Paftnlna plačana t gofovfnL Leto IX., št. 41 („jutro« xvm^ st. 2373) Ljubljana, jponedeljdc 11. oktobra 1937 Cena 2 Dir o^raviu&ivu Ljubljana, Knafljeva 6 _ — 1'eJefOD st. 3122, 3123, 3124, 8125. 3126. -karatni oddelek: LJubljana, 8elen-burgova ul — Tel 3492 Id 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica ceije. Kocenova ulica 2. — Telefon Su 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. izdaja »življenje in svet" Urednifitvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125* ln 3126. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pofltl prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Dta 5.- mesečno. Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon St. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ZADRUŽNIŠTVO VOŠNJAKA predstavnikov vsega p Celje, 10. oktobra V dvorani Celjskega doma so se danes zbrali delegati zadrug, včlanjenih v Zvezi sjovenskih zadi-ug, in številni predstavniki zadružništva iz vse naše države k slavnostnemu zborovanju ob 100 - letnici rojstva inž. Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva. Predsednik zveze g. Ivan Pipan je ob pol 11. dopoldne otvoril zbor iin prisrčno pcediravlil številne zadružnike in odlične goste, tako zastopnika kmetijskega ministrstva ia bana dravske banovine načelnika g. Podgornika, zastopnika celjskega župana magistralnega rav nafcedja cir. šubica, bivšega ministra dr. Loguniila Vošnjaka, delegata Glavne zadružne zveze in Saveza hrvatskih seljač-kih zadrug univ. prof. inž. Postiča. zastopnika Zveze nabaivljalnih zadrug državnih uslužbencev g. Miloša štiblerja, zastopnika Glavne zveze srbskih z:imljo-radniških zadrug g. Veli zarja Milosavlje-Viča, zastopnika Zadružne zveze v Ljubljani g. Antena Kralja, zastopnika Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani g. Bruna Stareta, zastopnika Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani g. Srečka čreka zj^stopnikia, Zveze srbskih zemljoraciniških zadrug v Novem Sadu g. Pavla Marinkoviča, zastopnika Saveza zanatskih zadrug v Beogradu, života Lszareviča in narodnega poslanca g. Ivaina Prekorška. Predsednik je nato v kratkih besedah naglasil pomen današnjega zadružnega jubileja stoletnice rojstva pionirja si oven skega zadiužništiva in ustanovitelja zadružne organizacije v Sloveniji inž. Mihe Vošnjaka. Pripomnil je, da je zveza nameravala na Vošnjakovi rojstni hiši v šoštanjiu vzadiaui spominsko ploščo, kar pa zaradi ovir ni uspelo. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet predsednikov predlog, da Se pošlje udanostna brzojavka Vei. kralju in pozdravna brzojavka kme!Sisk*nu ministru Stankovieu. Nesmrtno delo Mihe Vošnjaka Predsednik je nato dal besedo slavnostnemu govorniku dr. Milanu Gorišku, ki je izvajal med drugim: Stoletnico rojstva pionirja našega zadružništva slavimo v času, ko preživlja slovensko zadružništvo usodne ure v borbi za svoj obstoj. Zasluge inž. Mihe Vošnjaka ni samo v tem. da nam je položil temelje slovenskega denarnega zadružništva in zadružne organizacije, temveč se moramo tudi njemu zahvaliti, da smo Slovenci postali gospodarsko neodvisni. Spoznal je, da bomo Slovenci postali močni šele teaaj, če se bomo gospodarsko osamosvojili. Po letu 1848. je prišlo tudi med Slovenci do narodnega prebujenja, teda še daleč smo bili takrat od uveljavljenja narodno-političnega programa. Miha Vošnjak je spoznal, da bomo mogli ta program uresničiti šele tedaj, ko kmet, obrtnik in meščan ne bodo denarno odvisna od tujca. Tako mu je uspelo še pred uveljavljenjem zadružnega zakona iz leta 1873. ustanoviti v društveni obliki posojilnici v Ljutomeru in pri Sv. Jakobu v Rožu in Obrtno pomož no društvo v Ljubljani. To so bili prvi trije slovenski denarni zavodi. Po uveljavlje-nju zadružnega zakona je nato ustanovil posojilnice v Šoštanju in Mozirju in pozneje v Metliki in v Oromožu. Prva slovenska in prva jugoslovenska zadružna organizacija Ker je imel vedno pred očmi dva smotra, gospodarsko in narodno osamosvojitev našega naroda, je seveda propagiral tako obliko kreditnih zadrug, kjer je bilo v naprej onemogočeno, da bi se teh zadrug polastili tujci. Zato je osvojil Schultze- Delitschev sistem, ki ga je prilagodil našim lojalnim potrebam. Ko mu je uspelo ustanoviti navzlic odporu in intrigam Nemcev Celjsko posojilnico, ki je kmalu postala gospodarska hrbtenica Celja in okolice, in so se tudi druge posojilnice začele lepo razvijati, je kmalu spoznal, da bodo te posojilnice izpolnjevale svojo nalogo le tedaj, če bo vladala med njimi vzajemnost in če bodo povezane v organizirano celoto. Tako je leta 1883. ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic, ki je postala prva slovenska in tudi prva jugoslovenska zadružna zvezna organizacija. Narodni nasprotniki so napeli vse sile, da bi preprečili oblastveno odobritev te zvezne organizacije. S pomočjo svojega brata, takratnega državnega poslanca, je končno po velikem trudu uspelo doseči ugodno rešitev. Miha Vošnjak je docela posvetil svoje moči novoustanovljeni zvezi in je vztrajno zasledoval svoj cilj ustvariti močno centralno organizacijo, preko katere je nadalje gradil mrežo slovenskega posojilni štva. Posebno pozornost pa je posvečal reviziji včlanjenih zadrug, že leta 1890. je občni zbor te zveze soglasno sprejel Vošnjakov predlog, po katerem je zveza dobila pravico in dolžnost, pošiljati svoje nadzornike k posameznim posojilnicam. Vzporedno pa je zasledoval drugo važno nalogo zveze, namreč denarno izravnavo med posojilnicami To vprašanje denarne izravnave je bilo končno rešeno leta 1905., ko so na predlog Mihe Vošnjaka preustrojili Zvezo slovenskih posojilnic z ustanovitvijo Za- družne zveze v Celju, ki naj bi poslovala kot denarna centrala in bi obenem prevzela revizijske posle. Tej osrednji zadružni organizaciji je Miha Vošnjak načeloval do leta 1910., ko se je zaradi bolehnosti in zaradi visoko starosti umaknil s predsedniškega položaja. Takrat pa je slovensko posojilništvo predstavljalo po vsej Sloveniji razporecleno močno organizacijo, ki je kljubovala vsem naporom nasprotnikov. Brez Mihe Vošnjaka gotovo ne bi bilo te organizacije, zato zasluži v resnici ime očeta slovenskega zadružništva. Frlznanf® vsega jugoslovenskega zadružništva K besedi se je oglasil bivši minister dr. Bogumil Vošnjak, ki ee je najprej zahvalil vsem, ki eo omogočili proslavo tega redkega jubileja zadružnega in socialnega dela in ie obenem prosil, naj ho tuli njemu, kot sinu Mihe Vošnjaka dovoljeno spregovoriti nekaj besed. Ime Mihe Vošnjaka je ozko povezano z zgodovino slovenstva celjskega mesta. Pozabljeni so skoro težki in strastni narodni boji, ki so jih morali h-vojevati celjski Slovenci pred pol stule*ja, ko še niso imeli možnosti svobodnega razvoja v narodni državi. Miha Vošnjak je dal temu mestu sloves, da. je postala zibelka slovenskega in jugoslovenskega zadružništva. Celje pa ima še drugi razlog, da se spominja svojega slavnega someščana, kajti Vošnjak je s svojo vztrajnostjo dosegel, da je bilo rešeno celjsko vprašanje Slovencem v korist. Borba za slovensko siednjo šolo v Celju je dovedla tedanjo avstrijsko vlado do padca. Današnji dan ni posvečen samo stoletnici velikega rodoljuba, temveč predvsem velikega zadružnika in zadružnega organizatorja. Slovensko zadružništvo je po njegovi zaslugi najstarejše v Jugoslaviji. 