CEUE, 30. DECEMBRA 1982 - ŠTEVILKA 51-52 - LETO XXXVI - CENA 10 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
smo dobho zamesiu svoj kruh?
Kako so pri peku stvari preproste! Če je ob pravem razmerju količin moke, kvasa in soli
ter ob ustrezni temperaturi zamesil testo, ga pustil shajati in nato vrgel v peč - lahko ve, da
bo ob svoji poklicni zbranosti spekel dober kruh. To mu lahko prepreči edino nenadna
redukcija toka, če odmislimo kakšno staro peč na b\ikova drva ali premog.
Kakšno testo za kruh vse družbe in prihodnjega leta smo znali zamesiti, je naše skupno
vprašanje, odgovor pa manj jasen in v potankostih nepredvidljiv. Upajmo, da smo ga kljub
vsemu zamesili bolje kot v prejšnjih letih: več iz domače, kot iz uvožene moke.
SREČNO 83
Še eno leto se je obrnilo. Eno tež-
jih doslej. Naj bo torej prihodnje, ki
ga pričakujemo z zavestjo, da bomo
s preteklimi razvadami morali do-
končno opraviti, še za luknjico sti-
sniti pas in si zagotoviti boljše pogo-
je za leto 1984, srečno in uspešno.
Takšne so želje tudi v kolektivu
Novega tednika in Radia Celje, ki ga
čaka trdo leto, polno preizkušenj.
Predvsem še pri Radiu^ kjer je dnev-
nih težav zaradi izrabljene opreme
vsak dan več. Pa tudi pri časopisu,
ki se pomanjkanja papirja komajda
še otresa. Pa vendar namerava Novi
tednik v novem letu stopiti pred vas
svež in nov. Že 6. januarja 1983. leta
boste svoj tednik našli v novi, pre-
pričani smo tudi, da v lepši, sodob-
nejši, boljši preobleki. Našli nas bo-
ste pod novo gl3vo (objavljamo jo
ob koncu teh vrstic, da boste vedeli,
kakšni bomo po novem) in v mno-
gočem tudi pod novo vsebino. Te-\
dnik bo nekoliko drugače urejen, a
bolj pregleden. Lepši! Prepričani
smo, da tudi boljši, a o tem boste
sodili vi, dragi bralci. Kajti nova
oblika zahteva novo vsebino. Z no-
vimi, svežimi delovnimi močmi, ob
primernem delovnem elanu, smo
tudi mi pred novimi nalogami. Osta-
nite z nami, postanite tudi vi člani
družine bralcev tednika, ki vas bo
tudi v letu 1983 seznanjal z novica-
mi, zanimivostmi in posebnostmi
od Rinke do Sotle in od Boča do
Radeč.
Srečno vam, dragi bralci.
..... UREDNIŠTVO.
SILVESTRSKO PRIUKOVANJE
(ali koiBdnica za leto 1983}
Bežimo, tecimo,
glej, polfioč bo že!
Za starim prihaja
ta mlado one.
Že starga ni prida,
kajnovga bi bilo;
nikol ni tak slabo,
da'b slabše ne šlo.
Takšni so trošti
ob starem tem let,
da boljše je zadaj,
ta slabše pa spred.
Saj lani ob leti
voščilo je bilo,
da bodmo veseli
če slabše ne bo!
Pa je bi o slabše -
zanikal ne boš?
Pa še precej bolj,
kot če zine kokoš.
Smo že zmarleta,
sem ter tja stal,
ker ponekod je
bencina zmankval.
Pa otroc so se drl
po celi obal,
ko mleka ni blo.
še v prahu premal.
Je ate robantu:
Zdaj smo pa v rit,
ko nismo navadi
cvička jih pit!
Star foter zmiguje
a babica dš:
Res da nekoč
nismo ble šlank,
a v nedrih imele
za froce smo šank.
Vkuhnah je Mickam
zmanjkalo plina:
v gostilno natšpat
se hodla družina...
.. .pr šparherd na drva
pa babica žge,
mim psa na carini
prišvercan kofe.
Tako se srečvalo
je danes z nekoč:
Balonček razsipnosti
raste... pa poč
Lan sem ji kupu
celga teleta,
ki letos cenejš je
od kile kofeta-
jamra zdaj švercer
ugnan v kozji rog
odkar sije umišlila
Milka polog...
.. .je vlada bolj bonska
od bonnske vBG
doma,
saj to se že javno
na cestah pozna.
Entolksmobli
umazan
en tolk smo se pral,
dažeponočsmo
za prašek v vrst stal.
A strah po mesnicah
na kavi jih straši,
ki znotraj je votel,
ga zunaj nič ni.
Trgovci, šaljivci
se igro gredo:
Ugani potrošnik
česa jutri ne bo ?!
V tej čudni zmešnjavi
se res konca ne ve,
kajpojm, da zmanjka
v resnici pove?
Al zmanka, kermanka,
al zmanka, ker ni ?
Ali pa manjka
sposobnih ljudi?
In vendar sposobnost
ni zlato pravilo.
Že koliko sposobnih
je kase spraznilo.
Kar kraje zadeva,
hoj, tu so razlike;
nekdo krade žeblje,
drug vsote velike.
Sune pač, človek,
kar ravno da se,
ne zrine se slehernik
do velike kase!
Vsi iščemo krivce,
se v krogu vrtimo.
Vsak drugega kaže
in -hvalabogu,
ko kliče, se zmaže:
»Hej, primte tatu!«
Smo že po svetu
v pregovoru znan:
da bolje da zmanjka
kot ostane za dan.
Vsega je kriva
pačmatematka
v ka teh je znanost
ekonomska prekratka.
Jih v vsaki fabriki
jezacelbus,
ki formuli čami
nikol niso kos,
da minus in minus
da plus!!!
Pri nas je pomembnih
karstrašn velik
in hudo če vsak
si postav spomenik;
naj pozni rodovi
ga pomnijo še:
zgubo vstvarjavši
plačevavši dolgš.
Kozjanska je šega
bila -in je še;
da priča brez greha
pred poroto stojd,
figo v pesti
za ritico stiska,
zraven pa laže,
da se kar bliska!
In če smo figico
v žepu tiščali,
ko smo obljuhvali
in pravnic držali,
se kdaj v življenju
takle obrne, da figa
figamožu sebe vrne.
Zdaj vsak se v svojo
resnico zazri
in čistega vinca
do roba nalij.
Saj kdor se za ve,
da pot je zgrešil,
jo s trudom poišče,
če znan mu je cilj.
So časi res težki,
za scagatpa ni,
vse hujši od teh
so nam trli kosti.
In če spet rečemo,
kar smo ob letu:
Da 'h slabše ne blo!
še storimo kaj,
da res bo tako!
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
mladi
množijo
vrste
borcev
V našem tisku in radijskih
programih tu in tam sicer be-
remo ali slišimo o dejavnosti
in usposabljanju naše terito-
rialne obrambe, vendar pa je
to le drobec tistega, kar se v
resnici dogaja. To je bila ena
pomembnih ugotovitev po-
govora z novinarji v pokra-
jinskem štabu teritorialne
obrambe za zahodno Štajer-
sko.
Potem ko sta obe strani
ugotovili svoj del krivde, je
tekla beseda predvsem o
tem, kako bolj dosledno
spremljati dogajanja in tudi
z javno besedo še bolj vzpod-
bujati aktivnost. Dogovor je
tak, da bodo pokrajinski in
občinski štabi bolj skrbeli za
informiranje novinarskih
hiš, časnikarji pa bodo izra-
bili sleherno možnost, za
bolj temeljito spremljanje
dejavnosti teritorialnih enot
SLO ter družbeno samoza-
ščito nasploh.
V samem Celju in celjski
občini so - na primer ~ v izte-
kajočem se letu, dosegli zelo
dobre rezultate tako pri ra-
zvijanju bojne sposobnosti v
različnih pogojih vojaškega
položaja kakor tudi v različ-
nih vremenskih prilikah. Nič
manj pomembno ni bilo tudi
moralnopolitično usposab-
ljanje, pri čemer so sodelova-
li tudi ugledni politični de-
lavci iz raznih občinskih
vodstev in krajevnih skup-
nosti.
Enote teritorialne obram-
be v celjski občini so letos
pridobile tudi več kot sto
prostovoljcev iz vrst mladi-
ne. Med njimi so tudi mla-
dinke, ki si jih v prihodnje
želijo vključiti še več. V celj-
ski občmi so letos tudi s po-
sebno svečanostjo izvršili
ukaz o poimenovanju enote
teritorialne obrambe po na-
rodnem heroju Franju Vrun-
ču-Buzdi, padlem komandir-
ju celjske partizanske čete,
ki so jo ustanovili že 20. julija
1941. -LOV-
ZDAJ DO PETIH
MILIJONOV
Velenjski rudarji so letošnji plan, izkop premoga v
višini 4,9 milijona ton, že zdavnaj dosegli. Zdaj bijejo
bitko za ponovitev lanskega uspeha, ko so nakopali
prvič v ve^ kot sto-letni zgodovini rudnika pet milijo-
nov ton premoga!
V vseh delovnih dneh decembra so nakopali že 449
tisoč 900 ton ali poprečno na dan 19 tisoč 561 ton. S
tem so do torka zjutraj, ko smo zbirali zadnje podatke,
presegli osnovni načrt za 40,8 odstotka, delovnega pa
za 11,5! Sicer pa so v letošnjem letu od 1. januarja do
27. decembra nakopali že štiri milijone 963 tisoč 900
ton premoga. Rekordni izkop petih milijonov ton naj
bi velenjski rudarji dosegli danes, ko tudi zadnji dan v
letošnjem letu delajo.
Nekaj statističnih podatkov:
Včeraj je velenjske rudarje obiskal tudi predse-
dnik republiškega izvršnega sveta Janez Zemljarič,
ki se je udeležil seje centralnega delavskega sveta.
Srečno, velenjski rudarji, združeni iz vseh republik
in pokrajin!
T. VRABL
S SEJE SKUPŠČINE
SMELA RAST V MOZIRJU
Delegati so sprejeli osnutek občinsite resolucije za 1983
Izboljšanje izvozne bilan-
ce, nadaljnje pospeševanje
kmetijske dejavnosti ter iz-
koriščanje notranjih rezerv,
to so osnovne naloge na po-
dročju gospodarstva občine
Mozirje v letu 1983. Sprejeti
osnutek resolucije, ki sta ga
v ponedeljek potrdila zbora
združenega dela in krajevnih
skupnosti, predvideva 2,5%
povečanje družbenega proi-
zvoda občine. V nadaljnjih
materialnih okvirih razvoja
naj bi sredstva za skupno,
splošno in osebno porabo
zaostajala za 50% za nomi-
nalno rastjo dohodka, kar
pomeni, da bodo sredstva za
skupno porabo v občini Mo-
zirje porasla nominalno za
11,3%. V negospodarstvu na
novo ne bodo zaposlovali,
zaposlenost v združenem de-
lu pa naj bi se po večala, za
1,8%. Izvoz naj bi se realno
povečal za 18%. Delež posa-
meznih delovnih organizacij
pri izvoznih prizadevanjih ni
opredeljen, saj le-te niso pri-
pravile niti osnutkov planov.
Kot so poudarili v razpravi,
bo moral predlog resolucije
vsebovati konkretnejše za-
dolžitve, da predvideni real-
ni porast izvoza v višini 18%
ne bo ostal le na papirju.
Na področju kmetijske
proizvodnje osnutek vsebuje
konkretnejše rešitve, ki naj
bi pomagale pri rasti in ra-
zvoju kmetijstva. V prvi vrsti
je potrebno pripraviti doku-
mentacijo za uvedbo hidro-
melioracijskega kompleksa
Zadrečke doline, v načrtu je
tudi izvedba malih meliora-
cij na površini 100 ha v za-
družnih enotah Mozirje, Re-
čica, Ljubno, Luče in Solča-
va. Nove površine namera-
vajo pridobiti tudi s krčitvijo
gozdov.
Sirili bodo tiste storitvene
obrtne dejavnosti, ki jih po-
trebujejo, lesno industrijo pa
nameravajo izboljšati s hi-
trejšo in višjo stopnjo finali-
zacije končnih proizvodov.
Na področju turistične de-
javnosti, kljub ambicijam ni-
so dosti naredili. Camp v Lo-
garski dolini in camp v Var-
poljah pa naj bi turistično
ponudbo, kjer pa kvaliteta in
organiziranost še šepa, znat-
no izboljšala.
,Na področju negospodar-
stva bodo SIS še bolj usme-
rile sredstva samo v progra-
me, ki zagotavljajo delavcem
osnovne pravice pri zadovo-
ljevanju skupnih potreb.
Prioriteta bo dana izobraže-
valni, zdravstveni in delno
tudi skupnosti otroškega
varstva.
V ozki povezavi z osnut-
kom resolucije je tudi pro-
gram gospodarjenja v zože-
nih materialnih možnostih.
Program zajema omejevanje
nekaterih pravic OZD in po-
sameznikov do nekaterih do-
brin, ki so v sedanjih pogojih
na nekaterih področjih že
kar absolutne (v občini se
srečujejo s takim primerom
v šolstvu in zdravstvu).
Program vsebuje še ukre-
pe za zmanjševanje vseh vrst
porabe, ukrepe za oblikova-
nje dolgoročnega varčevanja
z energijo in tudi ostale ukre-
pe, povezane s prizadevanji,
načrtovanimi v resolucij-
skem osnutku. Predlog, pod-
krepljen s konkretnimi nalo-
gami, katerim so določeni
tudi nosilci, pomeni dobro
osnovo za izdelavo predloga
občinske resolucije. Seveda
bo pri tem potrebno upošte-
vati še vse ostale srednjeroč-
ne dokumente, ki bodo po-
magali pri podrobnejši opre-
delitvi nalog za prihodnje
leto.
RADO PANTELIC
ULIČNEMU SEJMU OB ROB
Prvi novoletni ulični sejem je nedvomno
poživil predpraznično vzdušje v Celju. Pri-
čakovali pa smo več.
Leseni paviljoni s svojimi pustimi stena-
mi bolj kvarijo pogled na sejemski prostor
kot da Iji ga poživili. Lahko bi jih vsaj po-
barvali ali prelepili z raznimi nadpisi in pla-
kati ter pozivi za ostale prireditve, ki jih v
Celju ni malo.
Samo trije paviljoni z okoli tridesetimi
prodajnimi prostori ne morejo pričarati pra-
vega nakupovalnega predprazničnega
vzdušja in pritegniti številnih občanov, da
bi se z nakupom tu, izognili gneči v trgovi-
nah. Izbira je sicer raznovrstna, premalo pa
je igrač za katere je sedaj največje povpraše-
vanje in ostale drobne kramarije, ki takšne-
mu sejmu dajejo še poseben čar. Organiza-
torjem bi v prvi vrsti lahko očitali, da so s
tem prvim poskusom, premalo tvegali. Saj
bi navsezadnje lahko zasedli celo Stanetovo
ulico, tja do Tomšičevega trga in tako raz-
bremenili osrednji trgovski in nakupovalni
center. Na Tomšičevem trgu pa je tudi pri-
meren prireditveni prostor, kamor bi vsak
dan lahko prihajal Dedek Mraz s sprerr^-
stvom in morda še s kratkim kulturnim pro-
gramom. Program je res bil v Golovcu, toda
še je skupin, tudi lutkarskih, ki bi bile pri-
pravljene vsaj kakšen večer popestriti pred-
praznični utrip na sejemskem prizorišču,
kjer se vedno zajde največ otrok.
Navkljub tem pomanjkljivostim pa lahko
zatrdimo, da si sejem že pridobil tisto mesto
v vrsti prireditev pred Novim letom, ki jih
bo potrebno v bodoče ohraniti in razvijati.
Tako, da bo postal sestavni del mesta v
predprazničnem času.
Sejem sam po sebi tudi ne more biti vse.
Raznobarvne žarnice, ena novoletna jelka
sredi mesta, pa nekaj Dedkov Mrazov na
zunanjih stenah trgovin, to je vse premalo.
Z malo več fantazije in dobre volje bi lahko
ožje mestno središče, kamor se te dni steka-
jo kupci tudi iz ostalih krajev našega ob-
močja, spremenilo v pravo pravljično me-
sto. Z vrvežem, kjer bi se na vsakem kora-
ku, na vsakem vogalu dogajalo nekaj zani-
mivega. Toda, dokler bomo gledali vse le
skozi dinar, ne moremo pričakovati, kdo ve
kaj. Ce bomo hoteli doseči boljše prodajne
učinke, bo treba uporabiti predvsem dobro
voljo in iznajdljivost. V krog organizatorjev
pa poleg RŠC Golovca, pritegniti še koga.

jože
artnak
Sekretar Občinske kon-
ference ZSMS Šentjur je
na videz prav tak, kot so
vrstniki njegovih let med
delavci, kmeti, dijaki ali
študenti. Še pred dobrim
letom in pol si niti ni
predstavljal, da bo danes
na čelu rnladinske organi-
zacije v šentjurski občini.
Toda, na čelu je pravza-
prav samo po svoji funk-
ciji^ ,kjer želi po svojih
najjuf^ljših močeh in zna-
nju slediti usmeritvam in
ciljem družbe. To pa si je
pravzaprav postavil za
vodilo še kot dijak Elek-
trogospodarske ^šole v
Mariboru, kjer se je kot
mladinski aktivist prvič
podrobneje srečal z ra-
zličnimi funkcijami. Nato
se je kalil v delovni orga-
nizaciji TOLO kot mladi-
nec, enak z ostalimi in kot
sekretar osnovne mladin-
ske organizacije. Pravi,
da mu je bila najboljša
politična šola služenje v
Jugoslovanski ljudski ar-
madi, kjer si je pridobil
tudi veliko teoretičnega
znanja. Zato se rad spo-
minja tistega leta in pol.
Ko so mu mladi v šent-
jurski    občini    zaupali
funkcijo sekretarja, se je
ni ustrašil, ampak je začu-
til, da skoznjo lahko mar-
sikaj pripomore. Prav ta
čas terja od njega veliko
prizadevanj, pa tudi borb
za mlade. V majhni pisar-
ni se dnevno vrstijo mla-
dinci na sestankih, pogo-
vorih, pa tudi na pomen-
kih, ki so mlademu člove-
ku koristni. Temu pravi 1
Jože pristni in odkriti po- j
govori z vrstniki. Skoznje \
zaznava vrline, dostikrat ]
tudi napake, ali napačne
poglede, ki jim želi dati.
zdajšnjo luč. Takšna iska-
nja pa so konec koncev v
obojestransko korist.
Biti funkcionar pri 23.
letih je dostikrat težko in
marsikdaj na terenu kdo
zviška pogleda na črnola-
sega fanta, ki zna zreti na-
ravnost v oči in govoriti
bre? dlake na jeziku.
Oba mladinska kongre-
sa sta mladim dala vrsto
iztočnic za delo in seveda
veliko konkretnih zadol-
žitev. Na vprašanje, ali
bodo mladi vse to res
uspeli narediti tudi v
praksi, bo Jože, spet zroč
naravnost v oči in brez
ovinkov odgovoril: »Biti
moramo ambiciozni in
včasih tudi bolj optimi-
stično razpoloženi. Ne
smemo vreči puške v ko-
ruzo pri prvem morebit-
nem, ali celo navideznem
porazu.«
. MATEJA POD JED
zahvala vidnim javnim delavcem
V prisotnosti člana predsedstva CK ZKJ Janeza 2Uihrastnika in predstavnikov družbeno
političnih organizacij celjske regije se je sekretar medobčinskega sveta ZKS Celje Emil
Roje, na priložnostni slovesnosti zahvalil štirim javnim in družbenopolitičnim delavcem,
Zofki Stojanovič, Lojzetu Libniku, Juretu Kra^vcu in Otu Pungartniku, ki so letos
prenehali z aktivnim delom v svojih delovnih organizacijah. Emil Roje je podčrtal njihov
velik prispevek pri graditvi temeljev našega političnega sistema in uveljavljanju sociali-
stične samoupravne prakse.
O delu in prispevku Zofke Stojanovič. Lojzeta Libnika, Jureta Krašovca in Ota Pungart-
nika bo najzgovomeje pričala bogata dediščina v mišljenju in delu delavcev v njihovih
dosedanjih delovnih kolektivih in sodelavcev v širši družbenopolitični skupnosti, je zaklju-
čil Emil Roje. Ob tej priliki jim je izročil tudi priložnostna spominska darila.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 3
delegati
so ocenili
reformo
Zadnja delegatska
skupščina občine Celje v
tem letu je še enkrat po-
kazala polni delovni za-
gon delegatov v prvem le-
tu tretjega mandatnega
obdobja.
Sodeč po razpravah v
zboru združenega dela so
osrednjo pozornost na če-
trtkovi skupščini priteg-
nila poročila o usmerje-
nem izobraževanju, o
ekonomski in ekološki
sanaciji Cinkarne ter po-
ročilo o uresničevanju
družbenega dogovora o
varstvu okolja za to sred-
njeročno obdobje.
Kljub dobremu startu v
uresničevanje srednješol-
ske reforme so, po oceni
delegatov združenega de-
la, še vedno prisotne ne-
katere slabosti. Izpostavi-
li so organizacijo in izved-
bo proizvodnega dela in
delovne prakse. Opozori-
li, so da manjša sredstva
s katerimi bo letos razpo-
lagala republiška izobra-
ževalna skupnost lahko
resno ogrozijo standard
šol in izvajanje reforme.
Omenimo naj še, da so
skupaj z delegati občin-
ske skupščine pod to toč-
ko dnevnega reda raz-
pravljali tudi delegati ob-
činske izobraževalne
skupnosti. To je pripomo-
glo k vsebinsko bogatejši
razpravi in k osvetljeva-
nju nekaterih konkretnih
\T)rašanj in težav s kateri-
mi se v zadnjem času sre-
čuje šolstvo na celjskem.
Delegati so nadalje
sprejeli poročilo o eko-
nomski in ekološki sana-
ciji Cinkarne, kjer ne gre
zanemarjati dobro pri-
pravljene dodatne obra-
zložitve s strani strokov-
nih delavcev v Cinkarni
in ' njenih delegatov.
Predvsem vzroke, zakaj
je moralo priti do modifi-
kacije prvotno zastavlje-
nega ekološkega progra-
ma. V prihodnje naj bi
program ekološke sanaci-
je Cinkarne obravnavali v
sklopu celovitih prL-^ade-
vanj za varstvo okolja v
Celju in kot takega v ok-
viru uresničevanja že prej
omenjenega dnožbenega
dogovora. VVE
ZBORI SO ŠENTJUR O RESOLUCIJI j
IZVOZ - PRVA NALOGA
Ponekod niso pripravili realnih planov
Resolucija je obvezujoč
dokument, so poudarili na
seji zborov skupščine občine
Šentjur, ki mora uokviriti
realne možnosti razvoja. De-
legati so resolucijo sprejeli
šele kot osnutek, dokončno
pa jo bodo na prvi seji v pri-
hodnjem letu. V tem vme-
snem obdobju pa bodo vanjo
vneseni še dodatni predlogi,
na katere so tudi danes opo-
zorili delegati.
Kot prioritetna naloga
ostaja uspešna blagovna me-
njava s tujino ter povečana
proizvodnja blaga in storitev
za izvoz na konvertibilno po-
dročje.
Med ključne naloge za leto
1983 uvrščajo v občini Šent-
jur proizvodnjo hrane, oziro-
ma povečanje kmetijske
proizvodnje. Osnovna orien-
tacija za zasebni sektor naj bi
bila živinoreja in pridelova-
nje krme in žit.
V razpravi so se delegati
dotaknili tudi področja zapo-
slovanja in predvideli v letu
1983 eno-odstotno rast zapo-
slenih, pri čemer je potrebno
dati prednost mladim, stro-
kovnim kadrom in iskalcem
prve zaposlitve. Skupnost za
zaposlovanje pa bo pripravi-
la programe za prekvalifika-
cijo kadrov. Na zboru zdru-
ženega dela je naletela na
ugoden odmev pobuda, da
bi v občini vodili akcijo sa
ustanavljanje pogodbenih
organizacij združenega dela,
za kar obstajajo možnosti.
kajti največ možnosti za za-
poslitev bo v prihodnje v
malem gospodarstvu. Ce bi
imeli boljše pogoje, bi se v
večjem številu vračali in od-
pirali obrti delavci, ki so zdaj
na začasnem delu v tujini.
Kot predvideva osnutek re-
solucije, bodo v malem go-
spodarstvu pospeševali
preusmerjanje v deficitarne
dejavnosti in nadaljno krepi-
tev sodelovanja med združe-
nim delom.
Nekatera področja pa so
predvidena preveč smelo,
saj je vprašanje, če jih bo
moč uresničiti, kajti pone-
kod še vedno jemljejo reso-
lucijo kot spisek možnih že-
lja in ne temelj za realnost.
MATEJA PODJED
slovenske konjice: kaj
je narobe z delegati?
Skrbne priprave na volitve in tudi izredno uspele
volitve delegatov letos spomladi očitno v konjiški ob-
čini niso rodile zaželenih sadov. Že delegati zborov
občinske skupščine, ki se sicer lahko pohvalijo z dokaj
dobrim delom, so na zadnji skupščini skoraj zatajili.
Prišlo jih je še ravno toliko, da je bila skupščina
sklepčna, njihovega mnenja o pomembnih vprašanjih
poslovanja letos in v prihodnjem letu pa ni bilo slišati.
Se slabše (ali sploh nikakršno) pa je delo delegacij za
večino skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Ta teden so bile sklicane skupščine samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in mate-
rialne proizvodnje. Na njih so med drugim obravnavali
izpolnjevanje letošnjih programov in delo v prihod-
njem letu skupno s predvidenimi prispevnimi stop-
njami, ki se v občini skoraj ne spreminjajo, saj se za
občinske interesne skupnosti zmanjšujejo, za republi-
ške pa povečujejo. Vsaj po predlaganih dnevnih redih
bi morali delegati to obravnavati. Žal pa delegatov ni
bilo. Normalna udeležba je bila edino na skupščini
skupnosti za zaposlovanje, ki je pa tudi edina imela
sejo v rednem delovnem času oziroma ob 14. uri. Na
robu nesklepčnosti so bile skupnosti za izobraževanje,
kulturo in stanovanjska skupnost, nesklepčne pa
skupščine skupnosti otroškega varstva - (že drugič),
aocialnega skrbstva in socialnega varstva. Občinska
zdravstvena skupnost je bila sklepčna po zaslugi šte-
vilnih telefonskih klicev, saj so v strokovnih službah
že videli, kako je s sklepčnostjo v drugih skupnostih.
Vse te seje skupščin so bile popoldan, v glavnem ob
16.30. uri.
Brez dvoma takšna neudehžba kaže, da delegati
problemov, ki hi jih naj reševali z dogovarjanjem v
samoupravnih interesnih skupnostih, ne .smatrajo za
svoje ali še slabše, da menijo, da je to tako in tako že
vse dogovorjeno - nekje iznad njih. Da bi takšno misel-
nost premagali, bo potrebno precej naporov. Šola za
delegate, ki so jo že pomladi pripravili za vodje delega-
cij in jo nameravajo nadaljevati za vse druge, še ne bo
dovolj. Pogovori z delegacijami v posameznih si-edi-
nah pa bodo morda le pokazali na razloge njihovega
nedela. Sele potem jih bo moč odpraviti, do takrat pa
držati pesti, da bi zagotovili vsaj sklepčnost. Sicer pa
.so že na programski konferenci občinske konference
Socialistične zveze ugotavljali, da tudi družbenopoli-
tične organizacije namenjajo premalo pozornosti zade-
vam, ki jih rešujemo v interesnih skupnostih. Tudi tu
je še veliko možnosti, da približajo probleme ljudem in
s tem tudi delegatom, da bi se ti zavedli, da odločajo o
za življenje nadvse pomembnih vprašanjih.
