LO SLOVENSKE HARODNE PODPORNE JEDNOTE tt«ib«cr!pt los 8TEV.—NUMBEH IM Aigltšk« iiN demonstrirajo v prid radarjem Izgredi na J a pomik »m. Toki.j», 10. Jul. — V Naganu, mestu, Iti m nahaja «to milj sa-padno od Toklja, Je 15,000 oaeb včeraj uprizorilo velik» izgred» proti govsrnorju Umetanu. Is-grednlki so napadli governorja v njegovem stanovanju, ga vrgli s balkona na cesto in teptali po nJem s lesenimi čevlji. Ko so mislili, da jo mrtev, so ga pustili In navalili na bivališče policij, skega načelnika, ki pa Je »rej pobegnil. Ugredniki so razde- Je governor savedel, Je poklical vojaštvo, ki Je naredilo mir. Po* ročilo ne pove, sakaj so bili Is-gredi. Kantoneke rdeče šele prodirajo ftengaj, 19. jul. — Sem ja pri-šla vest, da ao kantonske rdeče (komunistične) čete okupirale Congšo, glavno mesto province vodi general Canghajčok, šteje 50,000 moš in prodira sdaj proti Hankovu, kjer ^e glavni stan diktatorja Vupejfuja. Najnovejše poročilo i bojišča ^^ liuom in fttn (ljudski armada) fr vedno dri! svoje postojanke ? preiasu Kankovu kljub batnim napadom f svetniških čet Vupejfuja' in Cangtsollna. H y - U pripravite ae, ljudje bel Ji! Londonaki prerok je napove-dal svetovno katastrofo sa 20. 'julija — In potem pride Kriet drugič na avet. In Neti to ree-no poročajo! Ixmdon, 1*. jul. — Torek 20. julija IMe bo najusodepolnejši dan v zgodovini sveta — če kdo verjame raznim prerokom in mistikom ter čaaoplaom, ki to poročajo. Neki dr. Walter Wynn v Londonu je naznanil, da mG Je bilo razodeto iz napisov na egiptovskih pirjunidah, da svetovna katastrofa pride jutri. Ni pa povedal, ob kateri uri pride. x ^ Dr. Wynn pravi, d» katastrofa. ki pride 20. julija, naredi ko-nec sedanjim vladam po vsem svetu, nakar pride ena sama vlada, na čelu katere bo osebno Kristus sam, Id pride drugič na svet Prerok je pozval vse bogatine, naj se hitro Jfnebc svojega imetja in se pripravijo na milenij. Sir Arthur Conan Doyle, ki nastopa kot učenjak, se tudi nekoliko strinja a to napovedjo. On pravi, da duhovi še dolgo čase naznanjajo splošen polom sveta. Doyle veruje v šplritiaem. Dražba je uvidela, da je pom-ianat Isjavlja, da Je pripravljena ne pogajati. - Prskli-cala je tudi evoj ultimatom glede vpealenja etavkarjev. New Tefk, N. Y. — SUvliarJi na newyorški pod ulični ielezni-d so si sviti svoje zmage, druž-ba pa poraza. To Je bilo očitno zadnjo soboto, ko Je družba izdala svoj "komunikej", v kateri izjavlja, da Je pripravljena na pogajanje s sUvkarji brezpogojno, In obenem, da se stavkarjl lahko vrnejo na delo in Imajo 1-sto plačo, kakoršno ao Imeli pred stavko, stMkarJt so pa odgovorili, da So pripravljeni se pogajati vsaki ¿as toda pod tem pogojem, da drušba prazna njih unijo, katero ao uetanovill» ob pričetku stavke, drugače se ne pogsjajo. SUvkarji dobro vedo. da Je priznanje njih linije, M J* prava delavska organizacija, glavni pojpj za doatojno žlvlje-nie. brea priznanja te orysnm,_ Mehiški klerikalci preU i M-kotam. Menico Cltjr, It. Jul. — Katoliška stnanka v Mshlkl Je «ad-nje dni gklenila za zaprtimi vratast da bo pobijala protker-kvene naredbe Callesove vlade s goepodaiaklm bojkotom. Katoliki ao peavani. da ne kupujejo Ltsib znamk, tobaka, pijač in sploh nobenega blaga, od katerega ima vlada posnnine in ne-posidne dohodke. Bo j kotne kampanja bo organizirana po Chlcago, IIL — Stavka ualuž-bencev na elektrlinih železnicah Še vedno visi v zraku. Pogajanja, katere vodi predsednik unija uslužbencev na električnih železnicah v »plodnem a zastopniki prizadstlh drušb, ao nale-tela na mrtvo točko, kot Je razvidno iz Izjave, katero je podal W. D. Mahon, ki zastopa uslužbence. Prva konferenca je bila v petek, toda prišli niao do nobenega zaključka. Is te Ujave Ji rasvidno, da dfužba, ki lastu-Je nadulično železnico se nikakor ne mors sprijazniti s mislijo, ds bi zavarovali svoje uslužbence za slučaj nssgode, Mesni sli smrtne poškodbe, kar z^itevsjo uslužbenci. W, D. Mahon je namreč izjavil, di je ti tehto-va od strani uslužbencev polinome upravičena. Izjavil je: "MoJe mnenje ja, da delavec, ki da vas svoje moči in itroje živ-Ijenslte sile podjetju, v kateri m je uposlen, mora dobiti ggdontno protekcijo od dotičnega podjetja ne samo v obliki plato, ko Je zdravja telesno sposoben opravljal svojo službo, ampak tudi v ter» je pohabljen sa oelo svoje življenje In v slučaj« ««rti more dobiU popolno preteki!J o tudi njegova drutlne. TI IŠui^nri niso alkdar dobili isieetni m*-de, da M Mil pr^krbljMl v navedenih slučajih. In bktevsli Frsndja je kade M vlad v dvajsetih letih. Pariz, It. jat. — Praneoeka republika je Imela od leta ltOi pol ducata predsednikov in Si premijerjev. Dvanajst kabinetov je padlo v zadnjih šeetih letih, odkar je Clemenceau pustil vlado. ¿adHlHtMMSPMMMRi Vročina, voda In avti: 14 nwtvlh Chicago. — V nedeljo ao avtomobili ubili nadel Jnlh pet o-seb. fttJrje so utonili v kopališčih. V soboto Je umrlo pet eeeb Diktator je interniral tri Mv«e Premijsrjo M egejekem eUk«. Atene, lt. jnl. - Prejšnji ministrski predsedniki Kafanda-ris. Papanastasion In pulos so bttl danes aretirani In izgnani na otok Nakost v Bgej-»kem morja. Obtoženi ao. daso Hoteli strmoglaviti sedanjo vlado ia ubiti diktatorja Pangaloae. PROSVET^"^» in It. 800 8. N. P. J., kakor tudi mladinsko društvo It. 576 S. _ _ VI BP I J H J I.N. P. J. iz Braddocka; It. 58 J. podpor** IEDNOTB i VHP* ^if^ 141 8 r. J. fc H^porta-, št. 88 J. S. podporne JEDNOTB 8 g. P. Z. K j in S. p. Z. iz Cçn- i ahtnin a 8I/OVKN8KB NARODNE PODPORNE J ED NOT» i White Valley, Pa. — Čas beži terja r |t 40 J s. K. J. iz Cla M ti II .. i» imfrf' ' kakor deroéa reka P° strfnih ridga ; in 10 H. B. Z. iz Exporta BKLT " -1 1 strugah proti svojemu domu, Ai- u Harwicks drultvo It. 419 8 ^jnjen^rlajMlevsa Chkaso) P* '¡¡J^f^f ^ j rokemu morju, kjer se razgrne v j} P> j. in 17g s. S. P. Z. ; It. 37Ž GLASILO SLOVENSKE NARODNE ne dosegel zemeljskih tal, marveč bi nepreetano obkrožal Zemljo. To se pripeti ako izstrelek 1 ^ dobil rudar Ivan s pričetno hitrostjo 7900 metrov ^¿J^ rud. 8lndikata pisne iz cevi. Zemlja more to-1 obyeBtilo> dft je odpuščen iz B\ut- pol leU in $1.26 u tri meoft; Chtesfo ia Cierro PJO |«u. sias m tri »mm«, «n «» hwsmmtve is.0 ki so pri-jo izkoriščajo nevednost ogrom-l va|a darove. Drultvo H. B. nih mas. Minulo je le 150 let, kN z uljudno prortimo 0proščenja, so se ameriški očetje J>prM'ang* ker y 8TOjf »Vromnosti nismo po-*kim tiranom. Preveliko je b»lo|BlaH povmb!lar dafti je Greens- rej zadržati izstrelek v območju ki in mladi ameriški j narod in uprli so se krutim prl-ganjačein ter proglasili svojo I neodvisnost: podeM svobodo | burg v naši bližini. Bratje št. 846 H. B. Z., le vseeno na dan s povabilom, kadar bosfc imeli pri vas kaj sličnega. Pokažite več zatiranim in teptanim. Ali krat- l^rgijç kot §mo j0«mi. X j DELAVSKE STROKOVNE IN GOSPODARSKE ORGANIZACIJE k a je bila svoboda amerilkega proletarijata. Delavstvo tujih dežel je slišalo sladko pesem o zlati amerilki svobodi in o neizmernih zakladih, kateri so se . a . , . nekdaj nahajsll v amerilki zem- Trgovski tajnik Hoover je podal svojecasno izjavo, da z^eH so se trumoms seliti Imamo danes s pomočjo naravnih pomožnih sil, izboljlanih v to novo neobijudeno deželo. __ strojev na razpolago pet in trideset milijard konjskih za- sil pri produkciji in distribuciji blaga. Ta ogromni gospodarski razvoj je v industriji po-Lclnlke> tako da so garšli po 14 vzročil revolucijo na ta način, da so bile pomožne ročne ur na dan, za njihove nikdar delavne sile skoraj popolnoma izrinjene iz Produkcije. SEZkZl «ratss» pozorav vsem Te sile so bile nadomeščene z boljlimi strojninfi produk- ljem, članJmin članicam vseh cijskimi sredstvi, kar je zopet vodilo do večjega osredo- SIovellikfm prvim priselni- Nednot in - iwr[l Prevlc' točenja bogastva v rokah vedno manjiega števila bo- kom nlg0 b|la z ro4icami postla-j tftinik-^atinov. ' I na pota v tej svobodni deželi. 