0f> času, ko je snoval Miha Vošnjak svoje posojilnice, ki so zidale ponosne Narodne dome. zavetišča slovenske narodnosti, ie bilo zadružništvo le skromna zgradba. Danes je pod za družno zastavo po vsem svetu zbranih sto milijonov zadružnikov in lahko rečemo, da je zadružništvo edini socialni eksperiment, ki je povsod uspel. Umestno je, da se na današnji dan spomnimo tudi Mihovega brata dr. Jožeta Vošnjaka, nerazdružnega sodelavca na zadružnem polju. Saj si Mihe ne moremo zamišljati brez velikega idealista dr. Jožeta. Danes lahko Slovenci glellamo s ponosom na pot, ki je za nami in na sadove dela Mihe Vošnjaka, kj nas je učil. da brez gospodarske odvisnosti ni narodne moči in svobode. V imenu organizacije nabavljalnih 7. a drag državnih uslužbencev je pozdravi] zboro-valc-e g. Miloš Štibler ki je poudaril, da sloni organizacija jugoslovenskega zadružništva na delu treh velikih jugosloverskih zadružnih organizatorjev Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva. Mihajla Avramoviča, očeta srbskega zadružništva in dr. Janeza Kreka, organizatorja kmetijskega zadružništva. Miha Vošnjak je spoznal, da je človek, ki dela in ustvarja močnejši faktor, kakor kapital in je vedno verjel v veliko moč malega človeka. Gosp. Miloš Štibler je obenem čestital zvezi slovenskih zadrug k SOletnici svojega obstoja. Kot zastopnik saveza srbskih zemljorad-niških zadrug je prisrčno pozdravil zborovale^ g. Milosavljerič, kj je v imenu 3200 zemljoradniških zadrug, včlanjenih v save-zu. čestital k 30-letnenui jubileju. V imenu zveze gospodarskih zadrug jc izrekel čestitke g. Bruno Stare, v imenu glavne zadružne zveze in saveza hrvatskih seljač-kih zadrug pa inž. Postič, ki je poudaril, da mora zadružna misel še nadalje sloneti na osnovnem načelu enakosti, svobode in harmonije interesov poedinca in celote. V imenu kmetijskega ministra in bana dravske banovine je nato pozdravil zil>oro-valce načelnik kmetijskega oddelka banske uprave g. Podgornik, ki je v lepih besedah dal svoje. priznanje velikemu delu Mihe Vošnjaka in je obenem čestital zvezi k 30-letnemu delovanju. Kot zastopnik zadružne zveje v Ljubljani se je oglasil g. Anton Kralj, ki je dejal, da mora vsak nepristranski ocenjevalec priznati veliko gospodarsko 'lelov ki ga ie ustvaril Miha Vošnjak. To delo šele spoznamo, če pomislimo, kaj hi bilo, če ne hi ustanovili v času narodnih bojev posojilnic in kreditne zadružne organizacije. Obenem s stoletnico rojstva Mihe Vošnjaka se danes spominjamo tudi stoletnice smrti dr. Janeza Kreka in 6e klanjamo njihovemu delu v današnjih težkih dneh. ko preživlja slovesko zadružništvo najtežje čase. Svoje pozdrave sonato še izrekli g. Života Lazarevič v imenu saveza zanatskih zadrug v Beogradu, goep. Pavle Marinkovič kot zastopnik saveza srbskih zemljoradniških zadrug v Novem Sa lu in Srečko Črček kot zastopnik nabavljalnih zaduig uslužbencev v Ljubljani. Odlikovanje zadružnih delavcev Ko je bila lista slavnostnih govornikov Lenarčič; veleposestnik v Verdu; dr. Josip gostom za lepe besede in čestitke. Zveza slovenskih zadrug je ob priliki stoletnice rojstva Mihe Vošnjaka sklenila izraziti priznanje 20 najbolj zasluženim zadružnim delavcem in jim v znak zahvale izročiti diplome. Tega visokega odlikovanja so bili deležni naslednji zadružni funkcionarji: Anton Gnus šolski ravnatelj v pokoju, Dol pri Hrastniku; Jože Goropevšek, posestnik Trtovlia; Josip v Celju se je ob navzočnosti zadružništva razvila prisrčna Lapuh, trgovec in posestnik Logatec; Josip Lenarčič, veleposestnik Verd; dr. Josip Kakež, zdravnik, Šmarje pri Jelšah; Janko Toman, nadučitelj v pokoju. Moravče; Viljem Tomic, posestnik, Trebnje; Matija Bre-zovar, šolski upravitelj in posestnik, št. Ru-pert na Dolenjskem; Anton Godec., učitelj v pokoju, Limbuš; Ivan Golia, posestnik, Metlika; dr. Milan Gorišek, odvetnik, Sv. Lenart v Slovenskih goricah; dr. Viktor Kac zdravnik, Maribor; Alojzij Kecelj, učitelj v pokoju, Ljubljana; Ivan Košir, trgovec in posestnik, Škofja Loka; Ivan Kovačič, posestnik, Sodražica; Anton Kupčič. posestnik, Ptujska gora; Vaciav Paleček, posestnik in trgovec. Gorenja vas; Jože Pečnik, šolski upravitelj v pokoju. Brežice; Mihael Trbovc posestnik. Radeče; Fran Zupančič, posestnik Rakovnik. Občni zbor Zveze Po končanem slovesnem zborovanju je predsednik g. Tvan Pipan otvoril redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Poslovno poročilo je podal ravnatelj g. Fran Trček, ki je predvsem razpravljal o vprašanju kmečke zaščite in o vprašanju vzpostavitve likvidnosti kreditnega trga. Poročal je tudi o novem zadružnem zakonu. Poročilo nadzorstva je podal podpredsednik nadzorstva g. Stanko vrhove. Poročila eo bila soglasno sprejeta, prav tako proračun, ki letos ne predvideva nikakih posebnih prispevkov v fonde, pač pa oslane običajni prispevek za revizijo. Volitev načelstva Nato so se vršile volitve načelstva. Pojavili sta se dve listi, ki pa se nista mnogo razlikovali. Razvila se je daljša debata, ker so delegati vztrajali na tem, da pride do kompromisne liste. V debato so posegli dr. Fermevc, dr. Zdolšek in dr. Goljar, ki je končno predlagal, da se zopet izvoli sedanje načelstvo s to razliko, da pride na mesto Iva Sancina kot predstavnik Kmetijske družbe v načelstvo narodni poslanec g. Milan Mravlje. Ta kompromisna lista je bila potem tudi soglasno sprejela. Tako so izvoljeni g. Ivan Pipan, kot predsednik, dr. Drago Marušič kot podpredsednik in kot člani gg. dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru, Matija Goričar, župan in posestnik v Mozirju, dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Milan Mravlje, narodni poslanec in posestnik v Ljubljani, Stanko Lenarčič, narodni poslanec in posestnik v Novi vasi pri Rakeku, dr. Josip Komljanec, gimnazijski ravnatelj v pokoju in posestnik v Ptuju, in dr. Josip Zdolšek, odvetnik in posestnik v Brežicah. Pri nadomestnih volitvah za nadzorstvo pa je bil izvoljen za predsednika Hinko Šu-mer, šolski nadzornik v p. v Ljubljani in kot član Vilko Senica, posestnik v Žalcu. Po končanih volitvah je občni zbor sklenil, da letos ne odpošlje nikake resolucije, kajti skozi 6 let je Zveza sklepala in pošiljala resolucije, ki pa niso prinesle nikakega rezultata. Ob 16. se je odpeljalo 38 udeležencev zborovanja v St. Ilj pri Velenju, da se poklonijo na grob inž. Mihe Vošnjaka. Med udeleženci je bilo 9 srbskih in hrvatskih gostov. Na grob so položili lepe vence Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani. Lepe govore sta imela upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Ko mljanec iz Ptuja in podpredsednik glavne zadružne zveze dr. Postič iz Beograda. Ob 19. so se vrnili v Celje, od koder so nato odpotovali na svoje domove. Oboroženi mir London, ' oktobra, b. Angleški in ameriški listi poročajo, da se pripravlja Amerika na gigantsko oboroževanje, ki bo zahtevalo nad pol milijarde funtov. Roo-seveltove izjave v Chicagu so baje v neposredni zvezi s temi nameni ameriške vlade. Na pristojnih mestih v Washingtonu te vesti sicer demantirajo, vendar je značilno, da je njihov izvor v ameriških finančnih in borznih krogih, kjer so zbudile veliko pozornost. Angleški listi pozdravljajo to namero Zedinienih držav z opembo, da bi njeno oboroževanje močno okrepilo vse miroljubne sile sveta, obenem pa svarilno vplivalo na onih 10% držav, o katerih je Roosevelt govoril v Chicagu. Pomirjevalna zagotovila Italije Rim, , oktobra. »Informazione diplo-matica« je glede na vesti o vznemirjenju, ki je nastalo v Egiptu zaradi ojačenja italijanske vojske v Libiji, objavila daljše pojasnilo, v katerem skuša utemeljiti te italijanske ukrepe. Agencija poudarja, da je italijanski ministrski svet že meseca aprila sklenil ojačiti italijanske kontingente v Libiji in da se tedaj v Egiptu niso nič vznemirjali. Ojačenje italijanske vojske v Libiji nikakor nima namena kakorkoli ogrožati Egipt, s katerim veže Italijo najboljše prijateljstvo, nego je bilo potrebno le zaradi tega, ker je položaj na Sredozemskem morju v zadnjem času zmerom bolj napet. Italija namerava tudi v bodoče ohraniti svoje tradicionalno prijateljstvo z Egiptom. Francija in Anglija pred usodno odločitvijo Odklonilni odgovor Italije je mednarodno napetost zelo poostril London, 10. oktobra, br. Tako v londonskih kakor v pariških diplomatskih in političnih krogih ne prikrivajo, da je odgovor italijanske vlade na fran-cosko-angleško noto, s katero sta povabili Italijo k skupnim pogajanjem glede ureditve španskega problema, ustvaril zelo resen položaj. Anglija in Francija sta sedaj pred izredno važnimi in dale-kosežnimi odločitvami. Odklonilno stališče Italije v pogledu umika tujih prostovoljcev je onemogočilo vsako naglo rešitev španskega problema, ki vedno bolj resno ograža mir v Evropi. Sporočilo valencijske vlade, da pripravlja neka tuja država