Poslcdnte Ąesfl. Politične novice. Rusija je zasedla svoje mesto v Zvezi narodov dne 18. septembra. Proti sprejemu Rusije v Društvo narodov so glasovale: Švica, Beigija, Portugalska, Argentina in Nizozemska. i Domače novice, Odgovor kralja na brzojavko z mariborskega evharističnega kongresa. Med beležkami »Po katoliškem svetu« obja\ljamo v današnji številki odgovoi- na brzojavki, kateri sta bili poslani z mariborskega kongresa sv. Očetu in papeškemu nunciju: Iz kraljeve pisarne je prejel škof dr. Ivan Tomažič dne 15. sept. naslednji dopis: »Njegovo Veličanstvo kralj je sprejel lepe želje udeležencev na evharističnem kongresu vernikov lavantmske škofije v Mariboru in je blagovolil naročiti rni, da Vam in udeležencem na kongresu izjavim zahvalo. Minister dvora Milan Antič. Mariborska šolska sestra umrla. V Marib?iu v samostanu čč. šolskih sester je umvla s. Šolastika Franiiška Žurman. Rajna je bila doma od Sv. Križa pri Rogaški Slatini jn je dosegla starost 70 let. Blagi rajni sv.tila večna luč! Pod vlak. Dne 17. septembra zjutraj kmalu po 5. uri. se je vrgel pod osebni vlak iz Maribora na Teznu pri, Mariboru 311etni trg. poslovodja Božidar Kumer, ki je bil zaposlen pri ljubljanski tvrdki Perdan. Mladi mož se je mudil v Mariboru na dopustu. Ko so potegnili truplo iz^pod lokomotive, je že bilo čisto razmesarjeno. ! Ženska šla pod vlak. Dne 17. septembra ob pol 9. uri zvečer se je vrgla v Studencih pri Mariboru pod vlak 17—18!etna Karla Forstner, frizerka. Vzrok samoumora je nesrečna ljubezen. Neznanega obešenca so našli v neki kleti pri Št. Lenartu v Slovenskih goricah. Truplo je kazalo znake poškodb in radi tega je bilo odrejeno raztelesenje trupla in preiskava. Nesreča dninarja. V Rogoznici pri Ptuju so podirali zid bivše opeka.ne Macun. Zid se je porušil in po.kopal pod seboj 281etnega dninarja Štefana Šaberl iz Trnovec-Se.a. Izpod ruševin so ga potegnili ljudje z opasnimi notrajnimi poškodbami in ga prepeljali v ptujsko bolnico. Avtobusna zveza Ptuj—Haloze. Poštna upr. bo uvedla 8 1. oktobrom avtobusno vožnjo Ptuj — Sv. Vid — Sv. Andraž — Sv. Barbara — Sv. Marko — Ptuj. Ako bo promet dobičkanosen, bo ostal stalno. Velika poneverba. Pri veliki trgovini z železnino Rakusch v Celj,u so odkrili velike poneverbe, ki so jih. že dalje časa izvrševali nekateri uslužbenci tvrdke. Iz podjetja so odnaš-.li marsikaj ter so plen nato pustili prodajati. škoda je zelo velika. Policija je nekaj krivcev že aretirala. Preiskava se nadaljuje in se pri.akujejo nova odkritja. Obsodba radi uboja lastne žene. Mariborsko sodišče je obsodilo 571etnega posestnika Ivana Cizariča iz Pavlovcev pri Ormožu na tri Ie-ta robije, ker je do smrti pretepel svojo ženo letos dne 16. marca. Do zločina je do«_o, ker se je udajala žena pijači. Pregnani vlomilci. V noči na 14. september je šest neznanih moških s silo odprlo železni rolo na vratih trgovine g. Rednaka na Teharjih pri Celju. Izrezali so že šipo na notranjih vratih, ko je slučajno prišel mimo neki delavec, ki je šel v tovarno na delo. Vlomilci 30 3e ga prestrašili in pobegnili v noč. Mož ustrelil ženo in mater sedmih oirok, Na. Viču pri Ljubljani se je o-digrala dne 17. septembra strašna žaloigra. 