8 hvaležnostjo se bomo spominja« vsem zs velikoduine darove. Prepričani bodite, ste darovali novemu praporu, da ni zavrženo, temveč upajmo vsi, da bo obrodilo stoteri sad. Združimo vse svoje sile ns političnem in ekonomskem polju, da bo zvezdnata sastava v rei stava svobode in zaščitnica zatiranih 4n teptanih, pod katero ne bo več treba podpornih organizacij. ■ Bratski pozdrav vsem čitate sedami Povedano z navadnimi za delavce razumljivim! M ^^lifiihlnza^i »«Tor£ mi to pomeni: Stroji, kijih rabimo pri produkciji in I«1 be, ker je baje v neki sindikato-vi seji govoril vprotidriavnem smislu. Cela Idrija se čudi in od-pust se komentira, kakor sa-, služi. Reški škof TOREK, 20. JULUA. 1 lipHli^HHPMisMM» m * .a. ^ 2MK0MET d Nedelja r petek. Kazimfrjev list je potožil, ,ia celo verni rojaki včasi podvonn jo. Verniki vpralujejo, znka) Bog ne kaznuje svobodo»islc-cev, ki se drznejo kritizirat; t«, in ono. Zakaj Bog ne ubije Tako i Uiwuni »»M IUVDVU i IBKII f ^°N^knri.1VPraéui€j0 Verniki »**m I,r( k 18f»-.Na Keko je mîSljuJejo, ge nimajo brezverci vi jen r istti I I UBBM^B^^BMBBBI I pea*. Bog I tor pb odhodu C. Costantinija, ! ane zemlje In Odleti nevračljivo v 1 ^re^me^o Naravno je bil° treb* prostor vesoljnega sveta. Nie-1 v 8vrho' .df ^ rfŽk°.n!egt01 žiti vernike in prišla je stara ro- bola, odtegne jurisdikciji hrvatekegn ba. je neskončno to popolnost J» poteklo ~ ben^iktinskega reda. Fašisti go časa, kajti najboljši naši to-j^ ,, . s ip „ do smrti. povi dosežejo komaj 1000 me- i ^^L veTnikov^ To je že sto- trov pričetne hitrosti. Druga- "Jnarod milii°nkr»t- 2e Poletja se vpra- če sto^i seveda vprašanje glede | ^ je J «^slovenske narod-| ^ ^ ^ Proti našim učiteljem in duhovnikom je rohnel kapetan Host-Ventuffcpa fašistovakem J^rZ* raiuSf^ v votem pa zs- S^fiSTi^aSll SbHe s h8tri Mrao Slovenske l^u^^l.Si zra Uitelje treba zamenjati z iUli-.po ^ ^ tto io krTi^4«1- HaHjanskl ^ ku, ki jo obdaja. Lahko jo sr- ' .. . ^ obmel- marimo v smeri kakor pač izpu-1 J^fiJ^^^^u^,!!^^^^! Imoc v.rc v —u. if hava plin. Tak aparat je seveda J J ^ r in 8mrt Grob v znatnem prospehu v primeril8^ ^nost . . . Fašizem Jejf|molči kot _ ^ob. __ raket. Prvo tozadevno teoretično konstrukcijo je sestavil in ponovno izboljšsl, Herman O-berth. 2e leta 1028. je zasnoval takoT In vselej so našli stari odgovor: Po smrt;! — Po smrti boste videli ... Po smrti pride plačilo in kazen. Če slučajno prjde kaj dobrega ali hudega v življenju — well, vse prav ;>ri-de. Toda glavno je po smrti. Po smrti! Smrt tisti miate-na katerem le sloni vsa moč vere v nadnaravo. Rog * izstrelkom, ker v poletu doblv* teTL^^&Hl Cel. genemije Bo ile druga vedno znova pogon. Raketo W fŽ^^^^HtJu« " Najmanj ttaoi ge„e- poietkom lahko teatrelll. Jui.n.ko racij je ie leglo v grob z vero v bi tako dolgo do^r bigr^ivJv« « z^ko-^ij^o . za pogon ne bilo izčrpano. Spoji ' u-jh.« mp mm-amo vedno misterij. Misterij za večjega števila takfc • ki hočei° Okoriščati, in nekorzmesjo alkohola in vo&]^¡^^L^ ^v^ Kje so dokazi z. ta misterij? nabasanih raket bi imel še na- k^Te^tivna duhu Kje so dokazi, da človek iivl pol daljnji prospeh. Občutek «no- - '----i- tičnosti, strah, utrujenost, hro- Italije, vlade in fašizma. mota srca se dajo premagati. W tehničnega sUlišča je možno izvršiti tak polet, četudi bi taka le za dve osebi zgrajena raketa tehtala ptfbližno 400 tisoč kilogramov DESET MALIH ZAPOVEDI ZA VELIKE RECI. smrti, živi in čuti izven telesa kakor je prej v telesu? Mrtve črke v stfcrih knjigah — starih, zaprašenih knjigah, ki ne spadajo več drugam kot med starine v muzeju — so edint "dokaz". Aii bo t kdaj rešen misterij po-srtirtnosti ? Znanost ga reši. ZfaadH h JHK distribuciji blaga, »o izboljšani tako, da dane« potrebuje-1 '^'■¿¿r*" iruHv*. NUI prvi I AU je moien polet z živelo? mo veliko manj delavcev, ki opravljajo delo z rokami in pionirji ao tU dalje ter »o da «e je zaradi tega produkcija pocenila, karjepovzro- »S, (Do, da se vedno več bogaatva nabira v rokah vedno ¡¡^^JKiSlfirili iS » polet n. ¡te«*. Ne-manjiega števila kapitalistov. bodomlaelna podporna zveza. Te- davno pa Je v razgovoru z nov Ako se zavedamo tega dejstva, tedaj spoznamo, da i.k je bil porod naie zveze, kajti narji o^atll, da »e te prva Uka ao take razmere zelo nevarne delavnemu ljudstvu in da "»ST5 ^InT»'prS&& mora delavstvo vporabiti avoje organizacije in dru^a I ¡^ deževlli( an „i^o in krepko [te nad petdeset potnikov, gredatva, ki jih ima na razpolago kot n. pr. delavako ča- dete ^ je varstvom nsših Kakor znano, je Kepler prv aopiaje, za akrajlanje delavnika, ako'ho*e oaUti gospo- neustrašnih pionirjev razvilo vUsnjsl o vožnji v svetovje. Idejo angeli ^^ Ul . . m __ . . . . lf ,—v^, ----------------- ilarakn mnino da avote ffoiiDodarske in življenske raz- mogočno podporno organizacijo, o strelu, ki naj nas ponese ns privezani z vrvjo, ker bi sicer Jezik, ki je Ulro rahločuten, u- d . in ^terem ne bo nobene-darako mo^o, da svoje goapoaarsKC in zivijenane raz m«gpc njeno imc ^L^^ trabanta naše Zemlje, pri najboljši volji ne mogli več tegne pri tem dobiti ranico, ne-i dvoma da je bi, regnično mere izboljša. railirila se je od Atlantika da pa je sprožil Jules Verne v svo-jnszaj v raketo. Morali bi biti znatno sicer, a v^ko dovolj, da\mrieVt In potem?- In kaj Za izboljlanje gospodarskih in življenskih razmer pa Ftcifika< ji imjifi ^De la terre a U lune", zavarovani z opremo potaplja- se prične gnojiti. Težka vnetja ^^ ko ge ^^ 8iučajj 0ži- delavatvo potrebuje bdljfto gospodarske in strokovne or- r0 so pred mimi 14 leti za- (Od Zemlje do Mesecs) z živo čev in z aparati za dihanje, ker so lahko posledica. vitve in ko vgI oiivijcnci pono- ganizacije, obenem pa mora skrbeti za razvoj svoje poli-čeli odpirati tukaj prcmogovfantazijo, četudi vofoliki, kinebisicerv prostoru brez^raka a ve eno 1n isto: Nič ... »»»»u.av.jv, vuc »vu 1 . ; . / nic- rudnik, so se tudi Slo ven- odgovsrja današnjim znanstveni kri vsled notranjega krvnega Ne vtikaj iglel v uaU pri Siva- Vsak misterij je bil enkrat re- tične razredne organizacije, ci pHčeU seUti semkaj iz nim dognanjem. pritiska zapuetila telo in bi prav njuI Pri govorjenju in dihgnju Hgija T^h jekar mrgolelo svo- tako da z njo lahko b#jni prtaobitve in pomaga iZV0je-|mnih krajcv Unlje p0 ^J Popu|arni nemški ZI,anstvenik | hitro nastopila emrt. | igla Uhko zdrkne v sapnik in da| je bilo polno mi- sterijev: oblaki, dež, blisk, , grom, mrk, repatica. Vse to je stiskaj veselilo