MILENA B. POKLIC
ZDRAVSTVENO VARSTVO
MANJ ZA UPORABNIKE
Z omejenimi sredstvi ni mogoče nuditi enakega
Omejevanje sredstev za
skupno porabo pomeni tudi
omejevanje sredstev za
zdravstveno varstvo. Dogo-
vorili smo se, da bo prednost
uživalo cenejše osnovno
zdravstveno varstvo, zato pa
bo treba zmanjšati obseg
bolnišničnega zdravstvene-
ga varstva. Tako kot v celi
republiki velja tudi za celj-
sko območje za štiri odstot-
ke zmanjšanje povprečne le-
žalne dobe. Ob tem pa bodo
morali v Zdravstvenem cen-
tru Celje zmanjšati tudi ma-
terialne stroške za 6 odstot-
kov. Brez dvoma vsega tega
ne bo moč pokriti z notranji-
mi rezervami in samo z ome-
jevanjem zdravstvenih de-
lavcev. Varčevanje na po-
dročju zdravstva bodo obču-
tili tudi uporabniki. Zaradi
razkoraka med takorekoč
neomejenimi pravicami do
zdravstvenega varstva in
omejenimi možnostmi, bo to
še posebej boleče.
Če bodo hoteli na celjskem
območju uresničiti dogovor-
jeno zmanjševanje bolniš-
ničnega zdravljenja, bo nuj-
no prihajalo do nezado-
voljstva uporabnikov, verjet-
no pa tudi do povečanega
odliva v sosednje zdravstve-
ne u.stanove. Zal je že tako,
da bodo občinske zdravstve-
ne skupnosti znotraj območ-
ja zagotavljale le dogovorje-
na sredstva, medtem ko bo-
do verjetno morale (tako je
sedaj) v celoti poravnati ra-
čune za storitve izven ob-
močja. Potrebno se bo torej
dogovoriti tudi za neko mejo
pri plačevanju teh storitev.
Posebno težka je zahteva
po zmanjševanju material-
nih stroškov. Res je mogoče
zmanjšati količino obrokov,
porabo električne energije,
kurjave in še česa (čeprav ne
tako, da bolniki tega ne bi
občutili), ponovno, kot pred
desetimi leti, prati in likati
obvezilni material, marsiče-
sa pa ni mogoče zmanjšati,
če naj bi bilo zdravljenje
uspešno. Za zmanjševanje
stroškov pa je ravno kvalite-
ta opravljenih storitev nujen
pogoj.
Zaenkrat je težko predvi-
deti, koliko bodo uporabniki
zdravstvenih storitev nepo-
sredno prizadeti, bodo pa.
Tega se tudi sami zavedajo
in so izrazili zaskrbljenost že
na minulih skupščinah ob-
činskih zdravstvenih skup-
nostih. Da pa bi bili prizadeti
čim manj, lahko vplivajo tu-
di sami, saj ne nazadnje od
veliko sredstev, ki jih zbere-
mo za zdravstveno varstvo,
uporabi zdravstvo neposre-
dno le od 48 do 51 odstotkov.
MILENA B. POKLIC
KRAJEVNE SKUPNOSTI BREZ
VEČJIH NALOŽB
Kiajevne skupnosti v žalski občini prihodnje leto ne načr-
tujejo večjih naložb. Skrbele bodo predvsem za dokončanje,
obnavljanje in vzdrževanje obstoječih objektov. Sredstva za
izvajanje sprejetih planov krajevnih skupnosti bodo zago-
tovljena z občinskim in krajevnimi samoprispevki, iz pri-
spevka delovnih organizacij drugih samoupravnih organiza-
cij in skupnosti ter iz proračuna občine in interesnih skup-
nosti na osnovi usklajenih programov. Če v regiji še ne bo
sprejet družbeni dogovor za sofinanciranje programov KS
po domicilnem principu, bodo delovne organizacije, druge
samoupravne organizacije in skupnosti za prihodnje leto
sprejele poseben sarrioupravni sporazum za območje občine
Žalec, po katerem bodo združevale 1350 dinarjev na zaposle-
nega delavca.
J.V.
ŠOŠTANJs NOVOLETNI KONCERT
Kot vsako leto, bo v Šoštanju tudi letos tradicionalni novoletni
koncert. V četrtek .30. decembra ob 18. uri bo v domu kulture
nastopUa delavska godba Zarja s pestrim izborom veselih melo-
dij. Skupaj z godbo pa bo nastopil tudi mešani pevski zbor
delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj. S tem novolet-
nim koncertom se želijo pevci in godbeniki oddolžiti vsem, še
zlasti pa delOvTiim kolektivom, ki so na kakršenkoli način pod-
pirali njihovo dejavnost. V. K.
krajevni praznik žalca
Krajevna skupnost 2alec skupaj z zaselkom Ložnica praz-
nuje vsako leto 27. decembra svoj krajevni praznik v spomin
na dan pred 39. leti, ko so v Mariboru ustrelili sedem Zalča-
nov: Janka Hermana (tkalec), Jerneja Venkoviča (delavec),
Franca Pajenka (poljedelec), Jožeta Zagodeta (delavec),
Adolfa Štajnerja (uradnik), Ernesta Verderberja (finančni
uradnik) in Jožeta Hoferja (strojni tehnik).
Ob letošnjem prazniku so pripravili več kulturnih in
športnih prireditev, slavnostna seja pa je bila v prostorih
Doma SLO. Vodil jo je predsednik skupščine KS Žalec,
Veno Satler, o pomenu, dosežkih in načrtih krajevne skup-
nosti pa je v odsotnosti bolnega predsednika sveta KS
Alojza Hrušovarja, govoril podpredsednik, FVanc Radišek.
V kulturnem programu sta nastopila pevska zbora osnovne
šole Žalec in študentski zbor. Kot vsako leto so tudi letos
izročili več priznanj. Krajevna so dobili: Hortikulturno druš-
tvo Žalec. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Lov-
ska družina Žalec, Osrednji odbor za pripravo 800-ietnice
Žalca pri Občinski konferenci SZDL Žalec, pionirska dese-
tina Gasilskega društva Žalec iPi narodno zabavni ansambel
Veseli hmeljaiji. Kiajevna priznanja so dobili: Zlatka Avdič,
Anton Kač, Rihard Kopušar, Jože Kos, Franc Radišek,
Tončka Sitar, Ivanka Strnad, Anton Vene in Egon Vočko.
Priznanja OF, ki jih je podelil predsednik KK SZDL Žalec
Slavko Galuf so.prejeli: Jože Stefančič, Ciril Prezelj, Miha
Kerepčič, Jože Podobnik, Vladka Jug, Franc Podbevšek in
Štefan Žerjav. Veliko pa je bilo tudi nagrajencev, ki so
pomagali pri izgradnji obeh novih žalskih parkov ter so
vložili obilo dela v različne prireditve ob proslavljanju 800
letnice Žalca.
TONE VRABL
OBRAMBNI CENTER
Včeraj so v prostorih Razvojnega centra formalno odprli ob-
činski center za obrambno in samozaščitno usposabljanje, ki bo
v bodoče koordiniral vse usposabljanje na področju SLO in
drvižbene zamozaščite ter skrbel, da se bo poenotil sistem in se
dvignila kvaliteta usposabljanja. Center je organizacijska oblika
pri občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo, že v nasled-
njem letu pa bo prevzel odgovorne naloge pri usposabljanju.
sš
POGLED A/ SVET S kovinotehna
PODOBE PBAVKARMINULEGA LETA
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
otroci se igrajo na dvorišču, obdanem
X na pol podprtimi hišami. Najmlajši
med njimi .z rokama po vodi v plastič-
nem koritu: sirote, katerih starše so po-
bili med izraelsko agresijo na Libanon,
na Bejrut.
Rakete š\igajo v temo. Ko kamera na-
slednje jutro zajame puščavsko poltraji-
no pred Ba.sro, posname mrtve, ostAoke
ljudi. Iraško-iranska vojna.
OkJepniJd poljske policije z vodnimi
curki ^strelMJo* na demonstrante. Voj-
no stanje na Poljskem 1982.
Stotisoči s transparenti na velikih po-
hodih v zabodno-evropskib mestih in
velemestih. Mirovno, proti jedrsko giba-
nje.
Zavod za zaposlovanje v Franciji. Lju-
dje čakajo na delo. Sa delo jih čaka že na
milijone. Dobršen del med njimi so mla-
di. Šole imajo in kvalifikacije. Dela pa je
čedalje manj, drugače rečeno: brezposel-
nih je čedalje več. Gospodarska kriza
1982.
V Tanzaniji, revni afriški driavi, ne-
dohranjeni otroci čakajo na pomoč v
hrani in zdravilih. Ta mednarodna po-
moč peša.
To je nekaj podob, ki jih je prineslo
iztekajoče se leto. Ne kažejo celotne sli-
ke sveta, a so dovolj značilne za svet, v
katerem živimo.
Nič kaj prijazne niso te podobe; v
glavnem. Človeštvo se je znašlo v vrtin-
cu zapletov gt^pttdarske, politične, kul-
turne narave. Nekateri pravijo temu kri-
za. Drugi - ko gre za gospodarstvo ~
recesija. Napovedi ekonomistov za na-
slednje leto niso optimistične. $e naprej
zastoj proizvodnje, nazadovanje svetov-
ne menjave blaga, zapiranje vase, v krog
lastne države ali skupine držav, protek-
cionizem. Nadaljnje naraščanje zadolže-
nosti po svetu, ki pretresa prizadete de-
žele, pa tudi svetovni bančni sistem: 650
milijard dolarjev dolgov v deželah v ra-
zvoju, -i
Spričo vsega tega bo ton letošnjih no-
volotnih čestitk in poslanic sirom po\
svetu zadržan ali prisiljeno veder. Toda,
če je res, da je v vsakem zlu nekaj dobre-
ga, potlej v tem primeru velja vsaj tole:
v krčih krize tudi zori zavest, da po sta-
rih kolesnicah ne more iti več naprej, da
je potrebno prej ko slej mednarodni go-
spodarski red drugače uravnavati, da bo
manj zastojev, konfliktov, neenakoprav-
nosti med bogatini in reveži tega sveta,
več anakopravnega sodelovanja ob
hkratni večji naslonitvi na lastne moči.
Nemara bo kdo rekel: v teb hudih ča-
sih to ni mogoče. Morda res ni mogoče
takoj. Toda obenem je res, da veliko od-
lašati ni več mogoče, kajti sicer bo bole-
la glava tudi tiste, ki želijo ohraniti go-
spodarske odnose takšne, kakršni so.
Gospodarski odnosi pa ne pomenijo sa-
mo trgovanja, naložb, marveč odločajo
tudi o tem, koliko kruha bodo imeli lju-
dje, koliko dela, koliko zdravil in ali
bodo lahko otroke pošiljali v šolo. Tako
je še na dobršnem delu zemeljske oble.
Čeprav na svetu lokalnih (bolj ali
manj lokalnih vojn) ne manjka, je tudi
res, da velike vo^ ni. Človeštvo živi v
senci nevarnosti jedrske vojne, toda
strah pred njo je za zdaj dovolj močan
tudi pri tistih, ki bi lahko pritisnili na
rdeči gumb...
Svetla točka minulega leta je sora-
zmerno hitro prebrodena kriza v giba-
nju neuvrščenih, nastala ob vprašanju,
kje naj bo sedmi vrh neu\Tščenih Zdaj
je jasno: v New Delhiju bo. Z množično
udeležbo šefov držav in vlad. Pravijo, da
bo to doslej najbolj množični sestanek
na vrhu v zgodovini gibanja. Pričakova-
ti je, da bodo voditelji neuvrščenega gi-
banja odločno in složno po\'zdigniUglas
v dobro miru, a zoper vojno, za več ena-
kopravnosti v mednarodnih gospodar-
skih in političnih odnosih.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
GRADNJA ŽALEC
IZDELALI VEČ KOT LANI
Zmanjšalo se je število zaposlenih delavcev
Gradnja se je v zadnjih ne-
kaj letih razvila v največjega
proizvajalca znanih Schiedel
dimnikov pri nas. Sedaj stoji
ta tovarna v Latkovi vasi pri
Preboldu, sem pa so se pre-
selile tudi skupne službe. O
rezultatih v tem letu smo se
pogovarjali z direktorjem Jo-
žetom Janom.
- Na poslovanje so prav
gotovo vplivali stabilizacij-
ski ukrepi, V kolikšni meri
so se poznali pri vas, saj ve-
mo, da se vse manj gradi?
J.Jan: »V veliki meri so ti
ukrepi zares vplivali prav na
takšno proizvodnjo, kot je
naša. Večjih naložb je vedno
manj in to za nas seveda ni
vzpodbudno. Vseeno lahko
rečem, da smo se na situacijo
dobro pripravili. Ne glede na
vse težave ugotavljamo, da je
bila dosežena ugodna fizična
rast proizvodnje. Se po-
membneje je, da se je znižalo
tudi število zaposlenih. Izde-
lali smo za štiri odstotke več
izdelkov kot lansko leto.
\1ožili smo tudi vse napore v
to, da smo uspešno prebrodi-
li težave zaradi pomanjkanja
nekaterih materialov. Se zla-
sti velja to za cement in plo-
čevino. Za več kot dvajset
odstotkov smo povečali do-
hodek. ■<
- Kaj pa iarvozna prizade-
vanja?
J.Jan: »V tem letu Grad-
nja še ni predstavljala po-
membnejšega izvoznika, pa
čeprav smo tudi na tem po-
dročju dosegli nekaj po-
rhembnih uspehov. Prihod-
nje leto pa se bo izvoz bistve-
no povečal. S tem v zvezi
smo že opravili vse potrebne
dogovore. Posebej bi rad
omenil izvoz v Alžirijo pri
gradnji tamkajšnjih stano-
vanj. Tja bomo izvozili nekaj
tisoč naših dimnikov.
Vzpodbudno je tudi to, da za
naše izdelke ne potrebujemo
materialov iz uvoza.«
- Slišati je, da namerava-
te    ustanoviti    kovinski
obrat, v občini pa ugotav-
ljajo, da jih je že tako zado-
sti. Kaj lahko poveste v zve-
zi s tem?
J.Jan: »Ta obrat bomo ra-
zvili izključno za potrebe
Gradnje. Mnogo večji pou-
darek bo na dopolnjevanju
proizvodnega programa, pa
tudi na kakovosti naših iz-
delkov. Ne gre za nikakršno
podvajanje zmogljivosti v
občini.
Ob koncu bi rad poudaril
še to, da praznuje Gradnja
prihodnje leto 30-letnico. Ta
jubilej bomo proslavili
predvsem z doseganjem še
boljših rezultatov.«
JANEZ VEDENIK
ZRCALO
RIŠE: BORI ZUPANČIČ
RAZVOJNE USMERITVE INGRADA CELJE
POUDAREK INDUSTRIJSKEMU DELU
Največji napredeli so dosegli v serijsid izdelavi gradbenih elementov
Temeljna razvojna usme-
ritev v celjskem GIF IN-
GRAD je jasno določena:
gre za uvedbo bolj indu-
strijskih postopkov povsod
tam, kjer je to mogoče - od
grobe gradnje do finalizaci-
je in proizvodnje gradbenih
materialov ter elementov.
Že doslej so dosegli po-
membne uspehe na področ-
ju serijske proizvodnje ele-
mentov armiranobetonskih
konstrukcij in betonskih ele-
mentov nasploh. V kako-
vostnem in oblikovalskem
smislu so dosegli prav pri tej
proizvodnji evropsko raven.
Notranje rezerve jih čakajo
še pri razreševanju proble-
mov ekonomičnosti, čemur
ni v prid razdrobljeno grad-
beniško tržišče, neusklajene
zahteve investitorjev, pro-
jektantska nedisciplina. Po
mnenju dipl. inž. Elze Čre-
pinšek gre šteti k tem pro-
blemom še pomanjkanje
ustrezne zakonodaje, predpi-
sov in normativov, ki bi us-
klajevali interese številnih
proizvajalcev in investitor-
jev do takšne mere, da bi tu-
di na gradbeniškem tržišču v
večjem obsegu ponujali se-
rijske izdelke.
V razvojnem programu
GIP Ingrad si prizadevajo za
takšno usklajevanje, saj mo-
rajo biti izdeiki vseh temelj-
nih organizacij združenega
dela Ingrada usklajeni z
enotnim merskim sistemom
in večnamensko uporabni,
saj je le tako rfiogoče doseči
primerno ekonomičnost.
Sicer pa so razvojne usme-
ritve v GIP Ingrad naravna-
ne v naslednjih osem temelj-
nih področij. Industrializira-
na proizvodnja osnovnih
gradbenih materialov, be-
tonske galanterije, zidakov
in cevi, armiranobetonskih
konstrukcij za visoke grad-
nje in kot nujno dopolnilo še
enaka proizvodnja elemen-
tov h konstrukcijam, je polo-
vica obsega razvojnih usme-
ritev. Druga polovica velja
prav tako serijski proizvod-
nji lesenih konstrukcij v
TOZD Lesni obrati, fasadnih
membran in pregradnih ele-
mentov za vse vrste objek-
tov, instalacijskih vezij za
stanovanjsko gradnjo ter se-
rijska proizvodnja tipizira-
nih kovinskih izdelkov za vi-
soke gradnje.
Logično je, da je uresniči-
tev teh razvojnih tehnolo-
ških usmeritev odvisna od
ekonomske politike ter us-
klajevanja z vsemi ostalimi
proizvajalci in panogami, ki
dokončno oblikujejo grad-
beniško ponudbo.
Ob že naštetih tehnološko-
razvojnih usmeritvah bodo v
Ingradu skušali doseči disci-
plinirano in racionalno pro-
jektiranje ob vsestranskem
upoštevanju prihranka ma-
terialov in energije. To je po-
trebno doseči v gradbenih
fazah objektov, prav tako po
izgraditvi, med koriščenjem
in vzdrževanjem objektov.
Interna standardizacija in ti-
pizacija pa sta naslednji dve
nalogi, ki naj ob merski, kon-
strukcijski in oblikovni us-
klajenosti omogočata racio-
nalno proizvodnjo v vseh na-
črtovanih usmeritvah.
UM
Nove proizvodne prostore Libele so zgradili po lastnem montažnem sistemu.
surovine in znanje!
Čeprav Slovenija ne sodi med surovinsko bogate
dežele, pa zaradi te splošne ugotovitve vendar ne bi
smeli zanemarjati lastnih surovinskih možnosti, pa če
so še tako omejene.
Podobno je mogoče razmišljati tudi o ožjih območ-
jih, kot je na primer celjsko. Niso redki, ki so v razpra-
vah o razvojnih možnostih celjskega gospodarstva in o
njegovi preobrazbi, obudili spomin na raziskave o na-
ravnih surovinskih prednostih tega območja.
Končno smo že v srednji šoli pred več kot 25 leti;
poslušali, da celjska kotlina počiva na silikatnih rudah,
ki bodo z razvojem »vede bodočnosti-kemije« dajali-
neizmerne možnosti materialnega (proizvodnega) ra-.
zmaha temu območju in njegovim ljudem. \
Celje je na sečišču eruptive in kalcitov in bogato s\
široko pahljačo nekovin, celo takšnih, ki so redke in i
zelo iskane. Doslej smo to bogastvo izkoriščali dosti)
nesmotrno in občasno, pa tudi geološka karta ni bila
vedno za osnovo oblikovanja prostorskih in drugih
planov. Sedanji predelovalci nekovin so jih uporabljali
za različne namene, žal je le del doživel predelavo v
izdelke na višji stopnji. Hkrati smo zanemarili možno-
sti za razvoj obrti, edino kar smo začeli dobro predelo-
vati, je bila glina.
Na širšem celjskem območju obstoje torej nekovine,
ki bi lahko ob primerni predelavi dajale končne iz-
delke, kot so hidravlična veziva, sestavine za deter-
gente, livarska sredstva, alkalno in kislinsko aktivi-
rane bentonite, ognjestalne materiale in tako dalje. O
tem bi lahko več povedali strokovnjaki.
Dejstvo je, da surovinske možnosti tega območja
ponujajo rešitve za pogumne, nove in preusrherjene
proizvodnje. Iz razvojne službe AERO je slišati že ne-
kaj konkretnih usmeritev v nakazani smeri, pa možno-
sti so še v lesu in njegovi predelavi ter predvsem še v
sekundarnih surovinah.
Iztrgati zemlji njena bogastva za obče dobro, zahteva
predvsem večjo inventivnost, večje in bolj organizi-
rano znanje. Vendar...
Dokler bomo izključno med porabniške SIS šteli
tudi razvoj no-raziskovalno in inventivno delo ter de-
javnost, si pač ne moremo obetati večjih učinkov. Do-
kler v še ne vem kako usmerjeno izobraževanje ne
bomo vnesli raziskovalnega duha in dela, tudi ne mo-
remo pričakovati uspeha. Dokler se bodo v nekaterih
občinah še neizjiajdljivo lovili okrog zaposlovalskih
limitov pri zaposlovanju strokovnjakov, tudi ne mo-
remo govoriti niti o malo zdrave pameti. In tako dalje!
Danes marsikje mahamo z japonskimi izkušnjami
hitre gospodarske rasti in tehnološkega razcveta. Po-
leg varčevanja in usklajenega delovanja gospodarskih
in političnih subjektov v sprotnem prilagajanju ekono-
mije politiki in politike ekonomiji, navajajo poznavalci
Japonske tudi visoko razvito .šolstvo kot temeljni ra-
zlog za omenjeno rast in razcvet.
MITJA UMNIK
ZLATARNE CELJE V NOVEM LETU 1983
NAČRTI ZA VEČJO PROIZVODNJO
Bodo zahtevali sicrajno racionalno delo in organiziranost
Osnove poslovne politike v nasled-
njem letu so v celjskih Zlatarnah po-
gumno začrtali. Pri tem pričakujejo
manj omejevalnih administrativnih
ukrepov in več samoupravnega dogo-
varjanja in sporazumevanja združe-
nega dela - za vse, ki hočejo in znajo
delati!
Zlatarji so se torej kljub mnogim ne-
dorečenostim gospodarskih razmer v
prihodnjem letu ambiciozno lotili
izvoznih nalog, saj nameravajo izvoziti
za četrtino več izdelkov kot so jih le-
tos. Svojo osnovno proizvodnjo zlate-
ga in srebrnega nakita bodo povečali
za sedem do deset odstotkov, prav ta-
ko povečujejo proizvodnjo pri ostalih
programih, za katere ocenjujejo dobre
tržne razmere.
V celjskih Zlatarnah se dobro zave-
dajo, da bodo svoje pogumne in ambi-
ciozne načrte lahko uresničili le, če se
bodo znali kar najbolje organizirati, da
bo delo vsakega posameznika vtkano
v celoto večje ali manjše delovne
uspešnosti in produktivnosti. Ce ob
tem poudarjajo v svoji novoletni po-
slanici kolektivu še posebej vprašanja
odgovornosti, reda in discipline, je
povsem logično in razumljivo. Ob tem
ne pozabljajo, da so tozdovske meje še
vedno prisotne, tudi v zavesti delavcev
in, da-bo potrebno nadaljevati z vsemi
procesi dohodkovnega povezovanja
med temeljnimi organizacijami zdru-
ženega dela, zaradi surovinske oskrbe
pa še posebej usmerjati se vse bolj na
domače vire. Sovlaganje sredstev v su-
rovinsko osnovo sta materialna osno-
va in razvojna dolžnost, združevanje
dela in sredstev pa potrjena samo-
upravna prvina.
V izvoz bodo namenjali zlasti nakit,
težišče bo na zlatem nakitu. Prav zato
bodo polovico odkupljenega lomljene-
ga zlata porabili za oskrbo izvozne
proizvodnje.
Naložbena politika celjskih zlatarjev
bo namenjena v glavnem v moderniza-
cijo tehnologije obstoječih in širitev
novih programov s čimprejšnjimi go-
spodarskimi učinki, za skupne projek-
te pri zagotavljanju surovine, repro-
dukcijskih materialov in polizdelkov,
poleg tega pa še v raziskovalno in in-
ventivno dejavnost in razširjanje last-
ne prodajne mreže.
Pri večanju fizičnega obsega proi-
zvodnje naj omenimo zlasti tisto, ki jo
najbolj povečujejo. To so proizvodnja
opreme in potrošnega materiala za zo-
bozdravstvo za 200 odstotkov, za 100
odstotkov povečujejo proizvodnjo sre-
brnih industrijskih polizdelkov za
izvoz in proizvodnjo stenskih ur ter
budilk. Dentalnih legur bodo naredili
za 40 odstotkov več, srebrnikov, srebr-
nih značk in spominskih izdelkov pa
za sedem do deset odstotkov več.
MITJA UMNIK
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 5
KS GOMILSKO:
PET LET
KRAJEVNEGA
SAMOPRISPEVKA
Letos se v krajevni skup-
nosti Gomilsko v žalski obči-
ni izteka samoprispevek, ki
ga plačujejo krajani te kra-
jevne skupnosti v višini 2,5
odstotka od neto osebnega
dohodka. Z denarjem, ki so
ga zbrali, so veliko napravili.
Ta denar so oplemenitili še s
raznimi drugimi prispevki,
udarniškim delom in pri-
spevkom interesnih skupno-
sti občine Žalec. Kaj vse so v
teh petih letih napravili, nam
je povedal predsednik sveta
krajevne skupnosti, Danijel
Brišnik: »V Krajevni skup-
nosti Gomilsko smo leta
l977 izglasovali krajevni sa-
moprispevek kot prvi v obči-
ni Žalec. Zbrana sredstva
smo namenili za komunalno
ureditev - asfaltiranje cest v
Smatevžu, Grajski vasi do
Pruha, do šole, pokopališča,
v glavnem pa so bila sred-
stva namenjena za izgradnjo
Doma krajanov in za nabavo
opreme v samem Domu kra-
janov. Zbrali smo 3,5 miljona
dinarjev, pri tem pa smo po-
magali tudi šam*i z udarni-
škim delom, največ pri grad-
nji doma krajanov. Ta denar
smo oplemenitili še s samo-
prispevkom, ki smo ga
izvedli še dodatno za opremo
doma. Menim, da smo veliko
napravili. »O nalogah za na-
slednje leto pa je dejal: »De-
narja bo bolj malo, želeli pa
bi urediti del kanalizacije v
Grajski vasi, javno razsvet-
ljavo in zbrati dokumentaci-
jo in načrte za gradnjo mi-li-
ške veže.«
T. TAVČAR
dedek mraz na obisku
Najbolj hvaležno občinstvo je imel dedek Mraz v otroških vrtcih. Za mnoge je bilo to prvo
srečanje z dedkom, za vse pa je bilo srečanje z njim dogodek leta. Pred odhodom je bilo
dedka treba še kaj posebnega vprašati in ga potipati, če ima res tako mehko brado kot so
povedale tovarišice vzgojiteljice. Otroci v vrtcu Anice Cernejeve so se prepričali, da je
Dedek še vedno tako prijazen kot vedno, poln presenečenj, pravljic in dobrot.
Tudi po vseh 20 krajevnih skupnosti žalske občine so bile v tem tednu prireditve za
najmlajše, prihod Dedka Mraza in obdaritev. Posebno lepo je bilo na Gomilskem od koder
je tudi posnetek, kako Dedek Mraz deli darila najmlajšim.
tednikov intervju
iščem poživilo, da vam
preženem dremavico
Za današnjega sogovorni-
ka smo izbrali najpopular-
nejšo osebo teh dni. Eksklu-
zivno za Novi tednik je odgo-
voril na nekaj na hitro po-
stavljenih vprašanj, potem
pa odhitel dalje. Dedek je na-
mreč sila zaposlen.
Kako ti je sploh uspelo
priti na Celjsko ko pa ni-
si     »boniziran«.    Imaš
morda kakšne bonitete?