411etni Jak^b Mrzlikar iz Vriča je ustrelil svojo ženo in mater sedmih otrok. Po zločinu se je predal Jakob Mrzlikar sam policiji. Umor mateie osmero otrok. Dne 17. sept. je bila umorjena v svoji hiši v Uolenji vasi na Dolenjskem 57 l?t stara Marija Pust, mati osmero otrok. Morilec je žensko zaklal V kuhinji, ko je lupila krompir. Umora je o.umljen 201etni Karl Zlobec iz Dolenje vasi. Jetnišniški begunec zaboden od orožnika, Med novicami poročamo, kako je ušel iz jetnišnice ljubljanskega okrožnega sodišča Anto-n Anžur skupno s tovarišem Cento. Anžur je že presedel po ječah 12 let in 6 mesecev. Po zadnjem pobegu se je zadrževal po ljubljanski okolici in je policija znala, kje približno se zadrži. Zadnjo nedeljo dne 16. sept. se je piiklatil Anžur v vas Sp. Zadobravo, kjer imajo Anžurjevi hišico. Zvečer je srobal pri mizi pod kostanjem kavo, ko so obkolili orožniki hišo in ga hoteli prijeti živega. Anžui- je skušal orožnikom pobegniti in je bil zaboden nekaj cm nad srcem. Bajonet mu je prerezal žilo oivodnico in je izkrvavel. Viomilci opleniii blagajno odvetnika. V no- či 15. septembra je bil izvršen dobro zasnovan vlom v hišo odve.nika dr. Jožefa Globevnika v Novem mestu. Vlom sta izvršila najbrž dva moška, katerima so bile hišne razmere znane in sta tudi znala za Qdvetnikoyo železno blagajno. Lopova sta oiipiia železuo vrtno ograjo ter sta najprej vrgla psu volčnjaku s strihninom zastrupljeno meso, od cesar je sicer skrbni čuvaj naglo poginil. Iz vrta sta dosegla hišna vrata, katera sta pdprla. s ponarejenim ključem in istotako sta priš!,a v odvetnikovo pisarno, kjer je blagajna in v katero sta vlomila s »svinjsko nogo«. Izrezala sta v steni blagajne precejšnjo luknjo, gkozi katero sta izmaknila veliko usnjato listnico. V njej so bili trije tisočaki, pop-olnoma novi, Poleg je bil še en bankovec za 1000 Din, 14 bankovcev po 100 Din, več ko^ancev po 50 D, 5 avstrijskih zlatnikov po 20 kron, 1G ameriških dolarjev, 2 holandska bankovca po. 10 gld, 2 belgijska bankovca po 5 belgov, 7 italijanskih lir in 2 bankovca po 5 š.ilingoy. Nadalje sta odnesla tudi večje število kolkov p: 2 in 5 Din. Vlomila sta tudi v pisalno mizo, kjer sta upala najti prav tako dober plen. V njej pa nista dobila razen nekaj tujih valut nobenih drugih vrednosti. Iz blagajne sta Ta-metala večje število hranilnih knjižic razr.lh denarnih zavodov, ki pa jih nista odnesla v bojazni zase. Prav tako sta pustila na m°stu ostale vrednostne papirje, ki jih je bilo v blagajni in v mi ri predalu za več tisoč dmarjev. Ker so bile hranilne knjižice zapečatene v kuvertah, sta vlomilca mislila, ko sta izpraznjevala blagajno, da je tudi v poleg ležeči kuverti hranilna knjižica. V tej kv.verti pa je bilo 2800 Din v bankovcih, ki jih je našel lastnik dr. Globevnik pri preiskavi nedotaknjene v blagajni. Vsa škoda znaša nad 10 tisoč dinarjev. Vlom in r^red v pisarni je prvi opazil v zgoc1 jih jutranjih urah odvetnik sam, ki je zadevo takoj naznanil novomeškina orožnikom. 501etnica srbskih železnic. Prva proga Belg.'