in plašilo primitivne Na tal Hudi plačilo in kazen! Z vsa- Ne izpiraj ran ^ kajti kužnih kali, ki «e nahajajo v njih, a Nedvomno bi bila silno zani-| tem ne odjaviš, temveč le^^ novih z^^'"prejaTifeToživi mrtve- miva opažanja v absolutno mrz-1 kz okolice natreseš vanje. Pusti, ga človekft< Se je ie zgodilo, da lem prostoru vesoljnega sveta, da rana malo izk^vavi, nato jo je ožiye, žl0Vek, ki je bil nekaj Izletniki bi morali imeti perisko- odeni s čisto ofoveZO, Predvsem: čftga mrt^v> toda 0 tem ni bilo pe. Izven zemeljske atmosfere niker ne lepi obliža na odprto nikdai "vredno gpvoriti"; bila je bi lahko zapustili aparat in le- rano! / le "navidezna" smrt. Prejali- teli z njim prosto viseč kakor t • 8iej se pa zgodi, da bo oživljen Seveda bi morali biti | Kuverte ne slini $ J^dkom! j človekf ki ^ mrtev 24 ur ali več soredniega dela nosil vati novih pridobitev. I M se je tudi med njimi) Feliks Unke je temu vprsšanju I a kateri človek bi mogel te- povod za zadušitev. Forme delavskih strokovnih in gospodarskih organi- pojavila ideja za. ustanovitev posvetil eedaj zanimivo knjižico dne i h leta prestati v taki maj- y* nr. i.nMmona v pnom dnevu kakor se ne ustvar- nove postojanke naše S. S. P. Z. "IHe Verwandschaft der Welten hni kajuti, če bi tudi vse drugo p^ «mrkanju ne zaci j ae neizpremene v enem z_ ^ vg#m zaprekam 1 letalomi je jalovo podjetje. Od Zemlje. Vendar bi tako po- in za osvajanje novih postojank. Ako ena ali ^ruga delavska organizacija ni pristopna ntf konvenciji za nove in boljle ideje, tedaj ni to drugega, kot dokaz, da so oni, ki so hoteli v organizaciji izvesti reforme, izvršili premalo agitacije, ali da jih članstvo organizacijo le ne razume.' Kaj naj se v takem slučaju zgodi? Ali naj se iz tiste manjšine, ki je ideje razumela, osnuje nova organizacija? AH naj gre ta manjlina na delo, da s povečanim in pomnoženim delom pridobi večino organizacije za svojo idejo? Ustanovitev nove organizacije je počepi jen je organizacije in pocepljenje organizacije je oalabljenje organizacije, ker je kapitalistom veliko laglje poraziti dve oslabljeni organizaciji, kot ps eno organizacijo, ki je velika ln krepka in pripravljena se «poprijeti vsak čas 1 delavskimi nasprotniki. Da manjšina stori dobro delo v interesu delavstva in delavske organizacije mora jačati organizacijo, nikakor je pa ne sme cepiti. Ako je stvar, ki jo predlaga manjšina, dobra, tedaj jo večina nekega dna ¿»prejme in tako nastane iz manjšine večina. Ako pa stvar, ki jo zagovarja manjlina, ni dobra, tadaj bo telko zanj dobiti večino. Zgodi se pa tudi lahko, da vzame precej časa da se Ikodi organizaciji. Ako malo dalj časa vzame, da organizacija aprejme pptdlau:ano reorganizacijo, tedaj M veliko m in bolj na Urok«, razpravlja o predlagani reorganizaciji organizacija in veliko večji krog delatepripadajočih k organizaciji, katere se reorganizaelja tiče, bo razumel, zakaj ja bila reorganizacija potrebna. 8 stališča propagande in agitacije ao tak« razprava velike uidUlH M vsi- delavstvo. Ako ae razprava vrla v listih, tadaj sa zanje prično zanimati delavci, ki ne pripadajo k prizadeti organizaciji. Tako zanimanje pa obča koristi delavskemu gibanju ln ga pojačuje. okriljem ims danes nad 75 sve-1 Zemlja zračno okrožje, ki gaj teli n. pr. obiskati planet Mars, stih članov in BO v mladinskem astronomi sicer venomer razšir- bi trajala vožnja več let. Za-| Oddelku. jajo, a že v razdalji 10 kilome- kaj? Zemeljsko ozračje jI ovira, Po truda in muke polnem delu trov je zrak tako redek, da bi| ki jo je predvsem treba prema- ] e potreba počitka, praznika. Za- tračno brpdovj^ postalo nemogo- glti. Zemeljska atmosfera aar L ^ o smo si umisini, kupiti novo ee. Na tem ne more ničesar dršuje cele meteorje, ki v sekun- jnf . . . •■ I ------«A. J_ .. .. ■-{ I 11___1.1. JO l.ilnmnlan« l z mokrim, zvitim voglom žep- Resnica od začetka strašno boli, nega robca. | ampak potem je blaženstvo, če jo človek preboli. Ne poljubljaj deteta, če si bili & nekaj besed o tolažbi zs prehlajen. Mali otroci so I vernike. Neskončno usmiljeni infekcije dlhslnih organov iz-| Bogi zaksj vernik ne pogled« v sveto knjigo? Ce ima količkaj možganov, se mors vprašati, kako je to, da se je Bog tako izpremenil V zadnjih triti- redno dovzetni. Ne allai pmtov, če listaš po knjigah ali aktih. < s tem bodjsi zastavo in smo si izbrali za raz- spremeniti dejstvo, ds se v vi- di prelete 42 kilometrov vitje našega novega prapora lavi 700 ali SQ0 kilometrov še p^ ufci hitrosti povzroča dne 5. julija, ki Je praznik pro- nahajajo sledov! filna. Ta pot irmk gibanju silen odpor. glašenja ameriške neodvisnosti, je saprta. Hitroat 12 kilometrov v se- __ _ Presenečeni smo bUi, ksjti v Kaj ps z izstrelkom ali z rake- kundl bi izstrelek v najkrajšem I ¡Tase" bodisi na druge prensšai naši skromnosti nismo nikdar to, ki jo je baje konstruiral Mr. ^ ustavila ali pa ga izpre- bolezenske kali. eikovall tako obilne udelelbe. Ooddard? Linke si predstavlja menila v prah ln pepel. "Ozračje bno v ten\ kritičnem času, slvarnl i>oložaj takole: Izstre-I j€ nepremagljiv odpor", takoi jej aceprantga aadjal Bog ko je premogovna industrija po- lak spada k telesom, ki jih za- vključuje avtor svojo raapra- Le kollko nesnažnih, s bolezen-popolnoma paralIzirana, v kate-| ženemo, in je torej4»dvržen za-| v0> j« ¿loveiko telo prikleni-1 ka)mi obloženih rok se ga rl so večinoma vsi Slovenci zapo-1 kohom lučaja. Po teh sakonih sleni. Nsl slsvni Mellon, kralj projekti! ne vSleti kvišku v rsv-premogarskih baronov, si je vte-1 ni smeri, marvač v krivi liniji, pel v glavo, da mora zlomiti allo ki Jo mateni^liki Imenujejo pa-pren I K. r * k organizacije. Ali r^>0lor ker tefcioftt vleče projek-kljub vsem neprllikam se je po- ti navzdol, raot lučaja pa na-kaaahi ljubezen bratatva medjvzgor. Cim močneje zalenemo lo na zemljo.' CELO mSTBCE GRK/A. po- »ju je le dotikalo! m ali vaj Lahko je v tem povod kuljo in druge bolezni. «aal tra- Wilkea-Barre, Pa. — Mestece 1 # • nsnu 6. julij Je bU najv* jil telo, tem bolj ploMata je «Uenl^ ^ v ^ NedaJ. da le M. tsaj «veatl IAIim.IA ..A »A. LM Im. A.M. •••allí A t* ___. . ___. 1 s*««« • zemeljskega povrlja. pea! Fomiali, kod je bil prej s Efei ««j^ženska l^^J^^l^^lZgraMo Joa^d veiikimlpr«no-\„ojim smukom. ~ -tdivje. naselbino WhiU Vsney. čaea zs Msaja, ko sril po zrs. ^^ Qkn Alden' Lepo ne zahvaljujemo sa obil- ktt. Zravna pot izstrelkov mo- ^^ ^ y kat«reTn rudniku je I Za kom mu Je žal? sa manjšini, če tudi je stvar, ki ae zagovarja, dobra, no ud, let bo vsem društvom, ka- derne ^»"terije ¿^lnoma bUm ^ ivmm udwmm ^ika p?iimitU. ^ Mo mi ie u, muni&in« i. Amnak to ničesar ne tara so prfeoatvovala. Prišla so plolčat lok, prava parabola. Ako ^^Tjna. nri kateri ia IzsvbiloL U ^ "V* manjšina ./piemenl v večino. Ampak, to^nittaar nt J^tva:pli Hrnnin|e No 2 ^ ««ledujme pot v smlslnfg f v«i Je lens pobegnila ib Sft. S. p .z. la 200 8. N. P.J. astronoma. «P««^« ^ nima- ^ la Claridga, Pa.. Itl&N. P. i. pa pred seboj parabole, marveč d - ^ ^ ln • a a P * . a 141 g, kratke odloke eltpee, ki pa eo v , ] 4 i,.1Jr w jI Bfl Je imeniten lofer, kakorlne- L • 7- f; 5« l%\ . ZlT^i ^rlkl; okrog trideeet hiš, ki so padle ^^ ltt »^¿Is UaiversaU; ^ru-Praksiparaboia. v te usedline; nekatere so se po-111 ^ ^ druMva S. N. P. J. It in Z20 is Whlta Vallajr-| mena, aao gra sa veitso ntiroet 1 -joboko Prebivalci tLfir- -tudi takovzane stro kovne bolenii. PROTI DAVČNIM E&SEKUCIJAM. -1 IZBRUH LJUDSKE NEVOUElomogbčalo pot ognjeni kači. Pri- tiskal pa je tudi močan, vet^r, ki je z neodporno silo razpihal plamen. Domala 70 stanovanjskih in gospodarskih objektov so objeli ognjeni zublji ter jih popolnoma uničili. Na lice mesta so prihiteli le gasilci iz sosednjih vaei: od Sv. Lovrenca. V Lanišču na Dolenjskem so kmetje napadli davčne elcae-kutorje, ki so zarubili in odgnali živina. Washington, D. C. — Frank Morrison, tajnik Ameriike delavske federacije, je motil har- V™*«**** politika'sedsnje j Sv. Vida. Cirkovcev, Strniiča in jo je sezval ^^UjniK fla- | radikal8ko.ridi?evsk sel jačke | Maribora. Gasilska dela zdru- /-H ostale bližnje vasi. Pogled na pogorišče je strašen. 