novo intervencijo v Španiji na korist generala Franca, je izzvalo v Londonu in Parizu veliko vznemirjenje. Vrhu tega pritiska tudi sovjetska vlada, ki se odločno protivi vsaki koncesiji na korist generala Franca in grozi, da bo, če Anglija to stori, nastopila Rusija na lastno pest. Uspeh fran-cosk<»-angleške intervencije v Rimu je rodil docela nasproten uspeh, kakor pa so pričakovali. Anglija in Francija se morata sedaj odločiti, ali bosta dopustili nadaljnjo zavlačevanje rešitve španskega problema, ali pa bosta morali prevzeti riziko in aktivno poseči v razvoj dogodkov v Španiji. V rimskih diplomatskih krogih izražajo bojazen, da bo odklonilni odgovor Italije še bolj poživil agitacijo za ukinitev politike nevmešavanja. Nagla-šajo pa, da bo Italija takoj, ko bi Ft^in-cija odprla svoje meje na Pirenejih, odposlala v Španijo nove čete. Obenem opozarjajo na to, da so bili v zadnjem času v Italiji mobilizirani trije novi letniki ter so pripravljeni, da v danem primeru takoj krenejo na določena mesta. Spor 1 v japonski vladi Zun. minister Hirota proti nacionalnim ekstremistom — Preprečena odpoved washingtonske pogodbe Tokio, 10. oktobra. AA. Med zunanjim ministrom Hiroto in nekaterimi drugimi člani japonske vlade je nastal resen spor. Nesoglasja so se opazila zlasti o priliki objave včerajšnjega uradnega komunikeja, ki naj bi veljal odgovor Japonske na govor ameriškega predsednika Roosevelta, na resolucijo DN in na ostale važne mednarodne politične izjave. Spočetka je biio določeno, da se izda služben komunike carske vlade. Ker pa se nasprotstva v nazorih in taktiki niso mogla o pravem času likvidirati, je bil izdan le komunike japonskega zunanjega ministrstva. Posamezni ministri, ki so pod neposrednim vplivom mornariških in drugih ekstremno-nacionalistično razpoloženih krogov, so želeli, da bi japonska odpovedala pogodbo devetih sil. Hirota pa je s pomočjo celokupnega japonskega zbora vseh japonskih diplomatov preprečil odpoved te pogodbe, ker bi Japonska ne imela notenih koristi, nego le veliko moralno škodo. Ce bi odpovedala pogodbo, bi sama potrdila utemeljenost očitkov, ki so se čuli v zadnjem času na njen račun, češ da je prekršila mednarodno pogodbo in mir. V takem primeru bi Japonska po Hirotovem mnenju izzvala trenutno reakcijo nekaterih velesil, s katerimi mora spričo sedanjega resnega položaja ohraniti dobre ali vsaj znosne od-nošaje. Hirota je mnenja, da mora biti Japonska politika napram velesilam, ki so prizadete na Daljnem vzhodu, gibčna in miroljubna vse dotlej, dokler se vojna na Kitajskem ne zaključi z zmago japonskega orožja. Tedaj bodo velesile postavljene pred izvršeno dejstvo in pogodba se bo lahko naknadno odpovedala. Japonski tisk v glavnem odobrava stališče zunanjega ministrstva in opozarja na nadaljnje razširjenje pokre-ta za bojkot japonskega blaga v Zedinjenih državah, Angliji in Avstraliji. Listi poudarjajo, da je pojav tega pokreta povsem potrdil pravilnost in utemljenost japonskega stališča, ki ga je v svojem ekspozeju pred kratkim obrazložil zunanji minister Hirota. Poročila s kitajskih bojišč Tokio, 10. oktotbra. AA. O vojaških operacijah na Kitajskem je agencija Dome j izdala naslednje poročalo: N1& severni fronti so japonske čete včeraj popoldne zavzele Pinglo, ki leži sredi poti mod Ja-jmjem in Cočtervom, kakšnih 120 km }už-nozapadno od Tatunga. V pokrajini Srni-juanu je bila izredno aktivna mongol^a, konjenica ki je zavzela mes to ©ajtag. 40 km severno od Sujmana. Japonsko vojno letalstvo je včeraj bombardiralo činčev in vse vojaške kitajske naprave v tem mestu. V zaledju šanghajske fronte so japonski hidroavijoni izvršili daljši polet vzdolž proge Tienein-Pukeo ter bombardirali posamezne kitajske vojaške transporte. Druga skupina japonskih vodnih letal pa je v bližini Kučeva bombardirala železniško križišče in glavno piro-go Kanton-Hankev. General Franco mobilizira žene in dekleta Odredil je obvezno službo v pomožnih organizacijah za ženske od 17* do 35* leta Salamanca. 10. oklobra. AA. General Franco je podpisal odlok o obvezni službi pri socialnih organizacijah »Španske falange« za vse žene i:i dekleta od 17 do 35 leta starosti. Te službe so proste le oinožene žene. katerih možje so na fronti, vdove, ki imajo vtč ko po 2 otroka, ž-me v državni ali samoupravni službi in one, ki so za tako službo nesposobne zaradi svojega slabega zdravja. Republikanska ofenziva Valencija, 10. oktobra. A A. Vrhovno poveljstvo republikanske vojske poroča, da so se morale republikanske čete na sektorju Altonu de San Qui!les na vzhodni fronti umaknili s svojih dosedanjih postojank na koti 430. Borba pa se tam še ni končala. Nacionalisti so osvojili glavni del griča, vendar so imeli velike izgube. Pri Reni Bu-gani so nacionalisti prešli v napad, a so bili krvavo odbiti. Tudi tam je padlo večje število nacionalistov. Prav tako je bil odbit nacionalističen napad na Pofoblanco. Na vsej aragonski fronti se je davi nadaljevala oefnziva vladne vojske. Posebno pomembni uspehi so bili doseženi na teruellskem sektorju. Jugovzhodno od Gijona so republikanci dosegii nekaj pomembnih uspehov. Predvsem so zavzeli koto, ki je strateško največjega pomena za vso nadaljno akcijo. Šalamanoa. 10. oktobra. Nacionalistično vrhovno poveljstvo je izcialo komunike v katerem piavi: V Asturiji so naše čete prodrle do reke *a.rde in vzdolž nje zavzele nekaj vasi. Na lenski fronti je bil nasprotnik potisnjen proti prelazu Begarardn. V tsh bojih je imei mnogo izgub. Na aragonski fronti so nacionalisti na odseku v bližini Sa6ina-niga zavzeli koto 170 in še nekatere druge vrhove, ki eo večjega strateškega pomena Tudi tam je padlo mnego nasprotnikov. Na aragonski fronti so nacionalisti na odseku v bližini ^asinaniga zavzeli koto 170 in še nekatere druge važne vrhove, ki so večjega strateškega pomena. Tudi tam je padlo mnoso nasprotnikov. Na južnem bojišču pa je v bližini Penarroje nasprotnik prešel v orolinapad. Pri tem mu je pomagalo večje število ruskih tankov. aT protinapad je bil odbit. Dva tanka sta bila razdejana. Vesti iz Beograda Beograd, 10. oktobra, p? Nocoj je zapustil Beograd dolgoletni francoski poslanik grof Dampier, ki je imenovan za poslanika v Otavvi. Za časa bivanja predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Parizu bo ostal v Parizu, nato pa bo odpotoval na svoje novo službeno mesto. Na poti v Pariz je potoval davi skozi Beograd bolgarski knez Ciril. Novoimenovani poslanik v Rimu Ristič je nocoj odpotoval v Rim. Člani Sv. Sinoda na čelu z zagrebškim metropolitom Dositejem so se včeraj poklonili na Oplencu in opravili molitve na grobu kralja Zedinitelja. V dvorani Invalidskega doma je bila danes letna skupščina šumarskih zvanič-nikov. Razpravljali so o svojih stanovskih za4eva& V dvorani nove univerze Je bila danes letna skupščina Zveze zdravstvenih zadrug, nato pa je bila otvorjena razstava zdravstvenega zadružništva. Sodelujejo tudi bolgarski zadružniki. V Novem Sadu se je pričel danes 18. kongres jugoslovenskega zdravniškega društva. Kongresu predseduje docent dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Kongres razpravlja predvsem o borbi proti alkoholizmu in proti tuberkulozi. Med referenti je tudi dr. Meršol iz Ljubljane. V Stari Pazovi je bil danes velik cerkveni zbor. ki se ga je udeležilo okrog 20.000 ljudi. Glavni govornik je bil me-tropolit Dositej ter episkopa Serafin in Zlaton. Pol stoletja že deluje CMD, še za pol stoletja1. »JUTRO« tvonede!ls£fl feaaja 2 Pone3etTeE TT. X. Y9yr Odkritje spominske plošče kralju Zedinltelju Lepe nacionalne slovesnosti v Domžalah se je udeležilo okrog 3000 ljudi Domžale, 10. oktobra Nacionalne Domžale eo doživele danes lep dan. Narodna odbrana je odkrila na domžalski osnovni šoli spominsko plošč) pokojnemu kralju Uedinitelju. Prisrčna komemoracija 2e snoči se je vršila v dvorani Sokolskega doma ž?lna spominska svečanost., pri kateri je imel inženir Skok lep nagovor o življenju, delu in smrti našega velikega kralja Aleksandra, potem pa so sledili nastopi šolske dece in nazadnje lepa živa slika, ki je predstavljala »rob pokojnega kralja, nad katerim se je sklanjala žalujoča Jugoslavija, hkratu pa se je že kazala zarja novega dne. Proslave se je udeležilo toliko ljudi, da niso mogli priti vsi v veliko dvorano. Za danes je bila napovedana slavnost odkritja spominske plošče. Že z jutrnjlmi vlaki je prispelo lepo število gostov iz Ljubljane, mel njimi stotnija naših vojakov in vojaška godba. V sprevodu so gostje odšli v Sokolski dom. Kmalu so začeli prihajati tudi zastopniki sokolskih in dragih društev iz domžalske okoiice. Vreme zjutraj ni obetalo nič dobrega, toda dopoldne se je zjasnilo in napravil se je najlepši dan. Domžale so bile vse v zastavah in zelenju. Pred odkritjem Ob pol 11. je bil zbor udeležencev na sololskem letnem telovadišču. Zvrnile so se čete vojakov z oficirji, Pokolov, Narodne odbrane, četnikov, dobrovoljcev, gasilcev in skavtov in številno občinstvo, ki so potem med igranjem goibe odkorakali proti osnovni šoli. Ob cesti se je nabralo mnogo domačinov, ki' so s cvetjem obsipavali vojake in Sokole. Pred osnovne šolo se je zbrale vsega okoli 300r> ljudi. Ql> 11 je otvoril svečanost z as to p n Narodne odbrane poštni upravnik g. Slavko Bizjak, ki je moral v poslednjem trenutku nadomestiti predsednika, ker je bil ta neogibno zad "an. Pozdravil je vse ravzočne, zlasti .pa zastopnike naše vojske, divizijskega g- nerala Toniča. poveijn:ka aniljerije brigadnega generala Popadiča, komandanta kamniške smodnišnice. sreskega podnačelnika g. Valn.ala. župana gosp. Vrečarja, župnika g. Bernika in še številne drage zastopnike naših naralnih organizacij. Z veseljem je poudaril, kako velike množice so se zbrale,' da proslave ta za Domžale tako pomembni dogodek. Govor župmka Barleta Potem je stopil na oder slavnostni govornik župnik g. Janko Barle, navdušeno pozdravljen od vseh navzočih. Med grobno tišino je začel govoriti. Dejal je med drugim: »Pred mesecem sem bil na Oplencu. V tihoti sem čul vzdihe, jok in žalost. Pogledal sem okoli sebe, videl stare izkušene može in mlade,' kako so jim tekle solze po licu. Zakaj? Zgodovina nam ne pove, da bi kje narod romal na grob in jokal na grobu svojega vladarja, a na grobu našega kralja Mučenika še dan za dnem teko solze. Ko sem tako gledal, sem si želel, da bi bil Zveliča r poleg mene! Rekel bi mu bil: Kakor si nekoč poklical Lazarja, tako pokliči tudi njega. Narod ga ljubi in potrebuje. Toda takega čudeža ni mogoče zahtevati in ga tudi ni treba: Naš kralj živi med nami. Ko je prišla vest o njegovi smrti, nam je zastala sapa: Kaj pa zdaj? Zobe smo stisnili za trenuten molk. Pred našimi očmi in dušami je vstala prelepa podoba njega, in rekli smo bili: Ubili ste nam kralja pastirja in hc:eli. da bi se razkropila njegova čreda. Toda ne, njegov duh stoji pred nami, kakor je stal prej on sam. Njegova 6rčna kri je kanila na naša srca in vžgala v njih ogenj. Gledali smo njegovo življenje. Sklenili smo da lonio živeli, kakor nas je on učil in vodil, naš največji junak, vitez, največji vojskovodja in državnik. Vsakomur se je približal, z vsakomer je govoril v domači besedi. Tega sem se spomnil takrat. Gledali smo njegovo podobo, zravnano glavo, poelu-šali smo njegov glas in mu prisegli, da bomo čuvali Jugoslavijo. Umrli kralj je bil junak, vitez, vojskovodja. Kaj je pretrpel v življenju, se ne da reči. Od začetka vojne je padla na malo Srbijo velika avstrijska vojska. Prišla ie čez srbske reke in zasedla velik del Srbije. Tedaj je srbska junaška vojska s svojim kraljem junakom vrgla tujce nazaj čez reke in ujela nad 50 000 ujetnikov. Svet je ostrmel. Kako je to mogoče? Toliko junaštvo! V tej vojski je živel njegov duh: svoboda ali smrt, nikoli suženjstva in jarma! Ko so prišle potem ogromne nemške čete in so vpa-dli še drugi v hrbet, se je umaknil z vojsko čez Albanijo. Kalvarija je bila ta pot za vise, a ni klonil. Ko so prišli do morja, je prišla ponj francoska ladja, da bi ca odpeljala. Toda on tega ni sprejel, j Dokler ne bodo na varnem vsi moji vojaki in bolniki, ne pojdern na ladjo«, in ko ie po Kal-variji prišla Velika noč, je dal svojim vojakom tale ukaz: »Iz teme greta ie vstal Kristus! Tako bosta iz trpljenja vstali tudi naša vojska in naša domovina, ker pravica mora zmagati. Mi bomo zmagali v Kristuc. Naš vladar je bil veren. In po zmagoslavuem prodoru si ni dal pokoja. V nekaj dneh je s svojo vojsko dobil nazaj vse, kar so bili sovražniki v letih zavzeli. A to mu še ni bilo dovolj. Tam živi še narod, ki se boji, da ne bi ostal pod tujcem. In njegova vojska je hitela dalje do nas. Tudi na Gosposvetsko polje je stopila njegova vojska. Lastni domovi so bili še razdrti, a on je šel naprej. Prišla je Jugoslavija. Njen prvi sin je postal najbolj 6krben za njeno ureditev. Vzel je v roke meč peresa in izdal zakone. Mnogo je trpel, ko je videl, da ne gre tako. kakor bi moralo iti. Plemenske strasti so se spet razvnele. Nastala je nevarnost, da se razruši to, kar je bilo ustvarjeno. Tedaj je napravil odločen konec. sMed me- Zemunska vremenska napoved: Hladno vreme, vedro v gornjem Primorju. Polagoma se bo nebo razvedrilo v vseh za-padnih krajih države. Oblačno pa bo ostalo še v ostalih delih. Dežja bo morda še nekoliko v vzhodnih in južnih krajih dr- žn v» noj in narodom ne sme biti ovire«, je rekel. >Sam vzamem usodo v roke«. Narod je z veseljem sprejel njegove besede, saj je vedel, da so izvirale iz ljubezni do njega in države.. Ni pustil, da bi se vmešavali tujci med nas. Za tujce imamo prostor za grobove, a naša zemlja je sveta in nedotakljiva Združil nas je in skrbel za naš dvig. Sklenili smo balkanski pakt. Potem je šel v Francijo, da še bolj utrdi našo pot miru. Takrat ga je zadela, plačana od tujca, morilčeva roka, ker se je tujec bal močne Jugoslavije. A zaman je sovražnik čakal našega konca. Duh pokojnega kralja je zaplaval nad nami in še zdaj nas vodi. Za njimi pojdemo in njegov spomin nam to svet. Mladina naj se od njega uči, kaj je žrtev in kaj je delo. Mnogi se ga spominjajo, ko je hodil med nami. ko se je približal vsakemu človeku, mu dal roko ali dar. če .je bilo potrebno. Bil je ljudski kralj. Ni se zapiral v dvore, šel je med narod prisluškovat njegovim težavam in zato bo vedno ostal v našem spominu. Kadar pojdete mimo te plošče, mislite na njega, ki je bil vzor Jugoslovena in junaka. Sokol je bil in rekel je, naj sokolski duh prevzame mladino. Njegova 6lika nam bo ostala večno v spominu. Sam sem govoril z njim. spoznal sem vso lepoto njegove duše. spoznal sem. kako nas je ljubil in kako nsm je hotel dobro. Ostanimo ma rveeti, njemu hi njegovemu 6inu, kralju Petru H. Predaja spominske plošče Potem je zastopnik Narodne odbrane g. Bizjak nagovoril šolskega upravitelja gOBp. Ivana Stenovca in mu v imenu svoje organizacije izročil ploščo v vanstvo s pozivom. naj učiteljstvo vzgaja otroke v duhu, ki ga je želel pokojni kralj. Ko je s spomenika padel zastor, je vojaška četa oddala častno salvo, nato pa je godba zaigrala narodno himno, ki so jo navzočni poslušali odkritih glav. G. Stenovec se je v imenu učiteljstva in dece zahvalil g, Bizjaku za zaupanje in obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh, da bo ta spomenik res služil namenu, ki mu je določen. Na plošči, ki je iz belega marmorja, je v zlatih črkah vklesan naslednji napis: »9. X. 1934. je padel v Marseillu Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj mučeniške smrti za svoj narod. Ouvajmo Jugoslavijo!