ga bo Okrajni ljudski odbor Koper dal v razpravo na teren do 20. tega meseca. Te dni sta bili v Ilirski Bistrici in Postojni prvi sektorski posvetovanji mladine. Na zborovanjih so mladinci v glavnem razpravljali o vlogi TVD Partizana med mladino in njenem slaben sodelovanju v tej roganizaciji, ter o komunah, Posvetovanje v Ilirski Bistrici se je udeležilo nad 20 mladinskih voditeljev z vseh občin na področju bodoče bistriške komune, razen iz Prema, od koder ni bilo nikogar. Po svoji živahnosti in temeljitem obravnavanju problemov je bil 'a sestanek za mladinsko organizacij? nekaj novega. Posvetovanju je prisostvoval tudi predsednik o!torajnega telovadnega odbora Juica Boris. Obrazložil je stanje v TVD Partizanu v Ilirski Bistrici, opozoril na nekatere slabosti društva in nakazal nove naloge. Razprava je pokazala, da ozke dejavnosti tega društva ne more povsem opraviči Iti pomanjkanje primernih prostorov za telovadbo v zimski dobi, ker ima sicer v poletni dobi take možnosti, kot nobeno društvo več v vsem postojnskem okraju. Nobeno drugo nima plavalnega bazena in takih igrišč za odbojko, tenis in košarko, kot bistriško. Ima tudi stadion, ki bi ga bilo treba le urediti, lahko bi razvili tudi konjski šport itd. Take pogoje ima redkolcateri Partizan na Postojnskem in vendar je bilo delo bistriškega v primeri z drugimi zelo šibko. Ne samo, da si ni pridcblio novih članov in zlasti med mladino ni ničesar napravilo v tej smeri, marveč celo nad svojim starim članstvom nima popolne evidence in ne more računati nanje. Problem pa ni v tem, da mladina morda ne bi hotela v društvo. To so dokazali že letošnji mladinski volilni sestanki, na katerih se je pokazala močna težnja, da bi se mladina z.ačela organizirano ukvarjati s fizkulturo in športom. Mladinci v Trnovem pri Enajsta obletnica požiga Komna Smo pred praznovanjem enajste obletnice — žalostne obletnice požiga Komna in odgona vseh .prebivalcev na suženjsko delo v Nemčijo. Dne drugega februarja 1944 je peščica partizanov napadla močno nacistično kolono na poti Komen— Branik in jo popolnoma uničila. Partizane je vodil narodni heroj Stjenka. Le nekaj dni potem se je sovražnik maščeval: 15. februarja je. do tal požgal Komen in Mali dol ter deloma Tomaževico. Komen še ni popolnoma obnovljen. Še štrlijo v zrak razvaline in spominjajo na dan groze in izgnanstva. Kar tukajšnji gospodarji najbolj pogrešajo, so hlevi, brez katerih ne more napredovati, živinoreja je še danes kljub vsem prizadevanjem številčno in pasemsko globoko pod predvojnim stanjem. Z žilavo vstraj-nostjo in jekleno voljo so se naši kmetje zagrizli v delo in uspehi ne izostajajo. Slabe letine jih niso odvrnile od dela. Hočejo napredovati in so posebno v tej zimi zasadili veliko trt in sadnega drevja. V tem prednjači kmečko delovna zadruga, ki je zrigolala večjo površino zemljišča in tako ustvarila nov vinograd. Ta bo že v nekaj letih začel dajati dobrega terana. Na proslavo obletnice, ki bo v znamenju občinskega praznika, se Komeici dobro pripravljajo. Igralska skupina društva »Svoboda — 15. februar« bo postavila na oder Ingo-ličeve »Krape«, moški pevski zbor pa bo nastopil z novim sporedom. VIPAVA Bodoča komuna za zgornjo Vipavsko dolino, 'ki bo imela svoj sedež v Ajdovščini, bo obsegala področje sedanjih občin: Ajdovščina, Vipava, Col, Cmiče in del občine Branik. Ta komuna bo imela okoli 380 kvadratnih kilometrov površine in bo štela 22,500 prebivalcev. Narodnega dohodka bo imela 1 milijardo 230 milijonov in 500 tisoč din. Zastopniki omenjenih občin že sestavljajo osnutek statuta bodoče komune, ki bo v 'kratkem izdelan. Ta osnutek bodo potem dali v razpravo volivcem in množičnim organizacijam, ki bodo verjetno vnesle še kake popravke in dopolnitve. Prvič v tem šolskem letu se bo predstavil javnosti gimnazijski pevski zbor. Za vse udeležence proslave bo dovolj užitka. Veliko živahnost je pokazala Zveza borcev Komen, ki zbira denarna sredstva za postavitev spomenika padlim borcem v Tomaževici. Naj omenimo še eno razveseljivo dejstvo: Dijaki tukajšnje gimnazije in starši so spoznali pomen splošne izobrazbe. Uspeh stopnjevanega prizadevanja dijakov se je pokazal ob zaključku prvega polletja, ko je bil povprečni odstotek šolskih uspehov za 10.6% boljši od prvega polletja lani. Le škoda, da gimnazija ne .razpolaga s primernejšimi prostori, v katerih bi bilo omogočeno razen strogo šolskega, tudi drugo v šolo spadajoče udejstvovanje. —oc— Njihovih naporov ne smemo prezreti V preteklem letu se je odbor strelske družine iz Kopra takoj po občnem zbora obrni!! na Strelsko zvezo Slovenije zaradi modernega strelišča, ki bi ga zgradili v bližini Kopra. S skupnim delom so bili načrtii; narejeni v enem mesecu. Ker pa niso- našli primernega prostora, je odbor v Kopru odstopil na&rte Streliski družni v Izoli, k; ima že primeren prostor in bi ga potem skupno uporabljali. Strelska drtužina v Kopru se je pred kratkim sporazumela z društvom »Aurora«, da ji je proti odškodnini odstopila prostore, kji so za streljanje z zračno puško zelo primerni. Prostori so potrebni večjega popravila; mizarji in zidarji So se dela že lotili. Strelsko društvo ima že sedaj nad sto članov, ko bo dom izgo-tovilijon, pa upajo, da jih bo skoraj 300. Na zadnji seji odbora so sklenili, da se bodo udeležili tekmovanj za okrajno in republiško prvenstvo. V nedeljo 13. t. m. se bodo v Izoli pomerili z izolskimi strelci Koper ima nekaj zelo dobrih in nadarjenih strelcev, zato želimo temu zdravemu in lepemu športu veliko uspeha. Kripi Ilirski Bistrici so z izkupičkom za nabrano staro želez0 sami kupili žogo in se začeli ukvarjati z nogometom', mladinke iz šiviljske šole so vse leto neorganizirano vadile odbojko na društvenem igrišču itd. Dejstvo je, da vodstya društva Partizan v Ilirski Bistrici ni znalo izkoristiti niti dobre volje niti velikega zanimanja med mladino ter je tako izpustilo iz rok lepo priložnost povečanja društvenih vrst s klenim mladinskm naraščajem. Letos bo treba (o popraviti, v vodstvo pa bo treba tudi nekaj mladih ljudi :z vrst mladinskih organizatorjev, ki imajo tudi sami neposre-de n .-'interes za razvoj telesne vzgoje. Zbrani mladinski voditelji s0 zagotovili, cia bo mladina rada pomagala društvom pri ureditvi igrišč in drugih objektov. Posvetovanja v Postojni se je u-deležio nad 30 mladinskih predstavnikov iz občin Pivka, Doline, Hraševje, Planina in Postojna. Ko so razpravljali 0 delu Partizana, so ugotovili, da je njegova osnovna slabost pomanjkanje delavske in kmečke mlad'ne v njegov'h vrstah, medtem ko je dijaška mladina dobro zastopana. Pravi-tog so poudarili, da je telovadba še zlasti potrebna delavcem-vajencem in tudi kmečki mladini, čeprav se ta več giblje na prostem zraku. Precej krivdg za neaktivnost delavske mladhe v Partizanu nosij0 tudi podjetja, kjer so ti mladinci zaposleni. Ne samo, da ne tolmačijo pc-mena telesne vzgoje med mladino, ki bo neposredno vplivala na delovno sposobnost bodečega delavca v proizvodnji, marveč s svojim nepravlllnim odnosom še ovirajo udeležbo svojih vajencev m delavcev pri delu v Partizainu. Zgodilo se je, da je vajencu, ki je zaradi telovadnega nastopa zamudil tri ure dela, hotel njegov de-lodaj alec še t-a skromni zaslužek odtrgati. Ravno nekateri taki ljudje vedno govorijo, o nekakšnem razumevanju mladine in podobno, čim pa nastopi najmanjša nevarnost za njihove žepe, pa vse lepe obljube in besedičenje v trenutku pozabijo. Vloga društev Partizana je vsak dan večja tudi na Postojnskem, članstvo v njih stalno narašča, organizacija se izboljšuje in njihova dejavnost je vsak dan širša in bclj' pestra. Mladinci bodo storili vse, da se v čimvečjem številu vključijo vanje, potrebno bo pa tudi večje razumevanje in podpora drugih forumov in organizaciji, V Postojni je v gradnji stadion in mlad.nska organizacija, je sprejela poseben sklep, da bo mladina ustanovila posebno brigado, ki bo s svojim delom pomagala, da bo čimprej do-gotovljen. Na pomoč bi moralg priskočiti tudi sindikalne organizacije in SZDL, ker b0 od tega imela neposredno korist vsa naša javnost, Mladino pa ho tudi po drugih občinah pomagala pri ureditvi raznih objektov. Tako bodo v Do-lanah popravili in uredili dvorano, v Hruševju igrišče za odbojko itd. > Na posvetovanjih so govoniii tudi o komunah. Sklenili so, da bodo vsi občinski komiteji mladine na posebnih študijskih sestankih predelali statut komun in vse o-stale probleme v zvezi z njimi, da bodo lahko temeljito pripravljeni, ko bodo nove komune zaživele, da bodo lahko aktivno posegli v družbeno dogajanje. M. V. Bukovje pri Postojni Pred tedni je bil ustanovljen gospodinjski tečaj, ki ga obiskujejo dekleta in mlade žene iz Bukovja, Predjame, Belskega in Gorenj. Tečaj bo trajal dva meseca. Poučuje mlada učiteljica gospodinjstva iz Starega trga, ki skupno s Požar Apolonijo, prirediteljico tečaja dajeta vse, da bo tečaj uspešen. Med tečajnicami je veliko zanimanja za gospodinjstvo. Moški pevski zbor, ki ga vodi nadarjena pevovodkinja Fani Milavec, je dosegel lepe uspehe. V Studenem je pevski zbor nastopil z več pesmimi, Pevskemu zboru kot 'tudi tečajnicam gospodinjskega tečaja želimo v 'bodoče polno uspehov. J. N. "Ni Pisma uredništvu Gradbena dela v Sezami so trenutno v zastoju, četudi ne počivajo popolnoma. Spričo ogromne potrebe gradnje stanovanjskih hiš bi bilo nujno, da se vprašanje investicijskih kreditov za povečanje stanovanjskega sklada čimprej reši. Kakor se obeta, bodo letos ti krediti