29 posestnikom je pogorelo do tal akoro 70 stanovanjskih in gospodarskih poslopij in so postali lastniki tako na mah berači brez strehe in imovine. 0-grofenna škoda je tem večja, ker so bili posestniki le za malen- m»gviTi* sveta. Tako v okolici Osjeka, ka-tor tudi v vsej Baranji. je ras-Širjena pripovedka, da je nedav-no neki prorok napovedal za 15. m. vesoljni potop. Edino najvišje gore bodo Štrlele is vode, sicer pa bo vsa zemlja poplav-jena. Naravnost neverjetno je, kako nasedejo ljudje vsem razburljivim vestem. Oblasti so bile že prisiljena» da isvrše primerne korake, da se odvrne ljudstvo od apatije, v katero ga jo spravilo to nesrečno prorokovnaje. Orožnilke postaje v številnih krajih so bite pojačene, da prebivalstvo v slučaju potrebe prisilijo k delu. Seveda se dosedaj fte nikjer ni zgodil slučaj, da bi kdo branil pomagati svojim tovarišem v nesreči. Državna meja In čudeži. Med številne posledice versaillske mirovne pogodbe se je kon ¿no zamelal — Čudež. Neka Aha Safova, meščanka iz slovaškega trga Kolsove, je razodela sosedom,*da Je videla Madono v oblakih, ki so se spustili nad njeno hišo. Ta čudež je postal kmalu vsem znan in so pričeli prihajati romarji, da govorijo s srečno staro Ano. , Nalli so tudi blizu njene bajte pod lipo dote-daj neopaflen studenec. Njegova vod^ je povrnila vid slepcem ravne" ude šepavim in čile ude starcem. Slovaška duhovščina ni hotela od kraja nič slišati o čudežu, potenj pa je pričela obhajati in spovedovatl množice romarjev To je menda hudo jezilo Msdls l napisati dramo. Hodil sem pridno v gledališče, mnogo čital, mislil in delal. Nazadnje sem bil i očco in ponosen, ko sem ob letu zapisal na trodejanko: "Im-primatur." Ležala je sicer pol ota v gfodalilki pisarni, nazadnje so jo pa le igrali. Bil nem povabljen na premijero, z 1 sem se moral poklanjati obči atvu, končno so me pa še na der vlekli. 2 eno beeedo: kri je lla po Žilah, da nisem nič v A, potem je hotel gotovo opisati tragedijo družinaklh prepirov." "Koga pa brigajo domači prepiri! Ali jih bomo le v teatru posluAali!" Jaz bi ga pa le danes rad videl. kako ae drži......* Pokličem natakarja, plačam n zbožim. Od toda j ne hodim več v re-ata vrači jo, v uradu ne pogledam del m slilal. Ko sem «e drugo ju- f**>mur V** *a n* J* Sem si kupil črna očala in brado ?e Zd\etl že kaže aVoje 8adove- Gla- *«il<*v so bila radi ne-•^ rszred d^ cKi^ov^n da sovali 80 P* » 13 znosne vročine sils otežkočena. KU^^riiiii nSeb za omiljenje neznosnih Poakuliti so mogli le z omeji- " fT" ^ katerimi Lijo požara na ostala poslopja. poplnoma brez potrebe ranjenih »{•* ni80 »tonli ničesar, zlasti prot. sosednji Zapečj va- ILu^Aavmnih 9 mnftA n, Kaj je radičevcem seveda mar, ai. Po šesturnem nadčlove- * v«e kmetije na boben, Ukem naporu se je posrečilo ga- Iti v^ii in E 8amo ** 86 oni vzdrže na vladi 8ilcem' da 80 element toliko t Me£«akdM m£raio ** 8e n^ihovi vodlte1^ ^ležni zajezUi, da je bila tako odstra- rani, da varujejo svoje inte- ¿aJvnič čudaka ¿e nam ne številke, na katere se Je * M** Ll^nU«*1' W incident, ki bo imel poročila delavskega departmen- žal za eie ke ^ težke P^edice. V * ^ dan ročUu je *>ilo 28,000 ddavcev eksekutorsks komisija ubitih m dva milijona in pol po- L L7ubljane^ ki je imela nalog, škodovanih in ranjen^ da odvede posestnikoma Josipu I kostne vsote zavarovani. Uni- tlJS^JEm Jamnlku' P' Križmanu, in m 8o seveda tudi vsi pridelki pokazal, da podjetnike P^J^Skubicu več glav *ivine, ker le letanje košnje, vest ne peče, ako deiavci Lista plačala vseh zaostankov Rako je ogenj nastal, še ni neznosnega izkoriščanj a pone- dohodnin8kega davka. v sprem- jasno. Kmetje so bili po večini arečijo na delu » tako PMtaja. gtvu komiaije ¿0 m tudi 0rož- na polju, med tem ko so ostali jo žrtve današnjega fckorilča- nikj Jamniku in 8kubicu so otroci doma. Domnevajo, da so SnVrJSfpm ko «O kljub obupnim pro4njam *n zanetili ogenj otroci pri nekem|re ¿nstran meje, ker Je nsstopil blh klJub ^^ da 848 vložila na fi- Posestniku v južnem delu .vasi, v P°v5nj®n^ nančno oblast prošnjo zs podal j- odkoder se je požsr v kratkem samo $250,000,00. Morrison je ^ roka M mi]o d|lvkoVf od. rAZ&iril preko cele na^lbine. Ba- povdaril, ako bi amerrtki naroa ved,. [z hlevov ^ dve ^^ ,n je je ^^ žrtey ognjft ^ izvedel, da v vojnem vsak jih ^ ^ ^ gUvni ^ proti ki otrok. dan oficirji po, nepotrebnem Lj blj , Vaščanov se je radi f, w M .. . .. žrtvujejo 7 080 ranj^ih voja- J ¿olastilaSurjenosiln o- U^lLTiove1rl^ kov, tedaj bi ves narod protesti- y gkrajnem razbiir- v Novem mmfn' rsJ proti nesposobnosti častni- £nj Jy katerem ^ gotovo niso junijs. - kov, vrh tega pa še zahteval, da da,ek0sežnosti svojega Predzadnjim porotnim sodiščem »e ti oficirji kaznujejo. Pobijajo dejanja s0 kmetje navalili na obsojeni nevsrni zlikovci Trpine, se pa delavci i* alcer po aepo- ek,ckut'orje jih pretepli, jim Intihar, Mrvar in Stangelj ter na trebnem, kljtjbtemu pa ni nobe- JJ^,, 't živin0 in jo odgna- dosmrtno j«čo obsojeni morilec nega protesta. H nazaj v domače hleve. Kasne- P°8ku,il na Jefter Morrison je podpiral svoja iz- . T ^ y UniWe orožniška f • Jj»U» P°, večini vizit po-vajanja z resničnimi trditvami, •» tJ J k, je ^ zagegIa žiJ begniti. Zvabili so psznika v da premogovniški podjetniki ne J.nQ ^ aretirala dva sinova in ^eUco s tem, da je eden izmed rabijo skalnatega prahu za pre-L, hčeri posestnika Jamnika, «ih ^ prečenje eksplozij v premogov- gkubičevega Bina in še nekaj o- l*)- 88 f. hotel preprt- nikih. Prav malo jth je in ti so! ^ k| ^ ¡e udeleiile napada na čati. kaj Je, in šel v celibo. V izjema, ki se poslužujejo tega ekgekutorja, Aupno 9 ljudi, ki tem hipu je podrl Dežmsn nsz-sredstva za preprečenje eksplo-L0 bm vi> prepeljani radi javne- P^la zij v premogovnikih. gA bistva v sodne zapore v tudi Intihar in Trpine ter mu iz- Gčna Charlotte Todes, ki za- [jubljan0. drla bajoaet Skušaj so mu stopa Delavski zdravstveni bi- JMu^n dogodek je vzbudil roj, je spretno prešls v svojem u ijubijangki okolici, zlasti ^'^i10^ ! govoru na strokovne bolezni in- delaV8t^m veliko " toHko, da je dobi prosts dustrijSkih delavicev. Razložila w usta, ter je zače kričati na poje, da je bilo 446 delavcev za- ra^ufie^!l- moč. Stangelj je med tem že