« Plošča ima ozek okvir iz temnosivega marmorja. Potem je sledilo nekaj otroških nastopov. Učenci in učenke domžalske šole so pred-našali priložnostne deklamacije in govore. Najbolj se je pri tem izkazal g 6vojo pesmico mali Boris Muller. Najlepši je bil prizor. ko je starosta domžalskega Sokola v imenu Sokolstva pokleknil pred ploščo in izrekel tam sokolsko zaobljubo pokojnemu Velikemu vladarju. Ves čas svečanosti je nad šolo in njeno okolico krožilo vojaško letalo in zNijalo pozornost s svojimi drznimi poleti tik nad strehami hiš. Po končani slavnosti se je vnovič razvrstil sprevo.l in krenil od spominske plošče po domžalskih ulicah, mimo kraljevega spomenika, ki je bil ves v zastavah in v cvetju, nazaj k Sokolt-kemu domu, kjer jc bil razhoi. V sprevodu je bila deležna posebnih ovacij naša narodna vojska. Domžale go doživele lep dan. ki bo ostal neizbrisno zapisan v srcih domačinov in gostov. Sokolstvo spominu kralja Zedlnltelja Komemoracija v soboto zvečer je bila lepo obiskana Ljubljana, 9. oktobra Med žalnimi spominskimi svečanostmi, ki so bile v teku včerajšnjega dneva prirejene v Ljubljani v čast blagopokojnega vladarja Aleksandra I. Zedinitelja, je napi avila na ljubljansko občinstvo gotovo najgloblji vtisk komemoracija, ki jo je na večer tretje obletnice tragične smrti narodnega voditelja priredilo ljubljansko Sokolstvo v velikii dvorani Narodnega doma. V večernih urah, ko je narahlo ro-sil jesenski dež na mesto, so množice v velikih gručah hitele v nacionalno trdnjavo pod Tivolijem, da se oddolže spominu tragično preminilega narodnega voditelja kraljevskega rodu. V nabito polni dvorani, kjer je bila v črnino in zelenje zavita slika blagopokojnega kralja in pred njo poleg narodne trobojnice prapor Sokola Ljubljane I. ln trofeja najboljših sokolskih tekmovalcev dragoceni Aleksandrov meč, oboje dar velikega pokojnega pokrovitelja Sokolstva, je domačin starosta Ljubljanskega Sokola biat Kajzelj pozdravil številno zbrano občinstvo, ki se je v tako častnem številu odzvalo povabilu ljubljanskega Sokolstva, naj se pokloni spominu velikega vladarja. Domačinova posebna aahvaia je veljala udeležbi celotnega oficirskega zbora ljubljanske garnizije, ki je prihitel na svečanost s komandantom diri:-tvske divizijske oblasti divizijskim genereiloan Lazo Toni-čem, pomočnikom komandanta dravske divizijske oblasti generalom Dodičem. komandantom artiljerije generalom Popadi-čem in vsemi komandanti polkov na čelu, nadalje častni dvorni dami Franji Tavčarjevi, podpresedniku mestne občine ljubljanske dr. Vladimiru Ravniharjra, francoskemu konzulu Gabrielu Remerandu, češkoslovaškemu konzulu inž. Stanislavu Minovskemu, ki ga je zastopal tajnik konzulata, belgijskemu konzulu dr. Milanu Dularju, danskemu konzulu inž. Tcimu Knezu, narodnima poslancema dr. Riku Fuxu in Rajku Turku, zastopniku Jugo-slovensiko-češkosiovaške lige predsedniku dr. Egonu Staretu, predsedniku českoslo-venske obce P-yški, predsedniku Jugoslo-vensko-bcigarske lige ravnatelju Rastu Pustoslemšku, predsedniku Zveze kulturnih društev ravnatelju Jeranu, zastopniku Jadranske straže Verbiču. močnemu odposlanstvu primorskega emigrantskega, dru- štva »Soče«, župniku Janku Barletu. pro-tojereju Djordjj Budimiru predsedniku pravoslavne cerkvene občine prof. Jurko-viču, mohamedanskemu svečeništvu. bivšemu prosvetnemu šefu gdm. direktorju Brezniku, korporativni udeležbi dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in četnikov, mnogoštevilno zastopanemu narodnemu žen-stvu, zastopnici Kola jugoslovenskih sester Fernandi Ma jaioncvi. zastopnici Društva kneginje Zorke Grasseliijevi, naposled pa še polnoštevilno zastopanemu ljubljanskemu Sokolstvu, ki se je zbralo okrog prvega podstarešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engelberta Gangla in namestnika načelnika SSKJ Josipu Jerasu in ruskemu Sokolstvu, ki ga je zastopal starosta Tkačev. V obširnem govoru jc dobrovljec prof. dr. Ernest Turk orisal vso predvojno in povojno zgodovino naših nacionalnih prizadevanj, ki so bila že od rane mladosti pa do tragične smrti na francoskih tleh tesno povezana z življenjem nepozabnega in nenadomestljivega kralja. Vsa razvojna doba nam kaže, da so hude borbe nacionalnega prizadevanja posegle že v oblikovanje njegovih mladih let, katerih brezskrbnost je moral zamenjati z veliko odgovornostjo mladega regenta v najtežavnejših letih naše zgodovine. Ko ie z ramo ob ramo s svojimi zvestimi bojevniki pretrpel dobo največje strahote, se je potem po smrti svojega očeta kot kralja poprijel državnega krmila in kot prvi državljan neposredno delal na izgraditvi mirnega in srečnega doma združenih Jugoslovcnov za njih lepšo in boljšo bodočnost. Govornik jc zaključil svoja izvajanja s pozivom, naj narod, za katerega jc veliki pokojnik toliko delal in trpel in naposled položil svoje življenje na žrtvenik njegove svobode in sreče, hodi po brazdah, ki jih je on zarezal, do končnega smotra, ki ga je bil v svojih prizadevanjih zamislil in zaslutil. V globoko tišino je občinstvo trikrat zaklicalo »Večna mu slava!« in sokolska godba je zaigrala državno himno, katero jc zbrano občinstvo poslušalo stoje. Ko je nato še brat Viktor Markič občuteno recitiral Ganglovo »Kralju Mučcniku«. je domačin Kajzelj zaključil svečanost s ponovno iskreno zahvalo vsem prisotnim, ki so z lepo udeležbo dvignili spominsko svečanost. Gledališki igralci so zborovali Davi se redni letn Ljubljana. 10. oktobra v ljubljanski operi 19. je vršil občni zbor ljubljanske sekcijc Združenja gledaliških igralcev, ki je jasno pokazal težavno stanje naših gledaliških umetnikov. Zborovanje, ki je poteklo v najlepšem soglasju, je otvoril dolgoletni zaslužni predsednik g Lujo Drenovec in v uvodu naglasil globoko vdanost visokemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II. Nadalje se je zahvalil tudi našemu časopisju za ljubeznivo naklonjenost, ki jo je kazalo združenju v teku poslovnega leta. V nadaljnjih izvajanjih jc g predsednik govoril med drugim: »Kljub mnogim, med njimi zelo hudim oviram, je imelo delo naše organizacije v teku poslovnega leta lepe moralne in materialne uspehe. Zavedamo se, da bo potrebno še mnogo truda za dosego naših osnovnih pravic, a smo opimisti. Pri tem naj omenim pokojninski sklad, ki se zelo razveseljivo razvija in ima zdaj blizu 700 rednih članov, pokojnino in podporo pa prejema trenutno 55 članov. Drugi naš sklad, to je podporni, katerega dohodki so prispevki članstva takse in honorarji in dohodki prireditev, je tudi zelo aktiven. Oba sklada sta zelo važna za sedanjost, še bolj pa za bodočnost, za starost in onemoglost. Upam, da bodo rtaše pravične zahteve deležne čedalje večjega odmeva. Odbor, kateremu načelujem, je storil vse, kar je mogel in kar je v danih razmerah smatral za potrebno.« S toplim aplavzom so številni zborovalci sprejeli presednikovo poročilo. Naslednji je izpregovoril tajnik g. Jerman in orisal položaj stanovske organizacije in njenih članov. Iz njegovega poročila je bilo raz- vidno, da sc mora članstvo boriti z velikimi finančnimi težkooami in je prav zaradi tega v stalnem boju /. našo .upravo gledališča. ki 2c šesto leto nc plačuje redno mesečnih prejemkov in na ta način ne vrši niti svojih osnovnih dolžnosti, kar tudi močno ovira delovanje organizacije. Tež-koče se pojavljajo tudi v napredovanju članstva in Pesem o tkalcu«, fikerjančevo »Vizijo«. Atritofovpga »Polžka« in »Micka bi rada Jurka dobila«, Čajkov-ekega sceno Tatjane s pismom. Puccin je-vo arijo iz opere »La Boheme* in prav tako njegovo arijo iz opere »Maiiame But-terflv«, Mrssenetovo arijo iz opere »Ma-non« in Vertiijevo arijo iz opere »Travia-ta«. Koncert, ki bo v prid polpome akcije Ljuf Ijanske Filharmonije, bo v dvorani Filharmonije ob 20. Dirigent Niko Štritof. Naše gledališče OPEKA Ponedeljek. 11. zaprto. Torek. 12.: Pesem s ceete. Premierski abonma. O R A M A Ponedeljek, 11.: Vrag na vasi. Gostovanje Mlakarjevih in zagrebškega baleta. Izven. niso vrnili ne peš ne z vlakom. PoisksJl so prvo ugodno priložnost in so spet pokradli kolesa ter se vrnili z njimi domov. V Ljubljani ali že med potjo so jih spet spravili v denar, nato pa spet pokradli. Večni krogotok tatvin in prode j jim je nudil dovolj sredstev, da so mladi tatovi imeli nekaj mesecev brezskrbnega življenja Oblastva so ugotovila, da ima ta tatinska družba na vesti okrog 50 koles. Kakor javljajo iz Zagreba in Karlovca, so zahajali z ukradenimi kolesi tudi na Hrvatsko, seveda pa so za povratek spet nakradii potrebno število koles. Dasedanje preiskave kažejo, da je raas-krita liz redno (dobro cirgfmLalrana tatinska družba, ki je bila poslednje čase strah na5ih kolesarjev. V neki samotni dolini v okolici Vač so imeli tatovi pra/vcato mehanično delavnico. Tam so oddajali stara kolesa. j:b na spreten način razdirali in p-tem sestavljali dele različnih koles. Pred to tatinsko družbo bodo imeli zdaj kolesarji nekaj časa mir. Samomor ali nesreča Ljubljana, 10. oktobra VI: k. ki prihaja v Ljubljano iz Trsta ob 0.45. jc v bližini železniškega prelaza pii Aleščevi ulici povozil neznanega moškega. O tem je bila takoj obveščena, policija. ki je poslala na lice mesta, komisijo. Kakih 100 m daleč od prelaza so našli sredi med tračnicami moško truplo z razbito glavo in prerezano levo roko in levo nogo. Ugotovili so, da gre za krojaškega mojstra Antona Jakšeta. rojenega 1. 