.:d—Nis je bila zgrajena leta 1884 -'.n je peljal 24. avgusta po njej prvič vlak. Za redni osebni promet so otvorili progo dne 3, sept. pmenjenega leta in za tovorni 15. septembrat. Prvotno so bile srbske železnice pod upravo francoskega društva, ki pa je izročMo pozneje železnice v srbske državne roke. Službodajalčeve dajatve v slučaju boleznl po_la. Pa par. 1156 o. d. z. je službodajalec dolžan dati poslu, ki je sprejet v službodavfrevo hišno skupnost in je v takem službenem tazmerju, ki posebno zahteva njegovo pridobitno delavnost — v bolezni, ki ni povzročena ne namenoma, ne z veliko nemarnostjo, potrebno zdravniško oskrbo (doma ali v bolnici) do 14 dni, ako je službeno razmerje trajalo že 14 dni in do 4 tednov, ako je trajalo pol leta. (Po koiroškem in ljubljanskem poselskem redu bi bilo samo 14 dni.) Torej če ge ni bil posel 14 dni v službi, delodajalec ni dolžan za zdravljenje v bolnici sploh ničesar iplaoati. Prav tako ne, če je služ-bovanje sklenjeno le za dobo zaičasne potrebe dn še ni trajalo en mesec. Novice iz drugih držav. Velika planinska nesreča. Reševalno moštVo je preneslo dne 17. sept.mbra z Wettersteina v Monakovo sedem smrtno ponesrečenih trupe. nemških turistov. Turisti so po.padali v prepade pri nevarnem plezanju po nedo&topnih stenah ter skalah. Redka avtomobilska nesreča. V francoskem mestu Dijon &e je pripe.ila redka avtomob'lska nesreča. Avtomobilist je peljal tri svoje otroke iz mesta in v okolici ustavil vazilo. Ko se je avtomobilst oddaljJl od voza, je ta naenkrat kar sam zdirjal naprej in padel y reko. Vsi trije otroci so utonili. •-Ł'.C ;.?.«Ł* Dopisi in prireditve. Razvanje pri Mariboru. (301etnica gasilcev.) iVrli gasilci v Razvanju so praslavili v nedeljo dne 16. septembra 301etoico obstoja svoje čete. Priredili- &o lepo zasnovano proslavo, ki se je pričela v soboto zvečer z bakljado. V nedeljo zjutraj je priredila gasilska godba budnico, ob osmih je bil sprejem gasilskih čet iz okolice in okrajnega glavarja, ki je zastopal podbana kot pokrovitelja, ob pol desetih pa se je vršila slovesna služba božja, ki jo je opravil hočki dekan g. Sagaj. Po sveti maši so položili gasilci vence na grobove 12 pokojnim tovarišem. Pri tem sta govorila načelnik in predsednik. Po obredih na pokopališ_u se je vršil mimohod vseh gasilcev, nato je bila slavnostna sejo popoldne pa velika tehnična vaja pod pov.ljstvom načelnika delavniške požame brambe in župnega tehničnega vodje Kesslerja. 401etnlco Prosvetnega drnštva so proslavili zadnjo nedeljo v Negovi. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1894 od takratnega tamošnjega župnika g. Alojzija Šijanca. Na dnevnem redu proslave je bil cerkveni govor g. dr. Jož. Jeraja iz Maribora, igra, slavnostni govor in lepa pesem. Prireditelji so spored hvalevredno izvršili. Cvetkovci. Preminul je v 62. letu staro^ti Žipanov oče, Anton Geč, ki je bil obče spoštovan in priljubljen občan in faran. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 16. s.ptembra, popoldne po večernicah. Od hiše žalosti je vzel slovo od pokojmka nečak Franc Geč, častnik v pokoju v Mariboru, in je orisal njegovo življenje. Pogreb je vodil domači g. župnik J. Rebar ob asistenci g. stolnega kapelnika lv. Ev. Gašparič. Ob odprtem grobu se je posiovil domači župn:k, nakar mu je pevski zbor zapel žalostinko. Ker je bil nakionjen gasilski četi sem od ustanovitve, so ga tudi tovariši gasilci spremMi k večnemu poeitku. Raj- ni je bil rad v veseli in požteni dnižbi ter se rad spominjal vojaških let, ki jh je preživel kot prostovoljec in v 3vetovni vojni v Galiciji. Zapustil je ženo in tri preskrbljene hčere. Tolaži naj jih zavest, da se vidimo nad zvezdami!