ukrepi VI a DE proti vzpl Pazniku ključe in šel odpi-orjiini »t celico, v kateri se nahaja* do- UKJlJW ' 1 lenjski Caruga-Jeke, Mrvar je strupljenih s svincem. Naglasils | je, da se je n. pr. število nezgod v tovarnah U. S. fiteel korpora-| cije znižalo, Jtevilo obolelih delavcev za strokovnimi boleznimi Keoinud 80 junija. — Krva- Pa odtrgal signalno napravo. K vi dSi v Uubljani so bili I -reči sta slišala klice na pomoč «e je pa pbvišalo. Posebno cink, prodnat obširnih posVetovanj strojnik Kržišnik n vraUr, V1 svinec, medenina, gazolin, plin J^ ministrskem svetu, ki se je ata pritekla v jetnišnico, prvi z in benzin slabo učinkujejo na vriil v čaflU seje Narodne skup- revolverjem v rokah. In tako je človeško z4ravje. Delavci obole wine. Minister za notranje b o mogoče onemogočiti beg Jet na «rcu, pljučih, ledvicah Ltvarl Boža Maksimovič je po- nikov. in drugih življenskih človelkih da, po^Ho po uradnem refera- Ksko» nevarni -¡^ikovcl, > organih. Omenila je tudi eksplo- tu velikega župana v Ljubijani haj^UAl d^ d^ vo d j zijo v jeklar nI v Garyju in raz- In ^ IzjaVah nekaterih radikal- Je oddahnila vla Menjsks od-«trelbo v Birminghamu, pri ka- „|h poslancev, med njimi An- kar so zsprtl, In sedaj velikih teri je bilo 21 oseb ubitih, ko se drije Protiča in Petra Petroviča, tatvin m vec. je razletel plavž. To pokazuje.kj »o se na Vidovdan mudili v Paznik je bil pri tem napadu kako malo se podjetniki zanima- Ljubljani. Vlada obtožuje Or-| poškodovan ter so mu izbili zob jo za varnost delavcev. 77TTT7TTT? KOLIKO VESTE? ▼pMlsafa Ia odfoTorl. Zauati (I zreti t« ln shrsaito, «norda U» kdaj prav prlds.) ? 7 fTTTT ? ju'nale, da So v popolni bojni o-1' Dežmsn, ki ima na vesti več prsmi napadli policiste In pričeli umorov, - sicer ne vseh doka-borbo ponačrtu in vojni strste- zanih a ljudski glas govori aiJi Irfeč ns tleh. Sprejeti so ko - bi gotovo umoril paznika, bili neksieri sklepi, ¿terih H ^ a"! tts^s ^iT vedbo Je prevzel minister za no- n« boji nobenega sredstvs za do- tranje stvari Maksimovič. šego prostosti. Minister Maksfcnovi* je po- Roparji ia praznoverje v popoldne Izdal odredbo, da se or- pbvljsaem ozemlja. V poplav-ganlzaclja prjune v Ljubljani Ufhih krajih /ugoalavije se je , , . , „ u » i razpusti ter da se vse Orjune v pojavUo še novo zlo: ropsrsks 1. Odkod imajo oči barvo 7 ^^ ra£0r0tij0. Rasen tega kj Arabija jo nesrečo I Jud 2. Zakaj se razbeljeno železo ^ minuter iidal nekatere odlo- ^ u ropanje in plenjenje. Ce-»veti? 1 ke> kateri pa se drže v tsjnosti. \0 vrito hiš v opustošeaih po- 3. Zakaj včaal vidimo dvojni--krajinah so ti brezvestneži ople- odsev podobe v oknu? KataaCkofalea požar aa Drav- | nfli. Kako stralno Js ogorčen Ali si lahko sami odgovorite skem pel)«- narod, dokazuje najbolj dejstvo, n» trornja Vprašanja? Poskusite, Apače na Ptuju, Jf^unlJa. — da so v portdaljek zjutrsj naši nato pa primerjajte « sledečimi Na vidovdan malo pred poldnem na nelusm drevesu obešenega ne- odgovori: je Izbruhnil v vasi Apače, obči- kega roparja, čegar Ime pa n 1. Modra, rjava, aiva ali ze- ns Sr. Lovrenc na Dravskem p hoče neko zavaljeno zijalo, ki J' čltalo časopis: , „ "To so ga strgali! CuJU, to p« morate čitatl, smejali se boste. Rečem vam, naši kritiki pa zna jo. Ze takoj prvi odstavek: Ole dališki upravi svetujemo, da i< skrpucalo takoj odstavi z rep«r toarja. Ubogi abonentje, ki jim servirajo take začetnilke Izd« I ke. Vsak gimnazijček vam n« pile boljlo domačo nalogo ...... Meni je postalo vroče In ko me je vajenec omivel z mrzlo vo selile radi preložitve državne meje posamezne osabe, tvrdke td„ sedaj pa je prilla na vrsto čudežna Pomagalka zassMnrasrjs "Jimaon weed" Je strupeni plevel, ki je Slovencem snan pod imeni: kdstavec, kuželjec, divji bulnjek ali svinjska dullca. Plevel nikakor ni lep, pa vendar so ga v Ameriki radi nenavadnega razratčaaja in oblike pričeli uvajati tudi kot vrtno ln kulti-vlrano cvetlico. Krlstavee ima svoj neprijeten vonj ia nobena domača žival ga ne mara. Todi ko se livlna privadi temu plevelu, kar ae navadno sgodi, če ji zmanjka druge boljše pale ali Če ima premalo soli, Ja aaj-boljte, ako takoj uničite ves ta pleve), ker je sa tival ln sa vas hudo atrupen. Večkrat Je bilo le alilatl, da so umrli ljudje, slasti otroci, ker so pevlili male eado-ve (jabolčka) krisUvca ali svinjska dulice ali pi je aasto- kojl , Zdaj pa vel! Pij val" In sva pila in v dno srca se ml j je sasmilil. , - Ista na tem plevelu, temveč tudi ker je jedla seno, v kateri je bilo veliko strupenega "Jimaon weeds". Ce pokosite "Jimson wood" prej kot dosorl» se «a kaj kmalu Isnebite. Cvetje tega plevela (sedaj vrtne cvetttoe), je navadno belo In isgleda kakor cvet malega slaka. Sad Je po-Ona: "Katero glasbilo vam jeldoben liru, samo da Je nekoll- Zi kritik tu Življenje na gradu. najljublef,i On: "Zvon, ki nsznanja obed, draga gospa," s Pomerjanje obleke. "Jas sem gospodov krojsč,.," "Ste prllll, da bi poskusili?" "Da bi poAuall dobiti kaj denarja l" ko manjtl, listi pa «o v velikosti listov Jablane ter so redko zobčastt kot na primer hrastovi. Branke: Zadnjič srečam po dolgom ča su starega prijatelja. Kar pis« no sem ga začel ogledovati, tako ae Je bil izpremenil. Hitro ga vpralam, če je bolan, če družini ni kaj v rodu ali toQ| Prijatelj pa pogleda plažno o-krog sebe, kakor da se boji pr< ganjalcev, nato pa ml pravi ti ho: "Stopiva naglo za oglom, vem za osamljeno gostilno, vse ti po vem." 2e sva sedels v tihem kotu zaspane krčme ln ko nama prinese natakarica vina, Jo začne moj prijatelj sumljivo opszovs-tl. Ko je odlla, me vpraie hlastno: Ali nisi videl, ds se ml Je po-Mmehnlla?" "Ne, nič nisem opazil." "p pač, posmehnita se Je, sicer prav malo, toda dovolj raz-ločno. Vidi« ln tako se ml godi že cela dva mesers......H "Toda, dragi moj, govori razločno, da te razumem." "Takoj me boš, ssmo poslušaj. TI vs«, da sem bil v gimnaziji VKMKE NEVIHTE V VZHODNIH DRŽAVAH. Ne« York, N. Y. — Državo New York In New England Je obiskal v nedeljo velik vihar m Pri lekarju. spremstvu deževnih nalivov, ■"Imate kako priporočilo rs ts groma ki bllsks, ki Je povsročll izdelek 7" okromno škodo na polju, vrtovih "Seveda, gospod, s nJim ssm in poslopjih. Veliko Itevllo oeeb si opomogel Iz dsnsrnih sedrsg." Je bile ubitih, ranjenih, In nekaj Jih pogretanih. Nevihta Je pri-Opreznost. Ha Is Pennsylvanlje in drla pra- oče: "Eh, dete moje, drugega ko države Mains; aa potu Je po-nss ni kot prah in popel..." dirala poslopja, ruvjJe drevje Tonček: "Nikar ne pravite te- M« fetrgala v*> ku pred materjo. Maj me tako ln tsko le pretepa k.kor ^^^r^nX^ č,na. V New Jerseyu je «rndala ■nsa!sr!5r ^ 51 ^ „s1!; ■o«m potnikov sedi v PW^lSBf'tJ bila ublU Sedem jih ima imotko v ustih. Ti»ruva. spodjs, ker ne kadim?; • *** v ksterl sta se voiHa. * šeH. ' • • "Pavel," vprali učitelj, "koliko Je lest in štiri?" — "E-nsjstl" ss urno odreže učenčeh,^^^^^* U '«aj ne .. , Cuj . . . "Sest ln pomeni, dft TBBI ¡9 Ml Mil lltiri..." r- "Dvanajst." -Lotokl« ta da«, POMftt« Jo •Ne , . r "Devet." ^ "Da V?g?0Čiin0| da VB» HM M ts vendar I - "Trinsjst." " Z.I^llL mmmH "Strela, zskhj ps nikoli ne rečeilUlUTimo. »e deset? lest ln Itlri ja'deset/ — Blati» Ja IBHW • Ne, gospod," prsvi