Dedek: Ce mislite na boni-
tete,  kakršne imate vi še
zmeraj v sodčkih po kleteh,
se motite. Prišel sem, kot po
navadi, na saneh. Mojih kra-
guljčkov seveda niste slišali,
ko vam pa povsod pozvanja.
Si imel tudi ti težave z
nabavljanjem?
Dedek: Za otročak ni bilo
težko   nakupovati,  za  vse
ostale pa je bilo malo težje.
Želel sem vas razveseliti s
posebnostmi kot so kava, ba-
nane, meso in še kaj, pa se ni
dalo. Najbolj mi je žal za ka-
vo. Najbrž pa to ni pravo po-
živilo, s katerim bi vam lah-
ko pregnal dremavico. Od
šestinsedemdesetega     leta
dalje govorite o agroživil-
skem  sodelovanju   na  ob-
močju, pa nič. Sem potem
jaz ^riv, če z darili niste za-
dovoljni! Sicer pa so vaši
mali oglasi v tem času vse
polni prašičjih ponudb. Se
že znajdete.
Se ti zdi, da smo si bili
letos, posebno v drugem
polletju, med sabo bolj
podobni kot lani?
Dedek: Niti ne. Se zmeraj
vam delitev ne gre od rok.
Najbrž zato, ker imate različ-
no dolge roke. Za porazdeli-
tev tegob se ne grebete ne
vem kako vneto.
Boš obiskal vsakega
od nas?
Dedek: To bo pa malo tež-
je. Ravno v tem času, ko sem
vam na voljo, na vso moč se-
stankujete. Najbolj se mi
smilijo delegati zvezne
skupščine, ki bodo Novo le-
to menda dočakali kar v
Skupščini. Ce to kaže na vi-
soko samoupravljalsko in
delegatsko zavest, sem po-
mirjen.
Vemo, da si nas vse le-
to opazoval in ocenjeval.
Kakšni so se ti zdeli letos
delegati?
Dedek: So kar v redu. Po
zadnjih  informacijah se v
skupščinah kar grebejo za
delegatsko besedo. Sicer pa
ne vem, če je ta informacija
čisto točna. Malce slabovi-
den in naglušen sem že po-
stal.
In kakšni so se ti zdeli
naši odgovorni politiki
in gospodarstveniki?
Dedek: Velika večina jih
hujša in sivi, so pa tudi takš-
ni, ki kar dobro izgledajo.
Sploh pa mi niso všeč tisti
šoferji, ki v družbenih limu-
zinah  še vedno prevažajo
najodgovornejše v občinah.
Pa sem spet nekaj pomešal!
Kako pa se je letos ob-
našala naša mladina?
Dedek: Kolikor vem, še ve-
dno velja pravilo, da jabolko
ne pade daleč od drevesa. Ko
večkrat slišim, kako kritizi-
rate mladi rod, se pošteno
razjezim. Mladi delajo pač ta-
ko kot ste jih naučili, prema-
lo pa jim dajete možnosti, da
se izkažejo. Sploh se do njih
obnašate preveč pokrovitelj-
sko. Velikokrat .so namreč že
dokazali, da znajo biti .samo-
stojni in dobro narediti, če se
česa lotijo. O zadnjem kon-
gresu na.še mladine pa v zve-
zi z oceno dela mladih ne
morem govoriti, sploh če se
spomnim na kongres v No-
vem mestu, ki je bil dolx,'r.
Od turizma si v pri-
hodnjem letu veliko obe-
tamo. So takšni obeti,
glede na letošnjo podo-
bo, realni?
Dedek:  Dokler se boste
enajst mesecev v letu obna-
šali kot turisti, mesec dni pa
počitnikovali, s turizmom v
prihodnje ne bo kaj prida.
Sploh pa ne s tistim, ki devi-
ze iz žepov izvablja. Slišal
sem, da ste si na Golteh po-
stavili celo spomenik regij-
skemu nesporazumevanju.
Nam prerokuješ boljše
zdravje in počutje?
Dedek: Veliki večini, da!
Peš hoja je zdrava, prav tako
kolesarjenje. Tudi preobilno
uživanje mesa škodi.
In naš novi delovni
čas?
Dedek: Kot razpuščena
čred^ se mi zdite ko vas opa-
zujem od pete pa tja do osme
ure zjutraj. Se boste že nava-
dili, predvsem pa pogruntali,
da zisov ukrep sploh ni neu-
men.
Prejšnja leta si izbiral
darila tudi na koncu Tr-
žaške in Mariborske. Si
moral letos plačati po-
log?
Dedek: Ne, ker nisem šel
tja. Res je, da »ekskluzivnih«
daril nisem nabavljal, me pa
vsaj ni bilo sram kot prejšnja
leta. S tem pa ne pravim, da
je tale vaša novost, takšna
kot je sedaj, kdove kako pa-
metna, učinkovita pa je prav
gotovo.
Dedek Mraz, zakaj si
pa sploh prišel med nas,
ko smo pa tako klavrni
in poredni?
Dedek: Ste kot otroci, ki se
ne spametujejo prej, predno
jih ne doleti kazen. Napake
je treba pač plačati, kakor
koli že. Sicer pa sploh niste
tako slabi. Star sem že in be-
težen, pa mislim, da imam
vselej prav. Zame ste še ve-
dno otroci, ki jih ni dobro
preveč hvaliti. Pa srečno v
Novem letu!
MARJELA AGREŽ
novoletni glasbeni večer v žalcu
V žalskem mladinskem klubu je bil
preteklo soboto že petič zapored Novo-
letni ^asbeni večer. Tudi tokrat so mla-
di iz Žalca, Celja in okolice uživali ob
glasbi mladih ustvarjalcev, ki so poskr-
beli za resnično izjemno razpoloženje.
Okoli 70 mladih (toliko jih menda v žal-
skem klubu še ni bilo) so skladbe števil-
nih znanih izvajalcev ter lastni komadi
nastopajočih nedvomno navdušili, saj
se je tolikokrat prisotna pregraja med
izvajalci in poslušalci v hipu porušila.
Z avtorskimi skladbami so se tokrat
prvič predstavili člani tria Samo, Mojca
in Jure, mnogi pa so na glasbenem veče-
ru šele spoznali tudi skupino Ognjene
strele iz Žalca. Nastopili so tudi stari
znanci žalskih mladincev, od skupin
Kladivo, konj in voda ter Prihrani za
presenečenje, pa do priljubljenega dua
Bojan ih Andrejka. Ob zaključku prire-
ditve so mladi ob spremeljavi ansambla
Kaya iz Celja tudi zaplesali in se veselili
še dolgo v noč.
Sobotni Novoletni glasbeni večer so
mladi iz OO ZSMS Žalec izkoristili za
podelitev priznanj najbolj prizadevnim
in aktivnim članom te organizacije.
Slednjim pa je najbrž mnogo več kot
priznanje pomenila odzivnost mladih,
ki so s tem poplačali njihov trud ob
organizaciji. P. Ž.
25 LET
SVOBODE
ŠEMPETER
Alojz Terglav, predse-
dnik Svobode, Šempe-
ter: Drugo leto praznuje
Delavsko prosvetno druš-
tvo Svoboda Šempeter 25
letnico obstoja. Za to
obletnico, praznovali naj
bi jo ob krajevnem praz-
niku, smo se že pričeli
pripravljati. Tako bo
dramska skupina pod
vodstvom Mira Cesarja
pričela pripravljati dram-
sko delo, svoje bo poka-
zalo tudi pet ansamblov,
mešani mladinski zbor in
moški zbor, en dan v te-
dnu bomo rezervirali za
folkloro. Kratka priredi-
tve bodo cel .teden.
T. TAVČAR
SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE ŽALEC
VSE VEČJA MNOŽIČNOST
V Preboldu so ptHšelili priznanja najboljšim
v ponedeljek popoldne so
v Preboldu pripravili zaklju-
ček sindikalnih športnih iger
občine Žalec. Pohvalno je
zlasti to, da vlada med delav-
ci vedno več zanimanja za
šport in rekreacijo. O tem je
zbranim najprej govoril
predsednik občinskega sve-
ta Zveze sindikatov Žalec,
Branko Povše, ki je pouda-
ril, da je v letošnjih igrah so-
delovalo kar 3400 delavcev.
Sindikalne športne igre
potekajo v žalski občini že
devetnajsto leto. Takole jih
ocenjuje predsednik komisi-
je za šport in rekreacijo pri
OS ZSS Žalec Vinko Banov-
šek: »^Predvsem bi rad pou-
daril, da so letošnje igre
uspele tudi po organizacijski
plati. Mislim pa, da je še pre-
cej rezerv, zlasti, če pomi-
slim na množičnost. Je še ne-
kaj organizacij združenega
dela, kjer športu in rekreaciji
še vedno ne namenjajo do-
volj pozornosti. Temu bo tre-
ba prihodnje leto posvetiti še.
večjo pozornost.«
Letos so se pri članicah
najbolj izkazale športnice Si-
pa, pri starejših članih je
prvo mesto psvojil Juteks iz
Žalca, pri veteranih Sip
Šempeter, pri mlajših članih
pa Ferralit. V množičnosti je
prvo mesto v organizacijah,
kjer je zaposleno do 110 de-
lavcev, zasedla ekipa šport-
nikov, ki jo sestavljajo DPO,
SIS in postaja milice. V orga-
nizacijah združenega dela,
kjer je zaposlenih do 300 de-
lavcev je prvo mesto zasedla
ekipa Aera tozd Kemija
Šempeter. Pri organizacijah
do 500 zaposlenih so bili naj-
boljši športniki Juteksa in
pri organizacijah z nad 500
zaposlenimi Sip iz Šempe-
tra. Prehodni pokal za naj-
boljšo organizacijo združe-
nega dela v športu in rekrea-
ciji je prejel Sip iz Šempetra.
Posebni priznanji za priza-
devnost na področju športa
in rekreacije sta letos prejela
Ervin Košir iz Zarje in Er-
nest Zupan iz tekstilne to-
varne Prebold.
.JANEZ VRnF.KTK
ŠOŠTANJ: KAR TROJE
SILVESTROVANJ
če smo lani zapisali, da v Šoštanju ni bilo nikjer Silvestrova-
nja, je letos to bistveno drugače in prav je tako.
Po več letih so pripravili silvestrovanje v domu Partizana in
tudi vnaprej razprodali vsa razpoložljiva mesta. Pravtako so
pripravili silvestrovanje še v obratu družbene prehrane šoštanj-
skih termoelektrarn, kakor tudi v Kajuhovem domu. Povsod bo
F>oskrbljeno za dobro glasbo in veselo razpoloženje, še zlasti v
domu Partizana, kjer bo nastopil znani plesni ansambel Dobri
znanci s pevkama in Dedek mraz.
Lanskoletna kritika je torej zganila kar troje organizacij, ki so se
pobrigale za najdaljšo in najbolj veselo noč v starem in novem
letu v Šoštanju. V. K.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
novoletne
smrečice-
svojevrstni
simboli
2e po tradiciji je Gozdno gospodar-
stvo Celje na tržnici pripravilo dovolj
veliko izbiro novoletnih smrečic - tega
tadicionalnega simbola božičnih in no-
voletnih občutenj ter razpoloženja.
Včasih smo kar sami hodili v gozd in
ponavadi zasekali tam, kjer ne bi sme-
li, ter pokončali mlado rast. Kdo drug
kot gozdarji so najbolj poklicani, da
presodijo, kje je potrebno razredčiti
smrečje. Naši gozdovi ali »zelene ban-
ke« terjajo občo skrb in nego. Že res,
da rastejo sami od sebe, vendar rastejo
počasi. Njihovo rastje daje pravo boga-
stvo šele v desetletjih.
Povzetek starega kitajskega prego-
vora pravi: posadi drevo, da boš živel
sto let - izobražuj ljudstvo, da boš živel
večno!
Ali bomo znali s pomočjo asociacij
ob smrečicah razmišljati tudi o izobra-
ževanju, o - v prihodnjem in prihod-
njih letih, pa o vseh tistih stvareh, ki
morejo razvoj posameznika in družbe-
ne celote premikati naprej. Bomo znali
kdaj pa kdaj tudi razredčiti prebujno
rast, ne zaredi dreves, ampak zaradi
gozda. UM
mAMKOLOVO:
SREČANJE
NAJSTAREJŠIH
KRAJANOV
Krajevni odbor Rdečega
križa je skupaj s krajevno
skupnostjo Frankolovo or-
ganiziral preteklo nedeljo
srečanje krajanov, ki so stari
nad 70 let. V tej krajevni
skupnosti je takih 136.
Leti^njega srečanja se je
udeležilo 53 krajanov, ki so
jim ob zakuski pripravili
kultiimi program moški
zbor Anton Bezenšek iz
Frankolovega in otroci iz
osnovne šole.
Na srečanju je bila prisot-
na tudi dniga najstarejša
krajanka v krajevni skupno-
sti, MARIJA POLENSEK.
Najstarejši krajanki so izka-
zali drobno pozornost s šop-
kom cvetja vse ostale, ki se
srečanja niso mogli zaradi
starosti ali bolezni udeležiti,
pa bodo obiskali poverjeniki
kraj€"/nega odbora RK na
domu ter jih ob tej priložno-
sti obdarili s skromnimi da-
rili ter dobrimi željami za
Novo leto.
CVETKA CRETNIK.
Jože Pinter
Pavlina Na tek
Martin Pahor
Milka RančigaJ
novoletni sprejem najstarejših
v Krajevni skupnosti Go-
milsko so v nedeljo na novo-
letno srečanje povabili kraja-
ne, stare sedemdeset in več
let. Ta navada je na Gomil-
skem že stara. Poleg kultur-
nega programa so jim pripra-
vili tudi zakusko, predstav-
niki družbenopolitičnih or-
ganizacij in krajevne skup-
nosti pa so z njimi poklepe-
tali. Štirje od njih, ki so prišli
na srečanje so nam takole
povedali:
JOŽE PINTER: »Star sem
72 let in sem na srečanju le-
tos drugič. Priznati moram,
da sem komaj čakal, da bi
prišel današnji dan, ko se bo-
mo starejši zopet videli. Mi-
ne tudi po več mesecev, da
se vidim s kakšnim prijate-
ljem. Hvala vsem, ki so pri-
pravili današnje popoldne.«
PAVLINA NATEK: »Sem
kar med najstarejšimi tukaj.
Letos sem dopolnila 80 let in
sem še pri zdra\iu. Otroci in
pa tudi naši pevci so nam
pripravili zares lep program.
Prav je. da se nas starejših
spomnijo ob letu. Tistim, ki
niso prišli, je lahko žal.«
MARTIN PAHOR: »Prej
smo imeli srečanja v podruž-
nični osnovni šoli, sedaj pa v
tej lepi dvorani Doma kraja-
nov. Nikdar si nisem mislil,
da bomo na Gomilskem ime-
li tako lep dom. Nimam be-
sed, da bi se zahvalil za da-
našnje srečanje. Bil sem tudi
na prireditvi, ko je prišel De-
dek Mraz.«
MILKA RANČIGAJ: »Le-
tos sem dopolnila 70 let, zato
sem prvič na tem srečanju,
ter med »najmlajšimi« tukaj.
Čeprav smo manjSa krajevna
skupnost gre vse priznaje ti-
stim, ki so nam pripravili
program in zakusko. Prav
prisrčen pa je bil nastop naj-
mlajših.«
TONE TAVČAR
ubeuni upokojenci so se zbrali
V celjski delovni organizaciji Libela imajo nekaj čez sto upokojencev, ki so jih že po
tradiciji povabili na prednovoletno srečanje. Najprej so jim razkazali stare in nove proizvo-
dne obrate, p>otem pa so jim v hotelu Celeia pripravih krajši kulturni program - zapel jim je
moški pevski zbor Libele. - V veseli družbi so se kresali spomini in vsakdanje skrbi. Tudi
stabilizacija je bila na dnevnem redu pogovorov, vanjo pa so z nasmehom vtaknili tudi tisto
novoletno kuverto, v kateri je bilo 1500 dinarjev za priboljšek. UM
ŽELEZARNA
ŠTORE:
PRIZNANJA
KRVODAJALCEM
V Domu železarjev na Tehar-
jih so pred kratkim podelili
priznanja krvodajalcem Žele-
zarne Store in sicer za petkrat-
no, desetkratno, dvajsetkratno
in petindvajsetkratno darova-
nje krvi.
V dvorani se je zbralo okoli
50 darovalcev, Id jih je pozdra-
vil vodja krajevne organizacije
RK in aictiva RK v toveimi Šte-
fan Krumpak in poudaril, da
se štorski železarji, že trideset
let vključujejo v krvodajalske
akcije.
V Železarni je preko 1500 kr-
vodajalcev, ki so dali že 2500
litrov krvi. Samo v letošnjem
letu se je odvzema krvi v Sto-
rah udeležilo 578 krvodajalcev.
To število stalno raste, razvese-
ljujoče pa je dejstvo, da v cikci-
jah prednjači predvsem mla-
dina.
Podelili so tudi zlate plakete
za petindvajsetkratno darova-
nje krvi. Prejeli so jih; Peter
Spegel, Lojze Kačičnik in An-
ton Hemaus.
Slovesnosti ob podelitvi
priznanj krvodajalcem se je
udeležila tudi pionirka krvoda-
jalskih akcij na celjskem ob-
močju dr. Strausova, ki so jo
sprejeli s toplim aplavzom.
JOŽE KRAGELJ
V BESEDI IN SLIKI
PRAZNIČNI NAKUPI
Celjske trgovine so se za novoletne praznike dobro pri-
pfavile. Izložbe so lično aranžirane, radovednost pa tudi
velika. Ob visokih cenah je potrebno skrbno pretehtati
kaj bomo izbrali, še zlasti če kupujejo mladi, ki imajo
plitek žep.
DARILA ZA NAJBLIŽJE
Prazniki so pred durmi. Hitimo po zadnjih nakupih, da
bi z darili osrečili svoje najbUžje. Dedek Mraz že trosi
dobrote med otroke, ponekod z večjo žlico, drugod z
manjšo, povsod pa je letos bolj skromen. Pa saj otroci ne
merijo darila po dragocenostih, tako kot odrasli, njihove
očke se zableste že, če jim darilo izroči dedek Mraz, ki
letos prijazno trosi bonbone med celjsko mladež. Če imaš
seveda srečo, da ga ugleduš in ga celo pocukaš za rokav.
PODELITEV DIPLOM V CEUU
Na oddelku Pedagoške akademije Maribor v Celju je
bila v torek, 2L 12., svečana podelitev diplom študentom,
ki so v Studijskem letu 1981/82 uspešno končali vse študij-
ske obveznosti. Slovestnosti so prisostvovali študentje,
predstavniki Pedagoške akademije in Izobraževalne
skupnosti Celje.
Po uvodnem nagovoru predstojnika oddelka, tov. Lip-
nika, je o vlogi učitelja in o njegovem liJcu spregovoril
prodekan Pedagoške akademije, tov. Roršak. Za tem pa
so podelili diplome 40 študentom, to je 65 odstotkov vseh
tistih, ki so, lahko rečemo v rekordnem času, končali
študij. Naj bodo te ševilke dokaz, kako delovni in uspešni
so takšni dislocirani oddelki, zato bi ob pomislekih na
ukinitev le-teh prav gotovo bilo potrebno več treznosti in
utemeljitev.
Po podelitvi diplom pa so bile še podeljene knjižne
nagrade najbolj delovnim, marljivim in prizadevnim di-
plomantom tako pri študiju kot pri obšolskih dejavnostih.
VLADO MAROT
NOVI TELEFONI V ŽALSKI OBČINI
Tudi prihodnje leto bodo v žalski občini nadaljevali z
razvoj em in modernizacijo poštnega in telefonskega pro-
meta. Tako bodo zgradili telefonsko omiežje na Vran-
skem, nadaljevali z razširitvijo vozliščne centrale v Šem-
petru in pričeli s pripravami za izgradnjo PTT objekta v
Žalcu. Prizadevali si bodo tudi za izgradnjo medkrajevnih
telefonskih govorilnic v posameznih krajevnih skupno-
stih.
LETA 1983 10 ODSTOTKOV VEČJI IZVOZ
Prihodnje leto naj bi v žalski občini povečali izvoz za
deset odstotkov. Industrija naj bi 65 odstotkov izvoza
usmerila na konvertibilno področje, uvoz pa se realno ne
bi smel povečati in bi naj ostal na letošnji ravni. Vse to
pomeni, da bo treba prihodnje leto izvoziti za okrog 1,5
milijarde dinarjev blaga in storitev, znesek uvoza pa ne bi
smel presegati 1,1 milijarde dinarjev. Tako bi znašala
stopnja pokrivanja konvertibilnega uvoza z izvozom
148%. J.V.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 7
POGOVOR Z ANDREJEM MA VRI JEM
PEČENE PISKE NE LETUO SAME V USTA
Samoupravlianle ni zgolj pravliui tlo odločanja o delitvi, marveč predvsem o €Šelu!
Ni naključje da sem si za prispevek v
novoletni številki našega tednika izbrala
razgovor z Andrejem Maviijem, sekre-
tarjem občinske konference ZKS Laško.
Ničkolikokrat sem namreč slišala iz ust
občanov pohvalno oceno, da je moj so-
govornik človek, ki mu je verjeti, kar
pove, ki zna reči bobu bob in da bi nam
šle reči bolje in hitreje od rok, če bi bilo
takšnih in podobnih ljudi še več. Mislim,
da je v današnjem času najbolj pomemb-
no in potrebno zaupanje med ljudmi in
do ljudi in Andrej Mavri ga med občani
gotovo ima. Takole se je pričel najin raz-
govor:
Korenine ste pognali in se po-
tem kalili v delavskih vrstah. Se,
v primerjavi s preteklim delom
in sedanjo funkcijo čutite bolj
uradnika in manj delavca? Se
Hdaj zalotite da sedaj drugače ra-
zmišljate?
Mavri: Pri vsakem odločanju skušam ra-
zmišljati tako, kot razmišlja delavec v
tovarni. Skušam pa tudi razmišljati in se
odločati tako, kot je v to v dolgoročnem
interesu delavca, ne pa trenutne situaci-
je. Seveda pa je ta »uradniška« zadeva
precej nalezljiva. To se odraža tudi na
današnjem velikem administrativnem
aparatu, ki kaže, da se nekateri funkcio-
narji te miselnosti preveč nalezejo in po-
tem, po izteku mandata, ne želijo več
nazaj v tovarne. Potem se tam ustvarjajo
neka nova, fiktivna delovna mesta v ad-
ministraciji, samo da se potem lahko
tam obdržijo. Zase moram reči, da komaj
čakam da mi mandat poteče in da se
vrnem tja, od koder sem prišel. Tudi za-
to, da se bolezni, o kateri govoriva, ne bi
preveč nalezel.
Sliši se, da ste pogumni in da
nimate dlake na jeziku. Je to res?
Mavri: Dolžnost komunista je, da od-
krito pove svoje mnenje ali stališče v
posamezni zadevi in da se, seveda, tudi v
praksi obnaša tako, kot govori. Danes pa
imamo preveč takšnih ljudi, ki dobro
poznajo razmere in .probleme, ki znajo
nepravilnosti tudi dobro kritizirati, po-
tem pa se obnašajo drugače kot govorijo.
Takšno govorjenje »resnice« pa je za lju-
di boleče in ponavadi tudi ne dovolj ce-
njeno. Stvar mojega poguma je v tem, da
se tudi obnašam kot je treba in kot govo-
rim.
Res pa je, da se da resnico po-
vedati na več načinov. Kako, na
primer, povedati resnico, ki za
uho ni najbolj prijetna in s takš-
nimi se bo treba v bodoče vse
bolj seznanjati in spopadati?
Mavri: Resnico je treba povedati takš-
no kot je, seveda pa jo je treba dobro
obrazložiti, povedati, zakaj je takšna in
tudi kaj iz nje izhaja. Ce govoriš resnico
zato, da bi ljudi mobiliziral za akcijo,
potem je najbolje, da poveš vse tako, kot
je. Ce pa govoriš takšno resnico, da je
ljudem všeč, kar je dosti lažje, te takšna
resnica kmalu postavi na pozicijo laž-
njivca in potem kaj kmalu zgubiš zaupa-
nje in ugled pri ljudeh.
Je v današnji praksi veliko po-
litikantstva?
Politikantstva je pri nas preveč in to
na vseh ravneh. Tako pri ljudeh, ki dela-
mo v družbenopolitičnih organizacijah
kot pri onih, ki delajo v tako imenova-
nem oblastnem sistemu, veliko tega pa
je tudi med poslovodnimi delavci. To
trditev bi utemeljil s tem, da nekateri ne
poznajo dovolj razmer, tam kjer delajo,
in zaradi tega tudi predlagajo odločitve v
veri, da so dobre. Ko se potem v praksi
pokaže da takšne niso in ko pridejo do
negativnih rezultatov in pojavov, delov-
ni ljudje in občani takšne odločitve ob-
sojajo češ: zakaj ste nam pa govorili, naj
se tako odločimo, zakaj ste nas zavajali.
Politikantstvo je pač kalkulacija ljudi na
vodilnih položajih, ki nimajo dovolj zna-
nja, ali pa tistih, ki so preveč trokovnja-
ki, pa premalo poznavalci družbenih in
političnih razmer in usmeritev. Imamo
pa tudi takšne, ki so samo politiki, pa
potrebnega strokovnega znanja nimajo
in se potem izražajo preveč deklarativno.
Našega delavca smo, glede na
rezultate njegovega dela, le ma-
terialno stimulirali, s tem pa ves
čas zanemarjali »čustveno« plat
nagrajevanja. Na besedo udarnik
smo pozabili. Rudarje, sedaj, ko
nam mrzla prede, spet potegnili
iz naftalina. Zakaj je tako?
Mavri: S to tezo se na nek način stri-
njam. Delno sem odgovoril že prej, ko
sem govoril o politikantstvu, dodal pa bi
še, da smo tisti, ki smo opravljali po-
membnejše, politične in poslovodne na-
loge, delavcem ves čas govorili predv-
sem o delitvi, da bi jih na tak način mobi-
lizirali, manj pa smo jim govorili o tem,
kako delati. Zato se še danes vse preveč
pogovarjamo o delitvi, pa vse premalo,
kako ustvarjati, da bomo potem lahko
kaj delili. Zato tudi številni pojavi, ko se
delovni ljudje obnašajo skorajda tako
kot upokojenci in mislijo, da jim osebni
dohodek pripada že samo zato, da pride-
jo na delo, če pa še kaj napravijo, morajo
biti pa še dodatno stimulirani. Razvese-
ljivo pa je, da se v zadnjem času ta misel-
nost vendarle spreminja, da ljudje ven-
darle razumejo, da zaposlitev ni to, da
čakaš, kdaj ti bodo pečene piske v usta
priletele, ampak so, po moji oceni, prišli
do spoznanja, da je za to treba vsaj roko
stegniti.
Vse bolj govorimo o krizi mora- ;
le, in s tem v zvezi, zakaj se spre
jetih dogovorov velikokrat ne dr- ;
žimo? :
Mavri: Mislim, da okrog krize morale]
vse preveč govorimo, ali pa govorimo i
preveč posplošeno. Ce bi o njej začeli
govoriti bolj konkretno, bi bila kriza ve-
liko manjša in še veliko lažje bi jo prema-
govali. Kriza vrednot ali pa kriza morale,
je posledica dejstva, da so delavci danes
postavljeni v bistveno drugačen položaj
kot nekoč in kot so v deželah realnega
socializma in v državah državnega kapi-
talizma, ko so na eni strani tisti, ki delajo
in na drugi tisti, ki komandirajo. Pri nas
pa je prišlo do nekega psihološkega zlo-
ma, ko ima delavec pravico in dolžnost,
da dela in upravlja hkrati. Zaradi teh
pomembnih dolžnosti, ki terjajo ogro-
mno znanja, ne morem.o pričakovati, da
bomo kar čez noč dosegli ne vem kakšne
rezultate. Zdi pa se mi, da vse preveč
opažamo odklone, premalo pa tudi do-
sežke v razvoju našega delavca kot
upravljalca. .