dokaj omejeni in bodo morala industrijska podjetja ter trgovski grosisti misliti na osnovanje lastnega gradbenega fonda, da bi vsaj deloma Tešili vprašanje stanovanj za svoje delavce in uslužbence. Tudi železniška uprava se bo morala končno odločiti za gradnjo železniških stanovanj. da razbremeni pičli stanovanjski fond mestne občine. Upravna zgradba gozdarske uprave v parku pod »starim gradom« bo v najkrajšem času pod streho. Poleg uradnih prostorov bo v tej, zgradbi tudi trisobno komfortno stanovanje. Prav tako postavljajo te dni strešno ogrodje na novo Narodno banko, kar bi moralo biti že konec lanskega leta. V najnovejšem času je sproženo vprašanje graditve nove lekarne v kombinaciji z gradnjo stavbe Urada za socialno zavarovanje. Sedanji prostori okrajne centralne lekarne v Sežani so postali glede na naraščajoči promet pretesni in neprimerni, zlasti glede laboratorijskih in skladiščnih prostoren-. Še vedno je nerešen problem skladišča in prezimovališča mestne vrtnarije. Med Ljudskim odborom mestne občine ¡in Upravo sekcije ?ia pogozdovanje so v teku posvetovanja glede prevzema uprave vrtnarije in parkov. Po svoji naravi spada v to področje občinske komunale. Ker pa občinski proračun ne zmore vzdiževalnih sredstev, naj bi upravo prevzela sekcija za pogozdovanje, ki itak pobira lesne takse za oddani les iz gozdov, ki so kot splošno ljudsko premoženje pod upravo občinstkeg^a ljudskega odbora in poleg tega razpolaga s krediti za pogozdovanje Krasa, Obema naj bi po možnosti iz svojega proračuna dala pomoč za vzdrževanje javnih nasadov. Vrtnarija pa naj bi se preorientirala v trgovsko poslovanje s tem, da bi poiskala trg za redko rastlinje, cvetlične sadike, semenje .itd. Sežanski protituberkulozni dispan-rer vsak dan obiskujejo bolniki iz bližnje in daljne okolice, Mnogi izmed njih morajo dalje časa čakati, da pridejo na vrsto za pregled, potem pa zopet na vlak ali avtobus, da se vrnejo domov. Naša gostinska podjetja »Mohorčič«, »Ma-lalan« in tudi restavracija >--Dom«, LOKEV Pred dnevi smo pospremili na zadnji poti zaslužnega učitelja Avgusta Praprotnika. Pokojni Avgust je bil rojen 1879. leta. Prvo službo je nastopil v Logatcu, a je moral zaradi družinskih razmer pustiti učiteljevanje in priti domov, kjer je prevzel trgovske posle. Nova zaposlitev je od njega zahtevala celega človeka, vendar je našel čas, da je leta 1904 ustanovil pevsko društvo »Tabor«, lc: ga je potem vodil veliko let. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj zavarovalnice za samopomoč pri živini. 6 to zavarovalnico je rešil marsikaterega ž vinorejca v nesreči, člani s0 po potrebi dobivali tudi posojilo za nizke obresti. Po daljši prekinitvi je spet nastopil službo učitelja v domači vasi, Ko je Italija po zasedbi naših krajev prepovedala poučevanje slovenskega jezika v šolah, je v prostih urah doma poučeval otroke v materini besed.; Prišli so mu 'na sled, in ga Za kazen premestili na Vojsko nad Idrijo. Kot zaveden učitelj je tudi tam nadaljeval kot prej, zato je bil znova premeščen na Štjaku. Ker ni odnehal s poučevanjem domačega jezika, so ga predčasno upokojili. Po osvoboditvi je bil prvi tajnik krajevnega NOO. Zbiral je gradivo ia NOB, da so tisti, ki so prišli za njim, imeli lahko delo. Zadnja leta je zeio opešal zaradi bolezni, ki Si jo je bil nakopal med borbo, ko je šel na neki sestanek. Podlegel je kljub temu, da mu je sin Du--6&n zdravnik nudi vso pomoč. KOt saslužnega in domovini zvestega moža se ga bomo vedno s spoštovanjem spominjali. Vafieain kjer je menza okrajnih ustanov, nudijo 'tem bolnikom ¡gotovo število brezplačnih obedov, kar je vsekakor vse pohvale vredno .in dokazuje plemeniti čut: do sodržavljanov, ki iščejo pomoči zopet najbolj zavrnimo bolezen. Prav bi bilo, da bi se navedenim gostiščem pridružil še hotel »Triglav« kot največje in vodeče podjetje te vrste v Sežani. Te dni. je končala svoje delo komisija za ocenitev škode, povzročene privatnim lastnikom zemljišč, preko katerih so bili izkopani jarki za cevi novega vodovoda. Na področju sežanske občine sja bili najbolj prizadeti vasi Križ in Šmarje, ikijer so po vinogradih in njivah povzročile mine občutno škodo. Ker se je vršil izkop jarkov po kaine-nitem terenu ravno ob času, ko je zorelo grozdje, je bilo poleg rodnih trt zaradi miniranja uničenega •tudi dokaj grozdja, poljskih sadežev, povrtmine, žita in trave. Komisija je vestno ugotovila škodo in jo v navzočnosti prizadetih primerno ocenila. Vsi oškodovanci -bodo dobili .povračilo škode v denarju. Za poškodovane strehe na stavbah jim je dodelilo -ustrezno število žleba,kov, cement in apno, medlem ko bo gradbeno .podjetje poplavilo ceste in zidove, ki so bili poškodovani, oziroma porušeni pri gradnji vodovoda. J. I. Da bo kulturno umetniško delo doseglo mesto,ki mu pripada da bo ta preureditev pomagala dramski sekciji do delovanja, Na občnem zboru so člani sklenili, da bodo primemo nagradili kapelnika in pevovodjo. V okviru dramske sekcije bodo uvedli recitacijske večere pod vodstvom prof. Bože Bre-celj. Ljudska univerza bo organizirala predavanja in kinopredstave po vaseh, K. M. SKUD »Tone Tomšič« v Ilirski Bistrici ima za sabo precejšnje •uspehe iz delovanja v preteklem letu. Pevski odsek je imel 19 nastopov, poleg teh pa je na pogrebih počastil spomin umrlih. V odseku je 53 članov, pevcev in pevk, ki so vključeni v ženski, moški in mladinski pevski zbor. Zbor ima dobre pogoje za še večji razvoj. Škoda le. Pogled z višine no Ilirsko Bistrico da se vsi pevci ne udeležujejo rednih vaj, kar bi bilo nujno potrebno sedaj, ko se pripravljajo za večji samostojni koncert. Boljše je pri godbi na pihala, ki jo vodi tovariš Gortner. Godbo sestavlja 24 mladincev, med katerimi je nekaj starejših godbenikov. V kratkem bodo dobili nove uniforme, kar bo gotovo dobro vplivalo na razpoloženje. Do sedaj je godba imela neprimerne prostore za vaje, v kratkem bo verjetno dobila prostore v zgradbi telovadnega dru/itva »Partizan«. V godbenem odseku je tudi tamburaški zbor, ki šteje 15 članov. Knjižnico vodi učiteljica Roza Celin, kateri je uspelo, da je v preteklem letu pridobila 135 novih članov. Čeprav je knjižnica lani dobila precej novih knjig, -njima dovolj izbire, da bi vsem članom nudila dovolj branja.. Potrebno bi bilo, da bi knjižnici priskočili na pomoč z denarnimi sredstvi, da bi lahko nabavila vse novoizišle knjige. Nujno bo morala preskrbeti boljši prostor, ker sedanji zaradi vlage ne odgovarja namenu. Dramska sekcija pa je lani popolnoma odpovedala in ni dala nobene predstave. Sodelovala je le pri pevskem odseku pri nastopu za Radio Kojier, ki ga ¡je v okviru SKUD-a organiziral profesorski zbor pod vodstvom profesorja Muniha. - Po lanskem občnem zboru je društvo ostalo nekaj mesecev brez tajnika, ki je odšel na drugo službeno mesto. Pred odhodom m izročil odboru ni,ti zapisnikov sej. Delo odbora je v začetku dobro na- -predovalo, kasneje pa je zaradi nesoglasij med nekaterimi člani skoro popolnoma zamrlo. Ta nesoglasja so zavirala delo dramskega odseka in skoro povzročila razpust pevskega zbora. Nastope za ra^ie proslave, predavanja in drugo so kljub iesoglasjem organizirali .predsednik ob pomoči blagajnika, pevovodjo,' kapelnika in knjižničarke. V kratkem je predvidena preureditev odra v kinodvorani. Upati je, Potrebna nam Ije tržnica Divača je važno cestno in železniško vozlišče, kjer se razvija vedno živahnejši promet. Ker ima veliko število prebivalcev — delavcev in nameščencev, zlasti še železničarjev, vedno večje pa ju tudi število turistov, ki jih privabljajo znane podzemeljske krasote v okolici Divače, ima kraj tudi živahno trgovino. Posebno poleti prihajajo vsak dan iz Istre s številnimi avtobusi ženice, ki v svojih košarah prinašajo zgodnje sadje in ga prodajajo pred železniško postajo. Toliko jih je, da se včasih med seboj celo pošteno skregajo za dober prostor, kar pa še ni najhujša posledica neurejenega prostora pred postajo. Težje je to, da morajo ženice svoje košare razložiti kar po tleh, po prahu in kamenju, ter čepe strežejo svojim odjemalcem, ki so premagali pomislike zaradi preliti in druge umazanije, ki. se na sadju nabira ob živem, avtobusnem prometu in prerivanju peščev pred postajo. Polno je tudi nadležnih muh in os, ki še dopolnjujejo nehigijenično sliko. Razumljivo je, da Divača ne bo mogla dolgo naprej s tako »tržnico«. Treba bo storiti vse, da se v najkrajšem času postavi pred postajo ah kje drugje primerno majhno poslopje ter uredi tržnica, ki bo ustrezala vsem higijenskim predpisom. To je v interesu turističnega napredka kraja, kot tudi prebivalcev, ki morajo zdaj zelenjavo nabavljati o Sežani ali celo v Puli. Merodajni organi hi morali storiti t) tem pogledu čimprej odločne korake in urediti pereči problem. S tem v zvezi naj omenim, da se v Divači kaže občutno pomanjkanje organa kot je Turistično društvo, ker bi za ureditev kraja, ki ima lepo turistično perspektivo, lahko napravili mnogo koristnega. S. B. Senožeče so odrezane od Sežane Senožeče so velika vas s precej širokim zaledjem, celotna občina pa spada pod sežanski okraj. Ima tako nesrečen geografski položaj, da je iz Senožeč in okolice na vse strani daleč. Tudi poprej, ko je senožeška občina še spadaJyi pod postojnski okraj, ni bilo nič boljše — prebivalci imamo daleč tako v Postojno Z uspehi, ki jih je dosegel v svojem dvoletnem delovanju, je Klub primorskih študentov vsekakor o-pravičil svoj obstoj. Že sami rezultati, ki jih je