Pavst za ; ker ni bil plača«. Akt |t tli upno, "to n( mogoča ... saj se | ^ p|ačgn Hi ft M tftjMt- dobro spominjam .., Pst In pet Je deset.. /' no: Znamenta (dim Itlltt) it pluti napačnega naabra. Pa fantovsko. ¡nam dopisnica ta Vnukinja: "Kako al videti «UH Hi n*r\ Miltr. mlad, dedek I" Naši zastopniki mo Tfi drn- ^ SUrl oče: "Pretirava «Ljj JJ^ Vnukinja: "O ne, dedek . , A^mfM, pil Mama pravi, da kratki lasje člo- plliate ln juristovstvo, suho In stvsmo. me Je odvračalo od nje. Ko sem vstopil v službo, sem se pe zopet začel zanimati ziajo. Na tihem sem kovsl se*rte, dokler me ne zaleti pri tem poslu moja ljuba žima. ki mi Je napravil* pravo Ne iiiMirf se sa nets, ki so mi pravkar ImM t- ____«URI zakonsko srečo, si li prepaetl dne v«Jem v glave, da Pribežlm v rwUvraclJo: v tem («klenskem ognju vri^k piva n# Iio napačen, si mislim Hi se etl* nem v kotiček. Komaj napravim požlrek. le slillm sa sUlriem» stene živahen razgovor ottvidno mladih ljudi: , "Baje Je uradnik! Ptt II gre drame napisati-" "Ta bo pa nocoj slabo spal Jas ga poaaam. Nervoaea človek Je ia g leno ae 1. *v . » veka pomladijo." Previdne«!. Prv# prijateljica: "Kako, svoji hišni si piidarils pralek In lepilo? , , r Druga prijateljica: "VldU, tako Je manj verjetno, da bi rabila moje stvsril" KADI UMOftA r ARM ARi A HE MOKA ZAGOVARJATI HEDgM FANTOV. I Naročnina ta aalt Mt Ja tf .00 in za pol lata pa HJ0. Člani 8. N* P. i. Ii|lala|i ta pol l«u flM li aa Ma lato 13 JO. H Za meeto Chicago fm O-leto pal lata aa člane $6 JO. Za Evropo gtaaa sa pal la- Sfi ta 14 JO, sa ?sa lata pt TMnik Keefcek, Ia. — Ns oMolžbo,||1.70, Clanl da so astrellll 40-letnegs far- 50c ga poštnino, merja Samuel Hurda se more ^ zsgovsrjstl pred sodlMem sa- , I^Ji ' dem mledlh fentov, vsi Is Uko-|pl paHJtla na zvsne "boljle družbe". V koli-kor Je prsHminama preteka va dognala, ee se imeaovsni vozili s svtomobllom In ustavili na sesti ob ferml Semuel Hurda, nakar se Je vasi Is nepoznanega vzroka prepir, v ksterem J« bil imenovani farmar ustreljen a lovsko pulko. Fantje se isgovsr* J s Jo, de se Je farmar glad aftnUL l Kwtpa i— Mi M- UPKAVNISTVO PROSVETA 7 H. Lenndato Afl CHICACXK tU* i AH ste narola«! svojlit! r^rslli rr ZDRAVSTVO Poljudna boaode • hlgijoal In skrbi a sdravje. mm+mmmmmmmmm—mmmmmmmamm DEDNOST BOLEZNI. f (KONEC.) , Celokupno prizadevanj« človeka in njegovega uma, kako si borbi, imenujemo danes nauk o borbi imenujemo danes nauk o higieni. Katere bolezni in kako ae podedujejo, je vaieo in no najzadnji del higiene, tako ye-ien, da ga je človek začel ie vpo-itevati v temni pradavnooti ter ga ne «memo zamenjati tudi da-nes. Razdelimo 11 bolezni človeka, prid rta va jod ae v nekoliko zgoraj navedenih prvotnih njihovih virokov, v nekaj velikih oddelkov, nam ostane fte vedno velik del bolezni, pri katerih niti ne vemo, kakšni ao njih prvotni vzroki. Denimo v prvi velik oddelek bolezni, ki nastopejo kot posledice mehaničnih, termičnih, to je fizikaličnih in kemičnih vzrokov, potem moramo pri teh v splošnem reči, da ao vse pri vsakem človeku ns j poprej čisto osebne in se ne preneiejo kot enske bolezni ne potomce niti spočetni, niti krvno, niti sune-nje. One zemorejo samo očete in meter ter njih spočetne celice in kri toliko oflsbitU de es bodo is njih ipdlli slabotni in s resnimi boleznimi obremenjeni otroci. Oče je n. pr. pijanec — vzamemo U alkohol kot kemično škodljivo sredstvo — boleha redi tege ne lelodčnih vnetjih, jeternem .vnetju, vodenici, živčnem vnetju itd. — otrok njegov se ne bo rodil s temi boleznimi, ampak bo priftel na svet slaboten ali slaboumen, padavičen, gluhonem, kreten, idiot itd. in če bo ta o-trok zopet rodil otroke, bodo < le ti podedovali to drugovrstno rodlteljevo bolezen. Bolezenske posledice rsznih mehsničnih vzrokov kot so zlomljene, odrešene roke itd. se ne podedujejo Jcot enake hibe. Istotako se tudi termične (toplotne) poškodbe in bolezni telese ne podedujejo kot enske ne potomstvo. Vemo pe, da lahko i mehanični i termični vplivi ikodijo spočetnim celicam tako, da ji|i eli popolnoma uničijo ali pe, de ae is poAkodovenih rezvije dete, obremenjeno z resnimi drugimi boleznimi 8olnčni žerki zemorejo človeke oslepiti, to slepilo ss ne podeduje. Boent-genovi žerki morejo spočetne celice uničiti eli oslabiti, de bo spočet iz njih bolan otrok, Pre-hlsjenjs (termični vplivi) se ne podedujejo. Drugi velik oddelek bolezni, ki izvirajo iz vzrokov neprevii-,ne, preobilne eli prepičle, nered- ve hrsne, je v prvemu oddelku, kar se tiče dednosti nastalih bo-Jezni. Vendar pa imamo v tej vrsti precej bolezni, ki so Že seme kot takšne dedne ali pe je vsej naklonjenost Sanje prenosna na potomce. Pri raznih vrstah slabokrvnosti, protinu, to» Jesni nerezvitaosti in vseh njih ■¡»hitiš, duševna menjvrednost vidimo, de se drže .gotovih rodbin. Pri tem je še usodnejše dejstvo, de je telo s temi boleznimi obremenjeno, lažje veprejemljivo tudi se raz-,ne druge bolezni, ki imajo čisto druge vzroke kot prehrano, ns primer nalezljive bolezni, Ko vzamemo tretjič velik oddelek nalezljivih bolezni, ki ao jim vzrok bakterije ali protoco-Ji (praživalice), ai moramo priznati, ds imamo pri teh boleznih glede njih dednosti že nejveč jasnosti, desi še tudi tukaj ne-Ismerno mnogo menjke. Kolikor je danes znsno, lahko trdimo, de se nalezljive bolezni ne dedijo spočetno, ampak v kolikor se dedijo, godi se to krvno in Is-ve« maternično, torej med In po ,rojstvu, to se pravi neločljive bolezni se dedijo kot teke vedno le po materi, po očetu pe le ne» poeredne, če je oče okužil poprej ipoo. Okužena iene prenese po-svoje krvi bekterije lehko ne plod v meternici. Ce je meti zdrave ,in oče okužen, bo otrok prišel zdrav ne svet, je p« mož- T (Delje,) Medtem je Benedetto, ki ge je obupana vil, naj neradi čudež, tolnftfl letečege s požirki vil, naj neredi čuraž, tolažil ležečega s požirki onih krepil, ki Jih je bil prineeel Iven Selvs in bolj šs s besedami, z rahlim božanjem, z ob-ljubovsnjem drugih rešilnih besed, ki mu jih prinese nekdo drugI. In njegov pobožni, nežni, resni gisa «s je čudeino pomiril. Bolnik je solo težko dihel, tudi stokal je še, e preklinjal ni več. Meti, poblaznela od upanje, je mrmrale vas solzne s sklenjenimi rokami: "Cudd/lidaft, čudež" "Dragi.*' je rekel Benedetto. "v božji roki ai in občutiš jo atraino. , Prepuatl se ji, čutil koš. kako je sladka. Položi te snove v morje tepe Življenje, polo« te v nebo. položi te, ke-aaar bo oaa hotele, prepusti se ji in nič ne mi-afc. Ko si bil še otrok, U Je nosile tvoje meme, takrat nisi vprešef el, ne kako ne kdej ne zakaj. počival al ne «jenih rokah, v njeni lju-besni, drugega niei sehtevsl. Teko tudi aedaj, dragi. Jaz, ki govorim a teboj, adln zagrešil v življenju toliko zle, morebiti si ga segreiil kaj tudi ti. morebiti ee spominjaš. PlekeJ, pls-kaj tako4e vdano v naročju Očete, ki te sove, ki ti šali odpustiti, ki šoli vse posebiti. ZdeJ pride duhovnik in ti mu poveš vse, ker si morebiti storil slabega, kekor ae spominjaš, brez bojazni. In potem, ali vaš. kdo pride k tebi v podobi skrivnosti T Ali val, dragi, kolike ljubšo« je to. koliko usmiljenje, kolike radost, koliko življenja H Ubogi mladenič, ki eo je boril s mrakovi smrti in je upiral v Benedetto oeteklenele oči, žareče v silnem kopnpnju In strshu. de ge ne bodo mogle izraziti, je Benedettov govor krivo razumel, mlalil je, de ae mora izpovedati nje-au. in Je sečel naštevati avoje grehe. Meti. ki ae je bila mod Benedettov im govorom vrgle na kolena poleg skelne stene In je tem, priče-kujoč izpolnitve čudeža pritiskala ustne na vklesani križ. je ob čudnem zvoku tega gleau planila na noge. akočila k poateljl, razumela, zagnala obupen klic ter lomila roke proti nebu, dočhn je Benedetto prestrašen vzkliknil: "Ne, dragi, ne meni. ne meni!" Toda bolnik ni razumel. oklenil ae ge je z roko krog vratu, ga povlekel nese ter nedaljeval svojo tesnobno is-poved; Benedetto Js ponsvljsl: "MoJ Bog! MoJ Bo«!'