Ida MolNTurnšek. Ob zidu pokopalisča se dviga nov grob. posut z neštetimi ovenelimi spomladanskimi cvetkami. V lahfiem vetriču kimajo trudne glavice in pošiljajo mirno spavajoči zadnje pozdrave obeh sirot, ljubljenega moža, dragih staršev in sorodnikov, tovarišev in tovarišic. V grobu počiva ljubeče materino srce. Srce- katerega slednji utrip je bil posvečen ljubezni in žrtvam do svojih otrok. Srce, ki ni hotelo miirovati, ker mu je bila ločitev od predragih malčkov pretežka. Srce, ki je utripalo tako močno in zvesto, da je hotelo premagati smrt! — Toda kruta smrt ne pozna usmiljenja — s svojimi koščenimi rokami je zagrabila za to srce in ga utnirila. — Ida! Tvoje šrce pa ni bilo le polno materinske ljubezni —ne, ljubila je tudi zvesto. nesebično in iskreno svoiega ntoža. S kakim veseljem si gledala v bodočnost, ko si stopala pred oltar! — Še danes te vidim v belem oblačilu in pajčolanu pred oltarjem in ob tvoji strani Oskarja. Zgolj sreča je sijala iz tvojih oči. Solnčni žarki so posijali skozi cerkvena okna, da so se poročna prstana še bolj zablesketala. Tudi nebo vama je želelo sreče. — In, kako srečna si bila v zakonu! Nisi nam mogla dovolj pripovedovati o svoji sreči, ne prehvaliti svojega moža. In. kako popolua je bila tvoia sreča. ko si dobila svoje prvo dete! Takrat sem te videla zopet žarečo sreče, polno svete rnaterinske ljubezni. Toda v največji sreči si začela bolehati. V svoji nesebični ljubezni si si domišljala, da si krepka in si si upala na svoje rame naložiti najtežje brenie. Poleg skrbnega gospodinjstva si tudi poučevala do rojstva prvega otroka. Prišle so bolezni, operacije. a komaj si malo okrevala, si šla zopet v šolo z velikim veseljem do svojega poklica in si rekla: »Tako vesela sem. da lahko zopet poučujem, kajti, po šoli mi je bilo vedno dolgčas«. — Toda nisi se dolgo vesel'la, tvoja pljuča so oslabela. Ida! Več ko 10 let si delovala kot učiteljica. V juliju 1. 1911 si v Mariboru maturirala. Septembra nato si nastopila svoje prvo mesto v Trbovljah. Čez mesec si prišla na dekliško šolo v TrbovljeVode. Tvoie dclovanje v šcli ie bilo vzorno. bila si otrokom najboljša učiteljica, liubezniva vzgojVteliica. Takoi si si pridobila vsa srca svojih učenk, ki so ti bila iskreno vdana. Da so te ljubile, smo videle po tvoii smrf : vse te je hotelo spvemljati na tvoji zadnji poti in bilo je veliko joka ob tvojem grobu. Nepozaben nam ostane tvoj pouk v petju. Sama dobra pevka, si znala poučevati petje kot malokatera učiteljica z enakitni uspehi na višji kot nižji stopnji. Dovolila si nam, da smo prišli večkrat v tvoj razred poslušat mlada grla, ki so zapela veselo, živahno ali pa resno pesm^co. — Se v septembru 1921 — že slaba in bolna — si po daljšem bolezenskem dopustu zopet nastopila. Prišla si v šolo vsa vesela in pričela delo z neutrudljivo marljivostjo. Volja tvoja je bila močna, a telo je bilo preslabo. 10. oktobra si zopet nastopila dopust in počasi si opešala. Še vedno neutrudljiva v skrbi za svojo družino, nisi hotela veliko slišati o svoji bolezni in iz vsakega tvoietra vprašan.ia ic zvenela le skrb in Ijubezen za svoje drage. V trpljenju tako potrpežljiva, si hotela prenesti vse bolečine samo, da bi lahko ostala pri svojih ljubih. Nisi se mogla ločiti od njih, nisi mogla tako sama nastopiti dolge poti v večnost. In glej! Ma'a ličerka se ti je rodila in oznanjala s slabotnim glasom. da živi. Morda ie sluti'a mala Anica. da je mamici pot presamotna. Nastopila je to pot par ur Prea tvoio smrtjo. čakala kot ncžen angeli v]x vratih večnosti nate, stisnila se v tvoje mehko naročje in te potolažila: »Matnica. jaz sem pri tebi!« Ida! Težka je J"! tvoja ločitev od moža in otroka, venda si umrla v zavesti, da si bila najsrecner ša žena. V tvoji duši naj bo izbrisaajbolest ločitve in naj živi v njej le n večja sreča. f