dosegel v preteklem letu, dokazujejo, da je bilo ■njegovo delo plodno. To se odraža predvsem v delovanju na kulturnem področju, kjer je v skromnih razmerah dosegel precejšnje uspehe. Naj omenim samo pevski zbor, ki šteje okrog štirideset članov in ki jR z velikim uspehom gostoval Po nekaterih krajih Primorske, posebno se je izkazal na mladinskem festivalu koprskega in bujskega oloraja. Tudi letos zbor marljivo vadi in upravičeno pričakujemo lahko novih uspehov. Dramska družina je solidno naštudiraia »Srečne dneve«, vendar je z njo nastopila samo v Solkanu in v Novi Gorici. Vzrok temu so bile predvsem tehnične težave in nenadna bolezen ene igralke. Razen teh nastopov je več študentov imelo nekaj strokovnh in političnih predavanj, k j so s svojo zanimivo tematiko vzbudila veliko zanimanja med primorskim ljudstvom. Razen teh uspehov je Klub dosegel tudi pomembne uspehe na socialno-ekonomskem področju. S pravilno agitacijo mu je uspelo, da so začeli primorski okraji razme-roma izdatno štipendirati svoje študente. Edina izjema je goriški ;0kraj, ki je sicer po številu štipen-diranih med prv'imi. Pri tem pa je šel preveč v širino, tako da dobiva, .podporo skoraj vsak goriški viso-košolec, toda ta podpora je vsekakor prenizka. Poseben problem predstavljajo tisti študenti, ki so z goriškim okrajem Sklenili pogodbo, po višini denarnih prejemkov Pa so popolnoma izenačeni z ostalimi štipendisti. Prav zato si vodstvo kluba zelo prizadeva, da bi te nepravilnosti sporazumno z okr aj em o dpravilo. Posebno pozornost je na letni skupščini vzbudil letošnji program dela, ki je vsekakor zelo pester in zanimiv. Najprej smo sklenili, da bomo zopet poživili dramsko sekcijo m naštudirali novo igro ter z njo nastopali zlasti po primorskih kraških vaseh, kjer nimajo naši kmečki ljudje posebno dob rili pogojev za kulturno izživljanje. Tudi pevski zbor ima v načrtu različna gostovanja. Največja naloga, ki nas sedaj čaka, je priprava na pivi št.uden,-ski festival na Primorskem. Težave s0 sicer velike. Ena izmed teh je tudi ta, da nima Primorska enotnega kultur,nega središča. Prav zaradi tega ima klub v načrtu razne kulturne, fiskulturne in družabne prireditve, ki bi bile po vseh večjih krajih Primorske. To bi bil vsekakor velik dogodek posebno za delavsko in kmečko mladino. S tem pa še ni izčrpan ves program bodočega dela kluba, kajti ie-ta je začel izdajati mesečno študentsko prilogo v okviru lokalnega tednika »Primorske novice«. To prilogo urejajo študentje sami in je že prva številka vzbudila veliko zanimanje po vsej Primorski. To je vsekakor uspeh za klub in čvrsta podlaga za afirmacijo primorskih študentov. T0 so torej načrti in naloge Kluba primorskih študentov. Upamo da bo klub pri tem svojem delu zadovoljivo uspel, saj je letošnja skupščina izvoHa v svoj novi odbor dobre in požrtvovalne člane, ki bodo gotov znali uspešno premagati ovire, ki jih pri takem delu ni malo. Borfcs kot v Sežano. Razlika je le o tem, da s Postojno še imamo nekakšne prometne zveze, če pa hočemo v Sežando, naše okrajno središče, kamor moramo pogosto po opravkih, potem moramo z avtobusom v Divačo in od- tam z vlakom v Sežano. Kako je to »prijetno«, bi posebn« privoščili poskusiti onim ljudem, ki so pripravili avtobusni vozni red in pri tem na naše kraje popolnoma pozabili. Nc bi bilo tako težko, če bi vsaj enega od številnih avtobusov usmerili iz Senožeč .preko Sežane na Divačo in dalje, najboljša, rešitev pa bi bila po mojem ta, da bi vsaj avtobus na liniji Koper—Ajdovščin* (Avtopromet Gorica) usmerili iz Divače mirno Senadol na Sežano in narobe, ker ima ta avtobus tudi najprimernejši vozni- red. V jutranjih urah je v Sežani, vrača pa se proti večeru. Prav bi bilo, če bi odgovorni ljudje zadevo malo »pretuhta-li« in ob upoštevanju naših potreb malenkostno spremenili vozno linijo, jo usmerili mimo Senadol in Dolenje -vas'i ter napravili avtobusu* postajo na križišču, kjer se pod Senožečami odccpi cesta proti Kopru od ceste Ljubljana—Trsi. Tako bi tudi prebivalstvo senožeške občine prišlo do prepotrebne zveze s svojim okrajnim središčem — Sežano. P. S. Po vseh večjih krajih koprskega okraja so bile v torek proslave 106-letinice smrti pesnika Franceta Prešerna. Prosvetna društva, prosvetne ustanove, gimnazije in šole »o se tako oddolžile spominu našega največjega pesnika, V Kopru je bila v torek dopoldne v Ljudskem gledališču slavnostna proslava, pri kateri so sodelovali člani Gledališča za Slovensko Primor-je, dijaki gimnazije in učiteljišča. O pesnikovem življenju in delu ter o njegovem pomenu za -razvoj slovenske kulture je govoril dijak 8. razreda gimnazije, Humbert Pribac. Pod vodstvom prof. Haslja so nastopili ženski in mešani pevski zbor učiteljišča ter -mladinski zbor gimnazije, ki so zapeli Adamičevi »Drežniško«, »Žabjo svatibo«, Pimi-kovo »Pesem Titu« ter Prešernove »Dekletom«, »Pod oknom« m »Zdravljivo.« Člani gledališča ter dijaki -gimnazije pa so recitirali neka? Prešernovih pesmi. Svečano proslavo sta priredili tudi DPD »Svoboda« v Izoli ic Piranu. Poštarji okrajne pošte Koper so zborovali V nedeljo je irnela sindikalna podružnica okrajne pošte Koper svojo redno letno skupščino, ki so ji prisostvovali kot gostje predsednik republiškega odbora sindikata PTT uslužbencev za Slovenijo, načelnik oddelka za eksploatacijo pri podjetju za PTT promet, v Ljubljani, ter predstavnik generalne direkcije podjetja za PTT promet v Beogradu. Iz organizacijskega in političnega poročila predsednika sindikalne podružnice tov. Primčiča je razvidno, da je podružnica v preteklem letu dosegla lepe uspehe tako na strokovnem kot na političnem in kulturnem področju, Sindikalna podružnica ima 97 članov. Govora je bilo, da bi se v poštnem poslopju dodelilo eno sobo za sindikalni kotiček, pa tudi o izkoriščanju letnih dopustov se je razvila živahna razprava. Glavni odbor sindikata PTT uslužbencev ima počitniške domove in sicer v Vrnjački Banji. Poštarski dom na Pohorju, Dom na Bledu, planinsko kočo na Vršiču, 'ter dom v Kaštel Lukšiču, v bližnji ¡prihodnosti pa bo odprta tudi nova planinska postojanka pod Uršljo goro pri Slovenjgradcu. Pereč problem so bile prcA'isoke cene v teh domovih, zato se republiški odbor PTT sindikatov bori, da bi režijske stroške teh domov plačevalo podjetje. Sindikalna podružnica je sklenila, da bo med letom organizirala izlete v razne planinske kraje. Govora je bilo tudi o moderniziranju telefonske in telegrafske službe na tej pošti. Predvidevajo, da bo v enem letu montirana nova avtomatska telefonska centrala, dalje bodo gradili novo poštno stavbo, ki bo novemu Kopru nújno potrebna Cergonja Majda Emil Komel ima osemdeset let. Rodil se je v sončni Gorici dne 14. februarja. 1875. Oče mu je bil vad-niški učitelj in znetai gasbeni vzgojitelj. Doma so gojili mnogo glasbe, predvsem komorne, ki je na malega Komela tako vplivala, da da se ji je predal in da mu je postala cilj in delo. Oče ga je skrb/no vodil v skrivnostne zakonitosti glasbene teorije, petja in klavirske tehnike. Ko mu je bilo komaj osem let, je že pomagal očetu, ki je bolj in boli pešal, kot korepe(i-tor in zborovodja. Mlademu Komelu pa je bilo znanja vedno premalo, kajti delo s klavirjem in zborom mu je porajalo vedno nove probleme, ki jim ni bil kos. Zato mu jc v klavirski tehniki pomagal kdn-servatorist Gasteiger, v harmoniji, kontrapunktu in kompoziciji pa slavni slovenski Bach — Danilo Feigel. Toda želja po popollni glasbeni izobrazbi ga je peljala v Klo-sterneuburg pri Dunaju, kjer je študiral pomologijo in enologiio ter istočasno obiskoval glasbeni konservatorij na Dunaju. Nemirni glasbeni dph ga je vodil za leto dni v Rim in nato spet na Dunaj, kjer je študij dokončal in napavil državni izpit iz glasbe. Tujina ga je vabila, toda on se ji ni odzval, vrnil se je v svojo rodno Gorico, pričel delati in ustvar. jati. Skladbe so mu objavili »Novi akordi«, »Prvi prameni« in »Naši zbori«. Razprave o naši narodni pesmi so priobčevali razni primorski l""s1i ila revije. Kompozicija pa ni postala Komelu osrednje življenjsko delo, ka- V Nekaj misli ob tretji premieri obnovljene drame Emila Freliha »Vrnil se je« Naša amaterska gledališča na Primorskem se lepo razvijajo in s svojim sistematskim študijem ter skrbno pripravljenimi predstavami opozarjajo na svoj uspešni razvoj. Med ta gledališča lahko štejemo tudi amatersko gledališče v Tolminu, ki ima za svojo rast tudi ugodne zunanje pogoje (moderno gledališko dvorano —• pozimi kurjeno — sodoben oder). Predvsem pa je tolminsko gledališče lahko ponosno na razumevajoče in hvaležno občinstvo, ki za dobro ■uprizoritev napolni avditorij tudi trikrat. Za razliko od prejšnjih sezon, ko se je tolminsko gledališče lotevalo pretežkih nalog (Ana Christie, Pohujšanje v dolini šentflorijanški), je vodstvo letos izbralo primernejša dramska dela, ki odgovarjajo zmogljivosti gledališča in pod strokovnim vodstvom režiserja Emila Freliha dosezajo večje uspehe. Otvoritvena predstava letošnje sezone je bila Tiemermeyerjeva drama »Mlado; st pred sodiščem«. S tem delom so Tolminci gostovali tudi v Gorici, kjer so v nabito polni dvorani želi velik uspeh. Druga premiera so bile Haškove »Dogodivščine dobrega vojaka Svejka«, ki so pritegnile v gledališko dvorano tudi tiste, ki so do takrat stali ob strani. S to uprizoritvijo je doseglo tolminsko gledališče najbolj prisrčen in živ stik z občinstvom. Posebno pozornost pa je vzbudila tretja premiera, in sicer obnovljena drama Emila Freliha »Vrnil se je«. Na predstavo so prihiteli nmogi ljubitelji gledališke umetnosti iz okolice Tolmina in celo iz Gorice. Drama, ki je doživela svojo krstno predstavo preteklo sezono v Kopru, obravnava povojno tematiko. V avtorjevi režiji je doživela v Tolminu lep uspeh, saj so igralci oblikovali svoje vloge doživeto in prepričljivo. Ob vzponu igralcev amaterskega gledališča v Tolminu je kulturna javnost sprožila vprašanje stalnega gledališča v goriški in tolminski komuni. To vprašanje postaja posebno pereče v zvezi z gostovanjem poklicnih potujočih gledališč, katerih predstave včasih zaradi nenačrtnosti gostovanj neprimerno sovpadajo s predstavami tolminskega gledališča. Zaradi dolgih in napornih turnej pa tudi preutrujeni igralci ne morejo dati talko kvalitetnih predstav, kot to pričakuje občinstvo od poklicnega gledališča. dv. kor je sprva kazalo. Vse preveliko in obsežno pevsko delo med goriškimi Slovenci ga je bolj in bolj-priklenilo nase. In tako je bil Go-ričanom dobrih 60 let pevski učitelj, predavatelj, zborovodja neštetih pevskih zborov in strokovni svetovalec ter mentor. Bil je zlasti voditelj pevskih društev v Gorici in v njejiri neposredni okolici, predvsem v onih goriških predelih, ka-mor je že uhajala tujčeva .pesem. Njegovo vzgojiteljsko in poustvar-jalno dele na polju ljudske pro-svete je neprecenljivo. Njegove duševne in organizacijske sposobnosti so prav na tem najvažnejšem področju pevske ljudske umetnosti ustvarjale čudeže. In če je v Gorici in njeni okolici slovenska pesem tako živa in njen utrip tako domač, je zasluga in gre hvala v precejšnji meri jubilalntu, Em lu Komelu. Ko so se po prvi svetovni vojni zbral; primorski glasbeniki (Srečko Kumar, Vinko Vodopivec, Fran Vcnturin', Ivan Laliarnar in drugi) da bi na pozorišeu starega pevstva ij čitalniške dobe ustvarili novo, sodobno pevstvo, je bil med njimi tudi Emil Komel. Takrat so primorski glasbeniki debro pretehtali in pravilno ocenili realne pogoje novega pevstva na Primorskem. Prav tovariško so si takrat razde-, lili tlelo po vsem Primorju in Komelu je pripadla Goriea z okolico. Sli so takoj na delo, orgamzirali pevske tečaje, tečaje za zborovodje, horpilacije za pevske učitelje in skrbeli za zboljšanje pevskega pouka po šolah. Izdajali so t-_nli glasbene publikacije, pesmarice (Otroške pesmi in druge) in odkrivali nove glasbene talente (Kogoj). Uspehi sistematičnega in požrtvovalnega tlela pa niso izostali. Domala vsaka večja vas im šola na Primorskem je imela organizirano pevsko družino. Tak0 so lahko prirejali krajevne in okrajne koncerte, kjer so se pomerili (najboljši pevci v plemeniti tekmi. Najboljši med najboljšimi so nastopali v pokrajinski pevski manifestaciji — na festivalih. Krona pevske umetnosti je bil Učiteljski pevski zbor (EPZ), ki so ga sestavljali učitelji iz vseh kotov in krajev Primorske. Na koncertni turneji Knjiga je postala zadnja leta delovnemu človeku velka prijateljica in redki je tisti, ki vsaj ob zimskih večerih ne poseže rad po njej. Idrijski iknap, ki je moral toliko let skrivati svojo slovensko besedo in skrivaj čitati pretihotapljeni slovenski časopis, ima danes svojo bogato knjižnico in čitalnico. Ustanovili so jo že leta 1946. Knjige so ji darovali meščani. V začetku ni bila bogata, toda bilo je po vojni in ljudje s0, jih s slastjo č.itaii. Imenovala se je »Vojkova knjižn/ca«. Iz leta v leto se veča število knjig, vsako leto je več novih bralčev. Od avgusta leta 1951 pa redno posluje na Trgu maršala Tita in je odpita vsak dan cd 9 — 12 in od 15 — 20 ure. Leta 1954 j s število knjig zelo naraslo in danes jih ima idrijska knjižnica že 8400. V preteklem letu je izposodila 21.849 knjig, rednih izposojevalcev pa je bilo 1168, od tega nad polovico mladine. Najbolj č'tan pisatelj je Kari May, ki je bil izposojen 841 krait, nato Bevk 385 krat, po Italiji (Bologna 1926) je dosegel (UPZ) prave triumfe, ki jih je moral priznati in zapisati celo zagrizeni sovražnik slovenske pesmi. Zares: vsa Primorska je bila ena sama pevska družina, ki se je vse. bolj prelivala in vzrasla v mogočno političjac falango. Ti in podobni spomini se prebujajo nam, vsem starim pevcem, njegovim znancem in učencem, ob jub leju Emila Komela, on edini je ostale preživel. Ostal nam je svetla pevska podoba in živ spomin na tedejnje dni. —mp— Odirasli smo po večini sam; s seboj preveč zaposleni in dostikrat ne vidimo, kaj počenjajo naši sovrstniki, ki so po letih in sposobnostih manjši. To so naši otroci. Nič ine grešim, če trdim, da je le malo staršev, ki vedo »kaj več« o svojih otrocih, kot to, kar sestavlja otrokov dnevni red: šola, morda u-čenje, pomoč pri domačih opravilih, pohajkovanje in še kakšna malenkost. Več kot mesec dni je trajala v Jakopičevem paviljonu v Tivoliju Razstava otroških podob. y>B®»žmwml mmw§»^ž@®§k št* #« Te dni bodo vrteli na naših platnih francosko-italijanski koproduk-cijski film »Državni sovražnik št. J«, s Fernanidelcm v glavni vlogi. S tem filmom so se Francozi prav duhovito ponorčcvali iz ameriškega načina življenja in niso prizanesli ničemer, kar so jim je zdelo vredno graje in posmeha. O tem nam govori že izbira glavnega junaka, ki je upodobil dobro parodijo na gangste-rizem. To je pa tudi parodija na ameriške vvesteni-filune in na njihovo hjperprodukcijo. Zgodba je 'polna neverjetnih preobratov, dogodivščin in avantur, seveda na račun »yankeejev«. Kratkovidni Joe po čud- nem naključju pade v gangstersko tolpo in prime ga policija, ki mu naprti celo vrsto zločinov, o katerih ni niti sanjal. Gangsterji, ki v resnici niso vedeli, kdo je njihov vodja, tudi verjamejo, da je to bil Joe in ga zato skušajo rešiti. Ko se jim to po mnogih zapletih posreči, jih Joe Jurčič 288 krat, od tujih pisateljev pa Jack London 282 krat, Sienki-esvftaz 254 krat in Bailzaik 184 krat. V zadnjem času je billo veliko zanimanje za Zolaja m skromno število njegovih knjig je bilo izposojeno 177 krat. Denarno pomoč, ki je v preteklem letu omogoči].a nabavo 270 knjig, so nudili MO Idrija 780 tisoč i,n OO Tolmin pol milijona. Poleg rednh subvencij, 380 tisoč letno, je dal rudniški sindikat 25 tisoč dinarjev, izposojevainina pa je znašala 200.000 din. Z vsem tem denarjem si ho idrijska knjižnica ■nabavila novo opremo, ko se bo preselila v nove prostore prejšnjega skladišča, kajti soba na trgu maršala Tita ne ustreza več novim potrebam in povečanemu zanimanju, Nove prostore b0, preuredil arhitekt Rupair d0 konca leta. Idrijčani bodo potem lahko še v večjem številu obiskovali svojo knjižnico in čitalnico in bodo še več svojega časa posvetili veliki prijateljici — knjigi. M. M. Too. Valči Božič ima velike zasluge za lep razvoj idrijske čitalnice Fernandel kot »Državni sovražnik štev. 1«. pelje na deželo, kjer bi jih rad pre-vzgojil v poštene ljudi. To seveda »podjetnim duhovom« ne gre v račun, Joeu celo zamerijo, ke.r noče priznati, da je bil vodja vseh njihovih podvigov, skratka da je »državni sovražnik št. 1«, kot ga obtožuje policija. Joevi »tovariši« je popihajo v mesto, kjer začnejo s svojim starim poslom. Zdaj pa Joeu ni nevarna več samo policija, ka ga vztrajno išče in je razpisala na njegovo glavo celo nagrado, ampak tudi gangsterji, ki hočejo, da se tudi Joe vrne k njim. Nekoč pri takem »zabavnem« lovu, ko Joe ne ve, kako bi se izmuznil policiji, ji padejo v iroke gangsterji, ki iščejo svojega »vodjo« in takrat postane Joe — junak dneva, Dobi celo nagrado, ki je bila razpisana na njegovo lastno glavo. To pa ni njegov edini uspeli — z njim se vrača-v pošteno življenje še Lola, edina žena med gangsterji, -ki je bila na tihem t.udi njihov rensieni voditelj. Norčevanje na račun sodobne Amerike prehaja ponekod že v sarkazem, vendar je to norčevanje duhovito in pozna pravo mero. Tako so ustvarili kvaliteten film z moralnim podukom — živi pošteno! Francoze bomo gledali tudi v filmu »Vrag v telesu«, ljubezenskem filmu iz prve svetovne vojne, Avstrijce pa v filmu »Gospodična Ca-sanova«, tipični sentimentalni komediji, polni znanih zapletov in komičnih situacij, kjer se naposled vse le srečno konča. Razstavljeni material je bil delo učencev osnovne šole vse tja do 8. razreda, oziroma nižje gimnazije, v starosti od 6 — 14 let. štiri velike prostore s0 napolnili z akvareli, lesorezi, perorisbami in navadnimi risbami s svinčnikom. Izbor je zajel vso Slovenijo s Trstom, Toda iz gradiva je bilo močno čutiti, posamezne centre, Med te bi prišteli gimnazijo v Kranju, Trstu, Ljubljani; za nas bo morda posebno važno, da so bile zastopane šole iz Sežane, Komna, Nove -Gor cg in Kopra. Ne vem, kje je tu vzrok, toda ni mi jasno, zakaj ni bilo na tej razstavi prereza več ali manj vsakega predela Slovenije. Koper, Komen, Sežana in Nova Gorica (le 1 slika!) še ne predstavljajo celotne Primorske! Tako je bilo krivično •tudi za štajersko in Dolensko; z Gorenjsko je bilo bolje (Kamnik, Domžale, Jesenice, Kranj itd.). Da bi vse to umetniško ocenjeval, se mi ne zdi niti nujn0, niti mogoče. Vse to je bolj gradivo za one, ki študrajo psihologij© otroka, njegove zmožnosti in pojave v zvezi s šolsko cbvc-znosijo, uspehov itd. — Toda nekaj občutkov lahko Ie zabeležim. Posebno pozornost so vzbujala kolektivna dela (ki so dosegala 1 m2 površine). Teh je bilo več in tu, mislim, je prišlo, bolj ket v posameznih slikah, čeprav so bile razstavljene druga ob drugi, do praktične in potrebne primerjave z zmožnostjo In koncepcijo ter miselno kapaciteto otrok. (N. pr.: na enem delu te slike je