Vse pogostejši administrativni
ukrepi v bistvu posegajo v
osnovno pravico in dolžnost de-
lovnega človeka, občana, oprede-
ljeno v ustavi. Kaj je danes v
praksi področje delavčevega (sa-
mo)upravl Janja?
Mavri: 2e prej sem govoril o dvojni
vlogi delavca-samoupravljalca in da pri
nas vse preveč govorimo in smatramo
samoupravljanje kot pravico do delitve
in vse premalo pravico do odločanja, kaj
in kako bomo delali. Takšne razmere so
posledica interesa tistih, ki imajo odloča- \
nje v rokah namesto delavcev. Izredno j
popularen postaneš, če postaviš novo to- j
varno, če zagotoviš novo investicijo »za |
delavce, občane«. Potem se lepo sliši da'
»je ta in ta to napravil«. Seveda pa, če je
»ta in ta« to napravil, to pomeni, da de-
lavci niso imeli možnosti pri tem odloča-
ti. Zato tudi niso ne vem kako zainteresi-
rani, nimajo občutka, da je stvar njihova,
ne živijo z njo, ne obnašajo se do nje kot
sogospodarji. Zaradi tega imamo potem
primere delovne nediscipline in slabega
gospodarjenja z družbenim imetjem in
sredstvi. Odločanje smo omejili le na do-
hodek, na delitev dohodka, in ker so se
sedaj pogoji gospodarjenja zaostrili, ko
prostora za delitev sredstev sklada skup-
ne porabe in drugih praktično ni, potem
tudi govorimo, da ni več samo-
upravljanja.
Ali zaradi takšne prakse lahko
govorimo tudi o krizi delegatske-
ga sistema?
Mavri: Mislim, da ne. V letošnjem letu
vidim velik korak naprej vlcvaiiteti delo-
vanja delegatskega sistema. Na vseh me-
stih govorimo, da nam to ne gre, sam pa
sem prepričan, da ni tako. To se najlepše
vidi v delu občinskih skupščin, kjer je
bil dosežen velik korak na bolje. Seveda
stanje še ni takšno, da bi bili lahko zado-
voljni.
Našim politikom je pogosto še
vedno zoprna ustvarjalna borba
nmenj in polemika. Zakaj, če je
temu res tako?
Mavri: To je res. Eden od razlogov je v
tem, da nekateri politiki z daljšim sta-
žem menijo, da stvari tako dobro pozna-
jo, da jih nihče ne more poznati bolje.
Smatrajo, da jih tisti, ki se z njimi ne
strinja, žali. Na drugi strani pa imamo
ljudi na pomembnih položajih v politič-
nem in oblastnem sistemu, ki pa imajo
premalo znanja, da bi razumeli doseda-
nji razvoj naše družbe in smeri, v katero
se ta razvija. Ob tem bi še rekel to, da
bomo morali v bodoče več narediti za
usposabljanje ljudi za vodilne položaje.
Potem bodo ljudje politikom tudi bolj
verjeli.
Praksa kaže, da kritična bese-
da in razpoloženje ne prizadene
kaj dosti tistega, ki se ga kritika
loteva. Zakaj tako?
Mavri: To kritiko moramo povezati s
krizo morale. Navada je, da kritiziramo
vedno le tistega, oziroma takrat, ko ve-
mo, da nas ne bodo dosegli povratni
»udarci«. Tako v delovni organizaciji kri-
tiziramo občinske forume, v občini repu-
bliške, v republiki zvezne organe. Nikoli
ne kritizira delavec sodelavca, delavec
svojega predpostavljenega, delavec svo-
jega partijskega sekretarja svojega dele-
gata, ker se boji, da bo moral potem on
opravljati njegovo funkcijo... Veliko go-
vorimo o odgovornosti, vendarle spet
vselej le o odgovornosti drugih.
Nam lahko postrežete s kakš-
nim svežim, spodbudnim prime-
rom z vsakdanje prakse? Politiki
namreč vse bolj govorite o te-
mnih straneh našega vsakdana, o
svetlih pa vse manj, čeprav bi
bilo svetle utrinke še kako spod-
budno poslušati.
Mavri: Tudi spodbudnih rezultatov je
precej. Zame je izredno velik uspeh, da
smo delavci in občani v občini Laško, ob
tako težavnih pogojih, letos proizvedli
več kot lani. To je, glede na strukturo
našega gospodarstva, spodbuden uspeh,
saj smo v precejšnji meri vezani na pri-
dobivanje surovin od drugod. Velik
uspeh je tudi, da smo v občini Laško
letos več izvozili kot lani.
Število članov ZK se je v obči-
ni Laško v zadnjih nekaj letih
skoraj podvojilo. Se to odraža tu-
di v politični učinkovitosti par-
tijske organizacije v občini?
Mavri: Bilo bi iluzorno ob enkratnem
povečanju števila komunistov v občini
pričakovati tudi enkrat boljše rezultate.
Zaradi mlahavosti kriterijev pri spreje-
manju v naše vrste trpi danes naše delo
in tudi ugled. Ker so danes razmere v
naši družbi veliko, veliko težje kot v pre-
teklih letih, so pred komunisti tudi mno-
go zahtevnejše in težje naloge, ki jim
bodo kos le s stalnim usposabljanjem za
delovanje v razmerah, kakršne bodo v
naslednji}! letih. Le tako si bomo ponov-
no pridobili zaupanje in ugled in prispe-
vali k ustvarjalnem vzdušju med ljudm.
Srečno!
Mavri: Srečno!
MARJELA AGRE2 s
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
MOŠKI ZBOR KUD IVAN CANKAR
DRUŽABNOST iN PRIJATEUSTVO
Tudi tionceri v okviru usmerjenega izobraževanja
Celjskega kulturnega življenja si
skorajda ni mogoče zamisliti brez šte-
vilnih pevskih zborov, ki s svojo dejav-
nostjo prispevajo velik delež k njego-
vemu utripu. Ti zbori so živo prisotni
med ljudmi. Dejavnost zborov ni na-
menjena samo koncertnemu občin-
stvo!, temveč se pojavlja tudi tam, kjer
ljudje delajo in živijo ter jih tako du-
hovno in človeško bogati. Ob vsakem
nastopu vzgajajo tako sebe in ljudi, ki
sprernljajo njihovo pesem.
Tudi Moški pevski zbor KUD Ivan
Cankar iz Celja, ki je pred tremi leti
praznoval svojo šestdesetletnico in ki
združuje pevce vseh starosti in kultur-
nih sredin je tak. 2e po prvi svetovni
vojni so ga ustanovili primorski Slo-
venci, ki so prebežali v Slovenijo in
mu nadeli ime Oljka, kot simbol kra-
jev, odkoder so prišli. Pred vojno so
zbor vodili različni pevovodje, med
drugimi tudi skladateiya Anton
Schwab in Ciril Pregelj. Že takrat je
bil zbor na dostojni umetniški višini,
kar dokazujejo tudi številna priznanja
in nagrade.
Po drugi svetovni vojni je zbor pri-
čel delovati pod vodstvom Rudija Se~
gule in takrat so ga poimenovali po
Ivanu Cankarju. Tudi po vojni je zbor
vodilo več dirigentov, dokler ga pred
dvajsetimi leti ni prevzel prof. Marjan
Lebič, ki ga vodi še sedaj. Zbor vadi z
vso vnemo ter organizira koncerte ta-
ko v Celju kot v širši okolici in tudi
izven nje. Njihovo pesem so poslušali
Slovenci na Koroškem, pa Madžari ob
Blatnem jezeru in v Szegetu, kjer so
nastopali s tamkajšnjim pobratenim
mešanim sindikalnim zborom. Razen
tega Mešani zbor Ivan Cankar nastopa
redno tudi na proslavah, političnih
manifestacijah, po kolektivih in dru-
god. Posebno je treba omeniti njihov
koncert v okviru učnega programa no-
ve usmerjene srednje šole za trgovin-
sko dejavnost, kjer so nastopili s ko-
mentiranim koncertom narodnih pe-'
srni.
Moški pevski zbor Ivan Cankar se
trudi dvigati umetniško raven svojejga
petja, saj se pevci in dirigent zavedajo,
da je publika vse bolj zahtevna in se ne
zadovoljuje s petjem poprečne kako-
vosti. To dokazujejo tudi nastopi na
občinski in medobčinskih revijah.
Razen umetniškega snovanja pa pri
tem zboru gojijo tudi družabnost in
prijateljstvo, kar pogljablja tudi prist-
ne medčloveške odnose.
Se posebej pa jih obvezuje ime, ki ga
nosijo, saj Cankarjev humanizem še
živi in jih siU v vedno nova umetniška
snovanja.
20 LET
ZAVODA ZA
SPOMENIŠKO
VARSTVO
Zavod za spomeniško
varstvo v Celju praznuje te
dni dvajsetletnico svojega
obstoja. V tem času je evi-
dentireil večji del spomeni-
kov na celjskem območju.
Ustvcirjen je bil natančen
razvid nad grajskimi in sa-
kralnimi spomeniki, tržki-
mi in meščanskimi hišami,
popisani so etnološki spo-
meniki in arheološka najdi-
šča. Razen tega je Zavod za
spomeniško varstvo opra-
vil vTsto obnovitvenih del
kulturnih spomenikov na
vsem območju, pripravil pa
je tudi vrsto razstav.
Z. S.
NOVOLETNI KONCERT
Pihalni orkester štorskih železarjev pod vodstvom prof.
Franca Zupanca je za danes ob 18. uri v Kulturnem domu v
Storah pripravil novoletni koncert z naslovom Po domovini.
Spominjamo se, da so štorski godbeniki včasih pripravljali
koncerte z naslovom Po svetu. Vse kaže, da so se tudi, s
svojim repertoarjem prilagodili aktualnim depozitnim ra-
zmeram na meji in propagirajo s svojimi skladbami domači
turizem. Vsekakor spodbudna aktualizacija kulturniškega
podviga!
UM
NOVOLETNI KONCERT
Celjski godalni orkester in
plesni orkester »Žabe« sta se
ujela v skupnem hotenju, da
pripravita Celjanom »Novo-
letni koncert" v ponedeljek,
27. decembra. Dobra zamisel
je našla odmev v široki mno-
žici poslušalcev, ki so do kra-
ja zasedli dvorano Narodne-
ga doma. Dirigenta obeh an-
samblov Radovan Mar\nn in
Franc Kapus sta kombinira-
la program, ki je bil privla-
čen za najširši krog ljubite-
ljev resne in zabavne glasbe.
Dokaj močan orkester je za-
polnil ves oder in še ga je
bilo treba razširiti. Poleg sta-
rih znancev, članov godalne-
ga orkestra, smo opazili ne-
kaj neznanih instrumentali-
stov, ki so prispeli na pomoč
iz raznih smeri. V končni fazi
je bil efekt dober, orkester je
zvenel lepo, pretežno tudi
dokaj ubrano. Občasne neči-
stoče gredo pač na rovaš
skopo odmerjenih skupnih
vaj.
Program je uvedla Rossi-
nijeva uvertura k operi »Ita-
1 Janka v Alžiru«. Razen za-
četnih netočnosti je orkester
zvenel polno, dobro sta se
uveljavila oboa in flavta. Od
Dvoržakovih plesov je bil
najboljši drugi (v g-molu),
živ, ritmično dognan, efek-
ten. Montijev »Čardaš« je di-
rigiral in hkrati izvajal na
violini dirigent Marvin z za-
mahom, muzikalno in te-
hnično na lepi višini. V nada-
ljevanju je Marvin dirigiral
še Mendelssohnov Andante
v priredbi Janija Goloba, v
prirebi istega avtorja še Mo-
zartov Andante in Beethov-
novo Romanco. Radovan
Marvin je dober in skrben di-
rigent in tudi dober violinist.
Razpolaga z vehementnimi
gibi, najbrže bi šlo s skro-
mnejšimi, preciznimi gesta-
mi prav tako dobro, če ne
bolje. Godala so v redu, piha-
la so boljša kot trobila, ki so
marsikdaj groba in neugla-
šena.
Vmesne točke, kjer je bil
poudarjen pretežno zabavni
karakter, je s skopimi, dobro
odtehtanimi gibi dirigiral
Franc Kapus. Orkester »Ža-
be« je solidno sestavljen, ru-
tiniran, ritmično točen, dina-
mično pester. Višek efektov
je v forte igranju, z močnim
izrazom trobent in tolkal.
Zaključek kotjcerta je bil
»Varšavski koncert« Addin-
sela, popularna skladba z
obligatnim solo - klavirjem.
Interpretirala ga je s krep-
kim tonom, z dobrimi pov-
darki in blestečimi pasažami
Majda Fischer.
Po močnih ovacijah razpo-
loženega občinstva je diri-
gent Marvin dodal še dve
skladbi, prva je bil5 dunajski
valček. Skoda, da je bil pre-
več razvlečen ter je zavrl
navdušenje v dvorani. K ta-
ko programski zasnovi, ki je
imela očitno v vidu novolet-
no razpoloženje, ne bi bilo
kaj pripomniti. Vendar je
enotnost trpela zaradi preve-
likih kontrastov med Men-
delssohnom  in  Dorseyem,
pa Mozart-Golobovo ter
Privškovo in Beethovnovo
glasbo.
Ob zasedbi orkestra pa se
tudi ponuja vprašanje, ali je
nujno potreben »uvoz« toli-
ke pomoči od zunaj, izven
Celja. Ali smo vse naredili,
da bi vključili v godalni or-
kester (pomnožen s pihali in
trobili) domače instrumenta-
liste, ki jih premore glasbena
šola vsaj nekaj, pa ne slabih?
Zidamo novo glasbeno šolo,
ki bo leta 1983. gotova in po-
nosni bomo nanjo. Upajmo,
da bo v njej zaživelo bolj kot
doslej skupinsko delo kot
priprava za amatersko muzi-
ciranje v orkestru. Saj to je
menda nameu'glasbene šole!
Pedagoško delo, da, pa tudi
vključevanje v javno kultur-
no delo. Odraz takega pravil-
nega pedagoškega dela na
področju glasbe mora biti
nekje opazen. Kot smo že ob
pomladanskem koncertu go-
dalnega orkestra zapisali,
pogrešamo več sodelovanja
učiteljev    glasbene    šole.
EGON KUNEJ
s pesmijo med rojaki
Ansambel Štajerski fantje iz Celja je za letošnji Dan repu-
blike prejel posebno priznanje. V organizaciji OK SZDL,
Celje so namreč gostovali pri naših delavcih zaposlenih V:
Giitterslochu in Grovensbreuchu. Oba koncerta bosta čla-
nom tega ansambla ostala še dolgo v spominu, saj so jih v
obeh krajih sprejeli izredno prisrčno.
Sicer pa ansambel Štajerski fantje v tej zasedbi deluje
tretje leto. Člani so preizkušeni glasbeniki, ki so pred tem
igrali že v raznih drugih ansamblih. Čeprav igrajo na plesih,
veselicah in drugih zabavah tako narodnozabavno kot za-
bavno glasbo, pa se štejejo za narodnozabavni ansambel.
Tudi lastne skladbe, ki bodo verjetno še letos izšle na veliki
plošči, so narodnozabavne. Razen zunanjih sodelavcev jih je
večino napisal vodja ansambla Štefan Starovasnik, besedila
pa sta prispevala pevec Cveto Konec in Filip Lokovšek.
V ansamblu igrajo: Edo Bahč - bas. Srečko Panič - tro-
benta, Jože Leskošek - klarinet in saksofon, Stanko CanžeK
- kitara in »frajtonerica«, Štefan Starovasnik - harmonika in
Cveto Konec, ki prepeva in po potrebi igra bobne.
F.P
POGLED NA PLATNO
vlak za kraljevo
Scenarij: Mihajlo Sekulič. Kamera: Dorde Nikolič, =
Glasba: Vojislav Kostič. REŽIJA: ALEKSANDAR i
DORDEVIC.
Igrajo: Ljubiša Samardžič, Zvonko Lepetič, Sanja i
Vejnovič, Slobodan Aiigrudič, Rade Markovič in 1
drugi.
Pri filmu Vlak za Kraljevo imamo opravka z izrazito i
razvedrilnim filmov, ki si je za edini cilj zastavil zaba-
vati gledalce, ki bodo (trumoma) polnih dvorane. No-
benih višjih ciljev nima to delo, zgledovati se želi pri :
tipičnih akcijskih filmih, kakršnih smo pretežno va-
jeni od ameriške kinematografije in jemlje vojno le za ;
okostje mišljene zgodbe. *
V njej pogumni strojevodja opravlja pomembno ku- ■
rirsko nalogo - iz Beograda mora v Kraljevo mimo'
številnih nemških zased prenesti pomembno partijsko i
pošto. Pri tem je postavljen na kopico preizkušenj, v'
katerih (seveda) uspeva, pri tem pa osmeši pol nemške |
soldateske in še kopico nedičevskih agentov vmes. Za i
nameček se preprosti junak, ki nima nobenih poseb-;
nih šol, razen življenjske, uspešno ogne še zankam;
zahrbtnega agenta, ki ga lovi po pravi bondovski me-
todi. In ko pošto preda, mimogrede pa reši hude usode |
še lepo Židinjo, je svoje opravil - zato tudi lahko umre. \
Aleksandra Dordeviča poznamo predvsem po tako J
preprostih in praviloma izmišljenih filmskih zgodbi- j
cah. Takšni so bili Odpisani, takšen je tudi Vlak za \
Kraljevo. A ker kinematografija hudo potrebuje prav •
takšne filme, je vse pohvale vredno dejstvo, da je film \
naivni zgodbi navkljub narejen docela profesionalno. \
Liki so izdelani, kamera je vseskozi vznemirljiva, i
glasba ustvarja napetost, montaža k njej le še prispeva i
in igralci so strogo profesionalno opravili svoje (sicer
res ne pretirano zahtevne) naloge. ^
Tako pač gledamo film, ki je namenjen gledanju in"^
sprostitvi, ob katerem nam ni treba zavijati oči od
dolgočasja ali naivnega iskanja globjih izpovedi. Gle- i
dan skozi takšne oči, je film Vlak za Kraljevo docela ^
pošten in zgledno narejen film. •■
BRANKO STAMEJČIČ i
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 9
pušeuin socialni portret
Ratimir Pušelja se je s svo-
jo razstavo prvič predstavil
celjski javnosti že leta 1974.
Ob takratni razstavi smo sle-
dili zapisu o Pušeljinem dvo-
dimenzionalnem slikarstvu,
tako v smislu miselno-izraz-
ne kot problemske bogati-
tve, razpetemu med prostra-
nostmi vesolja in betonske-
ga tlaka, demonstraciji proti
sodobno urbaniziranemu
okolju, kjer je postala oseb-
nost izključena iz vsakdai je-
ga življenja.
Vse to še toliko bolj velja
za Pušeljin slikarski opus
nedavno tega predstavljen v
Likovnem salonu Celje, ven-
dar v drugačni luči. Njegova
najnovejša dela so postala v
našem prostoru takorekoč
sinonim za pojem socialnega
portreta sodobne umetnosti.
Osnovni namen Pušeljinih
slik je ikonografska interpre-
tacija sodobnega bivanjske-
ga prostora, ki ni izražena sa-
mo s formalnim likovnim
pojavom, temveč tudi s pro-
storskim, kjer je prvobitnost
dvojne dimenzije izgubljena,
pomen le-te pa se pojavi kot
prostorsko aktivna razsež-
nost s poudarjenim social-
nim momentom, pogojuje
radikalno praznost, odtuje-
nost, brezizraznost, ogrože-
nost človeka v okolju v kate-
rem živi.
Pušelja se pri sestavi slike
ne omejuje le na ploskovne
elemente, ki so postavljeni
tako, da dajejo iluzionistični
videz prostorskega značaja.
Občutek prostora je pogojen
tudi z barvno sfero, črnomo-
dro, kateri se v najnovejših
slikah pridružuje še rumena,
rdeča in zelena. Le-te so ak-
tivno prisotne, vznemirjajo-
če, včasih celo agresivne,
vendarle smiselno ovredno-
tene.
Ratimir Pušelja; ni samo
umetnik s sjjecifičnim likov-
nim izrazom, temveč umet-
nik z izrazito individualno fi-
lozofsko opredelitvijo do po-
javov, ki se neposredno ve-
žejo na subjekt.
ALENKA DOMJAN
FILMSKO GLEDALIŠČE
ŠESTI IZZIV
Z izborom 12. kakovostnih filmov
2e šesto leto zapored na-
daljuje celjsko Kinopodjetje
akcijo filmskega gledališča
za odrasle. S predstavami, ki
bodo vsak drugi četrtefi? v
mesecu (razen v novembru,
ko bo to tretji četrtek), izpol-
njuje kinopodjetje svoj kul-
turni dolg. Kajti izbor fil-
mov, ki jih vsako leto uvr-
ščajo v spored filmskega gle-
dališča nastaja le na osnovi
enega kriterija - kakovosti
filmskega sporočila, ki ga
nosi izbrano delo. Letos so
imen srečno roko, saj bomo
v pestrem izboru, ki se razli-
kuje po žanrih, videli najra-
zličnejše filme iz različnih
dežel. Naštejmo jih. V spore-
du so ameriški filmi Dvoboj
na Missouriju (western), Vrt-
nica (glasbeni film - drama),
Bližnja srečanja tretje vrste
(znanstveno-fantastični). Na-
vadni ljudje (melodrama). Je
pilot v letalu (komedija) in
Ta vražji jazz (glasbeni film).
Videli bomo še francosko
angleško dramo Tessa - čista
ženska, angleška filma Og-
njene kočije (drama iz življe-
nja športnikov) in Meč kralja
Arthurja (zgodovinski spek-
takel), švedski film - opero
Čarobna piščal in dve doma-
či deli - Rdeči boogie (ali kaj
ti je deklica) in Smrt gospo-
da Goluže.
Ob dejstvu, da se filmsko
gledališče v minulih petih le-
tih ni »prijelo«, velja gotovo
razmišljati. Smo na vseh rav-
neh storili dovolj za njegovo
ustoličenje kot pomembne
kulturne institucije v Celju,
ki se ponaša z izjemno razve-
jano filmsko kulturo in vzgo-
jo? Kinopodjetje je svoje sto-
rilo s tem, da je (kot vsa leta
doslej) natisnilo programsko
brošuro z ocenami izbranih
filmov, ki je imeniten pripo-
moček za delo vseh organi-
zatorjev kulturnega življe-
nja. Toda, ali so storili vse
tudi ostali? So razposlane
brošure našle pot do delav-
cev, krajanov? Je bila spod-
buda za odločitev o nakupu
prenosljive abonentske
vstopnice dovolj odločna, ja-
sna? Ali pa na film še vedno
gledamo nekako zviška, kot
na obrobno stvar, ki ima
opraviti s kulturo le bolj od
daleč?
Preveč vprašanj, da bi na
njih na hitro odgovorili. Pa
odgovora tudi ni treba iskati.
Iskati je treba poti, da bi ak-
cija filmskega gledališča za
odrasle, ki vsak mesec en-
krat zagotovi ogled res kako-
vostnega filma, naletela na
zaslužen odziv. Ne zgolj zara-
di filmov, ki se sicer všfe pre-
radi izgubijo v poprečju spo-
reda dvomljive kakovosti.
Zaradi gledalcev, ki vse pre-
radi godrnjamo, da filmski
spored ni ničemur več podo-
ben.
BRANKO STAMEJCIC
RAZSTAVA IGMJATIČA VLIBELI
V prostorih celjske Libele bo še do 31. decembra odprta
razstava likovnih del slikarja Nika Ignjatiča. Opozoriti velja, da
je izkupiček prodanih slik namenjen kot pomoč mladinskemu
hokejskemu moštvu Celja za gostovanje v Kanadi.
Ob tem samo nekaj besed o slikarjevem likovnem snovanju.
Niko Ignjatič nam z obvladovanjem prostora in bivanja v njem v
svojskih predstavitvah ponuja podobo sveta v Itaterem živimo.
Njegove barve, reliefno oblikovane'površine, kakor je zapisala
likovna kritičarka Katjuša Marušič-Rojc, dihajo v prostor,
ustvarjajo bivanje in ponujajo možnost sprejetja bogatih vsebin.
Niko Ignjatič živi in dela v Celju, njegovo Inspiracijsko polje
sega večkrat v menuet, ki ni le slučajna oblika. Imel je že več
samostojnih razstav doma in na tiijem, kjer je tudi dobU prizna-
nja za svoja iskanja v načinu izražanja.
MP (foto RADIVOJ KLIVCOV)
Gradovi in graščine
na slovensl(emŠtajersl(em

Piše: df. IVAN STOPAR
Po prvi sve-
tovni vojni je bila v njem gimnazija
za begunce bele Vranglove armade,
22. oktobra 1948 pa je bil v njem
ustanovljen Zavod za duševno in
živčno bolne Hrastovec-Trate.
Grad je tudi kulturnozgodovinsko
pomemben. Tu se je pogosto mudil
sorodnik lastnikov, državnik in di-
plomat Žiga Herberstem, po rodu
sicer iz Vipave, avtor znane knjige
Rerum Moseovitanun Comentarii
iz 1549, tu so se odvijali znameniti
čarovniški procesi. Iz zapuščinskih
in drugih ciktov rodovine Herber-
stein si lahko ustvarimo približno
predstavo o njeni moči in bogastvu.
Pomemben del stare grajske opre-
me hrani danes Pokrajinski muzej v
Ptuju, kjer so med drugim ohranjeni
tudi števUni rodovinski portreti.
Grad Hrastovec že na prvi pogled
kaže znamenja večstoletnega raz-
voja. Ko se po položni poti vzpenja-
mo na grajski grič, opazimo ob nje-
govem vznožju starejšo stavbo s paz-
duhastim portatlom z ravno preklado
in prirezanimi robovi v njenem prit-
ličju. Na prekladi razberemo komaj
še razločno letnico 1554, nad njo pa
je okrogel ščiteč s Herbersteinovim
grbom. Gre za eno izmed pomožnih
gospodarskih poslopij, kakršnih je
bilo nekdaj okoli gradu še več.
Grad, ki je zleknjen na jezikastem
pomolu, je mogočna peterokotno
koncipirana stavba s prostranim no-
tranjim dvoriščem. Njeni vogali so
na južni strani okrepljeni s tremi
okroglimi stolpi, na severni pa z dve-
ma pravokotnima bastijama. Stolpi
in bastiji so povezani s stanovanjski-
mi trakti, ki se naslanjajo na staro
obrambno obzidje, jugovzhodni
trakt pa seže s celo polovico svoje
mase celo prek njega. Trakti so veči-
del dvonadstropni, starejše stavbne
sestavine pa so večinoma skrite za
baročno preobleko.
V stavbo pridemo prek kamnitne-
ga mostu nad nekdanjim grajskim
jarkom, ki nas pripelje do vhodnega
portala v jugozahodnem traktu. Por-
tal je F>olkrožen, flankiran s pilastro-
ma. Na profilirani prekladi, ki je ob
straneh okrašena z rozetama, na sre-
di pa z živalsko masko, sta dvakrat:
po dva skoraj identična, drug prek i
drugega izpisana napisa. Na zgor-:
njem delu preklade je na spodnji i
plasti napis: G. F. Z. H. anno 1616, i
prek njega pa napis G. F. V. H. 1616.]