*, trudil ae Je. da ae bi aližal. e nI Imel area, da bi s# iztrgal umirajočemu. In ras nI slišal, pa tudi ni bilo lahko sližati, teko redke, pretrgane in nejasne so prihajale besede. In višjega duhovne ni bilo videti odnikoder in don Klemente se ni hotel vrniti I Koraki in pridržani glasovi ao ae dobro ali4ali od sunaj, kakšna radovedna glava ae je prlkasela v durih, e nihče ni vstopil. Besede umlrajočege so ae izgubile v blodnji alebotnih glasov; nazadnje je umolknil. "Ali je kdo zunaj?" je vprašal Benedetto. "Naj gre kdo k vlijemu duhovnu, naj mu reče hitro priti." Ivan In Mar^e eta ot»topila mater, ki Je vaa iz sebe ia boleetl planil« v jeso. Ker Je prej verjele v čudež, nI »osla idaj verjeti, da je njen ein prišel naravnim potom tako na konec, vzdihovala je edaj radi njega, adaj je klela zdravile. ki m* jih je bil dal Benedetto. ia zaman ate jI aeko«* » 8*1 va dopovedovala, da adravOe nleo kriva. Marija jo je objela, da bi je poOološila ter jo zadrtala. Pomlgnlla je batu, «ej «n * višje»« duhovnu, in Ivan — je odhitel. 2ereče oči umlrajočege ao proeile. Benedetto mu je rekel: "Sin moj, e* ai želi« KriaUr Revež je pokhnel z glavo ln pritrdil s ne» Izraznim stokom, Benedetto ge je poljubil ter ge neto še enkrat nežno poljubil. "Kristus mi pravi, de so,ti tvoji grehi odpuščeni In de pojdi v miru." 2erečs oči so se seiekrile od radosti. Benedetto je poklicel meter, ki se je is razprtih Marijinih rok vrgle ne avojege aina. V tem hipu je vstopil don Klemente, ves upehan, s Ivanom in višjim duhovnom. Don Klemente Je bH našel v župntžču nekega neznanega duhovne, ki se js prepiral s višjim duhovnom. Po njegovih besedah je fanatične množice hotele nesti domnevano čudežno ozdravljeno v cerkev svetege Andreje, de se zehveli Bogu. Duhovnovs dolžnost pe Je. de prepreči tek ftendel. Ce le ni dekličino ozdravljenje goljufije, resnica tudi ni. In potem je domneven! čudodelnik napridlgal celo vročo krivih neukov o čudežih in večnem življenju, govorU je o veri kekor o kaki naravni čednosti, kritiziral je Jezusa, ki je osdrsvljsl bolnike. In sdsj snuje nov čudež s drugim nesrečnikom. Temu je trebe nepraviti konec. "Konec r Je pomislil ubogi višji duhoven, ki je čutil, de to diši po evetem oficiju. To je kmelu povededo: "konec". Ali keko nepraviti konec T Ob obisku don Klemente, ki je vstopil ravno pri tej točki njunega pomenka, se je ker oddshnll. ZdeJ, je pomislil, mi bo pomagal on. Namesto tfge ss Je stvar obrnile le ne huje. Ko je ofti duhoven slišal žalostno aporočilo don KlemenU. je vzkliknil: "Vidite? Evo, keko ae čudeži končajo! VI pe ns smete vstopiti s sveto popotnico v hišo tege krtanferce, eko on prej ne odide in «ko ne odide* de se nikoli več ne vrne!" Doe Klemente je saplemenel v ob ras. i "TO ni krlvoverec!" je rekel. "To Je mož božji r "Teko trdite vir je vzkliknil duhoven. "In vi," je nadeljevsl. obrnjen k višjemu duhovnu, "vi bodite oprezni! V ostalem storite, kakor vns Je volja; mene atvar ne hrlgk. Ne avidenje." Don lOfanonte ae Jo bres besed poklonil ter ae ismusnil is sobe. "In sdejt In sdejr je vzkliknil ubogi višji duhoven ter pritiskal roki ne senci./ "To je strešen Človek, e jes se nočem pregrešiti zoper Gospode Bogs. Reci ti, raci tli" Višji duhoven Je reo Imel evetl streh božji, e nI bi) prost tudi nepol svetege, nepol človeškega strahu pred don lOementom. pred strogo vsatjo, ki bi «e bile aodlle. Don Klementu ae je v hipni atiekl brž sesvetilo, kaj mora ukreniti. "Pripravi se ss sveto popotnico," je rekel, "In pojdi tekoj s mano, da IspovsA tega ubogega mladeniče. Glede Benedette ee *s pokaže. aUI Je krivoverec ali mož božji." Služabnice je pritls opozarjat, da neki go-apod proai goopoda višjega duhovne, naj ae bvft, brž pod vise, ker bolnik umira. Don Klemente Je upehan vetoptl s Ivanov In vitji* duhovnom v bajto. Poklic« je Bs-nedette k sebi k vratom ter mu ne tihem nekaj pravil. Bolnik je hropd. Benedetto Je poele-lal a sklonjeno glavo boleotne baasds, ki ao od njega ssšitevele dejanje svetega ponižanja, ■pokleknil je, «e da bi kaj odgovoril, pred križ. ga Je bi) aam vdolbel v skalo, poljubil ga je j no v stiku tragično razprostrtih rok, da bi kameni tege razor j a vsrkal vaae znamenje žrtvovanje, njegovo Ijubesen, njegovo dobrote, njegovo moč, njegovo življenje; le ko je aopet vatel, je odšel Is bajto se vodne. pua t; ts 1 -rsosvsT»^ de es po rojstvu od očete okuži kekor tudi meti Vsekakor pe strupi bakterij v telesu očetovem ealebe in okva-,rijo tudi njegove spočetne celice ,teko, de bo plod že od spočetke slsbejši, morebiti celo obrame-.njen e etigmati — znamenji očetove bolezni, dasi v njem samem .bacilov bolezni nt Telo se bori proti strupom nalezljivih bakterij e stvarjanjem protistrupov, ki uničujejo bacBe in njih strupe — tudi ti protistrupl se v ne-znStnfib količinah eli že spočet-no, gotoveje krvno in deloma z dojnim mlekom dedUo na potomstvo, zato je petek nalezljive bolezni, dokler še ne rezaeja dolgo težek in neveren» pri poznejših rodovih pe že milejši in blažji. V te oddelek spadajo vse na~ ki jih povsročejo bacili eli pe protoeoji. Leger, griže, kolera, pegevisa, kuge, kose, ošpice, device» otrplost tilnike, gobavost, malerije, mumpa in druge ter dve nejueinsjši ker ste potomstvu eejnevsrnejii, jetike in Jetike in sifilis ae ne prenosi-te spočetno, peč pe krvno, sifilis gofcpo, jetike redkeje; jetike re ee tira gotoveje prenese po rojstvu is jetičnega očeU eli metera «a že od rojstva elebej-šege, iorej že disponiranega o-troke, ker živi le-te v nejožjem stiku e etariši. Takojšnja ločitev otroka po rojetvu od jetičnih staršev ohrani lehko otroke zdravega — slab« nede, ker je to peč praktične v življenju neizvedljivo. teko, de lehko rečemo: Jetični stariši, jetični otroci. To veljd vsej za danešnji čss, v koliko pe^>o v bodočnosti cepljenje proti jetiki po profesorju Cehnetteu prineslo spre- danes še predfjipveti. Mi vemo, de jffeojko ni pede deleč od drevesa. Mladenko in mlsdenič, kakih natezl j Tudi mnogim drugim boleznim so vsrok resne bekterije, ki p* jib, ne imenujemo nalezljive, daoibi jflMr resnici morali kot gp ¿resni nMtptti reumetis-mi, flegmone, engine, vnetje srce, pljuč, ušes, oči. tvori, mnogi želodčni in črevesni čiri. bo-lesni želodčne alinevke (poaledi-ca oladkorne bolezen), vnetje žolčnega in isfnsgs mehurje, ledvic e floOledicsml tvorbe ke-menje v tek krajih- Pri vseh teh bolestih opažamo to, de se rejše drže gotpvfii rodbin, je torej