nek učenec narisal smreke, seveda samo do roba lista; drugi je — na drugem 1 Slu — risbo nadaljeval, ni pa upošteval debeline smrek.) V drugo skupino bi rad uvrstil dela tržaških otrok — povečini lesoreze. Tržačanom pa vsa čast! Dokazal; so, da znajo! Kako natančni, preprosti v obliki, čisti in dosledni! Zdelo se mi je da imam pred seboj učence kake slikarske šole. Res je, da so vsi izšli iz šole slikarja Avgusta Černigoja, a da moramo računati z velikim samostojnim delom in nedvomno tudi darom, je vsakomur jasno. Dobro in slabo pa je, da so otroci risali na temo. Verjetno so učitelji dobili nekaj naslovov, ki naj bj jih otroci v risbi izvedli. Ena izmed najbolj pogostih ilustrac'j je »Naš domači kraj«. To je slabo, edino zato, ke.r otroka tema prisili, da oblikuje določeno področje in izgubi fantazijo in prosto oblikovanj e precejšnji delež. Dobra stran pa je v tem, ker je otroku domači kraj najbližji in ga ima že tako v očeh in v predstavi, da se to dvoje izrazito pokaže na risbi. O bogatem, svojevrstnem, močnem otrokovem doživetju govorijo barve. To je zares nekaj lepega. Vtis imaš, da je to prirodna razvrstitev bari', nič umetno postavljenega in določenega, ampak nekaj naravno skladnega. Razstava je bila vsekakor lep prispevek za spoznav0 otroka in njegove problematike. M. Brecelj Podelite? Prešernovih nagrad Svet za prosveto in kulturo LRS je podelil Prešernove nagrade, prejeli so jih: V skupini za znanost je dobil prvo nagrado v višini 300.000 din dr. Milko Kos, za delo »Urbarji v Slovenskem Primorju«, dve drugi nagradi po 150.000 din sta prejela dr. Anton Peterlin za študije na področju vel em olekula rne fizike in dr. Fran Novak za novo metodo operacije raka na maternici. V skupini za umetnost je prejel prvo nagrado v znesku 300.000 din pisatelj Ivan Potrč, za roman »Na Kmetih«, 'dve drugi nagradi po 150.000 din sta prejela Mira Danilova za vlogo v dramah »Vasa Že-leznova,« »Steklena menažerija« in »Filumena Marturano« ter umetnik France Mihelič za grafiko. T Do leta 1918 ¡;o imele elektriko samo mesta Koper, Izola in Piran, Vse vasi, iki jih je z večjimi zaselki vred nad 240, so morale čakati boljših časov, da je zasvetila električna luč in pregnala izza ognjišč in izpod zakajenih nap sajaste .petrolejke. Res je, da so v času italijanske in nemške okupacije poskrbeli za napeljavo elektrike v nekatere večje vasi. Tega pa niso napravili zaradi prebivalcev, temveč zaradi koristi •posameznih industrijalcev ali pa . iz strateških potreb. Tako jc med drugimi med nemško okupacijo dobila električno razsvetljavo vas Padna nad Sečolisko dolino. Od tam je okupator lahko nadzoroval precejšen del doline in vasi po višinah. Elektrika mu je bila zato nujno potrebna. Nekatere prebivalce te vasi je ta okupatorjeva »skrb« preslepila, da' so govorili, kako so Nemci elobri. Te zasilne napeljave pa so kmalu po osvoboditvi začele odpovedovati. Naravno. Bile so le začasnega značaja. Podjetje »ELTE« je vse te napeljave moralo zamenjati z boljšimi in solidnejšimi napeljavami. Malo ali nič ni znanega, kaj vse je podjetje >-EL,TE« napravilo v kratki dobi nekaj let, da bi izza ognjišč istrskih hiš pregnalo temo in s tem zaostalost. Težko je brati ob zakajeni petrolejki ali migajoči svetlobi ognja. Do leta 1949 ije koprski okraj dobival elektriko iz Trsta, največ od podjetja »SELVEG«, nekaj pa tudi od privatnikov. Ne podjetju »SEL-VEG« in še manj privatnim lastni-. kom ni bilo elo tega, da bi napeljali elektriko v tiste vasi, ki je do takrat še niso imele. Zanje je bilo v prvi vrsti važno to, da so mesečno dobili denar za porabljeno energijo. Nujno je bilo, da okraj dobi lastno podjetje, ki bo kos vsem novim gradnjam in napeljavam, da se tako osamosvoji in dobi lastno električno energijo. Tako je leta 1949 nastalo »Elektrotehnično podjetje — ELTE«, ki se je z vso odločnostjo vrglo na delo. Začelo je takorekoč iz nič. Potrebni kader je moralo iskali izven okraja. Prvo večje delo, ki se ga je podjetje lotilo, je bila gradnja 24 km daljnovoda z napetostjo .27 kV iz Buj do Karojibe. V Karo;bi je potem zgradilo dve transformatorski postaji skupnega učinka 2000 k\VA. — (kilovat amperov). To je bil prvi korak k osamosvojitvi okraja glede ■tako perečega vprašanja. Kaj kmalu se je pokazala potreba po gradnji drugega daljnovoda. Naraščajoče potrebe Sečoveljskega rudnika in druge indrustrije so zahtevale vedno >več električne energije »Elte« ije začelo z gradnjo novega daljnovoda napetosti -50 kV iz Črnega kala elo. Kopra. Ta vod je zgrajen solidno kot dvojni vod. V Škocjanu pri Kopru je podjetje zgradilo glavno razdelilno transformatorsko postajo s -transformacijo 50/27/10 kV. Začasno sta bila v to postajo postavljena dva transformatorja skupne kapacitete 4000 kWA. Sedaj gradi podjetje razdelilno transformatorsko postajo, kjer bo še letos montiralo dva transformatorja skupnega učinka 2000 k\VA za transformacijo od 27 na 10 kV. V glavnem bosta ta dva transformatorja služila za napajanje mesta Koper, področja Dekanov in na novo elek-Irificiranih vasi. V Škocijanu pri RTP gradi montažni stolp za popravilo velikih transformatorjev. V stolpu bo montirano dvigalo z zmogljivostjo 16 ton. Zaradi stalno naraščajočih potreb po električni energiji, je podjetje nabavilo nov transformator znamke AEG kapacitete 6000 kWA. Novi' transformator bodo montirali v RTP Koper v teku enega meseca. Z montažo tega transformatorja bodo odpadle vse tiste nevšečne prekinitve toka, ker bodo lahko regulirali napetost. Razen tega je podjetje zgradilo industrijske transformatorske postaje za potrebe opekarne »Ruda« v Izoli, drugo za potrebe vrtnarije »Začimba« v Portorožu in še tretjo iza .potrebe avlepodjetja »Slavnik« v Semedcli Sedaj gradi postajo za tovarno Arrigoni v Izoli. V gradnji je nova 10 kV transformatorska postaja za novi stanovanjski blok v Kopru, ki bo velik .potrošnik električne energije, ker bodo vsa stanovanja opremljena z električnimi štedilniki. Že letos bo podjetje zgradilo pri Dekanih enako transformatorsko postajo za novo hladilnico podjetja »F.ruetus«, tovarno ključavnic »Lama« in mlekarno, 45 KM DALJNOVODOV VISOKE NAPETOSTI Do sedaj ije »ELTE« zgradilo že 45 km daljnovodov napetosti 10 kV in 165 km omrežja nizke napetosti za elektrifikacijo podeželja. Nadalje je zgradilo 26 km tlaljnovodov napetosti 27 kV in 11 km dvojnih daljnovodov napetosti 50 kV. Razen tega je zgradilo še 22 10 kV transformatorskih postaj. V Skocjanu pri Kopru pa glavno razdelilno tiapo postajo (RTP) za transformacijo od 50 na 27 in 10 k V. Elektrifikacija vasi je v glavnem končana.' Do začetka 1954 leta je imelo električno luč Sl,2 odstotka vseh gospodarstev v okraju. Lani je znova dobilo elektriko nekaj vasi, sedaj -pa jo napeljujejo v Topolovec in obnavljajo omrežje v Novi vasi, kjer so vaščani sami takoj po osvo-bod i Ivi napravili zasilno napeljavo. Na elektrifikacijo čakajo še nekateri raztreseni in oddaljeni zaselki. Elektrifikacija teh bo zahtevala visoke investicije. Zanimivo ije vedeti, kako je naraščala .potrošnja električne energije v letih po osvoboditvi na Koprskem. Normalna srednjeevropska potrošnja se pri normalnem razvoju v desetih letih podvoji. V koprskem okraju je bila leta 1947 obtežba 750 kW, danes pa znaša že 4.500 kW. To se pravi, da se je potrošnja osemkrat povečala. Električno omrežje v Kopru, Izoli in v Piranu je zastarelo. V vseli treh mestih bo treba zgraditi nove transformatorske postaje in obnoviti vse omrežje. Velike izgube električne energije v teh mestih kažejo, da je omrežje slabo in izrabljeno. Glede na pritožbe potrošnikov po nekaterih vaseh, da nastajajo pogoste, dalj časa trajajoče prekMtve, -- daje podjetje Lole pojasnilo: Glavni vzrok je preobremenitev transformatorskih postaj. Te prekinitve nastajajo tudi zaradi ozkega transformatorskega grla transformacije 110 na 50 k.V v Matuljah in v Sežani, Nad 90 odstotkov prekinitev gre na ta račun. Te nerodnosti, bodo odpravljene konec tega ali v začetku prihodnjega leta z nabavo novega transformatorja za transformacijo s 120/50 k V v Sežani. Kar zadeva prekinitve toka v posameznih vaseh, pa je največkrat krivo slabo električno omrežje. S postopnim obnavljanjem tega omrežja bo rešeno tudi to vprašanje. »ELTE« svetinje ¡gospodinjam na podeželju, da bi so v večji meri posluževale električnih kuhalnikov. Kuhanje na elektriko je veliko cenejše kot z drvmi, posebno v krajih, kjer morajo elrva kupovati. Lani je poraba industrijskega toka v gospodinjstvu narasla za velih 30% v primerjavi z letom 1953. Ta povišek pa gre na račun mest in le malo na podeželje. POTREBE ZA BOLIŠE IN USPEŠNEJŠE DELO Pri tako razsežnem 'terenu, ki zahteva veliko poti in prevozov ma ■ Daljnovod za tok visoke napetosti teriala, podjetje zelo občuti pomanjkanje lažjega transportnega sredstva. To zelo zavira eledo na terenu. Rak rana podjetja je majhna de lavnica, V sedanji delavnici popravlja transformatorje in lahko previja tudi električne motorje. V bližnji bodočnosti pa bo moralo misliti na gradnjo nove večje delavnice. To zahteva nagel razvoj industrije v okraju. Z razvojem, ki je predviden v bodoči komuni Koper, pa bo to vprašanje postalo še zahtevnejše, da bo podjetje lahko zadovoljilo vsem potrebam industrije in prebivalstva. W H Svetovno javnost, diplomate in politike žc več časa vznemirjajo temni politični oblaki, ki so zbirajo okoli otoka Formoza. To vročino povzroča ameriško vmešavanje v zadeve Daljnega vzhoda in v kitajske notranje