Na spodnjem delu preklade, ki ga^
loči od zgornjega dela le ozek profil, |
je na spodnji plasti napis ZH 5 TAl
Avgusti Anrio 1665, na zgornji prek'
njega pa EF.G.V.H. 1655 5 AVG.;
Portal, ki je v trikotnih poljih ob'
strani opremljen tudi z odprtinami;
za namestitev verig vzdižnega mo-'
stu, ima originalne vratnice iz tolče- j
ne pločevine. j
Skozi obokano vežo pridemo naj
grajsko dvorišče z manjšim baze-i
nom, ki nadomešča nekdanji vod-1
njak. Že na prvi pogled napravi za- ^
snova vtis dvodekiosti, ki je zunaj i
nismo opazOi. Južni trakti imajo ^
preprosteje, utilitameje členjene fa- ]
sade, trakti v severnem delu pa so i
bogatejši, razkošneje oblikovani; ta-'
ko razodevajo, da je bilo tu prebiva- i
Ušče grajske gospode. Na dvorišču
se zgodnjebaročni stilni elementi]
mešajo z arhitekturnimi prvinami]
zrelega baroka, ki se je razbohotili
zlasti v gosposkem delu kompleksa.
Tu nas posebej pritegne trakt, ki ni;
vpet v nekdanji obzidni obroč, am-
pak se s SVOJO krajšo severno strani-
co dotika severnega trakta, sicer pa
prosto sega na dvorišče. V njem je
urejena grajska kapela; vanjo drži
mogočen, bogato členjen portal, ki
ima na prekladi kronogram: Habl-
taCVLVM De Votlonis (1688). Ne-
koliko desno od njega drži baročno
oblikovani portal s Herbersteinovim
grbom v notranje prostore trakta.
Vstopimo v reprezentančno, s pila-
stri okrašeno, obokano vežo, odtod
pa nas dvakrat zalomljeno stopnišče
s kamnitno mrežasto ograjo pripelje
v nadstropje. Iz tega trakta so do-
stopni najimenitnejši deli gradu. Z
obhodnega hodnika v stopniščni
avli, ki je ob stenah členjena s pila-
stri, na stropu pa okrašena z baroč-
nim štukom, pridemo na kapeUno
emporo. Tudi ta je eirhitektumo bo-
gato členjena Ln okrašena s štukom,
freske amorettov itn. pa je signiral
mojster Anto(nio) Mademi.
Iz pritlične veže trakta pridemo
tudi v severni trakt, kjer je nekdanja
galerija na oboku okrašena z mitolo-
škimi"! prizori, izvedenimi v štuku;
posebno impresivna sta motiv Pro-
meteja, ki mu orel kljuje jetra ter
Apolon in Dafne, ki se spreminja v
lovor. Po drugi strani pridemo od tu
v svečano dvorano, ki je urejena v
severozahodnem vogalnem stolpu.
Poleg Imenitnega štuka, ki kajpak
tudi tu ne manjka, nas v prostoru
pritegnejo številne stenske in strop-
ne slike, ki so očitno delo različnih
rok in razodevajo severnjaški vpUv.
Osrednja podoba na stropu, ki je sli-
kana na platno, prikazuje favna, ko
prebuja spečo Diano, na podobah,
razvrščenih naokrog, pa so žanrski
in mitološki prizori. V nasprotju s
temi podobami, ki so slikane v izra-
zito temnih tonih, so na stenah soba-
ne v izrazito svetlih, prosojnih tonih
naslikane klasicistične krajine.
Hrastovec, pogled na prednjo fasado gradu
Vsem delovnim ljudem in občanom celjske občine
iskrene želje v novem letu 1983
želijo
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
OBČINSKA KONFERENCA ZKS
OBČINSKI SVET ZSS
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
OBČINSKA SKUPŠČINA IN
IZVRŠNI SVET OBČINE CEUE
10. stran - NOVI TEDNIK
št. 51-52 - 30. december 1982
PRVI ZIMSKI DAN MED KOROŠKIMI SLOVENCI V AVSTRIJI
GOSPODARSKA TRDNOST - POROŠTVO ZA OBSTOJ
»ŠvBfc« le eno, dnevni in pristni stilti ob odprti meji pa čisto drugo.
PLIBERK, 21. decem- ;
bra 1982. Sedimo v pisar- ;
ni Jože Habernika, pošlo- |
vodje Toprovega Top- \
športa. Zunaj sneži kot za |
stavo, toplina domačnosti j
se meša z vonjem po kavi, j
ki jo pripravlja tajnica - ]
tretjina »režijskega« per- ]
sonala 100-članskega iz- \
ključno slovenskega ko- ]
lektiva pliberškega Top- ;
športa. Nekaj kupcev se je \
motalo v športni trgovini- j
ci, v bistvu preurejeni iz ■
vhodnega prostora in sko- ^
zi priprta vrata je do nas ;
komaj prodiral pridušen !
ropot šivalnih in pletilnih |
strojev. !
Topsport, eden najmoč- '
nejših gospodarskih ste- ;
brov slovenske narodne \
skupnosti v Podjuni, član j
avstrijskega in jugoslo- 1
vanskega ski-poola v »be- ;
lem cirkusu«, se je z iz- ]
najdljivostjo in prodor- i
nim delom svojega pošlo- !
vodje in ob gospodar- ;
skem bratenju s celjskim ]
Toprom, uvrstil v vrh iz- i
delovalcev smučarskih in ;
športnih rokavic v Evropi. ]
Joža Habernik je zgovo- \
ren:
»V   avstrijskem   ski- j
poolu smo zasidrani s ka- '
kovostjo že tretje leto in :
pred dvema dnevoma je
tudi Klammer, avstrijski
smukaški as, kot prvi v }
ciljni ravnini dvignil ro- j
ko z našo rokavico. To v ■
ostri konkurenci tržišča j
v   Avstriji   ni  majhna,
stvar. Do trideset tisoč i
parov rokavic prodamo v .
Avstriji, sicer pa 90 od-;
stotkov vse proizvodnje
v ZRN, Švici, Švedski.
Naše tržišče je v glavnem ,
zasičeno in če hočeš uspe- \
ti, mora^ koga vreči ven. i
Na leto izdelamo 220.000
parov rokavic in 90 od-
stotkov zaposlenih se uk-1
varja s to proizvodnjo, \
čeprav imamo še pletil- i
nico in športno trgovino i
na drobno. Za nas poma- <
gajo širiti prodajo trije ^
potniki, ki sicer niso naši;
domači. Seveda bi bilo >
bolje, če bi bili.« i
Topsport s svojo etiketo ■
prodaja na avstrijskem i
trgu smučarske in športne'
opreme tudi del Toprove-1
ga konfekcijskega progra-:
ma. Do sedaj so prodali;
kakšnih tisoč bund. Go-]
spodarski račun ob pollet- \
ju je bil pozitiven in ob i
letu bo prav tako. Pretež- i
no stanejo Topsportove
rokavice od 220 do 350 ši-;
lingov, trgoAana pa nabije:
na to ceno še sto odstot-
kov marže. Trenutno so
težave z izkoriščenostjo
pletilskega obrata, ki pre-
deluje le 65 ton pletiva, pa
bi ga lahko 110 ton.
»Se boste morali zme-
niti pri vas, da ne bom
preboldske preje kupo-
val na Dunaju,« nam jo je
zabrusil Joža Habernik.
Toprov direktor Zvone
Dežnak, ki ima nemalo te-
hnoloških in vzdrževal-
skih zaslug prav v pletil-
skem obratu, očitka ni
preslišal: »Bomo se, Joža,
bomo. S Preboldčani in
še kom, sicer pa imaš na
obisku tudi delegacijo iz
Bosne.«
Z nami je bila ta dan na
poslovnem obisku dokaj
pomembna gospodarska
delegacija tekstilcev Vi-
teksa iz bosansko-herce-
govske gospodarske zbor-
nice. Kaj konkretnega se
bo iz tega izcimilo, je da-
nes še težko napovedova-
ti, vendar pogovori niso
bili samo protokolarnega
značaja, ampak so na njih
skušali izmeriti zelo kon-
kretne možnosti poslov-
nega sodelovanja z vlaga-
telj skimi deleži in dohod-
kovnimi zvezami.
1
SVOJI s SVOJIMI!
Štiri ure kasneje na ko- j
silu v Čepicah, v gostišču I
JUENA Alojza Gregori-j
ča. Zunaj še vedno sneži \
in namedlo ga je kakšnih
15 cm.
V zavednem sloven-
skem okolju smo nešteto-
krat potrjevali zadnjo re-
snico obstoja in razvoja
slovenske narodne skup)-
nosti na avstrijskem Ko-
roškem, prav v smislu
čvrstih gospodarskih te-
meljev in uvodoma zapi-
sanih misli Mimi Malen-
škove. Ah je bil gamsov
golaž na jedilniku zgolj
znamenje gospodarjeve
pozornosti, nismo ugibali,
pač pa smo se v sloven-
sko-bosanski družbi, po-
tem ko je še pri sedel go-
stitelj Alojz Gregorič, loti-
li mejnih pologov in zami-
ranja tujskega prometa z
naše strani.
»Prej sem imel dosti
gostov, celo z Dolenjske,
ki so smučali na Peci,
zdaj pa ne vem, če bodo
smučišča na Peci brez Ju-
goslovanov sploh živa-
hna, kot jih poznamo,« je
navrgel Gregorič. In smo
premleli začasnost mejnih
depozitov še tretjič, češ da
je vsakomur jasno, kako
je »šverc« eno, dnevni in
pristni stiki ob odprti meji
enega narodnega telesa pa
čisto drugo; pa da se to
drugo dejstvo v Beogradu
ne vidi tako dobro kot v
Ljubljani ali kar ob meji.
Osebno sem bil neznan-
sko zadovoljen, da so bili
v naši družbi Bosanci, saj
je pogovor drugače odme-
val in logično je, da smo
razčiščevali tudi proble-
me okrog sarajevskih
olimpijskih iger 1984. leta.
»Pravzaprav nas je naj-
bolj strah kakovosti go-
stinsko-turističnih stori-
tev, kajti olimpijada pri-
de in mine, vtisi pa osta-,
nejo,« je bil iskren pod-
predsednik republiške;
gospodarske zbornice iz
Bosne in Hercegovine.    \
Joža Habernik je bil
konkreten: »Pri nas pra-
vijo, da se ugled hiše poz-
na po stranišču!« In je še
dodal, da ne more razu-
meti, da prav teh stvari v
našem turističnem gostin-
stvu ne znamo že enkrat
dokončno urediti. Mea
culpa! Vse priznamo, pa
še kako res je, sem bil ta-
koj delegatsko samokriti-
čen.
TO JE NAŠA
SKUPNA SJVAR!
Spet Pliberk, okrog 14.
ure, pred novim poslop-
jem K. G. ZADRUGE, ki
ga je kakšnih 200 sloven-
skih pliberških zadružni-
kov slovesno odprlo za
javnost 2. septembra le-
tos.
Ogledujem si plakate,
kjer Mešani pevski zbor
Podjuna vabi v gostišče
Schwarzl na silvestrova-
nje, pa Fantje iz Podjune
na Štefanovo v Zele pri
Kapli na ples v hotel Obir.
Sneg vztrajno naletava,
misli pa se mi sprehajajo
tako daleč od potrošniške
vsakdanjosti. Kje sem:
sem doma, sem na tujem,
sem med svojimi? Veš,
Koroška je moja bolečina
- se spomnim besed svo-
jega kolega Jureta Kra-
šovca. Ali je tudi moja?
Ali je tudi tvoja, Slovenec
s te strani? Žalosten sem,
ker ne slišim odgovora -
razen  svojega  lastnega.
Dva fička z mariborsko
registracijo sem medtem
zadržal: kaj bi šli naprej,
vsak čas bodo odprli. Ku-
pujte raje pri naših, če že
imate namen!
Ves okreten in mladeni-
ški nas je na toplo spustil
STANKO CIK. Naenkrat
je bila trgovina polna sa-
mih mladih obrazov.
»Kakšnih 18, pretežno
mladih naše slovenske
skupnosti, se nas je zag-
nano vrglo na delo, da se
dokažemo. Odprli smo
septembra, vi pa ste ok-
tobra zaprli meje,« mi je
v zadregi poočital, potem
ko sva sedla v njegovi
skromni poslovodski pi-
sarnici.
Kmečka gospodarska
zadruga ali kratko K. G.
ZADRUGA PLIBERK
ima široko prodajno pale-
to, pri tehničnih artiklih
pa velja geslo Vse za hišo
in vrt. Svetla in vzorno
urejena prodajalna tipa
market s 600 kvadratnimi
metri prodajnega prostora
je imenitno nadomestila
prejšnjo skromno proda-
jalnico zadruge v neposre-
dni bližini. »Na prejšnjih
20 kvadratnih metrih tr-
govinice, v stali podobni
stavbi, se pač nismo mo-
gli izkazati,« je vneto pri-
povedoval Stanko, še pre-
den smo si nazdravili s so-
kom. Iz njegove pripovedi
je velo iskreno delovno
občutenje, prežeto z idea-
lizmom in mladostno sa-
mozavestjo, pa velika por-
cija skromnosti. Nenehno
je spominjal na dušo za-
druge, predsednika ing-
. Fridla Kapuna, ki je glav-
ni motor zadruge, ob njem
pa zadružni odbor starej-
ših z izkušnjami.
»Ja, menda smo se Slo-
venci v Pliberku kar pre-
več razširili,« je pripove-
doval Stankov nasmešek.
Nasmešek, ki mu jie drob-
no trpko potezo dalo roj-
stvo 1943. leta v lagerju.
Sicer pa je Stanko doma
iz Libuč, zaselka, kakšne;
tri kilometre proti Peci.
»Zelo potrebujemo od-
prta mejna vrata, ker
brez tega ne bomo zmo-
gli« je bil zaskrbljeno
iskren Stanko, »kajti na-
še slovensko zaledje v
Podjuni je premajhno.
Končno imamo namen tr-
govino še razširiti, saj sa-
mo od kulture vendar ne
moremo živeti. Gospo-
darsko se moramo posta-
viti na noge. To je naša
skupna stvar, ali ne?«, je
vame vrtal Stankov po-j
gled. Morda sem zaradi
nekakšne zadrege svojega
tedij povesil. Ze ves dan
je kljuvalo po meni: ali
smo za naše Korošce znali
dovolj gospodarsko ra-
zmišljati tostran meje ob
vseh mogočih izvoznih in
mednarodno menjalnih
nalogah?
V mislih so se mi kot
pri igralnem avtomatu
pojavljale številke letni-
ce: 1920, ko nam je na ple-
biscitu manjkalo samo
devet odstotkov glasov,
pa letnica 1945 - koliko
obetajoče zarje in koliko
razočaranja, pa letnica
pogromov na napise...
Sedaj pišemo 1982. leto:
veliko obljub, besed...
Čas se ne ustavlja, gre
naprej: 21. januarja 1983
se bodo predstavniki ko-
roških Slovencev spet
dobili z avstrijskim
kanclerjem dr. Brunom
Kreiskyml^ Najbrž si ni
treba ničesar obetati: to
je realnost! To je avstrij-
ska realnost, realnost tu-
di za naše brate in sestre
v Podjuni, na vsem Koro-
škem. Kje pa je naša real-
nost? Smo izčrpali svoje
možnosti - za sodelova-
nje, za pomoč, za punuje-
ne roke, za zavedno jedro
onkraj meje in depozitov,
za vse mostove in brvi...
MITJA UMNIK
Spretni prsti Topsportovih deltiet ustvarjajo izdelke
vrhunske evropske kakovosti.
Katarina Mertl Je svojo zadrego nad radovednimi obiskovalci skrila za širok
amioBb.
Ali bo triperesna deteljica - simbol pliberške slovenske zadruge potrebovala še
četrti list?
»Medtem je minilo šestdeset let Ugotavljamo: preživeli so!
Tudi genocid v njegovi najbolj surovi, v nacistični različici, so
preživeli. In erozijo, ki jim zmeraj še melje tla pod nogami. In več
kot preživeli so: zbudili so se kot prerojeni. Mladi rod se zaveda,
da narodno ne morejo preživeti le s konservatorstvom in s fol-
kloro. Že se vračajo, in še več se jih bo vrnilo, iz Celovca, z Dunaja;
kot razgibani mladi učitelji, pravniki, tehniki, inženirji... Eno s
Podjuno, z Rožem, z Žilo... Poroštvo prihodnosti za koroške Slo-
vence.«
........... ^^..^^........^..^.^^^^..^^^^^^^^
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK-stran 11
MATI IN VARUHINJA DUŠEVNO PRIZADETIH OTROK
SOLZE VSRKA BLAZINA
Sreča Dragice Paverič je nasmeh v Dejanovih, Matejevih in Fredijevih očeh
»Že teče tretji mesec, odkar sem si naložila veliko in odgovorno nalogo, da ob Frediju
nudim varstvo še Dejanu in Mateju. Moj delovni dan je razdeljen točno na ure in minute.
Začel se ježe davno pred trinajstimi leti, sedaj pa se samo še nadaljuje in izpopolnjuje.
Res je, da je bila pot do danes, ko se moj sin vesel vozi s svojim kolesom, zame težka in
srečna. Zavedam pa se tudi naloge, ki me čaka ob Mateju in Dejanu. Vem. da so stopnice
po katerih hodimo, dolge in strme in daleč je še stopnica, na kateri se je ustavil Fredi.
Zame se delovni dan ne konča ob 16. uri, ko otročiča odideta, saj ju imam v mislih pra v
do drugega dne, ko se zopet vidimo. Ne da se skriti solze, ki sama priteče na blazino, ko
ležeš spat z mislijo, kako kruta je usoda, s katero se samo navidez sprijazniš, v srcu pa
nikoli.
Ko se prebudi dan, že mislim, kaj vse bomo delali, da bo dan prijeten, vesel in koristen.
V veliko pomoč mi je knjiga, ki mi jo je posodila flzloterapevtka Iz Celja. Ko jo berem ln
se Iz nje učim, me stiska pri srcu, a oljnem se zavedam, da to moram delati, da je to
edina prava pot do sreče ln zadovoljstva otroka, staršev ln mene.
Dolgo je že tega, kar sva s Fredljem dvigovala glavico ln trenirala vsak dan ter po
štirih letih brala sadove svojega dela, ko je glavica stala pokonci. Sedaj smo z Matejem
ln De janom spet na začetku, saj njuni glavici še ležeta na vse strani. Vedno, ko ju
pogledam, vidim položaj gla vlce ~^all je pra vllen ali ne. Ko celo uro z njima telovadim ln
vsaj dvakrat vmes uspem, ko otrok vsaj malo sodeluje ln poskuša držati glavico
pokonci, je to že uspeh ln trud je poplačan. Toda, za ta trud vem le sama ln mogoče njuni
starši, če bomo skupaj stopali po tej strmi ln težki poti naprej
To je le utrinek iz mojega delovnega dne. Uspehov ne morem pričakovati vsak dan ln
vem, da bodo potekla leta, preden bom utešlla svoje želje ln si rekla, da sem zadovoljna s
svojim delom. Lahko pa rečem, da sem srečna, da sta mamici prav meni zaupali svoje
zlato. Vem pa tudi to, da moja plača nI tisto, kar dobim vsak mesec, saj se moje ljubezni
do prizadetih otrok ne da poplačati. Trud se ml poplača samo tako, da vidim nasmeh v
Dejanovih, Matejevih ln Fredljevlh očeh.*
LE MATI JE MATI
Daleč je že dan, kar je sre-
čo mladega para dopolnilo
rojstvo prvega otroka - sina.
Daleč dan, kar je srečo zače-
la izpodjedati prva sumnja.
Drobceno nasmejano bitje je
bilo tako mimo in ko so nje-
govi vrstniki že »pasli kravi-
ce«, še glavice ni dvignilo.
Daleč je že tudi dan, kar je
sum, ki ga nihče ni želel po-
trditi in ne mogel ovreči, za-
menjala ugotovitev: »Vaš
otrok je težje prizadet in
zdravila ni. Lahko ga samo
učite in kar ga boste naučili,
to bo znal.« Trdo, povsod
enako. Premajhne lobanjice
ni bilo mogoče povečati.
Tista tri leta, ko je mati še
lahko delala po štiri ure, so
minila. Odločiti se je bilo tre-
ba. Za otroka ali za denar.
Staršem, ki ljubijo svojega
otroka, odločitev ni težka.
»Tudi z eno plačo bo šlo,
tudi z njo bomo zgradili dom
otroku.«
Začelo se je trdo delo. Dan
za dnem, uro za uro. Razgi-
bavanje in spet razgibavanje,
takšne in drugačne vaje, po
tej in oni metodi, vmes pa
obiski pri zdravnikih in fizio-
terapevtih. Bolelo je otroka,
bolelo mater. Upiral se je,
ona pa je iskala pravo pot.
Uspelo ji je ob glasbi. Dvig-
nil je glavico in pogledal. Tri
leta je že bil star, a to je bil
trenutek, ki je ostal kot
vzpodbuda za delo do danes.
Za mater, za očeta. Od zunaj
so prihajala le obrekovanja,
češ, kako mučijo otroka in si
zraven še glasbo navijajo.
Tudi dobrohotni nasveti, naj
vendar dajo otroka v zavod.
Toda ne: »Nihče ga nima ta-
ko rad kot jaz, zato ga želim
imeti pred očmi in ga priva-
jati in vežbati, se pogovarja-
ti. Čeprav mi ne odgovarja,
vidim v njegovem pogledu
vsako željo. Ne, tega ne zmo-
re nobena medicinska se-
stra, pa naj bo še tako učena.
To zmore samo mama s svo-
jo materinsko ljubeznijo.«
Res, takšnega otroka ni
mogoče primerjati z zdravi-
mi. Toda imaš ga rad, tvoj je.
»Vsaka beseda mu nekaj po-
meni. 2e en sam objem,
stisk, pa je srečen. Bolj, kot
če bi zdravemu dal ne vem
kakšno darilo.«
VSAK GIB JE ZAKLAD
Kako samoumevno je, da
otroci v določeni starostL
dvignejo glavico, pričnejo
plezati po štirih in se končno
postavijo na še majave noži-
ce! Pri Frediju pa ni bilo ta-
ko. Leto je moralo miniti od
takrat, ko je prvič dvignil
glavico, da se je začel zani-
mati za okolico in spet leto,
da se je postavil na ročice in
nožice. Pet let je že bil star.
Imel je že zdravo sestrico in
ona je bila tista živa vzpod-
buda, ki je mati ni mogla na-
domestiti. Hotel jo je posne-
mati, jo dohiteti Začel je ho-
diti po štirih in pridno opo-
našal zloge ma-ma, a-ta.
»Tega ne razume nobena
mati zdravega otroka, za nas
pa pomeni vsak nov gib, vsa-
ka besedica, pravi zaklad.«
Ko so Fredijeve vrstnike
poklicali v malo šolo, so nje-
ga v Staro goro, da bi ugoto-
vili njegove zmožnosti za živ-
ljenje. Leto dni je preživel
tam, boleče leto zanj in za
mater. Ločitev je lahko ute-
meljeval le razum, srce ne.
Potem pa izvid komisije.
Fredi je bil za vedno odklo-
njen za vsako usposabljanje.
Edina njegova možnčst po-
steljica v Dornavi.
Spet je zmagala materina
ljubezen. Ne, v Dornavo ga
ne bodo dali. Tam bi moral
ležati, doma pa se giblje po
vsej prostorni hiši, ki so jo že
od začetka prilagodili nje-
mu. Doma je mati, oče, se-
strici, doma si sam vklopi te-
levizijo in gleda risanke, do-
ma je vedno srečen in na-
smejan, doma sam j6, pove
za stranišče in kdo bi verjel -
celo s triciklom se vozi. Da-
nes vse to zmore. Zmore, ker
mati ni odnehala, ker se je
borila zanj. Operacije in raz-
ni pripomočki, ki jih uporab-
lja, vsa nadvse pomembna
strokovna pomoč zdravni-
kov in fizioterapevtov, niso
tega storili. Nasmejana in
močna ljubezen je to storila,
takšna, ki za njene solze in
bol ve le blazina.
VSE SE ZAČENJA
ZNOVA
Vse je drugače kot je bilo
pred leti. Nihče prizadetega
otroka ne gleda po strani in
ne namiguje na grehe star-
šev. Družba, ki je bila včasih
kot gluha za prizadete otroke
in njihove starše, je drugač-
na. Razvilo se je tudi medi-
cinsko znanje. V Slovenskih
Konjicah se že pozna delo
Društva za pomoč duševno
prizadetim in skupaj s skup-
nostjo otroškega varstva so
uredili tudi položaj Dragrice
Paverič. Zanjo, ki je postala
varuhinja dveh nebogljenih
malčkov, pa se vse začenja
znova.
Dejan in Matej sta stara po
dve leti, njune oči ne zazna-
vajo svetlobe, glavice nočejo
stati pokonci, telesca stresa-
jo krči. Čutita pa nežno roko,
ki zna biti tako vztrajna, čuti-
ta prijazne besede in dotike,
ki izvabijo zddovoljstvo tudi
v sicer neme oči. Tema otro-
koma je sedaj treba dati vso
tisto nežnost in v dolgih letih
pridobljeno znanje, ki je po-
magalo Frediju. Topel Fredi-
jev dom je tudi njun. Dom in
vehka šola, kjer ni prostora
za solze in tarnanje. Le za
srečo.
. . ^ MILENA a POKLIC
»Dvigni glavico, no daj, Matej (Dejan)! Tako. Priden, pri-
den. No, še daj, pa dobiš poljubček!*
Fredi je prišel sam po stopnicah do vrat, da je lahko veselo
ln povsem pravilno zaklical *Adljo!*
Vsi so srečni: Dejan v varuhinjinem naročju, Matej na blazini, Fredi ob
materi in njegova štiriletna sestrica Renata, ki je tako kot devetletna
Karmen navajena na življenje z otroci, ki so drugačni od njiju. Ko so
Karmen obiskale sošolke in niso znale skriti presenečenega smeha, jih je
Renata modro zavrnila: Prlsmoda, kaj se smejlš, saj vidiš, da je bolan!*
»Mamica moja, tako rad te imam,« zgovorno govori Fredijev nasmešek,
ko pa omenimo šolo, je že v nevarnostni materin predpasnik in že pri-
pra vi jena vrečka za šolo. Šola je pač velika Fredija želja, ki jo je izkusil le
kratek čas. Zdaj v Slovenskih Konjicah ni razvojnega oddelka.
IZ DNEVNIKA
Matej, pjetek, 8. oktober
Zunaj dežuje, Matej pa je vseeno ob sprejemu dobje
volje, saj mi žgoli kot ptiček. Poskušamo že malo
telovaditi in pasti kravice, glavica pa je še zelo težka in
le za par sekund jo dvigne pokonci.
Dejan, petek, 15. oktober
Midva se že poznava. Zjutraj pride nasmejan, ves
dan je dobre volje. Lepo je zaspal in tudi vse pojedel.
Moram priznati, da me je bilo malo strah, kako bom
zmogla. Toda glasen smeh Dejana mi daje upanje, da
bo šlo.
Sreda, 24. november
Bil je zelo naporen dan. Bili smo na fizioterapiji.
Dejan je zadnjič boljše delal kot danes. Mislim, da se
mu pozna, ker je še malo prehlajen. Vaje ga zelo utru-
dijo in izčrpajo. Fredi pa je bil danes zelo priden na
fizioterapiji.
12. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
OBISKALI SMO OBSOJENCE IZ STAREGA PISKRA
ŽELIJO SI SAMO ENO:
ČIMPREJ PRITI VEN!
Kaj je to svoboda?
Svoboda je, da si zunaj!
Kaj si želiš?
Da čim prej pridem ven!
In kaj boš zunaj?
Svoboden!
In kaj si želiš, ko boš zunaj in boš svoboden?
To kar si želijo vsi ljudje. Da mi bo lepo.