naklonjenost k njim dedna, kot pe de m segele ne veo ljudi, kot je to slučaj pri veeb teko-zvenih nslezljivlh boleznih, Vsi spredeJ neAteti vzroki bolezni ae sdružujsjo nedelje v skupnem podpirajočem ae delo-venju, da povzročajo veliko vr-ato duševnih in živčnih bolezni, ki oo ne ftaloet v veliki večini najbolj gotove dedne eli v enaki obliki ali pe drugačnih e vedno živčno-dolevno boleaenakih pojavih. Dofevno bolni otesfti rodijo vedno duševno bolne otroke. nadalje odkrivajo, katerim pe še niti ne poenemo vsrokov niti prvotnih niti drugovrstnih, vidimo p^i ^^ ^j ^^ oziroma nekkmjeno k njim. Sem spadajo veo opeene in neopeene novotvorbe» posebno žlez in vte-ne krvne kolesni. Zdravniki Iščejo in, raeiokevajo vzroke, nem pa m os s bili zaenkrat do-golj, de ««emo, da ae nekatere levejo pravile dednoeti. Pri meraiketorih N4tsnlh in mnogokrat moramo čisto lepo In vzgiedno videti, kako ae pri-državaje pri prenosu ne potomstvo Mendetovih zakonov ne-aledetva «n primer pri Jtaeesofl-liji tO je bolezenakem premočnem krvavenju, deloma pri ma-stenstvu, te je preobilni, bole-senaki daMootj pri rasnih živčnih in deiovnih boleznih, pri sleposti s« barve Itd. Istotako so dedno notranje gluhost, vnet-j t i ^^^ ^^ trdo* vratno dril gotovih rodbin kot Gertlng in JUsjsiroUi pravita: Verjetnost podedovanja holoani ali naklo«jenoeti za «jo je Um večje, če ee Ime dedM L od sae-terne strani; t. če oo dalje pra-noai v šonaki liniji; i. če je konetaetae t eni liniji; 4 če jo tm^mmmmmmmmm^mmmmrnmm deklice rodile potem, ko je pri materi bolezen že nastopna: 5. čim večje jo število obolenj v eni rodbini; 6. čh^blftje eo bolni med sabo v sorodstvu; 7. čim krajši čas pred izbruham bolezni je deklice rojena; 8. čim pogosteje se bolezen v rodu ponevlje; 9. če jo otrok spočet med trajanjem bolezni.—("Zdravje",) Ford I* Osel Je srečar Fordov avtomobil in;mu rekel: — Nikakor ne morem razumeti, kajti bi ti pravzeprev moral biti. Jez sem avtomobil! postavil ford. — Ce ei ti avtoynobtl, sem pe jaz konj! je priatavil osel. In sladko sta se nasmejala, ford in osel. ^ r počutek v Isto j« Tona daj« krvi Čudovito js, ftivahnost in moi SEZNAM PBOOm SLOVENSKIH OEGANIZACU V CHICAGU. Dr. št. m vi*'*?***9* to. 0. oktobra, v Dr. IMMÉ ne daaMal ▼ UfOTnlll SNPJr—Veeel člutelji toga Usta bodo a «vedeli, da daj« to novo zdravilo. Nu- slučs^k. 'Klš ai bolj*« M napenjanj« in s in ¿lev ih po vito ia hitro. Ni ialsao to žveplo kako Mtro i strpan i m tlrcm in milicam; rd«¿o kri, mote«, umirjen« živce ia poveča odporno moi. Daj« oživljaj^ spanec, d^ber tok, fino prebavo, vo-suiarno delovanje irevea in voljo sa telo. C« s« no počutite dobro, J« vola dolžnost napram sebi in svojim prijateljem, da poskusite Nuga-Ton«. Jemljit« ta par 4ni in 6s s« n« pote-Uto boljši, vrnit« oatoimk aavojs lekarnar js in on vam povrne val denar.- (Ad v.) i, . vrto v WU- P T tetuAA V.^HM W JmummI fl 1KJ . 0»f pMVIHi „Milil f «TmalU 0. «i P. J. dn« 24. goa.khlblt.lJl stana v n«dcljo, 6. ai gNPJ. • Soc. khib št 1 bova v petek, ti. SNPJ. , Dr. lica v aoboto. «Jaaomjo 19J7, v Na- cfaie Ava. - p- * Soc. klub št l J» V-Dramaka pred-stava v nedeljo, SO. j^"»«^«, t dvorani SNPJ. Soc. klub H. 1 stava v nedeljo, 27. msroa, v dvorani ČSPS., 11SS W. lStkgt, «se. klub it. 1 stava v' eodaljo, 1« maja, ▼ SNPJ. Soc. klub It I, J. g. va asbava v soboto JI. dos. 1M7 v dvorani 8> V. f» J, . Opomba r Ako pritedbs vašega dna» štva ni r gornjpm sesnamu, c to tajaiks 18.da Jo uvrsti. Jako Pata, 1SS4 g. Racine Ava. HlfiA NA PRODAJ. Proda se štirisobna zidana hiše ne lepem prootoni. Poleg je tudi garaža ze 8 avtomobile. Za nadeljne pojasnila se obrnite ne: «2644 So. Ltvndele Ave., Chicsgo, m. (Adv.) DA SKUHAS DOBRO PI-yo, PIČI PONASE • PRODUKTS. .«■d a inr /wir a d FRANK OGLAR, Ai AJ JE i dobrem stanju, deU od |70 do |80 prometa dnevno, vse za gotovo de-imr» Se proda za nizko ceno. Oglasite se pri Ustniku na: 1984 So. Racine Ave., Chicago, IJ._(Adv.) Čudovito nove edrevUM ~ Delale Iml Agitirejte sa "Proeveto"! TOfeEK, 20. JULUA. ' IfiCE SE ŽENSa H kot služkinja ali tudi za omož,u v starosti 40 do 49 let, slovenski sli hrvatake nerodnosti. Bi? more naprednega mišljenja in Slovenke imajo prednost; ako i. me enega otroka, ae ne oziram. Jas sem vdovec, laatujem svoj dom in imam štiri otroke, ki so dobrega zdravja, najmlajši je star 8 let. Katero veseli, naj j**, lje svojo ponudbo s sliko, ki M na zahtevo vrn* na spodnji naslov: "Vdovec," 2667 S. Lawn-dale Ave., Chicago, BI—(Adv.) KOŽNE NEREDNOOTi SE HITRO ODPRAVIJO. 9no sdravilo j«, Id ndko kedaj, d« j na odptovi srbeiice in drugih kožnih neredov in to sdravilo je Severai Kako. Je popobioma varno in vendar telo efektivno antiseptično mazilo u kotne nerodnosti*in izpshke. Vata-vito sa pri lekarnarji» le danes in upraiajto po Severa's Bako. Prva am prinese pomoč in olaj-Bodite gotovi, da dobite pravo stvar. Zahtevajte Severa'» Eako in no sadovolite aa a nlfemnr drugim. Na prodaj pri lekarnarjih vsepoviod p« tO centov. Ako vam ni mofofe dobiti v vašem pkrajn, pišite na W. p. Savsra Co* C«dar Rapids, Iowa^- (Adv.) ^ ; <>iei Pfftu v zalegi sleleès knjige: p. j. $ AMERIŠKI SLOVENCI—izvntna ta» knji^ oj^ i 632 štreni, trdo vezanj vredna avoje cene, atane...46.00 Slovensko-Angleška «ovnice-eelo poučne in lehko razumljive knjige se učenje angleščine, g dodatkom raznih koristnih informacij, stane samo—.......................$2.00 Zekoa Biogenezije—tolmači naravne zakone in splošni razvof, knjiga iz katere zamorete črpati mnogo neukov se telesno in dušeno dofaro,HH...MH.....M.HM...w.........41.50 Peter Meleventnra—V Kabnreto-«animiva povest iz življenje ameriških frančiškanov, in doiivljaji rojaka, izvrstno spopohijene s slikami.--------------------------$1.50 Zejedeld-^esnične povest In preye flustredje doslej skritega del» življenje slovenskih delevcev v Amerild..$1.75 Jlesmis Hlgginf—krasna poveet, Id jo je epiaal sloviti , ameriški pisatelj Upton Sinclair, poalovonfl pa Ivan Melek HMMHM.MIHM.mW»>WMIMHH,mUHMn«MMMt,MU«mHMMH$lJ)0 Zapisnik 8. redne konvencije S. N. P. J„ 252 štreni mehko vesene, stane semo..^..................................................50c KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE SE DOBE pri naših društvenih tejdOdh in drugih zastopnikih, namreč doeedaj jih imajo v ^prodaji poleg društvenih WflHem Siter, 6404 St Oair Ave^ Clevdend, Okle. Anten Jenkovich, 1171 Nsrwoed Rd^ CNvelend, OUe. Anton Bekel, 717 B. 157tk Stroet, Ctevslend, Oklo...... John Križmančiš, 18111 Banlnglan Ave, WsatPark, Ohlo. Andrew VMrlch, R. F. IK 7, Bsk 103, Jehnetown, Pa. John Rimac, S556 RasesB BL, Détroit, Mlch. FrmA Stnlar,18706 St Anbin, DettoH, Mkh. John Golob, Box 144, Rock Springs, Wyo. ff" Proleterec, M» W. 26th Street, Chkego, HL ? ' . Ali pe pišite ponje ne: KNJIŽEVNA MATICA S, N. P. J. M57 So. Lawndele Ave. Chicago, m 1 --1.. i . -- í f Í «i K.v, TISKARNA S. N. SNEJEIA KA V TISKJUtSKO OUT vebilm «I itd. ▼ la kkodt, tisttaiee, ftwto, knjixe. hMpK VOKTVO TBKAIIE APELUAIA ÉUUISTVO i. I. P. M TBXOVME HUMI V SDMI TKKAIS ONI ZMERNE. UNU8KO DELO PRVE VR8TB VSA POJASNILA DAJO .VUUMTVU TISKARNE SIN'* 8. N. P. J. PRINTERY VAM SS DOBS HA 2BLIO TUDI .VSA USTMENA POJASNILA