zadeve. Znano jc, da Amerika še vedno drži in podpira svojega varovanca, skrahiranega generala Čangkajšeka na Formozi in bližniili otokih. Ta general se je moral — hočeš, nočeš — pred nekaj leti umakniti s celinske Kitajske, ker ga je od lam pregnala zmagovita revolucionarna linmida. Sedaj je tam -pod zaščito in okriljem ameriške VII. flote. Koliko časa bo še tam, ije drugo vprašanje. Dobro je sedanji položaj Čangkajška pogodil neki karikaturist v zagrebškem »Vjesniku u srijedu«, ko ga je narisal na morski mini, spodaj pa zapisal: No, zdaj sem pa res popolnoma varen. Čigav je pravzaprav otok Formosa? Zakonita lastnica je Kitajska. To ne gre v račun ameriškim politikom, posebno ne Eisenhower ju. Zakaj? Morda iz strahu pred veliko komunistično kitajsko republiko? Deln i odgovor na ta vprašanja so elali trije vojaški in politični voditelji, dva ameriška, tretji pa sam predsednik kitajske republike Čuen-laj. Prvi, ameriški obrambni minister Wilson z besedami: »Ni razloga, da bi sedaj spreme- .' ¡"i Velika razdelilna transformatorska postaja (RTP) v Škocjanu pri Kopru šele kasneje so oni razumeli, k.akoje je bil in je še danes resnični sejalec razdora, narodne napetosti in borbe ter krvavih spopadov, kater h glavna žrtev je bil vedno delovni človek. Razumeli so, da je JDil to knpitadizem, ki je umetno ustvaril -medsebojno borbo med delovnim ljudstvom, in to kot osvajalec tuje zemlje in izkoriščevalec delovnih množic. Devinčan''. so branili dediščilno svojih očetov, svojo zemljo, narodno čast in ponos. Uvideli so, da zahteva narodna obrambna borba •novo orožje: prosveto. Razen sokol-skega so ustanovili tudi prosvetno društvo »Ladja«. Devinčan! so vedno ljubili petje, itn če sta se v gostilni znašla dva, sta jo navila, bilo po starem (starši rod) ali po novem. Bili s0 srečni, 'ko je ob koncu prejšnjega stoletja vodil pevski zbor domači učitelj skladatelj Hrabroslav Volarič, ki danes počiva na devnskem pokopališču pod spomenikom, ki so mu ga postavili njc-govi devinski prijatelji. (Opomba pisca: Ali ta kulturni delavec ne zasluži večje pozornosti?). Devtnski pevski zbor je gostoval v nekaterih krajih (Prosek, Ba.rkovljg iitd.) V Devinu pa so nastopili Prosečani, Barko-vljan1', šent-jakobčani itd. Največja kulturna •slavnost, ki je ostaia v neizbrisnem spominu, je bila let al909 na prostoru, kjer stoji šolsko poslopje. Društvo je razvilo svojo krasno in umetno izdelano svileno zastavo. Sodelovalo je veliko število pevskih zborov s Tržaškega in z Goriškega ob ogromni udeležbi iz bljiž-nj'h in oddaljenih krajev. Izredno veliko je biilo Tržačanov, ki so se pripeljali p0 morju. Med prvimi borci v narodno-obrambni dejavnosti so bili: dr. Ivan Ples, pok. Pecikar Ivan In Peric Ivan. Pe-c.kar je bil izredno bister, duhovit iln neustrašen ipripadinik na-predn^ misli in se je spoznal tudi v paragrafih in v pisanju prošenj in pritožb. Nadeli so mu naziv »avokat«. Colja je bil predsednic kmečke hranilnice in posojilnice, ustanovljene okrog 1910, leta. Včlanjena je Orla v goriški z&druSMi1 zvezi. Ta za naše gospodarsiv-o tako pomembna organizacija s svojimi okrog 240 članicami je bila fašizmu trn v peti in zato i,o je čimprej (okrog leta 1927) likvidiral, (Zanimivo je, kako sa ie razpletala likvMac"ja. Zadeva je vredi.ia posebnega članka.) Za ¡tem se je lotil njenih članic. Na področju devinsko-na-brežinske občine je ostala nabre-žmska kmečka hranilnica in poso-jiinca in prevzela posle likvidirane divinske in šempolajske hranilnice. V odbor sta prišla po dva odbornika teh zavodov. Colja je še vedno v odboru in kot -takšen pozna socialne razmere naših vasi. On trdi, da je -tukajšnje gospoda-r-sico stanje bolj paškavo kot to kaze v,iidez, drugo je dejstvo, da se Ni mogočg zahtevati jasne in objektivne sodbe glede bodočnosti tako priletnega in preprostega moža., zlasti ne v teh naglih spremembah m zgodovinskih skokih iz enega stanja v drugo. Vendar je vredno zabeležiti njegovo zavedno osebno mnenje: »Mi ne poznamo narodnega sovraštva. Ne razumemo, kako naj bi nam bil na poti skrben, delaven, 'mireti m pošten tujec. Medsebojno razumevanje in pomoč koristi vsem vaščanom. zal pa mnogi Italijani ne cenijo (naše do- Slovenska obala med Miramarom in Devinom na splošno slabo gospodari, in tretje, da so denarni zavodi, zasnovani na načelih vzajemnosti, velika opora našemu drobnemu gospodarstvu. Leta 189» je italijanski anarhist Lutheni umoril v Švici avstro-ogr-sko cesarico Elizabeto. Devinčani in iz bližnjih vasi so napadli de-vinsko »Lego«. Umor je bil povod napada, vzrok izbruha je bil gnev nasproti umetno izzvanim italijanskim nacion alis t7 on i m čustvom, katerih posledice je inaše ljudstvo žc močno čutilo in je njih tendence skrajno sovražilo. Ker ni domače orožništvo zadostovalo za vzdrževanje miru, je prišlo na pomoč vojaštvo iz Trsta. Mnogo so-,Vh zaprl", -med njimi tudi takratnega devinskega župana Mesa. Držali so ga tri mesece v zaporih v ulici T gser v ^ -stu. Domačini so prosili zanj, ker so vedeli, da ni bil prt napadu soudeležen. ba'e volie po -mirnem enakovrednem sožitju. Imajo slabe učitelje, ki končno škodujejo prov tako njim — italijanskim delovnim ljudem — kot na.m.« — o — n ELEKTRONSKI PREVAJALEC Prevajanju iz tujih jezikov jo vsekakor bolj ali manj naporno in zamudno delo, zato si človek skuša prihraniti n.ipOT in čas s tem, da si 5e dolgo prizadeva, da bi iznašel stroj, ki bi opravljal prevajanja. Nedavno pa so inženirji in jezikoslovci na vseučilišču v Georgeto\vnu (ZDA) izdelali napravo za elektronsko prevajanje tujih jezikov. Za sedaj prevaja ta naprava le. iz ruskega v angleški jezik. Naprava registrira prevod na posebnih kartončkih. To besedilo nato avtomatično pretvori na osnovi posebne vgrajene ureditve slovarja in ustrezajoCih slovničnih oblik v ustrezajoče angleško besedilo, ki prihaja potem natisnjeno Iz napravo. nili obstoječi načrt za znižanje številčnega stanja vojske in mornarice zaradi nove nevarnosti, ki preti od strani kitajskih komunistov.« Admiral Stuinp, poveljnik na Pacifiku, je tako-le povedal: »Odkar je končala druga svetovna vojna, je stalno pretila nevarnost nove velike vojne. Do te bi lahko prišlo prav tu. Toda jaz mislim, da se to ne bo zgodilo.« Čuenlaj, predsednik vlade Ljudske republike Kitajske, pa je obema odločno odgovoril: »Kitajski narod ne bo pod nikakršnimi okoliščinami trped agresije in se ne boji upreti se agresiji!« Vsi znaki (vsaj za sedaj) kažejo, da so se vsa nasprotja zbrala v nekak gordijski vozel prav na tem delu sveta. Ta gordijski vozel poskušajo sedaj razvozlati številni politiki in diplomati. Angleži so na primer predlagali, naj bi Formoza postala nekaka »dniga« Kitajska. Voditelj • .. • : Toytnôn. ' ip : ?^nvA,,' .V . «T \-> C VVnčovetfr^jgr laburistov Attlee je od svoje strani dal predlog, da bi Čangkajška internirali na Formozi, (to je isto kot lisico zapreti v kuniik), sami pa izvedli plebiscit za ali proti priključitvi h Kitajski. Predlagal je tudi, da bi Fomiozo izločili iz ameriškega obrambnega sistema. To pa je kot ogenj v slamnato streho ameriški diplomaciji, ker je Fonnoza po mnenju ameriških votjaških krogov eden izmed stebrov ameriškega obrambnega sistema na Tihem oceanu, Jugoslavija je v tem jasno povedala sv oje mnenje, da je otok Formoza del Kitajske ljudske republike. Molotov je izjavil, da Kitajska nikogar ne ogroža, in da ni mogoče kitajske in Čangkaiškove vlade izenačevati in postavljati na isto stopnjo. Američanom pa je dejal, da njihova vojaška., oporišča na tem delu sveta in okrog ZSSR ne dokazujejo, da želijo izboljšanje sedanjih odnosov v svetu, Varnostni svet OZN je od svoje strani razpravljal o predlogu Nove Zel and ije. da bi prenehale sovražnosti v Formoški ožini. Kitajske čete pa so začele naravnost s sekaniem tega vozla. Napadle so otok Jinginšan, ki so ga imele v rokah čete Čangkajška. »LEPI OTOK« To je ime otoka Formoza, če ga dobesedno prevedemo v slovenski jezik. Da bodo bravci vsaj približno vedeli, kje je ta otok, ki je vzbudil toliko zanimanja in dvignil toliko prahu na mizah diplomatov svetovnega kalibra, objavljamo nekaj podrobnosti. Otok Formozii leži ob vzhodni obali Kitajske in jc lc nekak povezovalni člen v verigi otokov meri Japonsko in Filipini. Površina otoka meri 35.961 kvadratnih kilometrov in ima 6 milijonov prebivalcev K tem je treba prišteti še kakih 600.000 vojakov Čangkaišovc armade. Otok je oddaljen 300 kilometrov od kitajske obale. To je tudi vzrok, da ameriški politiki skušajo obdržati otok v svojih, oziroma Ča-ngkajškovih rokah. Če so tu njihove sile, je to prav toliko, kot: da so v veži kitajske republike. Prebivalci otoka so večinoma Kitajci, nekaj .jc tudi Malajcev Zahodni dcJ otoka ima veliko ravnin. Tu rase riž, sladkorni trs, tobak, juta in južno sadje. Vzhodni del pa jc hribovit. Na tem delu je precej razvita živinoreja, nekaj svinje in kozjereje. V podzemlju otoka je tudi nekaj rud, med temi premog, baker, cink, zlato in nafta. Reke so kratke, toda dobro izkoriščene. Formoza ima nekako tropsko podnebje in vlažno ter zaradi tega nezdravo ozračje. Nobena redkost niso tajfuni in potresi. Precejšnje površine otoka pokrivajo tropski gozdovi z bujnim rastlinstvom in divjimi živalmi. Če pogledamo še v zgodovino otoka, vidimo, da so se sem začeli naseljevati Kitajci že v 14. stoletju. Takratne prebivalce Malajce so potiskali vedno bolj proti vzhodu, V 17. stoletju so na delu otoka gospodovali Ilolandci. Nekako ob istem času je kitajski admiral Koksinga ornoval na otoku samostojno državo. V rusko-japonsld vojni je po mirovni pogodbi leta 1S95 pripadal otok Japonski. Japonska je prebivalce podredila šele po večletnih vojnah in priključila otok svoji državi pod i,- »j m^mmk:-^ Pozimi v Brkinih in Čičariji ni paš e, zato priženejo pastirji črede v Istro in tu dočakajo svežo pomladno pašo imenom Taivan. V zadnji svetovni vojni pa se je morala premagana umakniti z otoka. Po drugi svetovni vojni bi morala Fonnoza po kairskem in poLs-damskem sporazumu pripasti Kitajski. V državljanski vojni, ki je divjala na Kitajskem, se je premagana Čangkajškova armada umaknila na ta otok. Če ne bi vmes prišla vojna na Koreji, bi kitajska vojska z lahkoto osvojila tudi ta (Stok. Tako se je zadeva zavlekla. Danes je Formoza ob nastajanju novih odnosov jabolko resnega spora. Kako se bo ta spor zaključil, je težko povedati. Ker je večina ljudi na svetu za mirno reševanje takih sporov, upamo, da bodo tudi tega poravnali na miren način. —m— Ob tridesetletnici njegove smrti HSSaNaSWWfrrv. v. - .'