Pravzaprav zelo neumno, da sem pri-
čakovala, kdo ve kaj vse si bodo želeli
mladi, ki živijo za debelimi zidovi in za z
rešetkami prepredenimi okni. Celo de-
lovni naslov je sledil smislu, kako imajo
ti ljudje podobne želje kot desetine mla-
dih, ki ravno ta hip hodijo mimo teh
istih debelih zidov in niti za trenutek ne
pomislijo, kako jim je lepo, da so zunaj.
Navsezadnje, zakaj bi o tem razmišljali,
saj niso notri in jim želimo, da nikoli
tudi ne bi prišli tja.
V Stari pisker seveda ne prideš tako
enostavno kot v šolo ali v delovno orga-
nizacijo. Vsekakor pa so bili obiska ve-
seli. Skoraj dvourni pogovor z upravni-
kom, vodjo prevzgojne službe ter neka-
terimi strokovnimi delavci, je bila dobra
priprava na razgovor z mladimi obsojen-
ci. Ne z vsemi in s katerimikoli. Ti mladi
fantje niso preveč navdušeni nad po-
dobnimi razgovori. Sest takih, za katere
lahko takoj rečemo, da so dokaj aktivni
in delovni ter zgovorni, pa je pristalo na
sodelovanje.
Moram priznati, da me je spremljal
tesnoben občutek, ko me je paznik vodil
po številnih hodnikih, skozi številna
vrata. Pred mano je vedno škrtnila klju-
čavnica, za mano tudi. To je torej tisto
»biti pod ključem«. Pa še vreme kot
zanalašč. Turobno in sivo. Zarešetkana
okna. Debele ključavnice na masivnih
vratih. Resni ljudje v uniformah. Vpra-
šujoči pogledi. Da, vse je dogovorjeno.
Laliko gremo naprej.
Tu pa tam pritajen smeh. Glasni in
polglasni pogovori. V klubskih prosto-
rih je tako, kot naprimer v domu učen-
cev, kjerkoli. Veseli dovtipi. Normalno.
Saj so mladi, pa še moški po vrhu. Jaz
pa ženska. Tako kot na ulici.
Sobe. Pod ključem. Strogo posprav-
ljene postelje. Umivalnik. Pisalne mize.
Vse daje občutek prostornosti. Smešno.
Prostornosti. Pa je res, če jih primerjam
s tistimi ozkimi razmetanimi dijaškimi
in študentskimi sobami. Tu je red. Celo
cvetje. Lepo uspeva. Skrbijo zanj. Na
stenah so slike. Nekatere izrezane iz re-
vij, druge avtorsko delo obsojencev. Tu
pa tam kakšna miniaturna skulptura.
Enega zmotimo pri učenju, drugi se od-
pravljajo v šolo, tretji na kosilo, četrti se
radovedno ozirajo za mano in za pazni-
kom. Kličejo ga: »Paznik, paznik!« Od-
ziva se na vsak njihov klic. V trenutku
mi šine skozi glavo misel, če bi bili do-
ma, bi klicali: Mama, mama!« Povem
svojo misel pazniku. Zasmeje se: »Da,
skoraj, tako je.«
Hitim mimo obrazov. Mladi so še. Ra-
dovedno gledajo, govorijo, so prijazni in
vljudni, nekateri se smejejo. Taki so kot
na ulici ali v šoli. Le kaj hočem videti?
Preveč kriminalk sem gledala. Zdaj
iščem poteze! - Le koga, česa? Tudi na
licih mojih šestih sogovornikov nisem
odkrila prav nič posebnega. Če bi kdaj v
kakšni kavarni skupaj sedli za mizo,
nihče na tem svetu ne bi niti pomislil na
to, da so bih kdaj za zaprtimi vrati. Ali se
bojijo te kavarne, tega sveta zunaj?
»Ne, to nikakor,« pravi Robert, naj-
mlajši.
»Mogoče se je odnos ljudi do mene
spremenil,« pravi Maks, »jaz svojega
odnosa do njih nisem spremenil. Ne
vem, zakaj bi. Družba ni kriva, da sem
kaznovan. Ne vem, zakaj bi družbo zdaj
krivil zaradi tega.«
Gorazd pa meni drugače, ko o sebi in
svojih znancih govori kot o barabah.
»Zakaj barabe?«
»Barabe. To je naš izraz. Barabija ni
nobenemu v krvi. Ljudje nas delajo ba-
rabe. Povsod slišiš tisto: ,Baraba, v za-
poru je bil!'«
Eden osnovnih ciljev prevzgoje v tem
domu (Kazensko poboljševalni dom za
mladoletnike in mlajše polnoletnike) je,
da obsojenca pripravijo na življenje zu-
naj.
»Možnosti je vehko,« meni Robert,
»samo od mene zavisi, kako jih bom
izkoristil.«
Delo. Sola. Interesne dejavnosti. Raj-
ko dela v dveh izmenah v mizarski de-
lavnici. Po pokhcu je tesar. Maks dela v
kurilnici kot kurjač in obiskuje šolo za
težko gradbeno mehanizacijo na Delav-
ski univerzi. Kadar ima čas (in ga tudi
ima), pod njegovimi rokami na'stajajo
čudoviti pejsaži, portreti. Robert dela v
kuhinji in hodi v gostinsko šolo. Gorazd
je električar po poklicu. Isto delo oprav-
lja v Domu, sicer pa je na vseh področjih
zelo aktiven. Tudi v domski samoupra-
vi. Hodi v nadaljevalno tehnično šolo.
Stane dela v dveh izmenah v stiskalnici.
V prostem času se ukvarja z glasbo. Ima
svoj bend in igrajo na raznih proslavah.
Kitaro igra. V glasbeni šoli pa se je učil
igrati trobento in bobne.
Delo, šola, »partija šaha in set namiz-
nega tenisa in čas mine«, doda Gorazd.
»Ni problem izpolniti čas. Tudi naučiš
se marsikaj. Če hočeš.«
Če hočeš?! Če imaš voljo?! Če hočeš
sodelovati! Sodelovati pri prevzgoji. Go-
razd je najdalj tukaj. »Se ti zdi, da čas, ki
si ga tu notri preživel, nisi kar tako ,7.a-
luftar?«
»Čisto ,zaluftan'« ta čas ni. Nekaj sem
le pridobil. Bolj kot to znanje pa je po-
membna življenjska izkušnja. Z leti po-
staneš bolj resen. Sem pa že toliko časa
tukaj, da se to mora poznati«.
»Tu imamo možnost, da se izobražuje-
mo,« pravi Maks,« koliko znanja pa si bo
pridobil, je odvisno od njegove dobre
volje.
Veliko mladih je tu. Eni so pripravlje-
ni za delo, za učenje, hočejo sodelovati.
Drugi pa ne. Odvisno od posameznika.
Navsezadnje, tudi pod boljšimi pogoji
(zunaj) nihče človeka ne more prisiliti,
da bi delal tisto kar noče. Tu tudi niko-
gar ne silijo. Možnosti pa jim dajo.
»Veliko vas je tukaj. Različnih. Kako
se oblikujejo odnosi med vami?«
»Kriteriji za ocenjevanje ljudi so tu
veliko bolj strogi kot zunaj,« meni Go-
razd. »Naprimer to, da niliče ,ne poje'
pri vzgojiteljih, da ti pomaga v stiski, da
ne gleda na to, da bi te še bolj zakopal,
ampak, da te bo izbezal iz zagate.«
»Tu ne gre nič mimo tebe. Med sabo
se poznamo. Če se kaj novega zgodi, se
hitro razve. Stvari zunaj pa gredo mimo
tebe,« pravi Stane. Rajko pa pogre.ša sa-
moto: »Rad imam samoto. Pridejo tre-
nutki, ko vsak človek želi biti sam in za
trenutek pogledati vase. Takega prosto-
ra tu ni.«
Kaj pa tovarištvo, prijateljstvo. Izogi-
bajo se teh velikih besed: »Tu smo vsi
zaprti. V tem smo si vsi enaki. Odvisno
je od tebe samega, kako boš koga spre-
jel,« pravi Stane. »Ne morem reči, da mi
je kdo prijatelj, ali ne. Če ne bi bili tukaj,
se ne bi spoznali. Prijatelja tudi zunaj
težko najdeš.«
Kakšni pa so vaši odnosi s predpo-
stavljenimi?«
»O tem raje ne bi govoril,« pravi Maks.
»Tu je prevelika razlika- Eni so dobri, da
se^z njimi zmenit. Drugi pa se samo
uradno pogovarjajo z nami.«
»Pa vendar vam zaupajo. Nekateri
med vami hodijo vsak dan v šolo, brez
spremstva.«
»Da me pošljejo samega v šolo, pome-
ni, da mi zaupajo. To pa je veliko, da si
vsak dan lahko zunaj.«
Pa vas zamika, da bi jo kdaj pobrisali?
»Niti ne," pravi Maks, »imam redni
izhod, grem domov.«
Za Gorazda pa je to kar velika preiz-
kušnja: »Obstajajo psihični pritiski. Na
primer ta, da se vrneš čist nazaj.«
Tudi zaupanje jo del prevzgoje, prav
tako kot ostali kontakti z zunanjim sve-
tom, skupinski in individualni razgovo-
ri, stiki s starši.
»Ali poskušate kdaj uveljaviti svoje
mnenje o stvareh s katerimi se ne stri-
njate?«
»Marsikaj smo poskušali. Ni prišlo
dalj kot do dogovora,« meni Gorazd.
»Imajo svoj sistem dela. Najbž bi se dalo
tu kaj narediti. Toda nismo vsi enaki.
Marsikdo izkoristi te ugodnosti, jaz sem
bil tudi med njimi.«
»Ali imate možnosti, da se s kom po-
govorite, če vam je težko, če imate pro-
bleme sami s sabo?«
»Tu je veliko možnosti,« pravi Stane:
»Imaš svojega vzgojitelja, socialno de-
lavko, pa še koga. Pripravljeni so se po-
govarjati. Jaz svoje težave skušam reše-
vati sam. Tako sem navajen.«
In tako teče naš pogovor in teče pre-
kratko odmerjeni čas. Oni pa so tu. No-
tri! Leto, dve, mesec, dva, tri, ni važno.
Notri so! Neizbrisan spomin bo ostal.
Koža na licih pa je še dovolj gladka, da
bo prenesla te prve gube. Sonce jih bo
že zbrisalo, kajti mladost je trpežen ma-
terial. Se tako globoka rana se hitro za-
celi, čeprav nikoli ne pozabi. Izkušnja
ostane. Enaka za Rajka, ki bo najmanj
notri, kot za Gorazda, Maksa, Staneta in
ostale. Zaprt si! Življenje notri obstaja
tako, kot je, več ali manj po istem zapo-
redju, le ljudje se izmenjujejo. Toda čas
zunaj hiti in hiti. Kaj vse se dogaja v tem
trenutku zunaj. Če bi bili zunaj, bi lahko
šli kamorkoli, počeli karkoli. Po lastni
presoji in izbiri, pa čeprav vsak dan na
delo od šestih do dveh, nato vsak dan v
isti lokal med iste ljudi, v iste diskoteke
ob sobotah in nedeljah. Toda, sam si
gospodar svojega časa. Razpolagaš z
njim, kakor ti je volja. Čeprav ga morda
mečeš bolj v prazno kot tu notri.
In kakšne so te izkušnje? Noben jih
ne opredeli! Kako težko je vse to razu-
meti in dojeti, izpričati v tej pičle pol
.ure. Namreč to, kar ponavadi bereš iz
romanov o velikih izkušnjah velikih
mož. Ali je Zopan res pisal roman na
toaletni papir? Kako bi bil potemtakem
srečen, ko bi imel toliko papirja, kot ga
imajo tile fantje na voljo. Ali si je na ta
papir zapisoval le domislice, izsečke,
trenutne inspiracije, potem pa, ko je pri-
šel ven, se je izkušnja izkristarizirala in
so tisti papirčki bili le nekakšen spo-
minski list? Kako torej strniti, izobliko-
vati, povedati te izkušnje, morda samo
tudi inspiracije, prebliske novinarki, z
magnetofonom sredi mize, z mikrofo-
nom pred nosom, v temačni učilnici, za
zaprtimi vrati izza katerih stoji ali tudi
ne, paznik. S slutnjo, da bo ta razgovor
še kdo drug slišal. Težko! Zapor je iz-
kušnja! Predvsem izkušnja. Kakšna, se
bo pokazala jutri. Onstran teh vrat.
Toda kdaj bo ta jutri. Ven, v šolo, v
kino, v gledališče, na takmovanja. Ti
kratki stiki z zunanjim svetom. To ni to.
To ni pravi stik z zunanjim svetom.
»Človek pozabi živeti zunaj,« pravi Go-
razd, čeprav se vsem zdi, da bi se brez
problemov lahko vživeli v zunanji svet.]
Tako se jim zdi, ko so tukaj za temi j
debelimi zidovi. Toda, sedaj so še notri, j
In če si notri, ne moreš biti zunaj. Stane \
bo šel prav kmalu domov. In ko ga vpra- j
.^am, kaj si želi, ker bo šel kmalu domov, ]
pravi: |
»Da bi čim prej šel od tod.« \
»Kaj pa kazen? Vsak bi rad čim preji
domov! Kaj pa kazen?9 '
»Kaznovan si! To moraš odsedeti!
Vsak sedi svojo kazen. V tem smo si
enaki.«
To je torej kazen. Zato so notri. Niso
zunaj. Toda želje lahko imajo. Teh jim
nihče ne more odvzeti. In zakaj si torej
ne bi želeli ravno to?
Priti čim prej ven!
VIOLETA VATO VEČ
EINSPIELER
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 13
PRVIČ Z ALPINISTI v STENI
LEPO JE BITI ZNIAGOVALEC PREPADMH STEN
Ko ¥ dolini znova zadihašf duha že buri nova izzivalna stena, ostra, štrleča v rtebesne višave.
Začelo se je čisto neresno. S kibicanjem za šankom. Nadaljevalo
se je bolj resno. Z utrujajoča potjo na Okrešelj. Končalo se je...
Ampak o tem kasneje. Vsaka zgodba ima najprej svoj začetek.
Tale ga ima (tazaresnega) v zimskem bivaku na Okrešlju.
Dež je vztrajno močil skodle zimskega bivaka na Okrešlju in
belkasto sivi oblaki, razpeti med okoliške vršace so zapirali pot
sončnim žarkom. Mara, oskrbnica koče na Okrešlju, ki nam je
prejšnji večer postregla z okusno obaro, ni poslušala radia, da bi
vedela, kam se bodo obrnili oblaki. Tudi maloštevilni planinci
začuda niso govorili o vremenu.
Nekaj po deveti dopoldan nas je dežju \
navkljub premagala nestrpnost; zložili i
smo najnujnejšo opremo v nahrbtnik, se :
z anoraki zavarovali proti dežju in odri-!
nili proti Savinjskemu sedlu. Bojan, Do-;
re in spodaj podpisani. Prvi, izkušen al- ^
pinist, ki je v preteklih petih letih prema- -:
gal že kup nevarnosti v stenah, drugal
dva pa zelenca, ki sva največje višine j
dotlej osvojila s pomočjo avtobusov in;
žičnic. '
Toda, v povprečju smo bili kar dobra;
naveza. Preplezali smo (seveda tudi v i
povprečju) malodane vse pomembnejše \
smeri v naših planinah, premagali prepa- \
dne stene v italijanskih Dolomitih, A1-;
pah v Svici in Franciji, na Norveškem... ■
Lepo je biti tako izkušena naveza, sva i
menila z Doretom. ]
Med Turško goro in Rinko je naša ma- j
la odprava zavila v levo proti Turškemu j
žlebu. Začelo se je neskončno vijuganje \
po planinskih ridah. Bojan nama je z i
nahrbtnikom uhajal naprej Midva sva se 1
trudila po najboljših močeh in zasledo- \
vala nahrbtnik, v katerem se je skrivalo ;
pivo.
Z jezikom do pasu in manjšo zamudo j
sva se privlekla do vznožja Male Rinke. i
A nekdo pač mora biti zadnji. V opra\ači-1
lo: precej sape nama je pobralo stalno :
spraševanje, kdaj bo konec te mukotrp- :
ne poti. \
OGROŽEN UGLED POGUMNIH
Rosa, ki je vztrajno uhajala iz goste i
megle, je spet postavila na tehtnico naš i
vzpon. Pogled na prepadne stene na levil
je govoril v prid spustu nazaj v dolino. '
Bojan je tehtnico spet prevesil v prid ;
prepadnih sten, najin, ogrožen ugled po-:
gumnih, se mu ni mogel več resneje upi-
rati. !
Iz nahrbtnika smo zložili velik zvitek
vrvi, pet klinov (samo!?), nekaj zaponk, |
dve kladivi in nekaj manjših stvari, ki so •
se nama zdele neuporabne v steni.        ■
Potem se je začelo zares. Midva z Dore-'
tom sva že v začetku dobila najpomemb-,
nejšo vlogo: varovala sva Bojana, ki jej
plezal naprej. Ni kar tako. če te v steni ■
varujeta dva močna moža, vsak z eno:
vrvjo, sva modrovala. Že res, da je bilo;
nekaj težav tehnične narave, ker je Bo- i
jan plezal hitreje, kot sva midva odmota-'
vala vrvi, ampak, šlo je.
»Prenehaj varovati! Pripravi se! Poooj- 'i
di!« besede, ki so nama naslednjih šest j
ur rahljale noge in za nekaj pednjev pre-1
stavile srce proti spodnjemu delu telesa.
Najprej so zadele v živo Doreta.
Splezal je čez prvo skalo. Enostavno.J
Seveda. Potem se je skril za skalo...
»Kje si? Kam naj grem? Po kateri poti i
si plezal? (čudno vprašanje, ko pa je bila i
vendar ena sama pot in še ta si zdaleč ni >
zaslužila tega imena). Za kaj naj se pri- \
mem?« \
Do takrat nisem vedel, da človeku v ■
gorah rojijo v glavi sama vprašanja.
Potem se je od sosednje Turške gore ,
odbil vzklik: »Vidim te!« j
Vedel sem, da sem na vrsti. Kot pravi '
športnik sem globoko zajel sapo, s cig:a- \
retnim katranom zasfaltirana pljuča in ^
se pogumno spoprijel s steno.
No..., mislim, da je bilo pogumno.     j
Na cilju prvega raztežaja sem bil neko- \
liko bled. Dore je bil še pretresen, pa i
tega k sreči ni opazil, Bojan pa tudi ne, j
ker se mu je mudilo v naslednji raztezaj, j
»Ta alpinizem je pa res preprosta j
stvar. Upoštevaš pravilo treh oprijem- \
kov (dve nogi in roka ali dve roki in \
noga) pa se ti ne more nič zgoditi,« sva i
medtem modrovala z Doretom. Le po- i
gledu proti vznožju gore sva se vztrajno !
izmikada.
Z malo več korajže sva potem zakora-
čila v drugi raztezaj. Spet je bil prvi na
vrsti Dore, zakaj sam sem dobil po-
m.embno nalogo: moral sem izbijati va-
rovalne kline na stojiščih.
Vsakih nekaj sekund mi je mimo glave-
prižvižgal kamen, kakšen udaril v čela-
'do, da je močno zabobnelo, večjih nevar-
nosti pa ni bilo. Vsaj zaenkrat. Megla pa
je k sreči nekoliko zakrivala pogled v
prepadne globine.
Po drugem raztežaju sva se počutila že
prava alpinista, le stavek, ki ga je mimo-
grede izustil najin vodnik: »Tale raztezaj
bo nekoliko težji,« naju je malce motil.
Ampak zaradi teh malomai'no izreče-
nih besed si nisva preveč belila glave.
Malo nad našim stojiščem naju je Bojan
opozoril še na tehniko plezanja v ka-
minu.
VRAG JE UKRADEL OPRIMKE...
»Z eno roko in nogo se upiraš v eno
steno, z drago roko in nogo pa v drugo.
Čisto preprosto je.«
Od daleč je že kazalo tako. In do kami-
na je bilo potem res preprosto. Dore, ki
se je prvi spoprijel z njim, si ga je najprej
dodobra ogledal. Navpična, gladka ste-
na, ki jo je dež spremenil v pravo drsal-
nico.
Potem se je začel vzpenjati, našel dva,
tri oprimke, se potegnil meter više...
Neki vrag je potem do vrha kamina
ukradel vse spodobne oprimke. Naprej
ni mogel, nazaj še manj.
Dore je nemočno buljil v gladko steno.
Začelo mu je drseti, potem je namesto
rok in nog uporabil glasilke: »Potegni!«
In je potegnil. Bojan namreč. Vrv se je
odrešilno napela. To ga je rešilo. In ka-
min tudi, saj dotlej ni bil navajen na tako
sočno preklinjanje.
Zgrožen ob Doretovih poprejšnjih mu-
kah sem se potem še sam začel plaziti
proti kaminu. Z neverjetnim spoštova-
njem sem se približal strah vzbujajoče-
mu kaminu, ga potrepljal po hladni skali
in poprosil za milost.
Pa hudič ni prijemal, tudi na lepo be-
sedo ne. Previdno sem se prilepil ob
spolzko skalo in se plazil proti vrhu. Po-
tem sem se zagozdil v ozko razpoko, da
ni bilo mogoče ne naprej, ne nazaj. Za-
prosil sem višje stoječa za majhno po-
moč z vrvjo, se v strahu potegnil za nekaj
centimetrov više in uporabil tudi kolena
(»ksicšna eleganca«!, bi rekli pravi alpi-
nisti) ter se izvlekel. Z opraskani mi kole-
ni, a cel.
Po vseh najinih »mojstrstvih« v kami-
nu naslednji raztezaj ni omembe vreden.
Mogoče le to, da smo uporabili za naju
spet novo tehniko. Plezanje po plati. Z
nogami se odrivaš v globino, z rokami se
prižemaš k steni.
vSprva sva poskušala zlesti kar skozi
ozko razpoko. Človek vendarle ni nor, da
bi se z nogami odganjal dvesto metrov v
globino.
Potem sva vseeno ponorela in upora-
bila grozljivo tehniko, ki nama je za tri-
krat povečala moč v rokah in po neki
čudni logiki spet uspela.
Nekaj deset metrov potem k sreči ni-
sva naletela na večje ovire. Le vrha sva si
neizmerno želela in se venomer spraše-
vala, kaj vleče alpiniste v vedno nove
nevarnosti. Odgovora, zaenkrat, še nisva
našla.
Da bi naju pomiril in nama spet vlil
ščepec volje, nama je Bojan zagotovil, da
je vTh tik pred nami.
Upala sva, da ga bova videla že za na-
slednjo skalo, iz glave pa nama nikakor
ni hotel tisti čudni pregovor: »Gora ni
nora, nor je tisti, ki gre gor!« Dore je
omenil še toplo pisarno, skupaj pa sva
obujala lepe spimine na bife, kjer se ni
treba po vzpeti višje kot za šank.
DOBRODOŠLA POMOČ OD
ZGORAJ
Na f>oti do vrha nama je potem pona-
gajal še drugi kamin. Dore je nekaj časa
iskal črno skalo in poličko, ki mu jo je
priporočil Bojan, ko je obupal, spet pro-
sil za pomoč od zgoraj in uspel.
Izkazalo se je, da je v hribih, še jjosebej
y steni, tako kot v normalnem življenju v
dolini: če imaš koga zgoraj, da pomaga,
potem uspeš.
Tudi sam sem se lotil drugega kamina
s spoštovanjem. Iskal sem črno skalo, pa
je bilo vse ena sama črna skala. Iskal
sem rumeno poličko za nogo, pa je bilo
na njej prostora samo za palec. Podvomil
sem vanjo, ker pa nisem imel časa iskati
kakšne bolj spodobne opore, sem se za-
dovoljil z njo. Zgoraj postavljena sem
prosil za bolj napeto vrv. Ni, da bi človek
skakal v globino na trdo kamenje.
Nad kaminom se je raztezala krušljiva i
prečka, malo v desno pa je Bojan izbral ^
naše naslednje stojišče. Toda, kje!?
Sredi sto metrov visoke navpične ste-;
ne je bilo, prostora samo za dva. Sam '
sem bil, seveda, tretji. Nekako smo se:
zrinili, ko pa je Bojan odplezal naprej,
sva si z Doretom razdelila poličko: za
vsakega je bilo prostora za celo podplat
ali pa dve polovički.
Vmes sva se jezila nase, ker sva rinila v
take nevarnosti, in ker ni bilo že zdavnaj
obljubljenega vrha nikjer.
Ko pa se je Bojan skril za grebenom,
sva si »privoščila« tudi malce razgleda.
Megla se je nekoliko razkadila, tako da je
pod nama zijalo dvesto metrov prepada,
vsaj še enkrat toliko pa sva ga slutila.
Malce nama je zategnilo obročke v
zadnjici. Dore pa je zaprosil za toaletru
papir.
»Pa menda ja ne misliš...? ■
»Ja, daj mi toaletni papir.«
»Ampak, saj ni dovolj prostora.«
»Daj mi toaletni, da napišem oporo-
ko,« je pojasnil Dore in slovesno oznanil:
»Vse imetje zapuščam celjskemu alpini-
stičnemu odseku.«
Pa ni bilo nič z oporoko. Stena vredna
Eigerja, mu je omehčala roke in prepre-
čila^ da bi celjski alpinisti obogateli.
Potem sva s pogledi poiskala Bojana.
Našla sva ga na previsni polici, kjer se je
sprehajal kot na promenadi. Groza nama
je še bolj zategnila obročke. Kaj, če pa-
de? Sama ne bi znala ne naprej, ne nazaj.
Kasneje sva zvedela, da kaj takšnega
sploh ne bi bilo potrebno. Devetdeset-
metrski padci so ponavadi smrtni, sunek
pa bi verjetno izdrl tudi najin varovalni
klin, v katerega sva toliko zaupala. Torej
bi bila tudi sama deležna pospešenega
odhoda iz stene. V nebesne višave.
Usoda nama je bila mila. Po takšnih
prepadnih stenah nama nebesne višave,
ki so bojda še nekoliko višje, ne bi prav
nič prijale.
S pogumom obupanih sva se potem
spoprijela z naslednjim raztežajem in ob-
toževala Bojana, da naju je peljal v težjo
steno, kot smo se domenili.
Nekaj minut jasneje, na vrhu, se je
'izkazalo, da smo res preplezali V2±iodno
smer v Mali Rinki, ki je ocenjena s troj-
ko. Nama se je zdela sedmica...
Po stari alpinistični navadi smo si segU
v roke in si čestitali za opravljen vzpon.
Na grebenu Rinke sta tudi najina grebe-
na zrastla.
Kasneje, v dolini, ko sva z Doretom
pridno zalivala najin prvi uspešen
vzpon, so nama čestitali znani celjski
slpinisti: Aco Pepevnik, Marjana Sah in
drugi. Takoj sva se začela pogovarjati o
drugi steni, ki se je bova lotila. Skupaj z
zanesljivim vodnikom, seveda.
Res, lepo je biti zmagovalec prepadnih
sten.
SREČKO SROT
Naveza z Male Rinke. Za nami je Vzhodna smer, pred njuni novi vzponi.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
IZMIŠLJENA
NOVOLETNA
ANKETA
Za novoletno anketo smo
povprašali nekaj očanov in
delovnih ljudi, kaj vse si že-
lijo v letu 1983. Odgovori so
bili zanimivi. Pa si jih pre-
berimo.