1889. v Hrastju, pristojnega v Ore-hovec, srez Novo mesto, srtanujočega v Zapužah. Policijski zdravnik je moge! ugotoviti samo smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Križu. Vse kaže, da gre za samomor. Tiskarna splitske „Nove Dobe" pogorela Split, 10. oktobra o. Davi ob 4. je nastal požar v Hrvatski tiskarni, v kateri »e tiska splitska »Nova Doba«. Tiskarna je imela svoje prostore na Narodnem trgu pri Dioklecianovi palači in je grozila nevarnost, da zrajame ogenj tudi to palačo. Gasilci so imeli nad štiri ure napornega dela, predno se j;m je posrečtilo ogenj omejiti in pogasiti. Tiskarna in uprava lista sta popolnoma uničeni in sega škoda v milijone. Sumijo, da je bil ogenj pod Lak njen. » »JUTRO« poo®ae!Js£g Maj« =s== P oT>»av]jal obenem funkcijo vrhovnem s^d-n-.kf. Doseženi so bili ti'e rezultati: Tek na 800 m: 1 Goršek (Ce) 2:04.8; 2. šindelar (Co) 2:10: 3. Junek (Co) 2:10.1; 4. Sošter (Ce). Lahka zmaga rekorderja Gorška. Za drugo mesto sta s» borila Con-cordijaša med seboj in je v finishu šindelar prehitel svojega druga. Tcčke 6:5 za Celje. Skok v višino: 1. inž. Marek (Cel 170; 2. Martini (Ce) 160: 3. Brozcvič (Co) 160; Piši (Co) 150. Polsko odskočišče je onemogočilo Celjanoma, da preskočita višje, za kar sta sicer sposobna. Skupno z Bvo-zovičem sta oba pokazala lep stil. Točke 8:3 za Celje. Stanje 14:8 za Celje. Tek na 100 m: 1. Pleteršek (Ce) 11.6; 2. Hegolj (Co) 11.8; 3. Urbančič (Ce) 11.9; 4. Brozovič (Co) 12. Ostra borba, ki jo je Pleteršek v spurtu odločil v svojo korist. Točke 7:4 za Celje. Stanje 21:12 za Celje. Met krogle: 1. Kovačevič (Co) 14.37; 2. dr. Narančič (Co) 13.75; 3. Osetič (Ce) 13.02; 4. inž. Marek (Ce) 12.46. Kovačevič je v zadnjem metu dosegel svoj najboljši letošnji met. Tudi Osetič in Marek sta dosegla lepe rezultate. Točke 8:3 za Concor-dijo. Stanje 24:20 za Celje. Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Ce) 52.3; 2. Goršek (Ce) 53.1; 3. Hegolj (Co) 54.8. 4. Junek (Co). Najostrejša borba dneva, v kateri je Goršek vodil skoraj vso progo do zadnjih 50 m, kjer ga je Pleteršek uo-liitel in do cilja prehitel. Točke 8:3 za Celje. Stanje 32:23 za Celje. Met diska: 1. Kovačevič (Co) 41.89: 2. dr. Narančič (Co) 40.66; 3. Slamič (Ce) 34.89; 4. inž. Marek (Ce) 34.58. Oba Zagrebčana sta stalno metala okrog 40 m. Točke 8:3 za Concordijo. Stanje 35:31 za Celje. Skok v daljino: 1. Piši (Co) 6.28; 2. Pleteršek (Ce) 6.13; 3. Brozov.č (Co) 6.02; 4. Staube (Ce) 5.74. Mladi junior Piši je pripravil malo piesenečenje m je z dvema skokoma preskočil znamko 6.20. S to točko so se Coricordijaši tesno približali Celjanom. Točke 7:4 za Concordijo. Stanje 39:38 za Celje. Tek na 8000 m: 1. šindelar (Co) 9:52; 2. Končan K. (Ce) 9.57; 3. Končan I. (Ce) 10:57. šindelar je v zadnjem krogu pustil žilavega Končana st. le malo za. seboj. Točke 5:5. Stanje 44:43 za Celje. Balkanska štafeta 800X400X200X100: 1. Celje v posuavi: Goršek. Pleteršek, Urbančič. Vladko 3:39: 2. Concordija v pesta-vi: Junek, Hegolj, Brczovič, Piši 3:47. Celjani so zmagali z velikim naskokom. Točke 10:6 za Celje. Končno stanje 54:49 za Celje. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo končni izid tekmovanja :n je tudi posamezne zmage sprejelo z velik m odobravanjem. LahkoatietsM mltm% Svobode Na svoj lahkoatletski miting po dolžnosti, ki se je vršil včeraj na Primorju. je Svoboda poslala samo dva tekmovalca. Situacijo so rešili atleti drugih klubov, namreč Primorja. Ilirije, Korotana in Planine iz Ljubljane ter jeseniškega Bratstva in novomeškega Elana. Od do'očenih sodnikov sta prišla samo dva ter jima je moralo pomagati nekaj rutiniranih tekmovalcev iz publike. Priskočila sta na pomoč tudi trener g. Klein in g. Banko. Sodniško vprašanje se v resnici že razvija v pravi škandal. »Sodniški zbor* pa je vendarle rešil svojo nalogo tako, da so vsi rezultati točno zmerjeni in izpledaio takole: 100 m. juniorji C (15 tekmovalcev): Trije predteki po 5 tekmovalcev Zelo leoa borba tudi v finalu, kier sta tekla iz vcake?a predteka prva dva. Finale: 1. Po^šak (Prim) 12. 2 V°rglez (Bratstvo) 12 2. 3. Boian 1?3. 10" m seniorii: (5 tekmovalcev): 1. Skušek rP.im) 11.5. 2 Safošnik (II.) 13. 3. Po-har (Bratstvo) 13 1. Skušek je zmagal sigurno. ostala sta pred ciljem' precej popustila. 1.500 m, jnniorji C: 1. Gojkovič (O.) 4:31.4, 2. Kin (Plan) 4:44.4, 3. Emil (Plan) 4:48.6. Gojkovič je mlad talent, ki stalno napreduje. V seniorski skupini je zmagal Primorjaš maratonec Tavčar s 4:32. 5000 m, seniorji: 1. Pogačnik (Prlm) 17:28 2. Tavčar (Prim) 17:47.2, 3. Seher (U) 19:54. Skok v daljavo, juniorji B do 16 let (5 tekmovalcev): 1. Stanič (II) 525, 2. Bajt M. (Plan) 515, 3. Bratož (Plan) 471. Juniorji C (16 do 18 let): 1. Bajt F. (Plan) 535. 2. Schwab (Bratstvo) 518, 3. Medija (Bratstvo) 516. Seniorji: 1. inž. Stepišnik (II) 581, 2. Kosec (Prim) 582. 3. Malenšek (Bratstvo) 579. Kosec je z malim prestopom skočil 602. Skok v višino, juniorji C (10 tekmovalcev): 1. Bojan (Prim) 165. 2. Bait M (Plan) 150, 3 Boljšak (Prim) 145. Slabo odskočišče na razmočenem terenu. Seniorji: 1. Malenšek (Bratstvo) 155. • Met diska 1.5 kg. juniorji C (11 tekmovalcev): 1. Vider (Plan) 35 42. 2. Poljšak (Prim) 33.97. 3. Merala (Plan) 32.17. Seniorji (6 tekmovalcev)> 1. inž. Stepišnik (II) 39.45. 2. Kajfež (Prim) 37.43. 3. Kosec (Prim) 33 08. Met kopja, seniorii (6 tekmovalcev): 1. Briinett (II) 48.35. 2 Kaifež (Prim) 41.26. 3. Beranek (Korotan) 40.53 Met kopja juniorjev je zaradi pozne ure odpadel. Ostale nogometne tekme Beograd: Beograd : Temešvar 4:1 (4:1). Skoplje: Jugoslavija B : Južna Srbija 7 : L Zagreb: Gradjanski : Concordija 5 :3 (3:1). »Prijateljska« tekma, ki pa se je morala 10 minu* pred regularnim koncem zaključiti, ker so se igralci med seboi ste-pli. Občinstvo je vdrlo na igrišče in je morala policija napraviti red. Dunaj: Madžarska : Austrija 2 : 1 (1:0). Katovice: Poljska B : Latvija 2:1 (0:0). Pariz: Francija : Švica 2:1 (1:0). Oslo: Norveška : Irska 3:2 (1:1). Praga: Prvenstvo. Slavija : Plzen 5 : 0, Sparta : Nachod 5 : 3. Viktorija žižkov : šlezka Ostrova 2 :1, Viktorija Plzen : Kladno 2 : 2, Bratislava : Proetejov 5 : 1, Zidanice : Pardubice 4 : 1. Rim: Prvenstvo. Juventus : Napoli 2 :1, Milano : Lazlo 2 : 2, Roma : Luchese 5 : 0, Fiorentlna : Bari 1 :1. Livorno : Atalanta 1 :1, Trlestina : Liguria 1 : 0, Bologna : Amfrrosiena 1 :0. Genova : Torino 2:1. Budimpešta: Szeged : Budai 2 :1. Sokolska proslava v Celju C, ©i J©, 9. oktobra, p. Celjsko Sokolstvo je nocoj svečano počastilo spomin na pokojnega kralja Aleksandra. Komemoraci-ja je bila v veliki dvorani Narodnega doma, v kateri so se zbrali zastopniki civil-njh in vojaških oblasti, uradov, šol, kor-poracij in društev. Na odru je bil postavljen kip pokojnega vladarja, obdan z zelenjem in črnino. Starosta sokolskega društva Celje-mati-•ca dr. Milko Hrašovec je otvoril spominsko svečanost in orisal lik pokojnega vladarja ter naglasil, da so Sokoli v prvi vrsti pozvani čuvati oporoko mučeniškega kralja. Profesor Janko Orožen je v lepih izvajanjih podal življenje in nesmrtno delo vladarja kot vojaka, zedinitelja in diplomata. Po lepi svečanosti se je nacionalna mladina spontano zvrstila v sprevod in z državno zastavo na čelu krenila po mestnih ulicah. Vzklikala je: Slava mučeniškemu kralju! živel k-alj Peter! živela Jugoslavija! M'adina je vmes prepevala nacionalne pesmi. Odstop turške lake Angliji AnKara, 9. okiuna. b. Turčija in Velika Britanija s'" sporazumeli glele odstopa Uuš';e Inke Čcsme pri Smirni Veliki Britaniji. ki Im /uir.d izvajanja, pomorske kontrole v vzhodnem Sredozemlju zgradila t;:i nI a j svoje pomorsko oporišče. Nekatere angleške I.i hV so že prisile v to turško Iuko. • Ponifn ozemlja, na katerem leži Cesme, je ^e bolj poudarjen s tem. da so se prav te dni zaceli v 'ližini Smirne veliki manevri tur-ke vojske, katerim pripisujejo v turokl:<-an v domovino ter j' že vf-era- olpotoval v Italijo z letalom. Nessavr,i!2ie nesreče New#vork. 9. oktobra. AA. V Garrvju (In-diana) se je ;ripet:'a nenavadna prometna n<»s e-a. Oh zapornici s*a t:Čila dva avtomobila. ravno ko j« voz'! mimo potniški vlak. I.okorno':va je /grabila ob? avtomobila ;n j'i zdrobila. 