.»r.WSStBB* Poteklo je petdeset let odkar je prišel na šolo pri Sv. Antonu nad-učitelj Josip Valentič. Tu je služboval celih 15 let ¡n je starejšemu redu Antončanov še dobro v spominu. Njegovo vzgojno, izobraževalno, narodno, politično in gospodarsko delovanje v vasi je pognalo globoke korenine. Prav je, če mlajši rod zve nekaj več o tem možu. Josip Valentič je bil rojen pri Cežarjih leta 1863. Takrat so bili zelo redki tisti, ki so si lahko pridobili nekaj znanja in izobrazbe, da- so potem lahko koristili svojim rojakom. Pobudnik in pozneje je skrbel za šolanje mladega Valenti-ča njegov stric, učitelj Anton Valentič. Mladi Josip je došt-udiral učiteljišče v Kopru leta 1882. Stric Anton je dolgo let služboval na Opčinah in je bil za zaslugg pri vzgojnem delu imenovan za šolskega ravnatelja. Mladega učitelja Josipa Valenti-ča so takoj po izpitu vabili na mornariško šolo v Split. Čeprav bi bil imel v tej službi večje dohodke :n druge ugodnosti, je odklonil po- Istrska meščanska kuhinja je prav gotovo eden najzanimivejših oddelkov Muzeja v Kopru. Osred-jc tega prostora tvori ognjišče, ki .je za eno stopnico dvignjeno od tal ter se polkrožno poglablja v steno, ob kaeri tvori prav tako zidano klop. Nad ognjiščem se pi-ramidasto dviganje »napa«, katere spodnji rob jt: okrašen z begato tezljanim lesenim okvirjem, v sredi katerega je grbni ščitek. To ognjišče z napo se je nekdaj nahajalo v stari beneško-golski stavbi na trgu sv. Petra v Kopru. Izpod nape visi železna veriga, na kateri je obešena bakrena posoda za kuho. Ob napi je na steni pritrjena posebna priprava, zelo podobna mehanizmu stare ure na uteži, s pomočjo katere se je samogibno vr- tel razen,] inatt ognjiščem. Ukoli ognjišča je razporejeïia množiva najrazličnejših predmetov, ki so jih pred stoletji uporabljale istrske gospodinje. Med temi predmeti najdemo bakrrmo in glineno kuhinjsko posodo, velike mline za koruzo in žito, kamenite in bronaste možnar-je, priprave za pečenje rib, ka-menifo ¡n stekleno posodo za shranjevanje olja, železne (rinožnike itd. Ob stenah so stare kuhinjske omare, serija starih leščerb 3n floren-(tnskilt svetilk, na policah pa ci-n as t a in porcelanasta posoda. V tej kuhinji seveda ne manjka tudi stara žele-,(na zibelka ter slike na steklo. Nekateri teh predmetov segajo še v 17. stoletje, večina pa jih jc iz 18. in 19. stoletja. F. S. y, ' i" , M> mr §»§ è mm; '• i N '(. '//' V ^ il IB^vP ' mi' lili* . . Intrska meščanska kuhinja nuj eno mesto in ostal med svojim ljudstvom. Nastopil je službo v Lazaretu, nato v Ricma.njah in končno pri Sv. Antonu. Še danes se nekateri Antončani spominjajo slavnostnega sprejema, ki so ga leta 1904 priredili novodošlemu učitelju — domačinu. Antončani so bili ponosni, da je nadučitelj Valentič izbral prav njihovo vas. Svečano so mu izročili ključ takratne nove šole. S svojim vzgojnim delom je novi nadučitelj znal tako navezati mladino nase, da nekdanji njegovi učenci še danes s spoštovanjem izgovarjajo njegovo ime. Ljudstvu Pa je pomagal širiti kulturno obzorje na glasbenem, gospodarskem in političnem polju. Glasbeno vzgojo je dobil pri sr'cu in Antonu I-Iajdrihu. Izpopolnjeval je to zna-nje še sam. Bil je vodja več pevskih zborov in godb. Da bi zajezil širjenje tujih popevk, je Valentič zložil veliko pesmic, ki s0 pogodie duševnost našega podeželskega ljudstva. Znane so njegove pesmi: »Ne boš, ne boš me zabila nikdar,« »Ko ljubezen«, »Kako je zate, duša«, in druge. Znane so tudi njegove večje zborovske skladbe kot: »Hajdino v boj«, »Napitnica« in druge. Prav b| biio, če bi nekd0 te Valentičeve skladbe zbral, v kolikor je to še mogoče, in jih obelodani 1 v posebni zbirki. Tradicionalne So poslale prireditve, ki jih je Valentič organiziral in vodil vsako prvo nedeljo v maju v okviru društva »Svoboda«. Tem pr redilvam so se pridružili pevski zbori in godbe iz sosednih vasi i-n so postale nekaka revija glasbenega udejstvova-nja za vso okolico. Valentič je pomagal našim kmetom, da jih niso pretrdo izkorišče-vali koprski denarni mogotci s tem, d j, je pomagal ustanovljati posojilnice in hranilnice, ki so poslovale na zadružni podlagi. Sam ,je osebno vodi več takih posojilnic in hranilnic. Iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev so prihajali k Valentiču ljudje po razne nasvete iz gospodarstva, Njegova beseda je imela pri ljudstvu velik ugled. V znak priznanja in zaupanja s0 ga ljudje dvakrat (1908 in 1914) izvolili za noslanca v istrski deželni zbor. Kljub temu, da je bila "v deželnem zboru večina italijanskih poslancev, je Valentič krepk0 in odločno zastopal koristi našega ljudstva, Tfi vrstice naj bodo v spomin in oddolž'lev Josipu Valentiču, budi-telju slovenskega ljudstva ob istrski obali Jadranskega morja, ' F. B. REKLA JE, da bo plesala z menoj, če ji prinesem rdečo vrtnice, je tarnal mlad študent, —- a -v mojem vrtu ni rdečih vrtnic. Shivček ga je slišal v svojem gnezdu na hrastu, pogledal ije skozi listje in se čudil. — V mojem vrtu ni rdeče vrtnice! je vzkliknil in njegove lepe oči so napolnile solze. Ali, od kakšnih malenkosti je odvisna sreča. Prebral sem vse, kar so napisali modrijani in vse tajnosti filozofije poznam, toda zaradi ene releče vrtnice je uničeno mojo življenje. — To je končno pravi zaljubljenec, je dejal slavček. •— Noč za nočjo sem prepeval o njem, četudi ga -nisem poznal; noč za nočjo sem pripovedoval zvezdam njegervo zgodbo in zdaj ga vidim precl seboj. Njegovi lasje so temni kot cvet hiacinte in njegove ustnice so rdeče kot vrtnica, po kateri hrepeni, a njegovo lice jc bledo od strasti kot slonova kost in žalost je vtisnila na njegovo čelo svoj pečat. — Jutri zvečer bo priredil princ ples, jc mnnral mladi študent, — in tam bo moja ljubljena. Če ji prinesem rdečo vrtnico, bo plesala z menoj do zore. Če ji prinesem rdečo vrtnico, bo -naslanjala glavo na moje rame in njena roka bo počivala v moji, Toda v vsem vrtu ni rdečih vrtnic in tako bom sedel osamljen in ona bo odhitela mimo mene. Še zmeniti se ne bo hotela zame in moje srce bo počilo. -— Zares, to ije pravi zaljubljenec, je dejal slavček. — To, o čemer pojem, mu povzroča bolečine; kar je meni radost, jc zanj trpljenje. Ljubezen je prav gotovo čudovita stvar. Dragocenejša je od smaragdov in dražja je od nežnih opalov. Ne moreš ije kupiti z biseri in z granatnimi jabolki, niti se ,je ne moreš iznebiti na sejmišču. Ni je mogoče stehtati in ne da se je od trgovcev iztržiti za zlato. — Godci bodo sedeli na balkonu, je rekel mladi študent, — in bodo igrali na godala in moja ljubljena bo plesala ob zvokih harfe in violine. Tako lahno bo plesala, da se ji ne bodo noge dotikale tal, in dvorjani v pestrih oblačilih se bodo gnetli okoli nje. Toda z menoj ne bo hotel« plesati, ker nimam rdeče vrtnice, da bi ji jo poklonil. — Vrgel se ije v travo, skril obraz v dlani ^n zajokal. — Zakaj joče? .je vprašala majhna zelena kuščarica, ko je z dvignjenim repkom švignila za njim. — Res, zakaj le? je dejal metulj, ki je frfotal naokrog za sončnim žarkom. — Res, zakaj le? je s tihim in nežnim glasom zašep«-tala marjetica svoji sosedi. — Zaradi rdeče vrtnice joče, je odvrnil slavček. — Zaradi vrtnice! so vzkliknili, — kako smešno! — In mala kuščarica, ki je bila nekoliko cinična, se je kar naravnost zasmejala. Toda slavček je vedel za vzrok študentove žalosti in je tiho sedel na hrastu in premišljeval o skrivnostih ljubezni. Nenadoma je razpel svoja krila, da bi \zletel in se ja 1 sss®®®®®®®®®®®®®®® dvignil v zrak. Kakor senca je zdrknil skozi gaj in kakor senca je plul čez vrt. Sredi trate je stal prelep rožni grm in ko ga je zagledal, je zletel k njemu in se spustil na vejo. — Daj mi rdečo vrtnico, je zaMical, — in zapel li bom najslajšo pesem. Toda grin je zmajal z glavo. — Moji cvetovi so beli. je odgovoril; tako beli kakor morska pena in.bolj beli kot sneg na gorah. Pojdi k mojemu -bratu, ki raste ob sončni uri, morda ti bo dal, kar potrebuješ. Tedaj je slavček odlctol k rožnemu grmu, ki se jo vzpenjal ob stari sončni uri. — Daj mi rdečo vrtnico, je zaklical, — in zapel ti bom najslajšo pesem. Toda gnn je zmajal z glavo. — Moji cvetovi so rumeni, jc odgovoril; — tako rumeni kakor lasje morskih deklic, ki sede na jantarjevem prestolu, i 11 bolj rumeni ikot žolte narcise, ki oveto na travniku, preden pride kosec s koso. Pojdi k mojemu bratu, ki raste pod študentovim oknom, morda ti bo dal on kar potrebuješ. Tedaj je slavček oelletel k rožnemu grmu. 