ANČKA KUHARJEVA,
gospodinja: »Želim si, da
praška zaenkrat še ne bi bilo
dovolj. Imam ga namreč toli-
ko, da ne vem kam z njim in
sem mislila, da bi bilo lepo,
če bi ga razdelila prijatelji-
cam, sorodnikom in znan-
cem za novoletna darila. So-
seda Tilčka mi je namreč po-
vedala, da se pralni prašek
sčasoma pokvari.«
ANTON POZNIC, poštar:
»Najbolj sem jezen na pake-
te. Moje področje je kar veli-
ko, bonov za bencin pa ni
dovolj. Z avtomobilom torej
na teren ne morem več toli-
ko kot včasih. Zanimivo je,
da je bilo paketov, ki so jih
zadnje čase pošiljale razno
razne tete Cilke, Milke in Til-
ke toliko, da se jih že v na-
prej bojim. Kar pri srcu me
stiska, ko pomislim koliko
paketov bo treba razdeliti še-
le prihodnje leto.«
TINE OLJCiC, delavec na
bencinski črpalki: »Proti
koncu oktobra je bilo zares
hudo, saj smo dobesedno ga-
rali. Zadnja dva meseca smo
si spočili in kot vse kaže bo-
mo počitka deležni tudi v
pr\ah treh mesecih prihod-
njega leta. Opažam pa, da se
število tujcev pri nas zelo po-
večuje, saj toliko turističnih
bonov kot v zadnjih dveh
mesecih še nikdar nismo do-
bili. S turističnimi delavci
vred se zato veselim re-
korda.«
FRANC ORAC, kmet:
»Leto 1982 si bom zapomnil
po tem, da sem v zadnjih
dveh mesecih dobil toliko
nafte kot še nikdar poprej.
To je hvale vredno, saj vi-
dim, da v Beogradu niso po-
zabili na nas, kmete in da
kmetijstvu zares dajejo prio-
riteto. Na marofu sem dodat-
no odkril še dve stari, že
zdavnaj zavrženi motorni ža-
gi, ki pa sta vseeno bili še
tako dobri, da sem za njiju,
oziroma za gorivo za njiju
dobil toliko bonov kot za
osebni avtomobil za en me-
sec«
FRANC NEMEC, Slove-
nec na delu v ZRN: »V pri-
hodnjem letu želim še kakš-
no devalvacijo. Rad imam
svojo domovino, zato mi ni
vseeno, kakšen je njen go-
spodarski položaj. Mislim,
da je zares treba postaviti di-
nar na realna tla. Z olajša-
njem sem sprejel vest o le-
tošnji devalvaciji, ker vidim,
da si doma prizadevate za re-
zrešitev vseh težav. Ce pro-
dam marke? No, izpod 35 di-
narjev se nimam kaj pogo-
varjati.«
MILAN PLANINC, član
planinskih društev MDO:
»Upam, da se mi bo prihod-
nje leto izpolnila velika želja
in da bo ugodno rešena proš-
nja za spremembo priimka.
Rad namreč hodim v hribe
in tisti, ki me ne poznajo,
pravijo, da sem si takšen
priimek sam izmislil. Na ra-
čun le-tega moram vsak dan
poslušati ogromno neprijet-
nih besed.«
ZDRAVKO ZDRAVKO-
VIČ, zdravnik v bolnici: »V
novem letu si želim, da bi
pacienti, ki hodijo v bolnico,
ne bili več tako sitni. Se toli-
ko lahko kričim nad njimi,
pa nič ne pomaga. Želim si
boljšo plačo. Ne razumem
ljudi, ki pravijo, da se v bol-
nici ne obnašamo lepo do
njih. Poznam dva, tri pacien-
te, ki lahko potrdijo, da nad
njimi nisem kričal.«
LULEK BULEK, punker:
»Ne jebem nič. Vse mi gre na
določen del telesa, ki je nuj-
no potreben za obstanek člo-
veške vrste. Hvala velikemu
Vidmarju, najraje pa poslu-
šam Cao pičke.«
TATJANA ZASPANA,
pevka zabavne glasbe: »Le-
tos je pa slabo. Za silvestro-
vo so mi ponujali le uboge tri
stare milijone. Za tak denar
raje sedim doma in se gle-
dam na televiziji. Navsezad-
nje je takšen honorar doVjila
celo tista koza, za katero ta-
ko ali tako vsi vedo, da nima
pojma o petju. Mene že ne
bodo poniževali!«
KRSTO ZAHVATIČ, cari-
nik: »Vesel sem, da je naša
meja še sedaj tako odprta.
Skoda, da to velja le za eno
smer. Malce me je strah, ko
vem, da imajo težave tudi
Avstrijci, Nemci in drugi, na
katere tako računamo. V no-
vem letu pa si želim, da ne bi
več bral takšnih prispevkov
kot jih je pisal tovariš Volk iz
Celja o našem glavnem šefu.
To je sramota.«
Anketo si je izmislil
... . .   .......JANEZ VEDENIK
NESREČA PRI LIKOVIČEVIH
SOUDARNOST DOBRIH UUDI
Ziutrajje Štefan našel v hlevu mrtvo živino
Tega, kar se je zadnjega
dne v oktobru zgodilo pri
Likovičevih v mrzliškem
grabnu nad Matkami, vrla
gospodarja Štefan in Pa-
vli prav gotovo ne bosta
pozabila. Predno se je Šte-
fan tistega jutra namenil
na lov, je pogledal še v
hlev. Ni mogel verjeti
očem. V hlevu so mrtve
ležale tri krave in telica.
Štefanu se je zvrtelo v gla-
vi, stekel je v hišo k ženi,
da je šla še sama pogledat.
Res je bilo. Štefan ni imel
prividov in Pavli je bilo
pri srcu tako težko, da ni
mogla niti jokati.
Štefan Likovič je dolga
leta hodil na delo v Tek-
stilno tovarno Prebold in
pred meseci se je upoko-
jil. Žena Pavla je vse živ-
ljenje garala v svetu pod
Mrzlico in nikdar si pri Li-
kovičevih niso želeli več,
kot je bilo treba. Kaj po-
sebno velikega si niti ne
bi mogli privoščiti v ti-
stem svetu. Toliko pa je le
bilo dela in skrbi na kme-
tiji, da počitka nikdar ni
bilo. Ko se je iz tovarne
vračal Štefan, sta družno
poprijela za delo in tako
sta si marsikaj ustvarila.
Zadovoljna sta bila. Nju-
na sreča se je nadaljevala
tudi po Štefanovi upokoji-
tvi. V hlevu sta kmalu
imela štiri glave živine: tri
krave in telico. O tem, ka-
ko sta bila ponosna na to
in s kakšno ljubeznijo sta
vzrejala te živali, vedo po-
vedati vsi sosedje. Lahko
si torej predstavljamo, ka-
ko jima je bilo pri srcu ti-
stega oktobrskega dne! V
vse to razočaranje pa je
vendarle posvetil tudi del-
ček sreče. Po zaslugi ljudi,
ki ju imajo radi, ju spoštu-
jejo in so z njima vred tr-
peli.
Štefan Likovič je že dol-
go vrsto let lovec. Je član
lovske družine iz Prebol-
da. Štefan ni lovec, ki bi
hodil v gozd le za to, da bi
streljal. Ne, Štefan je
predvsem človek, ki zade-
ne puško na ramo bolj iz
navade in gre potem na
lov. Srečen je, ko vidi v
gozdu žival in v srcu se
mu smeji, ko vidi sredi ja-
se srno z mladičem. Po-
tem nadaljuje svojo pot
tja pod Mrzlico, gleda in
opazuje, se za hip ustavi
in prisluhne pesmi stolet-
nih bukev in hrastov nad
Matkami, pod Goljavo in
Mrzlico. Štefan Likovič je
tudi lovec takšnega kova,
ki mu ni niti za streljanje v
imenu tega, da skrbi kot
lovec za ravnovesje v na-
ravi. Njegovi lovski prija-
telji ga cenijo in spoštuje-
jo. To se je izkazalo tudi
ob nesreči. Lovci iz Pre-
bolda so namreč imeli ta-
krat lov pod Mrzlico in
zbirališče je bilo prav pri
Likovičevih, tako kot vsa-
ko leto, ko se napotijo na
to področje.
Kmalu po tistem, ko se
je Pavli in Štefanu trgalo
srce, od bolečine, razoča-
ranja in obupa, so že zače-
li prihajati prvi lovci. Vi-
deli so, kaj se je zgodilo in
že v začetku jim je bilo
jasno, da je treba Štefanu
in Pavli pomagati. Kdo ve
kolikokrat sta jih že odpr-
tih rok sprejela v njunem
toplem domu. Ta dom je
zares vedno odprt vsem
dobrim ljudem. Lovci iz
Prebolda so takoj šli v ak-
cijo in zbrali so precejšnjo
vsoto denarja. Štefanu Li-
koviču in njegovi ženi so
na pomoč skočili tudi so-
rodniki in mnogi krajani
iz Brda v Matkah. K temu
sta še sama dodala nekaj
prihrankov, ki sta jih ime-
la. Sosed Rudi Germa-
dnik jima je podaril telico.
Danes so v Likovičevem
hlevTj znova štiri glave ži-
vine. Od tega sta dve v pri-
reji za TZO Prebold.
Solidarnost ljudi, ki Li-
kovičeva niso pustili sa-
ma v nesreči je bila izje-
mna. Štefan in Pavli ne
najdeta besed v znak zah-
vale, toda ko govorita o
tem, jima zmanjka besed.
V očehse zalesketajo sol-
ze. Tokrat so to solze
sreče.
Težko bi bilo poimen-
sko našteti vse, ki so jima
pomagali, toda zavest, da
ljudem še zdaleč le ni tako
tuja nesreča, je veliko vre-
dna. Tu besed zmanjka.
Ostanejo le še čustva, ki
vse povedo.
Kaj je sploh bilo z Liko-
vičevo živino? Zakaj se je
vse skupaj zgodilo? Vpra-
šanj je cela vrsta. O tem
pripoveduje Štefan Liko-
vič: »Takoj ko se je to zgo-
dilo, je prišel živinozdrav-
nik Milan Lesjak iz žalske
veterinarske postaje. Priš-
li so tudi miličniki ter me
spraševali, če morda koga
sumim. Toda, kako naj
pomislim, da bi lahko ži-
vali zastrupil ah ubil člo-
vek. Cesa takega človek
ne bi bil sposoben storiti.
V to sem prepričan. Vem
tudi to, da se z vsemi do-
bro razumem in ne vem,
da bi imel kjerkoli sovraž-
nika. Morda se motim, to-
da, če se je že našel kje, ki
mu pri nas ni kaj povšeči,
potem se mu ne bi bilo
treba znesti nad živalmi.
Skratka, prepričan sem,
da človek iz sovraštva te-
ga ne bi storil. Na živino-
rejskem veterinarskem
zavodu v Celju so skušali
ugotoviti vzrok pogina.
Bakteriološke preiskave
organov so bile negativne.
Pri raztelesbi pa so ugoto-
vili povečan obseg trebu-
ha. Na zavodu menijo, da
je krava, ki so jo raztelesi-
li, poginila za posledicami
akutnega napenjanja.«
- Pa ste že prej morda
opazili, da bi bilo z živalmi
kaj narobe?
»Sploh ne. Vse je bilo
normalno. Normalno so
se še zvečer obnašale, nor-
malno jedle... Toliko bolj
sem zato bil presenečen
zjutraj, ko so bile vse štiri
živali naenkrat mrtve in
že trde. Skoraj neverjetno
se mi zdi, da bi vse štiri
poginile skupaj, oziroma
naenkrat. Kaj vem, morda
je bilo kaj narobe pri elek-
triki ...«
- Kaj pa, če ni bila do-
bra hrana?
»Kdo ve. Vem samo to,
da sva vsa leta živali krmi-
la z enako hrano in da do-
slej ni bilo nikdar še nič
narobe. Tudi sedaj krmiva
živali z enako hrano kot
sva prejšnje in vse je v
redu.«
Besedo potem povzame
Pavla. Pripoveduje nam,
da od tistega dogodka ni
še niti enkrat spala vso
noč. Ničkoiikokrat se po-
noči zbudi, posluša v noč,
vstane, gre v hlev, pogle-
da okrog hiše in se vrne.
»Sedaj imava s Štefanom
spet, kar sva imela pred
31. oktobrom. Znova z ve-
liko ljubeznijo skrbiva za
živali, ko pa pomislim, da
bi se lahko spet pripetilo
kaj takega, postanem ner-
vozna, slabe volje in za-
skrbljena. Ko bi vsaj toč-
no vedela, kaj je bilo pri
vsem skupaj,« pripovedu-
je Pavla Likovič in razu-
memo jo. Položaj, v kate-
rem sta se takrat znašla, je
bil še boliko manj zavida-
nja vreden, ker živali nista
imela zavarovanih.
Življenje pod Mrzlico
teče naprej. Štefan in Pa-
vli Likovič sta letos pre-
stala trdo preizkušnjo. Te-
žave sta ob pomoči dobrih
ljudi prebrodila in zdaj je
znova vse po starem. Dela
nikdar ne zmanjka. Tudi
pozimi ne. Vestni gospo-
dinji, kakršna je Pavli, o
prostem času skorajda ni
mogoče govoriti. Štefan je
še sedaj aktiven v krajev-
ni skupnosti v Šeščah.
Zdaj vodi akcijo, da bi tu-
di v ta čudoviti svet dobili
telefon. Ko se dan prevesi
v večer, pa si vendarle
vzameta čas. Bereta, po-
slušata radio, klepetata o
tem in onem in srečna sta,
če ju kdo obišče. Kako
prijetno je v njuni toplo
zakurjeni kuhinji, med-
tem.ko je sneg že davnaj
pobelil njun svet pod Mr-
zlico. Jutri zjutraj bo Šte-
fan znova vrgel puško na
rame in odšel na sprehod,
Pavl^ pa bo stopijo v hlev
ter nežno pobožala svoje
živali, ki ji pomenijo delo,
ljubezen in življenje. Sreč-
no obema!
JANEZ VEDENIK
Štefan Likovič: »Še se-
daj mi je uganka, kako se
je to moglo zgoditi.«
Pavli in Štefan Likovič sta premagala težave. Izka-
zali pa so se tudi preboldski lovci, sosedje, krajani in
sorodniki.
Likovičeva domačija pod Mrzlico
BODICE
• Na zidove nekaterih hiš bi lahko
pritrdili tablo z napisom: kajenje
prepovedano - zaradi zalog bencina v
kleti.
• Zavod za zaposlovanje bi se lahko
preimenoval - v zavod za evidenco
brezposelnih.
• Naša energetika je lep primer, kako
se energija pretvarja - v izgube.
• Ce bo šlo s preskrbo tako naprej,
bodo morale trgovske organizacije ob
vsakem izdajanju kave in detergentov
poskrbeti tudi za rešilni avto.
• Oblačno vreme je najbrž po godu
gospodarstvenikom - celo leto samo
zidajo gradove v oblakih.
• Nič čudnega ni, če se stalno govori o
astronomskih cenah, ko pa so tisti, ki cenej
določajo - daleč za luno. |
• Eden od čudežev narave je tudi, da je j
za sedenje na dveh stolih - potrebna le
ena zadnjica.
• Naši kadri dajo vse od sebe le takrat
- kadar imajo pod seboj tajnico.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 15
OB POLNOČI JE PRVIČ ZADIŠALO OKOLI PEKARNE
PEKOVSKA PRVA ZIMSKA NOČ
Slišati je čudno, a pekov kruh je trd
Ob polnoči je prvič zadi-
šalo okoli pekarne. Moka,
voda, sol, nekaj kvasa, pa
še kaj.
Mi pa smo se zbrali malo
prej. Nekaj pred 22. uro je
prišel Vlado Grabner, me-
šalec, tudi Edi Destovnik,
predpečnik, je že hitel pri-
pravljati peči. Malo pred
pričetkom nočne izmene
smo bili tam še oblikovalca
Drago Martine in Branko
Gomjak, izmeno vodja Ro-
man Šeligo, izdelovalec
burekov Redžo Rekič, ter
pišoči pek, soustvarjalec
francoskega kruha in že-
melj, pa tudi odgovoren za
napisane vrstice vtisov, ka-
ko je, biti pek. Edini v tej
izmeni nisem imel naziva
delovnih nalog, pa so mi
kar določili, da bom pekar-
ski vajenec ali učenec, ka-
kor se pač komu bolje sliši.
Ne prvega, ne drugega pa v
Merxovi pekarni Gaberje
že dolgo niso imeli, kajti za-
nimanja za ta poklic, ki
dvojnega kruha daje, že
dolgo ni več.
Začeli smo. Prva »run-
da« - francoski kruh.
»Testo najprej stehtamo,
zgnetemo v hlebce, ter raz-
delimo v delilnem stroju,
točno določeno količino za
»francoza« spet zgnetemo
ter damo na vozove, kjer si
testo malo odpočije,« me je
poučil Roman Šeligo. V po-
moč sem jim bil pri poteku
opisanega procesa. E>va nji-
hova sodelavca sta bila na
bolniški in zadovoljen sem,
da tudi moje roke prav pri-
dejo. Delo mi je dobro šlo
od rok, ko pa sem še ome-
nil, da imamo tudi doma
krušno peč, je izmenovodja
podvoinil, da sem prišel sa-
mo malce poslikati to trdo
nočno življenje, posebno še
zato, ker me je prav do zad-
njega grama zanim.ala se-
stava vseh vrst kruha. Pri-
zanesljivi so bili; »Privati-
zirate lahko, samo da kru-
ha ne boste pekli in proda-
jali na črno.«
Hitro je bUo 420 hlebč-
kov pripravljenih za na-
daljnjo obdelavo v obliko-
valnem stroju. Ob tem, ko
so iz stroja prihajale značil-
ne podolgovate štručke, mi
je Edi Destovnik opisoval
poklic peka: »Težak je.
Predvsem zaradi pretežno
nočnega dela. Vsak drugi
teden delamo ponoči. Ali je
nedelja, petek ali svetek,
kruh se mora peči. Tudi le-
to 1983 bom tukaj pričakal,
na delovnem mestu. Pa po-
klicne bolezni nas tarejo,
ravna stopala in krčne žile.
Noge trpijo, dosti je bolni-
ških.«
Vozove s štručkami frain-
coskega kruha so potisnili
v vzhajalne komore, na mi-
zi je že bilo testo za zemlje.
Poizvedoval sem naprej,
zakaj za poklic peka ni več
zanimanja: »Slabo je pla-
čan,« so bili enotni vsi. Ro-
man Šeligo pa je nadalje-
val: »Nočnemu dodatku bi
se vsi odrekli, samo da bi
delali dopoldan in popol-
dan. Malo je prostega časa,
spanje pa moramo prilaga-
jati tudi družinskim zahte-
vam. 2ene marsikoga od
nas tudi delajo v izmenah.«
Kruh se je že pekel, pri
zemljah so se trudili vsi.
Tudi Redžo Rekič, ki je si-
cer zadolžen za bureke. Ko
so bile zemlje v vzhajalnih
komorah, se je vrnil k svo-
jemu delu. Stopil sem še k
njemu in prvič videl, kako
spretne roke so potrebne,
da burek tako hrusta in se
topi v ustih. Potrebuješ le
kupček testa, ki ga trikrat-
štirikrat kot kavboj ski laso
zavihtiš nad glavo in razp-
ne se v tanko, pronicljivo
testo, skozi katerega lahko
vidiš: »Dolgoletne izkušnje
imam, saj sem 9 let imel
zasebno prodajalno bureka
v Ljubljani. Prometa ni bi-
lo, pa sem poiskal ter našel
delo tukaj, kjer pa burek
tudi ni tako cenjen. Se na-
jraje ga imajo šolarji.«
Vrnil sem se k zemljam.
Prednost teh je, da imajo
levo in desno polovico, kar
pa pekom ni ne vem kako
všeč. Tudi meni ni bilo, ko
sem se seznanil z zamu-
dnim delom, pri katerem
moraš zemljam določiti le-
vo in desno stran. Hitro
sem se naveličal tega opra-
vila in zavil še v drugi ko-
nec pekarne, k Tatjani
Krunipak,komisionarki v
ekspeditu: »V nočni izmeni
delam 3 leta in skrbim, da
kruh pride na pravi naslov.
Prvi tovornjak odpelje ob
3. jutranji uri, skupaj pa
imamo 6 vozil, s katerimi
pravočasno kruh dostavlja-
mo v obrate družbene pre-
hrane, vrtce, šole in druge
ustanove. Malo po polnoči
sprejemam tudi kruh iz Ve-
lenja, iz naše pekarne, ki
pokriva največji del potreb
celjskega območja.«
Vrnil sem se nazaj. Mali-
ca je bila. Topel, okusen
burek in zemlje. Ob pogo-
voru in pokušini žemelj
ugotovim tudi, zakaj so ene
zemlje hrusta j oče, druge
pa tiste »plastične«, ki tudi
s trgovinskih polic zadnje
izginejo. Prve so pečene v
stari parni peči, druge pa v
modemih, avtomatizira-
nih, ki na uro popijejo po
12 litrov gorilnega olja. Po-
časi bo v vseh starih dobrih
pečeh ugasnil ogenj, tudi v
tistih, ki bi poznali izročilo
babic, ki so mesile najbolj-
ši kruh, bo vse manj. Nava-
dili se bomo na plastiko,
sintetiko. Skoda, smo dmž-
no ugotavljali. Drago Mar-
tine, ki že 27 let mesi testo,
pa je dodal: »Ob tem smo
pa peki največkrat krivi, da
je teniu tako. Stranke, ki
niso zadovoljne z blagom,
krivijo nas, tudi če kruh ni-
ma takšne oblike, kot bi jo
naj imel. Moramo vedeti,
da je bilo včasih drugače.
Vse polno je bilo majhnih
pekam, ob njih so bile pro-
dajalne, kamor je kruh pri-
hajal nedeformiran. Današ-
nji transport iz ene ali dveh
pekam do porabnikov pa
ob tem, da pogojuje tudi
velike stroške, vpliva tudi
na kvaliteto kruha, saj ta
po nekaj ur preleži v koša-
rah.«
»Kmh pa je danes tudi
drag,« se je vključil Rudi
Šeligo. »Posebno za nava-
dnega delavca je predrag.
Dosti pa je takšnih, ki ga
zavržejo, kar pomeni, da
obstajajo med nami razli-
ke, če ne v drugem, potem
v kulturnem odnosu do
kruha. Pek kruha nikoli ne
bo zavrgel. Mogoče bi ne-
kateri spremenili odnos do
kruha, če bi vedeli, koliko
pridnih rok je potrebno da
pridemo do njega.«
Vrnili so se na delo, sam
pa sem se začel počasi raz-
dolževati. Vrnil sem pekov-
ske hlače, sandale, majico,
kapo in predpasnik, še po-
snetek v spomin in zapis v
beležnico: spekli smo 420
štruc francoskega kruha,
3000 velikih in 1300 malih
žemelj, 60 burekov. Do
konca izmene so spekli še
dvakrat toliko.
Ob slovesu so mi dejali,
da sem imel kot vajenec
precej sreče, da ni v bližini
nobene druge pekarne. Ce
bi bila, bi me namreč z žak-
Ijem napotili po »švel« (pa-
ra, ki se nabira v pečeh),
tako so delali včasih z va-
jenci. Ni dvakrat reči, da bi
se vrnil s polno vrečo zida-
kov in kamenja.
Ja, težak je poklic peka.
Tako sem razmišljal tudi,
ko sem se v prvem zim-
skem zasneženem jutru pe-
ljal proti domu in razmiš-
ljal o Branku Gorenjaku, ki
se bo ob koncu šihta s kole-
som peljal po neprevozni, s
snegom prekriti cesti v 7
kilometrov oddaljeno Lju-
bečno. Razmišljal sem tudi
o Viadu Grabnerju, ki se bo
po nočnem šihtu, namesto
v Šmarje pri Jelšah, kjer je
doma, peljal v Velenje po
sklopko za svoj avtomobil.
Nikjer drugje jih namreč
nimajo.
Moje razmišljanje je pre-
kinila rdeča lučka ob cesti.
Milica. Ustavim, priprem
okno in zdrdram, da sva av-
to in jaz neoporečna in da
se vračam z nočnega dela.
Brez vsakršnih komplika-
cij, s tovariškim pozdra-
vom, sem se lahko odpeljal
naprej proti domu. Ob vsej
utrujenosti sem bil milični-
ku hvaležen, da ni opravil
rutinskega pregleda, tako
hvaležen, da sem izkušnje
prve pekovske noči v mi-
slih strnil v en sam stavek.
Dobri ste kot kmh, tovariš
miličnik.
Na desnem prednjem se-
dežu pa so vabljivo dišale
zemlje.
RADO PANTELIC „
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
NA OBISKU PRI DOPISNIKIH V STRANICAH
NABRUŠENA PERESA ZVEDAVIH GLAV
Člani krožka pionirjev-dopisnikov imajo beležko vedno pri roki
Res je, da so vsi prispev-
ki, ki jih pošiljajo otroci za
objavo v Otroškem vrtilja-
ku, tako zanimivi, iskreni
in otroško prisrčni, da se
vsakič le stežka odločim,
kateremu dati prednost.
Toda, za odločitev, katere
izmed Vrtiljakovih dopi-
.snikov naj predstavim v
5iovoletni številki, mi
vseeno ni bilo treba žreba-
ti. Ne le, da je sleherni te-
den največ prispevkov
podpisanih z imenom
.straniške osnovne šole.
Večina teh prispevkov je
tako domiselnih, da me je
že od nekdaj zanimalo,
kakšni so ti šolarji, ki s
i. jliko zanimanja in smisla
rpremljajo dogajanje
(skrog sebe. In seveda,
K.akšna je mentorica, ki
>ih usmerja in jim po-
5 laga.
Odgovor som šla iskat
»"^•»ednje. Obiskala sem jih
četrtek, ko imajo na ur-
niku tudi uro dopisniške-
ga krožka.
Počakali so me v telova-
dnici. Radovednih oči in
nasmejanih obrazov. Ta-
koj so me prijazno sprejeli
medse. Glasni »jaaa« je
zadonel iz tridesetih, štiri-
desetih grl, ki so bila zbra-
na okrog mene, ko sem jih
vprašala, ali radi pišejo.
Seveda! Res, čudno
vprašanje. Saj so se ravno
zato odločili, da bodo so-
delovali pri tem krožku.
Pa vseeno! Članov dopi-
sniškega krožka je 45. Več
kot polovica vseh učen-
cev na šoli. Ali res vsi tako
radi pišejo?
»Res!«, pravi njihova
mentorica Nada Kovač.
»Sicer pa so otroci na naši
šoli sploh zelo delavni.«
Saj tudi morajo biti. Na
šoli je le 82 učencev, krož-
kov pa je kar deset. In za-
to na šoli ni menda niko-
gar, ki ne bi sodeloval vsaj
pri dveh, treh krožkih.
»Zadnjič smo pripravili
proslavo za starejše kraja-
ne. Dopisniki smo sestavi-
li program, nastopali pa
so člani dramskega krož-
ka in skupine za ritmiko.
Pri krožku ročnih del pa
smo izdelali majhna darila
za naše goste.«
Tako se delo različnih
krožkov prepleta. Vsak
učenec prispeva po svojih
zmožnostih. Nikogar ni,
ki bi hodil v šolo samo k
pouku.
Tudi literarni prispevki
ne nastajajo samo pri do-
pisniškem krožku. O ne!
Otroci pišejo zjutraj, ko se
pripeljejo z avtobusom v
šolo in čakajo na pouk. Pa
popoldne in zvečer. Ka-
darkoli se v glavicah utr-
ne kakšna misel, že je v
roki svinčnik in čez nekaj
minut je prispevek pri to-
varišici Nadi.
»Ravno včeraj smo kra-
sili šolo. Prvošolka Marti-
na je takoj napisala nekaj
o tem in mi prinesla pri-
spevek, še preden je bilo
krašenje pri kraju,« pripo-
veduje Nada.
Pa ne le Martina! Tudi
Maja, Andreja, Lojzi, Do-
roteja in... (le kdo bi si
zapomnil vsa imena?) so
vedno budni, da brž zabe-
ležijo vsak pomemben do-
godek.