7 Ijuli jp obležalo mrtvil I so pa bili hudo ranjeni. Milan, 9. oktobra. A A V neki tovarni v Breseiji se je podrla streha nad strojno dvorano, ko so jo delavj ravno poprav-Ij.vli. 15 delavcev je zasulo. Doslej so potegnili izpod razvalin dve trupli in osem nevarno ranjenih delavcev. INSERIRAJTE V,,JUTRU"! »JUTRO* Burttat^ift M«3 - 4 i PooeiJeijek. XL X. HG2 Teden dni filma »Dana s kamelami« z Greto Gaffo Prihodnje dni dobimo v Ljubljano film, ki ga že nestrpno pričakuje veliko število ljubiteljev filmske umetnosti. Po daljšem času bomo spet lahko občudovali nedosegljivo Greto Garbo v vlogi, ki je kakor ustvarjena zanjo. Pokazala se nam bo kot Margerita v Dumasievem nesmrtnem romanu »Dami s kamelijami«. Ko so ta film igrali na Dunaju, je napisal neki list, da je Greta Garbo s svojo Mar-gerito pokazala, da je vredna naslednica »lavne Eleonore L:use. Ta hvala ni preti- rana. Vsi, ki so film videli, potrjujejo to. Njen partner je Robert Taylor, ki podaja svojega Armanda s tako pretresljivo živo-stjo in resničnostjo, da j 3 resničen tekmec velike švedske umetnice. Pretresljiva zgodba na smrt bolne Mar-gerite, ki se odreče svoji sreči, da ustvari srečo drugim, ja oživljena na platnu tako popolno in dognano, da mora gledalec strmeti. »Dama s kamelijami« bo v Ljubljani dogodek, ki ga ne bo zamudil noben ljubitelj dobrega filma. Saj jo poznate! Malo Shirley Teinple, kt vas je že tolikokrat razveselila s svojo Qabko igro. Zdaj bo v kratkem prišla t Ljubljano s filmom »Mali pomorščak«. Spet se boste smejali z njo, spet boste občutili vse njene male bolečine. Ne bo vas razočarala, kajti Shirlev Temple ne razočara nikogar in nikoli. Film o japonskem življenju Enega izmeti najbolj učinkovitih kultur-Hi filmov je te dni predvajal kmo »Sloga« tt£h filmov je te dni predvajal kino »Sloga« dr. F anck, ki se je proslavil z že vrsto planinskih in drugih kulturnih filmov. Njegov najnovejši film »Hči samuraja« je bil napravljen na Japonskem. V res lepih slikali nam prikaže dvojno lice današnjega življenja žilavega naroda. Na eni strani najmodernejša velemesta, na drugi strani stara zvestoba šegam davnih dedov. Vsebina: mlad japonski posinovljenec je v Evropi dovršil visoko šolo in se navzel ev- ropskega duha. Ko se vrne s svojo nemško prijateljico v domovino, se mora po dolgih boj m ukloniti starim šegam in se naposled z vdanostjo do družbe in z ljubeznijo do izvoljenke, ki mu je bila namenjena že v rani mladosti, posveti obdelovanju rodne grude. Dejanje je tako razpleteno, da vodi junaka po zanimivih pokrajinah Japonske, zlasti pa skozi gaje cvetočih črešenj in čez riževa polja, kjer se v ozadju blesti mogočni vulkan Fudžijama. Krasne pokrajinske slike se menjajo z živahnimi prizori, kjer govorijo izvrstni japonski igral- d fvujo iinKako dosežeš dobre posnetke v domu«, »Obračilni postopek za nove Voigt-landerjeve filme« (z natančnimi recepti!), »Zvok k filmu«, to so naslovi nekaterih prispevkov v oktobrski številki, ki kažejo v prakso usmerjeni značaj te cenene revije. Slike, mnogo prvovrstnih, s poučnimi podatki opremljenih slik, to je p^^bnost Voigtlanderjeve revije »Der Satrap«, ki jo znajo dobro ceniti tudi naši amaterji. Članki =o namenjeni v prvi vrsti tistim, ki uporabljajo kiinicre in fotografski material te tvrdke, napisani pa s« vedno tako, da se morejo z njim oi.or,sliii tndi drugi amaterji In to velja tndi za zadnjo, oktobrsko številko Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana. V petek 15. t. m. ob 20. odborova seja. Dnevni red: priprave za III. mednarodno razstavo v Ljubljani, klubski tečaji za začetnike in naprednejše amaterje ter redni letni občni zbor. čez dm m strn. 6 • Zmeda na Ruskem »Daily Telegraph« potrjuje vest, da je bil s svojega mesta odst a\>l jen poveljnik sovjetske mornarice Orlov. K a njegovo mesto je imenovan poveljnik sovjetskega brodovja admiral Viktorov. (»Slovenec«, 2. X.) Kdo se bo še v teh sovjetskih zagatah spoznal? Zdaj so začeli v Rusiji poveljnike mornarice že izmenjavati s poveljniki brodovja. Huda nesreča brez posledic Pod dvovprežm voz je padel 6-letni železničarjev sin Franc Jug. Voznik je sicer videl nesrečo, ni pa mogel hiiro ustaviti konj. Tako so kolesa težkega voza šla preko dečkovega trupla. Na svoje veliko presenečenje pa je voznik ves srečen ugotovil, da se dečku ni prav nič pripetilo. (»Slovenski narod«, 2. X ) Zgodba, ki vnovič potrjuje, da v resnici živimo nenavaden čas: težki vozovi gredo preko otroških trupel, otroci pa vstajajo celi in zdravi izpod njih. Zastonj in za denar Mož že nekaj let zdravi ljudi z izbranimi naravnimi zelišči, iz katerih se kuha čaj... Razumljivo je. da se zdravniki silovito bore proti njemu, vendar mu oblasti ne morejo do živega, ker zdravi mož le z naravnimi zelišči in ne pobira nobenih honorarjev. Pač pa zaračunava svojim pacientom stroške za zelišča, ki jih daje potem toliko časa brezplačno, dokler bolnik ne ozdravi. (»Slovenski dom«, 4. X.) V resnici spoštovanja vreden mož, bela vrana med zdravniki, padarji in mazači: zastonj daje zelišča, dokler bolnik ne ozdravi. Le kako bi bilo treba to razumeti, da svojim pacientom zaračunava stroške za ta brezplačna zelišča? Še zmeda na Ruskem Listi poročajo 'z Moskve, da so bili v zadnjih 24 letih ustreljeni zopet številni pristaši Trockega v zadnjih delih sovjetske Rusije. (»Slovenec«, 5. X.) Da, takšenle je boljševiški raj. Ze 24 let streljajo v sovjetski Rusiji pristaše Troc-kega% čeprav so proglasili sovjetsko Rusijo šele pred 20 leti. Kirurški izvid Podesek je šel čez kretnico ter je v nogo obtičal v tračnici. V tistem hipu pa je bila kretnica prestavljena in je Podesku zdrobila desno nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mu je odtrgalo desno peto. (»Slovenec«. 6 VIII.) Odlomek iz romana Solze so ji zalile oči — solze, ki sta jih izvabljali sladka zavzetost in hvaležnost. Misel, da je ta mož, ki mu je tolikokrat odrekla zaupanje, še v spanju storil svoje telo zaslon njene varnosti, ji je čudno globoko segala v srce. (»Jutro, 7. X.) Usoda V Beograd se je vrnil znani Jevtičev poslanec Tanasije Dirtič, katerega je bil pred dobrim letom in pel državni tožilec vzel v precep zaradi suma, da je bil soudeležen pri pripravah za atentat na ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča v skupščini. Za Diniča je to postalo takrat usodno dejstvT>, da je ob pravem času izginil preko meje in tako ušel »odni obravna\>i. (»Slovenski dom«, 8. X.) S tokom časa se mimo vsega drugega iz-preminja tudi smisel besed. Včasih smo o človeku, ki je »ob prm^em času izginil«, rekli, da je imel srečo, dandanes pa je to samo še usodno zanj. Zagonetna tatvina cerkvenih posod v Galiciji Ukradeno monštranco in kelih so našli v župnišču Žalec, 10. oktobra. Sivinjs-ta dolii a je polna govoric o neobičajnem dogodku, ki se je pripetil v Galiciji. Pred meseci je bilo ukradenih v cerkvi več cerkvenih posod, med drugim tudi kelih in monštrnnca, vredna kakih 30.000 dinarjev. Tat je prišel do oltarja s ponarejenimi ključi in je silno previdno odstranil hostijo, jo zavil v papir in položil nazaj v omarico. Vernikom je sporočil tatvino najprej domači župnik g. Miloš Čarf. Na koncu pridige je pozval vernike, naj prično zbirko za nove cerkvene pohode. Oblastva so prejela v zadnjem času več ovadb, kje je iskali tatov. Izvršene so bile razne hišne preiskave, a brez uspeha. Po župniji so se seveda širile vsakovrstne govorice, kdo bi mogel biti tat. Nekdo je celo položil na prag, kjer stanuje g. župnik, pismo z neznano vsebino. V začetku oktobra je odšla iz župnišča farovška kuharica. Nekaj se je sporekla z gospodarjem in odpovedala službo. Po njenem odhodu iz farovža so postajale govorice še bolj čudne. Govorice so prišle na uho ludi orožnikom. .) i v * « f '» ... .» - . . ■ . « ' . ■ * ' ' » i»i ' - ' fc I ■ ' r . » }•'-. »S . - «, . * f . .'