List 28.
Gospodarske stvari.
Glavna vodila živinorejcem.
Žival zelo med seboj razločenih plemen in lastnosti ni vkup plemeniti. Tako, postavimo, konji veliki, težki, močni, čvrstih, debelih nog in kosti, širo-cega križa, ki so dobri za težko vožnjo, naj se plemene spet s takimi, pa izbranimi najlepšimi, ne pa z lahkimi Arabljani, ker bi dali žrebeta, kterih bi kmetovalec, ki hoče močne vozne konje imeti, ne mogel vesel biti, kajti za njegovo potrebo bi mu ne mogli hasniti. — Ce pa hoče lahkih konj za ježo, za tek, naj plemeni lahke z lahkimi, ne pa s težkimi, ker bi tak rod ne bil za ježo itd. Povsod mora um biti, ne pa vse po enem kopitu.
Ni ne vsaka žival za pleme, to je, ni pametno, vsako kobilo ali kravo že zato, ker je kobila ali krava, po plemenu peljati ali domd plemeniti z juncem ali žrebcem s kakoršnim bodi, ampak le tista, ktera ima ne le život po vsi primeri lep, ampak tudi duh in znotranje lastnosti po naših željah. Z neumnim, nepremišljenim plemenjenjem nekazne živali ali slabih lastnosti, se utegne ne le pri hiši, ampak tudi po celih okrajih in še po vsi deželi dosti dobra in čedna živina počasi tako pokaziti, da je veliko manj vredna od poprejšnje.
Skušnja uči, da mladina sledi posebno lastnosti svojih starišev. Lastnosti duha dobi mladina najbolj po svoji materi. Tako, postavimo, če bi se hudobna kobila plemenila z nehudobnim žebcem, bi žrebe ma-terne lastnosti in brž ko ne še v več rodovih zelo ohranilo; videlo se je, da, ko se je to v kakem rodu nekoliko zgubilo, je v poznejšem spet na dan prišlo, ali ni to gotovo znamenje, da je v krvi bilo? Po hudobnih žrebcih pa malokdaj hudobne žrebeta pridejo. — Nasproti pa se telesne lastnosti sledijo bolj po očetu. Tako, postavimo, telica mlečne krave in junca nemlečne matere, bo raji slabo natoro očeta, kakor dobro telesno lastnost matere imela. Od junca sina mlečne krave pa bo hči brž ko ne tudi mlečna, če tudi mati njena ni mlečna bila. Nikar tedaj ne misli, da dobra molzna krava bode gotovo spet dobro molzno hčer imela, ako tudi mati junčeva ni bila mlečna. Zatoraj ni umno, telico dobre molzne krave za molžo zato kupiti, ker je njena mati veliko mleka imela; bolj gotovo pa je, če ste obe materi, to je, tudi junčeva molzni bili.
Žival vseh lepih lastnosti od obeh strani dd enako mladino. Žival enega spola lepa, druzega pa še lepša in bolj popolnoma in žlahneja, d& bolj popolnoma mladino. Žival pa enega spola slaba, druzega pa še sla-beja, dd navadno čisto revno mladino. Ce se tedaj naša domača lepo stvarjena kobila lahke postave plemeni z
lepim in dobrim arabljanom, bo žrebe lepše od matere. Ce se pa gura plemeni z revnim kljusetom, bo žrebe še revniše od svoje matere. Po tem takem se lahko zgodi, da naša domača dobra in lepa živina se pokaži ali pa polepša, in po tej poti se da slaba žival čedalje bolj požlahniti ali polepšati, žlahna pa poslabiti.
Mladina moškega spola je večidel materne natore, mladina ženskega spola pa očetove. Torej po juncu sinu mlečne krave pride rada telica mlečna; mlečna krava pa rodi malokdaj mlečno hčer, če junec ni bil sin mlečne matere.
Po očetu se zdeluje mladini bolj srednji život po materi pa bolj zadnji, po očetu bolj zunanji, po materi bolj znotranji, in duh.
Narobe je, majhno mater z velikim očetom plemeniti,   ker tako mlado nima dosti prostora razprostiti se v ozkem maternem telesu in porod je težak, in tako mlado je morebiti veliko,   pa kratko in nečedno.    Nasproti pa je prav, za veliko mater manjšega, pa krepkega, čvrstega in lepega očeta izbrati. Angleži so svoje lahke   in  drage   konje  z   majhnimi  arabskimi   žrebci, svoje težke konje pa z  velikimi holandskimi kobilami, in svoje svinje zmajhnimi kitajskimi merjasci zlepšali in požlahnili. Po dobri reji se majhnoplememoškega spola z večim enake natore ženskega spola polepša in veče naredi, ne pa narobe.  To je edina prava pot lepo in popolnoma pleme zarediti.
; Žival za pleme mora biti zdrava, vsaj na drobovini, ker mladina staršev bolne ali skažene drobovine dedi rada enake slabosti. Konj nadušljiv, garjev i. t. d. vplemeni enaka žrebeta in ni dosti da je tako žival gojil kakov mazač in da je videti zdrava, dosti je, da je prej bolna bila; on ali ona, ni za pleme. Ravno tako goved6 sa-jevčevo, ali kdaj na pljučah, jetrih^ali vranci bolne, ali kervomočna krava, ni za pleme. Ce je svinja ali merjasec ikrast, ali kdaj rdečico imel, ali če kašlja, ali težko diha i. t. d., ni za pleme, in tako garjevi ovni in garjeve ovce ne.
Zelo stara žival obojega spola zgubi ognjenost in po tem ni več dobra za pleme; pa tudi premlada ne, ker nima še prave krepkosti. Prestara je krava in kobila čez 14 ali 15 let; junec čez 7 ali 8 let, žebec čez 15 let. Premlada je krava pod poldrugim letom, kobila pod tremi, junec in žebec pod dvema letoma. Prestare so ovce, koze in svinje čez pet let; premlade pod enim letom.
Nekteri gledajo na barvo, posebno pri konjih; pa to nima nobene posebne prednosti; druge dobre lastnosti so boljše od najlepše barve. ^Nektere lastnosti se včasi res najdejo pri barvi, postavimo, od rojstva beli konji so radi mehkužni; črnosivci in kostanjevčevi srčni in stanovitni; rjavci hudobni, murni trdni; pa to ni vselej.
------   222   ------
Ce bolj se pleme po enem vodilu redi, bolj je tako pleme stanovitno, in torej so že požlahnjena plemena tolikanj veče veselje in dobiček kmetovalcu, kteri se pri živinoreji vedno umnih vodil drži.