'ki je rastel pod študentovim oknom. — Daj mi rdečo vrtnico, je zaklical, — in'zapel ti bom najslajšo pesem. Toda grm je zmajal z glavo. — Moji cvcto\i so rdeči, je odgovorli; tako rdeči kot golobične noge in bolj rdeči kot velike koralne pahljače, ki venomer valove v globinah oceana. Toda zima je ohladila moje žile in mraz je uničil moje popje in vihar je polomil moje veje in moji cvetovi letos ne bodo vzcveteli. — Le eno rdečo vrtnico bi rad, je zaklical slavček, — le eno rdečo vrtnico! Ali jo lahko na kakršenkoli drug način dobim? — Mogoče je, ije odgovoril grm, — toda prestrašilo je, da bi se ti upal povedati, kako. — Povej mi, je dejal slavček, — ne bojim se. — Če hočeš imeti rdečo vrtnico, je začel grm, — jo moraš izviti iz pesmi v mesečini in jo pobarvati s srčno krvjo. Prepevati «hi jo moraš s trnjem v prsih, Prepevati mi jo moraš vso dolgo noč in trnje mora prebadati tvojo srce in tvoja srčna ikri mora teči v moje žile in mora postati moja kri. — Smrt je visoka cena za rdečo vrtnico, jc vzkliknil slavček, -—- in vsakdo ljubi življenje. Prijetno je sedeti v zelenem gozdu in opazovati sonce v njegovi zlati vptegi in mesec v bisernem vozu. Sladak je glogov vonj in ljubko so zvončnice, ki se skrivajo v dolu in vresje, ki rase na griču. Vendar je ljubezen več od življenja in kaj je srca ptice v primeri s srcem človeka? Razpel je rjava krila, da bi vzletel in se je dvignil v zrak. Kakor senca je švignil skozi vrt in kakor senca je plul čez gaj. Mladi študent je še vedno ležal v travi, kjer ga je bil pustil in solze v njegovih lepih očeh so še niso posušil«. (Konce prihodnjič) Nesmiselno je zanikanje vsake kri-Kc v zakonu... Prav tako ne drži trditev, da je laliko nek zakon celo vrsto let izpostavljen eni sami krizi. Otročje pa je stališče, da v srečnih zakonih ne pride do manjših trenj v katerikoli obliki. Namreč v vsakem zakonu pride do kriz! Toda le v redkih izjemah — kjer je govora le o krizi — je zakon resnično nesrečen. Ne moremo pa se ogniti priznanju, da vodijo posledice krize v zakonu do globokih depresij, ki slabijo živce in često rahljajo naše zdravje. Zakonca sta več ali manj nesrečna, kajti njuna zavest je že osvojila izrek, da so 'krize »otroške bolezni« zakona in da se jim je prav tako težko izogniti, kot otrokom že omenjenih otroških bolezni. Mnogi Kakonci mislijo, da jih lahko omilijo 7, neko vrsto zaščitnih duševnih injekcij. Je temu res tako? Omenjene »otroške bolezni« v zakonu pridejo navadno najbolj do izraza v pivih letih in so že v svojem nastanku neljube in podobne viharju, kajti nezaželene so predvsem zato, ker jih lahko smatramo za skrunitelja v času največje ljubezni. Znano je, da so izjemni zakoni, tkjer ne pride prej ali slej do rahljanja ljubezenskih vezi, to je, da bi celo obdobje skupnega življenja v kritičnih momentih ne ogrožalo globokega prijateljstva. Taki trentitki so vedno za bodočnost zakona odločilni. Če namreč ne znamo prenesti v našo zavest občutka globoke povezanosti — neizogibnega sožitja, da se izognemo katastrofi — namesto izginule navalile ljubezni, si nakopljemo praznino, ki loči kot prepad zakonca od zakonca. V tem slučaju se je samo-ijubje ognilo preudarnosti in globoki treznosti. Tega občutka treznosti se ne smemo bati, Najlažje pa ga bomo osvojili, če se bomo nanj pripravljali že od začetka, da nas s svojim nenadnim nastopom ne iznenadi. Potem si laliko mirno zatrdimo, da je napočil šele sedaj čas, ki je mejnik in trden temelj za srečno bodočo življenjsko skupnost, Id jo tvorijo številni skupni interesi, skupno blagostanje, veselje pa tudi skupne skrbi. Takrat se počutimo srečnega, da nam je usoda namenila takega življenskega prijatelja. Ta sreča presega poželenje in zaljubljenost. V družini pa, kjer se MOKre dezniue susimo praviloma tako, da jih le na pol odpremo in postavimo z ročajem navzdol. Ko s0 že skoraj suhi, jih razpremo popolnoma, da se posušijo do konca. Tudi takrat jih ne damo v prevleko, ampak ¡naj prosto vise v omari. rodi obok že v začetku zakona, so dani pogoji, da ne pride do tako izrazitih družinskih pretresljajev. Otrok postane namreč središče pozornosti in važen objekt povezanosti obeh zakoncev, zato je nerazdvojnost staršev otroka povsem naravna. Draga kritična doba in preizkušnja trdnosti družinske skupnosti nastopi mnogo pozneje, v času tako-imenovane »prehodne starostne dobe« obeh ali enega zakonca. Iz bioloških razlogov so tej dobi bolj podvržene žene kot. (možje. Mnogo žena vidi v omenjenem prehodu katastrofo in daje s histeričnimi izpadi odkrite znake žalovanja za »izgubljeno mladostjo«. Od svoje okolice izsiljuje mnenje o svoji »odvečnosti« in »nekoristnosti«. Cesto nadlegovani soprog, naveličan ženinih izpadov Plesna sezona je na višku, zato vam prinašamo še en model primerne obleke. Zanjo potrebujete 5 m satena (90 cm širino), 7 do 9 m lila iste širine. Barve so lahko različne, glejte le da harmonirata. Velika / ' » ' m vbiu ... K lit n>\ \ * fM da sem vam pomagal.« Tudi v podzemski železnici se mi je nekajkrat primerilo, da me je kdo vprašal, kam se peljem in mi dal pojasnila, še preden sem ga prosil. Tudi če sem bil sam, brez naše jugoslovanske družbe, so sopotniki takoj vedeli, da sem tujec, predvsem zaradi tega, ker vsakdo, ki Londona ne pozna v vagonu podzemske proučuje načrt postaj, ki je narisan, v vsakem vagonu nad okni. Angleži torej niso tako sami zase in odljud-ni, kakor se mnogokrat čita. Nasprotno, prijazni in ustrežljivi so, kadar vidijo, da je treba pomagati. Verjetno pa velja to le za preproste, vsakdanje ljudi. Takoimsno-vana boljša družba, da o najviš- jih, o lordih in sirih niti ne govorim, je popolnoma drugačna, vzvišena. in konveincionalna. Ona anekdota o dveh Angležih, ki sta po brodolomu priplavala na samotni otok in nista vedela drug za drugega, dolder se nista po nekaj dnevih slučajno sešla, pa spet razšla, ker ni bilo tretjega, da bi ju predstavil, prav gotovo ni vzela kot predmet posmeha dva preprosta človeka iz ljudstva, marveč dva iz gornjih slojev. Naj se vrnem k podzemski železnici. Po celokupni dolžini nekaj nad štiristo kilometrov prog brzi nešteto električnih vlakov z udobnimi, lepo tapeciranimi rdečimi in zelenimi vagoni. Letn0 prepelje o-kolj 700 milijonov potnikov in če vzamemo, da je povprečna vozni-na en peni za kiiometr, si lahko predstavljamo dohodke, ki j"h vrže železnica. Vlaki vozijo z veliko naglico v presledkih po dve minuti na glavnih progah, na manj prometnih in v poznih urah pa po tri do pet minut. Ob vstopu na peron pokažeš uslužbencu vozni listek, ki ga lahko kupiš v avtomatu ali pri blagajni. Listki se glase na posaje in so seveda različnih cen. Na vlakih samih ni sprevodnikov, da bi te kontrolirali, listek moraš oddati pri izhodu v namembni postaji. Listek se ne glasi na postajo, do katere se pelješ, marveč nosi le ime postaje, na kateri si jo kupu. uslužbenec na namembni postaji takoj ve, če si se zapeljal dlje kot si plačal in ti seveda zaračuna doplačilo. V londonski podzemeljski železnici se je malo težje znajti kot v pariški, vendar orientacija ni kdove kako težka. V vsakem vagonu in na vsaki postaji so načrti in če ti tudi to ne pomaga, pač vprašaš uslužbence pri blagajni ali na peronu. Na najpromet-nejših so tiri v več nadstropjih, tudi v treh ali štirih. Za zvezo med nijmi skrbe premikajoče se stopnice ali eskalatorji, po katerih se ti ni treba truditi. Te stopnice smo marsikateri dan blagrovali, ko smo bili na smrt trudni od celodnevnega pešačenja. Na večjih postajah imaš razne prodajalne, otl manufakture do trgovin s sadjem in cigaretami in neizbežnimi kioski s časopisi in knjigami. Ob urah največjega prometa, to je zjutraj med sedmo in deveto in popoldne med peto in sedmo, težko prideš d0 sedeža. Gneča je velika vendar nikjer nisem opazil prerivanja in vpitja, kot je to v navad; pri nas, Vse se odvija mirno in tiho. Nesreč je malo, tako malo, da velja lnodonska podzemska za najbolj varno na svetu. Zgoraj po nlieah pa prevažajo Lcndončane avtobusi in trolejbusi. Vsega skupaj jili je desettisoč in skoraj ni mogoče verjeti, da prepeljejo na leto tri in pol milijar- de potnikov. Tramvaja ni več. Odpravili so ga leta 1952 in spominjam se še, da sem čital, kakšen ogromen naval je bil pri zadnjih vožnjah, ker se je vse hotelo še-enkrat peljati, preden je za vedno izginil z ulic. Značilni dvonadstropni rdeči avtobusi so neločljiv del londonskega cestnega življenja» Udobni so in razmeroma poceni, vetnuar pocasnejsi kakor podzemeljska, kar je pač razumljivo, ker je mnogo čakanja na križiščih. Ulico so prepolne prometa, vendar ne tako zelo kot v Parizu, kjer s cestnim vozilom res ¡ne prideš nikamor. Se eno značilnost naj omenim;. i-reuen sem sel cez cesto, sem dobro pogledal, ali je prehod prost ali me. Nekoč pa se mi je zgodilo, cla izza ovinka nenadoma prlvozi dvonadstropni rdečkar, ravno, ko sem stopil s pločnika. Hipoma obstanem in čakam, cla bo šel mimo. Pa se tudi avtobus ustavi in šofer mi daje znamenja, naj že vendar brem preko. Seveda sem hotel biti vljuden in sem mu mahal, naj gre on naprej. Ker je šofer na vsak način vstrajal, cla imam jaz prednost, sem se vdal. Na drugem pločniko sem se ustavil ter začudeno strmel za njim. Pozneje sem zvedel, da imajo ponekod prednost pešci in da se morajo vsa vozila ustaviti, kadar gre pcšec preko ceste. Sevetla velja to samo za mesta, ki so črno belo ali cebrasto označena preko ceste. ©silil