/, v . V/iV . Frijave, ki so jih dobili orožniki, so se glasile, da je iskati ^štranoo v samem žup- niscu. Orožniki so prišli v žup-nišče. V naznačenein prostoru, kjer imajo shrambo starih svetnikov in drugega cerkvenega pribora, so odtrgali s tal desko in so res našli vse, kar jim je bilo sporočeno. Od orožnikov zaslišani g. župnik je 1 gonja ie plod maščevanja. nitratu je obdolžil " \v&o . , «, . _ . , . . J svete predmete in jih skrila na naznače-nem mestu, da bi spravila njega v nevšečnosti. Vsa dolina pričakuje zdaj, da se bo zadeva dokončno pojasnila. V zadnji rubriki smo obdelali naše Znamke, do leta 1933. Danes bomo pregledali še novejše. Leta 1933. je bil v Dubrovniku kongres PEN klubov. Prireditelji so prosili poštno ministrstvo, da bi jim dalo posebne priložnostne znamke s pribitkom, ki bi šel za stroške kongresa. Ministrstvo jim je ustreglo in izdalo 31.000 serij vrednot od 50 par do 5 dinarjev. Pribitek za posamezne znamke je znašal 25 par do 1 dinar. Znamke so bile narejena prav na hitro in imajo zato obilo napak Prodajale so se samo nekaj dni in je ostalo nižjih vrednot prav malo neprodanih, od višjih pa po 6—7.000. Vse ostanke je dobil prireditelj, ki je plačal stroške za tiskanje. Ker so bile znamke tiskane v majhni na kladi, so danes že redke. Isto leto je bil v Ljubljani velik sokol-ski zlet. Tudi zanj sta bili izdani dve posebni znamki po 0.75 Din in 1.50 Din .s pribitkom po 50 par To pot pa je poštna uprava spet napravila hudo napako. Izdala je pol milijona vsake znamke in tako se je zgodilo, da je bilo vseh serij prodanih komaj nekaj čez 100.000. Še večja napaka je bila ta, da je vse ostale znamke izročila Sokolski župi v Ljubljani, ki jih je potem prodala za bagatelo nekemu švicarskem Zidu. Tako se zdaj dobe te znamke iz inozemstva za minimalno ceno ne- rabljene, med tem ko so morali ob izidu plačati filatelisti zanje polno nominalo. Ker je ostalo še po nekaj milijonov nekaterih vrednot prve beograjske izdaje, so bile istega leta te znamke pretisnjene z napisom »JUGOSLAVIJA« v latinici in cirilici. Naklada znamk je različna. Najmanj je bilo tiskanih znamk po 2. 8 in 15 dinarjev. Te znamke so precej redke. Zaradi hitrega dela je pri tej seriji obilo napak. Pri šestih vrednotah poznamo obrnjene preteke, ob'^0 je dvoinih natiskov in raznih deformacij. Te znamke so bile v uporabi toliko časa. dokler niso vseh pokunili, le malenkostno število je bilo sežganih. Zakon o Rdečem križu predvideva vsako leto po en teden, ko je treba plačevati za vse pošiljke prispevek 50 par v korist Rdečemu križu V ta namen sta izšli leta 1933 dve posebni znamki, in sicer ena frankovr.a in ena portovna Prve je izšlo nekai nad 8.000.000. druge pa malo nad 2.000 000. Ker prvo leto niso vseh porabili, so bile v -veljavi še leta 1934. 1935 in 1937 Kakor kaže, bomo drugo leto dobili nove znamke za ta namen, kajti letos so morale biti porabljene vse, kar jih je še ostalo, ali pa iih je ostalo tako malo, da bi jih za prihodnje leto zmanjkalo. Pri teh znamkah ni posebnih napak. | Leta 1934. je prineslo dva sokolska zleta, i in sicer v Sarajevu in Zagrebu, kjer so bi- » le izdane obakrat posebne priložnostne znamke. Vrednote so pri obeh serijah 0.75 Din, 1.50 Din in 1.75 Din. Celotna serija ima en dinar pribitka v korist Sokolu. Pri sarajevski seriji je znašala naklada vsake znamke po 200.000 kosov, od tega pa je bilo pozneje sežganih pri nekaterih vrednotah Vi in še več neprodanih znamk. Pri zagrebški seriji je znašala naklada najnižje vrednote 350.000, višjih dveh pa po 150 tisoč. Sežganih je bilo najnižje vrednote okoli 250.000, višjih dveh pa 81 oziroma 86.000 eKr so bile te znamke le kratek čas v prometu in so bili vsi ostanki sežgani, imajo danes precej lepo ceno, ki pa sc b" najbrž še dvignila. Leta 1934. so izšle tudi naše prve znamke za letalsko pošto. Obsegala so šest vred not in sicer po 0.50 Din (300 000) po 1 Din (300.000), po 2 Din (200.000), po 3 Din (300.ooo), po lo Din (15o.ooo.) Znamke se niso smele uporabljati za navadno fran-katuro. Na njih so opazili samo dve napaki, in sicer je bil na vrednoti po 3 Din cirilski »B« podoben številki 3, pri vrednosti po 10 dinarjev pa so lise na letalu. Znamka po 3.— je bila izdana na tanjšem papirju, po smrti kralja Aleksandra pa so del naklade-p^etlsniii 3 >nim robom. Znamke se še zdaj dobe na poštah, a le 5e v manjših količinah. Filatelisti naj se za-lože z njim! loto le-o nnm je dalo tudi žalno znnmke, ki so bile tiskane v več nakladah in imajo obilo napak. Tu je toliko specielnih vrst, da se podrobneje z njimi ne moremo ukvarjati. Naklade so bile zelo -az-lične. Največ je bilo izdane znamke po 1.50 Din in sicer okoli 45,000.000. Najvišje vrednote je izšlo 446.000. Med znamkami nad 1.75 Din ni nobena po svoji nakladi presegla 5,000.000. Pri tej seriji opažamo tudi različne vrste zobčanja. Leta 1935. smo dobili prve redne znamke s sliko kralja Petra II. Prihajale so v promet postopna, kakor ie zmanjkovalo znamk s črnim robom. Do koiea letoš.ij.ega avgusta so izšle naslednje količine po-a-mc?'1'.: znamk: Po 25 par 31,000.000, po 50 par 12.000.000, po 75 par 33.ooo.ooo, po 1 Din 19.ooo.ooo, po 1.75 Din 2.4,000.000, po 3 Din 5.5. mil., po 3.50 Din 7.5. mil., po 4 Din (zelena) 4.5. mil., po 10 Din 2.3. mil., po 15 Din 1 mil., po 20 Din 1.1 mil. in po 30 Din tudi 1.1 mil. Pri tej seriji so odkrili razna pogrešna zobčanja in znamke, pri katerih je nekakšna točkasta nr-eža. ki je nastala zaradi nepravilne obdelave takoimenovanega zaščitnega papirja. Ista napaka se je pokazala že tudi pri znamkah s sliko kralja Aleksandra, toda Pešič tega ne omenja. Za obletnico marsejskega atentata je izdala naša markarnica spominske znamke s kraljevsko sliko v admiralski uniro> Serija je obsegala 5 vrednot. Nižji dve sta imeli naklado po 300.000, višje tri pa po 100.000 kosov. Serija se je prodajala brez pribitka in so razen malenkostnih ostankov, ki so jih pozneje sežgali, vse porabili v rednem poštnem prometu. Posebnih napak ta serija nima; edina napaka je to, da je izdelana skrajno neokusno. Leta 1935. smo dobili tndi prve znamke I za zimsko pomoč, ki so bile tiskane v j offsetu, ne pa knjigotisku, kakor trdi Pe- I šič. Serija je obsegala dve vrednoti in sicer po 1.50 Din in 3.50 Din. Pri nižji vrednoti je bil pribitek 1 dinar, pri višji pa 1.50 Din. Naklada je znašala pri vsaki znamki 200.000, prodalo pa se je prve znam ke komaj 91.000, druge pa niti 78.000. Ostanki so bili sežgani. Serija je dandanes že precej redka. Leta 1936. smo dobili posebne znamke, ki so bile izdane v korist Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Na njih je slabo izdelana slika kraljice Marije. Serija obsega štiri vrednote, tiskana v offsetu, in sicer po 0.75 Din, 1.50 Din, 1.75 Din in 3.50 Din. Pribitek znaša 0.25. 0.50, 0.75 in 1 Din. Tiskanih je bilo 100000 serij, ostalo pa je posameznih vrednot po 13—21.000 in so jih potem sežgali. Zaradi slabe izdelave znamke niso dosegle tistega uspeha, ki so ga pričakovali. O novejših in portovnih znamkah bomo govorili prihodnji ponedeljek. Nov klub na Gorenjskem Pretekle nedelje so se zbrali filatelisti z Jesenic in iz okolice in sklenili ustanoviti filatelističen krožek na Jesenicah. Prihodnjo nedeljo (17. t. m.) bo ob 3. popoldnen ponoven sestanek v kavarni Novak. Resni zbiralci znamk naj se ga udeleže! Preklic. Preklicujem kot neresnično vse, kar sem koncem julija 1937 govoril žaljivega o Kranjc Mariji. Justin Leon. Urejuje Davorin Ravljen.«— Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak* — .Vsi f Ljubljani,