»Pišemo, kaj se dogaja
doma, v kraju, v šoli. Pa o
svojih doživetjih in ra-
zmišljanjih.«
In čeprav vsi po vrsti z
žarečimi lički vneto pripo-
vedujejo, o čem jim v spi-
sih največkrat teče bese-
da, vendarle še nisem či-
sto prepričana. Da bi bilo
čisto zares vseh 45 otrok
tako pisateljsko zagretih?
»O, saj to ni prva gene-
racija malih pisateljev na
naši šoli,« se nasmeje to-
varišica Nada. »Res, da
me je vsakič, ko odhajajo
učenci od nas v Slovenske
Konjice, malce strah, ka-
ko bo z novimi člani. To-
da, še vselej je bil ta moj
strah prazen. Vedno zno-
va se šolarji navdušujejo
za pisanje.«
in ko mi povedo, da ne
mirujejo niti med počitni-
cami, moram verjeti, da so
res zagnani.
»Takrat imamo največ
časa, da obiščemo vašča-
ne. Ti nam povedo marsi-
kaj zanimivega.«
Resnično! Straniški šo-
larji ne pišejo le o šoli in
za šolo. Pišejo tudi o lju-
deh iz svojega kraja in za-
nje. Prav tistega dne. ko
sem jih obiskala, so izdali
glasilo ob iztekajočem se
mednarodnem letu starej-
ših. V njem so zbrali svoje
misli o starejših, pa kopi-
co spominov in pogovo-
rov z najstarejšimi Strani-
čani.
»Zadnjič smo celo pekli
kruh,« se pohvalijo. »Pri
nekem kmetu: Potem
smo pisali o tem.«
Zato tudi ni čudno, da
krajani niso brezbrižni do
njihovega dela. Vsakič, ko
opazijo kakšno objavo v
časopisu, telefonirajo v
šolo: »Ali ste videli?«
Otroci vsak teden ko-
maj čajajo na izid časopi-
sov, ki objavljajo njihove
prispevke, saj jim je vsaka
objava majhna nagrada za
njihov trud.
»Nekateri otroci priha-
jajo k meni in me sprašu-
jejo, kdaj bodo na vrsti,«
pravi Nada. »Povem jim,
da ne smejo biti razočara-
ni, če njihov prispevek ni
objavljen. Pisanje je naše
skupno delo in vsaka ob-
java je naš skupen uspeh.
Vse članke tudi izrežemo
in skrbno spravimo.«
Tako, z objavo v časopi-
su se je pravzaprav resno
dopisniško delo tudi za-
čelo.
»Pred leti smo poslali
prispevek v nek časopis.
Objavili so ga in to je bila
seveda velika vzpodbuda
za naše delo,« se spomi-
njajo. »Potem je vse ste-
klo skorajda samo od
sebe.«
No, čisto samo od sebe
pravzaprav ne. Ze res, da
so otroci delavni, in da so
njihove glave vedno polne
izvirnih idej. Toda, nekdo
jih vendarle mora vzpod-
bujati in jih usmerjati. In
Nada Kovač to zna in
zmore.
»Res se trudim, da bi h
krožku pritegnila čimveč
učencev. Toda otroke ve-
dno le vzpodbujam, nikoli
pa jih ne silim k temu. Si-
cer pa, ko se enkrat izka-
žejo, jih niti ni treba več
siliti. Potem pišejo z veli-
kim veseljem.«
Najglasnejši »jaaaa« za-
doni iz skupnih grl, ko jih
vprašam, ali imajo radi
svojo »tršico«.
Kako tudi ne, saj tovari-
šica Nada resnično žrtvu-
je veliko svojega časa za
delo z njimi.
?>Se doma moram vča-
sih tipkati matrice za gla-
silo,« pravi. »Vendar mi ni
žal. Rada jih imam in ne
morem se odreči sodelo-
vanju, če imajo otroci sa-
mi toliko volje do dela.«
Da, res imajo voljo, to so
že dokazali. Tudi pridno-
sti jim ne manjka.
»Ko sem danes zjutraj
prišla v šolo, je bilo glasi-
lo, ki smo ga razmnožili
včeraj, že zloženo,« poh-
vali tovarišica svoje varo-
vance.  -Otrokom se zdi
samoumevno, da naredi-
jo, kar zmorejo, ne da bi ;
jim   morala  to   posebej ,
reči." ;
Pa dopisniški krožek ni 3
le pi.sanje. Kje pa! Strani- ]
ški dopisniki zbirajo tu- i
di... o, marsikaj.
Najprej   zbirajo   stare j
knjige. Brskajo po pod- '
.strešjih. Doma, pri .sosedu
in tudi v župnišču.
■Ljudje nam jih radi od-1
stopijo, saj pogosto sploh
ne vedo, kaj bi z njimi. Ve-
liko zanimivih knjig smo j
že dobili.«
Zdaj je najstarej.ša v nji- ■
hovi zbirki 142 let stara ,
knjiga »Bukvice branja za j
šolarje na deželi.« j
»Morda bomo dobili še ■
kakšno starejšo,« se jim v :
upanju svetijo oči. ;
Potem zbirajo tudi .sta- J
rinska oblačila. 1
»Radi bi jih zbrali čim- ]
več, da bomo lahko nare- i
dili razstavo o tem, kako i
so se oblačili naši ljudje '.
včasih.« i
In zbirajo tudi papir,;
staro železo in steklenice, i
Ne za razstavo, seveda.;
Pač pa zato, da dobijo de-
nar za svoje delo.
In nenazadnje brskajo i
tudi po starih šolskih kro- |
nikah in glasilih. j
»Iščemo podatke o de-^
lovanju našega pionirske- .
ga odreda, ki nosi ime po ;
Mirku Bračiču. Zbrali jih i
bomo v glasilu ob 40-letni- ^
ci pionirske organizacije, j
Prebiramo pa jih tudi naj
šolskem radiu.«
Tudi v Stranicah imajo;
svoj radio. Oglasi se vsak;
torek. 1
■Bolj skromen je,« pra-;
vijo.
Pa ne po vsebini. Res pa;
je, da je po tehnični plati j
sestavljen zgolj iz mikro-j
fona in zvočnikov v razre-^
dih. ]
»Mogoče nam bo letos;
uspelo, da ga bom.o neko- •
liko posodobili,« si na ti- i
hem želijo. ^
Pa še eno skrito željo
imajo. Radi bi dobili pro-
stor za svoje delo v stari
kmečki hiši, ki je prazna.
Tovarišica Nada se spo-
minja proslav, ki so jih ne-
koč pripravljali v takšni
hiši:
»Ze prostor sam je bil
tako idiličen, da je bilo
vzdušje med nastopajoči-
mi in gledalci res edin-
.stveno. Silno si želimo, da
bi lahko to še kdaj pono-
vili«
Ko bodo v začetku pri-
hodnjega lota pripravili li-
terarni večer svojih pe-
smi, bodo najbrž nastopa-
li še v telovadnici. Kdaj
kasneje pa .se jim b<j želja
morda le izpolnila.
Na rcx.'ital so povabili
tudi mene. In morda bodo
povabili tudi svoje prijate-
lje, dopisnike z maribor-
ske osnovne .šole »Slava
Klavora.«
»Bili so že pri nas, > iiav
dušeno pripovedujejo.
»Lansko leto, ob 8. fe-
bruarju so nam pripravili
kulturni program. Spo-
mladi pa smo bili mi nji-
hovi gostje.«
In bodo seveda še šli.
Takšne vezi so prijetne in,
tudi koristne za njihovo
delo, saj se tako marsičesa:
naučijo. Oboji!
Težko je ujeti ves utrip
dela straniških dopisni-^;
kov v nekaj časopisnih,
vrstic. Predvsem zato, ker '
je skoraj nemogoče z be-
sedami doreči vso tisto
delovno zagnanost, ki jo
premorejo. In seveda tudi
zato, ker je tale stran pre-
majhna, da bi lahko na
njej zapisali prav vse, kar
počnejo. Morda pa ste del
pestrosti njihovega dela
in domiselnosti vendarle
zaznali tudi iz tega pri-
spevka. Sicer pa - poku-
kajte kdaj v Otroški vrti-
ljak. Marsikaj boste lahko
izvedeli tudi iz njihovih
prispevkov.
NADA KUIVIER
Druga številka letošnjega glasila straniškili osnovno-
šolcev je posvečena iztekajočemu se letu starejšili
JAZ VIDIM SONCE.
VIDIM GA.
ZDAJBOLJMALO
JE
IN TEMNO.
A ENKRATBO
VELIKO
INS\rETLO.
V TO VERJAMEM
JAZ
IN TI
IN VSI
KIRADIBIIMEIJ
SREČNE DNI
To je ena izmed pe-
smic, ki so jiti otroci
predstavili v recitalu z
naslovom Mir naj velja.
Pa še posnetek za spomin.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 17
BOSANCA ŠEFIKA DIZDAREVIČA VABILO
NAZAJ V BOSANSKI KRŠ
Razmišljanje aklimatiziranega Slovenca o vrnitvi
Dobro se spominja, mali fantič, zorane
zemlje, matere, ki je sejala, on pa se jo je
držal za krilo. Kamorkoli je šla vsa, njena
pota so držala nazaj, na zemljo. Na tisto,
ki je polna kamenja, da je ni mogoče
orati s traktorjem, ampak jo je treba ob-
delovati ročno. Ped za pedjo, vsako bilko
je treba strgati ščavju, kamenju, da bo
obrodilo sad.
»Spomini na otroška leta so lepi, če-
prav smo živeli izredno skromno,« se
prijetno in v lepi slovenščini izraža da-
nes tridestletni varnostni inženir SEFIK
DIZDAREVIC, zaposlen v celjski Cin-
karni.
Rojen v Kamičah, v vasici blizu Klju-
ča, v zaostalem kraju, v družini, kjer je
šest otrok, mu rojenice resnično niso
mogle nastlati v zibel blagostanja. Lačni
sicer niso bili, a to le po zaslugi obeh -
skrbne matere in očeta, ki se je že takrat
odpravil s trebuhom za kruhom, kajti
domača zemlja je bila preskopa in pre-
malo jo je bilo, da bi preživela številno
družinico. Oče je našel delo v Sloveniji
in tu je še danes. \
ZEMLJA, DELO, ŠTUDIJ
Sefikov oče je najprej vse bogastvo
videl v zemlji. Zelo preprosto je to bilo -
kdor jo je imel, ni bil lačen. Zato je vse
sile vložil in ves znoj prelil v zemljo, da je
k svoji prvi krpi dodal še drugo. In tretjo.
Končno pa spoznal, da se tudi z vsem
tem ne da živeti, zato se je odpravil
zdoma.
V Sloveniji je po dolgem razmišljanju
ugotovil, da je delo tisto, ki napravi člo-
veka bogatega, srečnejšega. Pa je delal
še dalje in bolj ko je delal, več je videl ter
končno spoznal, da je človekovo zado-
voljstvo in napredek v znanju. Zato se je
odločil, da bo svoje otroke študiral. Od-
ločil in tako tudi naredil ter imel pn tem
srečo, da so tudi otroci bili za to. Kar vsi
po vrsti, med njimi tudi Sefik.
JUTRANJA BUDILKA - MAMA
Prve štiri razrede svojega šolanja je i
Sefik obiskoval v domačem kraju, dva
kilometra v eno smer je prepešačil vsak
dan. Ostala štiri leta osemletke pa je mo-
ral dalje - kar dvajset kilometrov v obe
smeri je bila dolga pot. Pri tem mu je bila i
v veliko pomoč materina toplina, ki ga jej
zgodaj zjutraj prebudila in pospremila \
na pot. Pa kljub temu, to so bila čudovita
leta, se spominja Sefik in dodaja, da so
se med potjo učili in rabutali, kar jim je
prišlo pod roke.
Otroštvo je prehitro minilo in po oče-
tovi odločitvi se je Sefik vpisal v strojno
tehnično šolo v Prijedorju. Živel je v
internatu in komaj čakal dneva, da je
lahko odšel domov, kjer je med počitni-
cami pomagal pri kmečkem delu in vsaj
malo razbremenil mater. »Najlepša leta
mojega življenja so bila to,« se spominja
Sefik, »povez^ana s prvimi ljubeznimi in
prvimi življenjskimi spoznanji. Prekma-
lu je prišla diploma in misel na delo,
zaposlitev.«
ZA OČETOM V SLOVENIJO        ^
»Eno leto in pol sem iskal kakršnokoli
delo, ne samo tisto, za katerega sem se
izučil. Prijel bi za vsako. A pri nas ga ni
bilo, zato sem se po oglasu, ki ga je raizpi-
sala Cinkarna, napotil za očetom v Slo-
venijo ter tako prišel v Celje, oče pa še
danes dela v Krškem.
»Pristal sem, kot toliko drugih, tudi jaz
v cinkarniškem samskem domu.«
V službi sem začel kot metalurški te-
hnik in takoj vpisal sgrojništvo na mari-
borski šoli. Vse to se je dogajalo pred
sedmimi leti in pol. Medtem sem se tu
aklimatiziral, spoznal Slovenijo, zadovo-
ljivo zaslužil in se vživel v vaše razmere,
študiral pa nisem. Živel sem preveč lago-
dno in postal sem sam s sabo nezadovo-
ljen.
Ponovno sem se vpisal v šole in zdaj,
po štirih letih opravljam delo varnostne-
ga inženirja v Cinkarni.
V proizvodnji sem našel samega sebe,
tu vidim, da je moje mesto. Veliko imam
opraviti z ljudmi in to imam rad. Pri delu
moram takoj ob začetku spoznati člove-
ka, da se potem ujameva in mi tudi on
zaupa. Mishm, da mi to uspe, zato sem
tudi zadovoljen s tem delovnim mestom.
Zaenkrat, dokler imam obveznosti do
Cinkarne, ga ne mislim zapustiti, dolgo-
ročno pa razmišljam...
O NOVI DRUŽINSKI HIŠI iN
ZEMLJI OKOLI NJE
»Kaj je tisto, kar me vleče domov? Ne- ■■
kaj ostane od mladosti človeku, nekaj,
tam notri... Iz blata grajena hiška, na- ;
mesto nje s skupnimi močmi gradimo
novo, tako veliko, da se bomo lahko v
njej zbrali vsi. V prejšnji, mali, prislonje- j
ni ob breg, to ni bilo mogoče. '>
Zemlja? Se vedno jo je premalo in pre-
več je kamenja vmes, da bi bil kos ki-uha
dovolj velik. Zdaj jo obdeluje mama sa-
ma, jaz pa razmišljam, da bi se ji pridru-
žil. Cez nekaj časa, da bodo doma lahko
rekli - SE IMAMO SINA.«
Hriboviti krš bosanske zemlje je pri-
vlačen najbrž samo za tistega, ki je tukaj
zrasel.
»Lepi so ti naši kraji, ob reki Sani,«
razmišlja Sefik, »samo življenje je treba
vnesti v nje.«
Bo on prvi, ki se bo za to odločil?
Spremljala ga bo žena, prav tako Bosan-
ka, s katero skupaj kujeta vizijo svoje
prihodnosti. Poklicu se ob tem ne misli
odpovedati, težko pa ga bo združeval z
delom na zemlji. Ne skrbi ga, da mu leta
znoja ne bi vračala. Zanese se na svoje
sposobnosti, na svojo pri/.adevnost, če-
prav ve, da si s stroji ne bo mogel poma-
gati.
»Nekakšna trma je v meni, ko gledam
to zemljo, Izstisniti želim iz nje ves sok,
da bi z njim poplačal trpljenje staršev, ki
so jo obdelovali.
In tu je še hvaležnost, ki jo vsi otroci
čutimo do roditeljev. Študirali so nas,
nam omogočili lepo življenje.
Jaz jim želim ves trud poplačati na ta
način, da se vrnem k njim.«
Takšnih Sefikov Dizdarevičev je malo.
Lahko bi jih bilo več.
,  ........ZDENKA STOPAR.
CEUSKI GODALNI ORKESTER
AMATERIZEM Z NAVOIHOM PROFESIONALIZMA
V 37. letih /e gtnialni orkester tlosegel zavidljivo kakovostno raven
Celjski godalni orkester je bil ustanovljen takoj po osvoboditvi in se je takrat imeno-
val Celjski orkester. Kasneje se je vključil v delo SKUD »Ivan Cankar«, od leta 1970 pa
'deluje kot samostojno društvo.
Prvi dirigent in pobudnik za ustanovitev tega ansambla je bil znani glasbeni pedagog
in violinist prof. Dušan Sancin, ki je umetniški in organizacijski vodja celih 23 let. Za
njim je mesto dirigenta prevzel Stanko Pojavnik, ki ga je vodil v letih od 1968 do 1970.
Leta 1970 je dirigentsko palico prevzel prof. Valter Ratej, kije tudi osamosvojil orkester
kot samostojno društvo. Sedanji dirigent Radovan Marvin je prevzel mesto dirigenta v
sezoni 1981/82.
I Predsednik Celjskega godalnega orkestra pa je že vrsto let dr. Rado Pilih.
5 Samo ljubezen do glasbe
Jn želja posredovati glasbene
(vrednote in lepote tudi dru-
]gim, je lahko vzrok vztrajne-
Jmu in predanemu delu čla-
nov Celjskega godalnega or-
kestra, ki je v 37 letih svojega
obstoja prispeval pomem-
ben delež h glasbenemu in
kulturnemu življenju v Ce-
lju.
Kvalitetno delo in obstoj
amaterskega orkestra takih
razsežnosti kot je Celjski go-
dalni orkester pa je nedvo-
mno ozko povezano tudi z
delom glasbene šole, ki mora
biti nosilec kadrovske zasno-
ve takšnega ansambla.
Tudi Celjski godalni orke-
ster se je cesto srečaval s ka-
drovskimi težavami, ki so bi-
le pogojene z zgrešeno ka-
drovsko politiko omenjenih
šol. V zadnjem času se je sta-
nje sicer izboljšalo, toda še.
vedno niso izkoriščene vse
možnosti, ki jih ponuja glas-
beno zaledje. Zato bo verjet-
no treba še več pozornosti
nameniti tudi pravilni usme-
ritvi maldih glasbenikov in
ne vse prepuščati staršem in
trenutnemu navdihu nade-
budnih glasbenikov.
Ce pa želimo na tem po-
dročju doseči še več, možno-
sti pa so, bo treba čimprej
razmišljati in tudi doseči, da
bo v Celju tudi oddelek sred-
nje glasbene šole, saj bi s
tem Celjski godalni orkester
verjetno največ pridobil.
Trenutno je ta ansambel v
tej obliki skorajda dosegel ti-
sto točko, ko bo le stežka na-
predoval brez novih moči z
ustrezno glasbeno izobra-
zbo. Pri orkestru se še vedno
srečujejo z odhodi glasbeni-
kov v druga središča, ki jim
nudijo boljše pogoje za nji-
hovo delo in glasben napre-
dek.
Kljub temu pa je vzdušje v
tem 24 članskem glasbenem
kolektivu delovno in zagna-
no kot le malokdaj. V eni se-
zoni pripravijo okoU 10 na-
stopov, na katerih igrajo dela
Mozarta, Ipavca, Kreka, Bac-
ha in drugih domačih ter
svetovnih mojstrov resne
glasbe.
Celjski godalni orkester
krasi tudi želja po sodelova-
nju z ostalimi glasbeniki in
društvi. Tako na njihovih
koncertih pogosto gostujejo
znani glasbeniki. Z Mešanim
pevskim zborom France
Prešeren iz Celja so pripravi-
li skupaj že nekaj nastopov,
zadnji dokaz temu pa je tudi
letošnji Novoletni koncert,
ki so ga pripravili skupaj s
Celjskim plesnim orkestrom
Žabe.
Pri Celjskem godalnem or-
kestru resno razmišljajo, da
bi se v bližnji bodočnosti raz-
širili v komorni simfonični
orkester in mogoče je ravno
novoletni koncert nakazal
možnost za to.
FRANCEK PUNGERCIC
Radovan Marvin je član or-
kestra od leta 1972. Bil je
koncertni mojster, dirigent-
sko mesto pa je prevzel lani.
Štefan Jug igra v orkestru
violino, razen tega pa je tu-
di podpredsednik Celjskega
godalnega orkestra.
Sonja Vukovič igra na vio-
lo, sicer pa študira na eko-
nomski fakulteti v Ljub-
ljani.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
RTC GOLTE
LETOS DA, TODA V PRIHODNJE?
Bodo velika vlaganja Pako spravila na kolena? Rešitev nudi le konzorcij.
v novembrskem sprehodu po smu-
čiščih smo bralce obvestili, da negoto-
vosti, ali bomo letos lahko smučali na
Golteh, ni več. Prejšnji petek, dan
pred sprejemom prve skupine hotel-
skih gostov so delavci kolektiva ve-
lenjske Pake v razgovoru potrdili, da
center pripravljen pričakuje zimsko
sezono, ki naj bi trajala tja do 1. maja.
Delavcem Pake je ob sodelovanju ne-
katerih občin celjskega območja zača-
sno uspelo rešiti problem Golt.
ZA 11,4 MILIJONA DINARJEV
OBNOVE
Toliko sredstev v obnovo in rekon-
strukcijo centra po otvoritvi od 1969.
leta še ni bilo vloženih. Vse, kar se je v
kratkem času dalo narediti, je storje- ,
no. Popravljena je nihalka Zekovec,
obnovljena sedežnica Medvedjak ter
vlečnice Morava, Trije ploti. Ročka ter
vlečnica Stari stani. Na teptalnih stro-
jih, za katere je gorivo preskrbljeno, so
bili opravljeni remonti, pripravljenih
pa je tudi 8 ha novih prog. Največja
pridobitev v hotelu je izdelana pregra-
da, ki bo preprečevala prekomerno
ohlajevanje hotela, pridobitev je tudi
nova okrepčevalnica, v katero bodo
imeli smučarji dostop naravnost s
smučišča. Opravljena so bila tudi sli-
/copleskarska dela v vseh prostorih,
adaptacija hotelske sobe pa bo pove-
ala sedežne kapacitete Rdečega salo-
la z.a 30 sedežev.
Kaj več od tega, da bo center v letoš-
ji sezoni normalno obratoval, nismo
ričakovali. Usposobitev, vsaj dolgo-
«čno, ne prinaša rešitev. Tako regijo
jt Pako čakajo še pomembne naloge.
^O LETA 1986 MED 11 In 17
ILIJONI IZGUBE LETNO
3 sanacijskim programom predvide-
odpis obveznosti iz preteklosti še ni
aliziran. Teh je bilo za 62 milijonov
larjev. s prištetimi porabljenimi
edstvi za remontna dela in z izgubo
pri poslovanju, ki bo znašala okrog 19
milijonov din, pa lahko DO Paka raču-
na na obveznosti iz naslova kreditov v
skupni višini 91 milijonov dinarjev.
Poleg tega pa izračun poslovne uspeš-
nosti RTC Golte za obdobje do leta
1986 kaže izgubo pri poslovanju med
11 in 17 milijoni dinarjev letno.
Optimizem vlivata pripravljenost
štirih občinskih telesnokulturnih
skupnosti, ki so pri planiranju sred-
stev za prihodnje leto predvidele tudi
določena sredstva z^ RTC Golte, in
pripravljenost iniciativnega odbora za
ustanovitev konzorcija, ki naj bi v prvi
fazi obstoja bil registriran za razreše-
vanje problematike centra. Celjska
OTKS predvidenih sredstev še ni odo-
brila, saj čakajo na predlog samo-
upravnega sporazuma. Tudi s konzor-
cijem, katerega iniciativni odbor se-
stavlja 25 predstavnikov OZD iz občin
celjske regije, bi bilo več storjenega, če
bi bila usoda Golt prej znana. Tako
bodo prvi razgovori v OZD stekli šele
po novem letu. S sredstvi članic kon-
zorcija sicer ne bi bili v stanju pokriva-
ti izgube, vendar pa bi amortizacijska
sredstva za redno vzdrževanje in raz-
širjeno dejavnost bila zagotovljena.
Pri tem velja poudariti, da naj bi gradi-
li predvsem na dnevni ponudbi in ne
na razširitvi kapacitet. Golte kot regij-
ski rekreacijski center, bo predvsem
potrebno še bolj povezati z dolino.
SLABA PRODAJA V DOLINI
Najmanj 500 stacionarnih gostov
dnevno bi bilo potrebnih za uspešno
poslovanje. Za letošnjo sezono sta v
celoti zakupljena le hotel Golte in Mo-
zirska koča, v dolini pa je prodaja slab-
ša. Za vso sezono imajo povprečno
dnevno zagotovljenih 170 stacionarnih
gostov. Razlike do 500 gotovo ne gre
iskati le v tem, da so zaradi znanih
okoUščin pričeli s prodajo šele v no-
vembru. Prodaja v regiji tudi ni tekla
usklajeno, saj sta mozirski Turist in
zdravilišče Dobrna prodajala vsak za-
se in njihovi rezultati še niso znani.
Rezerve pa so tudi drugje. V zimskem
spanju kmečkega turizma mozirske
občine. Preko 300 je teh neizkorišče-
nih kmetij. Tudi pri skupni recepcijski
službi ni bilo nič narejenega, le Paka je
poravnala svoje obveznosti.
Težave so tudi pri zagotavljanju ka-
drov. Dogovor, da bi v okviru celjske
regije združili za določen čas pred-
vsem delavce v gostinskem delu, ni bil
realiziran. Od devetih delavcev so v
okviru tega dogovora dobili le enega.
Od potrebnih 38 delavcev, kakor pra-
vijo v Paki, je prve goste dočaklo 26
delavcev.
V programu dolgoročne razrešitve
RTC Golte, ki so ga pripravili v kolek-
tivu Paka, odobrili pa tudi na Svetu
občin celjskega območja, bo do konca
zimske sezone potrebno odpisati ob-
veznosti iz preteklosti, skleniti samo-
upravne sporazume z občinskimi tele-
snokulturnimi skupnostmi, ustanoviti
konzorcij OZD, pokriti izgube za leto
1982, ter povezati celotno območje za
skupno turietično ponudbo. Ce to ne
bo rešeno, če v regiji ne bo razumeva-
nja, bo tudi Paka doživela usodo prejš-
njih lastnikov. Kaj pa Golte?
RADO PANTELIC
SNEŽNE RAZMERE
Sreda, 29. 12.
GOLTE: ob 8.00 - 30 cm snega,
temp. 2°C; obratuje sedežnica Me-
dvedmak in vlečnica Morava (9-16
ure). Nihaj ka vozi vako polno uro.
ROGLA: ob 8.00 - 50 cm snega,
temp. 5 °C; obratujejo vlečnice Mašin
žaga in Uniorček (9-16 ure). Urejene so
tekaške proge. Cesta je prevozna z
zimsko opremo.
zasedenost hotelov
V prihodnjem tednu, razen seveda v času novoletnih
praznikov, bo skoraj v vseh hotelih in zdraviliščih na
celjskem območju dovolj prostora.
CELEIA: Nočitvene zmogljivosti so le 60 odstotno
zasedene, nekaj prostora je tudi v času praznikov,
priporočajo rezervacije.
EVROPA: Zasedenih je le polovica sob, rezervacije
niso potrebne.
MERX: V hotelu imajo še nekaj prostih sob, po-
trebne pa so rezervacije.
TURŠKA MAČKA: Tudi v tem hotelu ne bo težko
dobiti prenočišč, rezervacije niso potrebne, nekaj pro-
stora je tudi za silvestrovanje.
DOM V LOGARSKI DOLINI: V času praznovanja je
dom že zaseden, v prvih dneh januarja pa še imajo
prostor, potrebne so rezervacije.
CELJSKA KOCA: Prostih sob med prazniki ni več,
nekaj sedežev pa je še za silvestrovanje.
ATOMSKE TOPLICE: Nekaj prostora bo v hotelu
šele v prvi polovici januarja, potrebne so rezervacije.
DOBRNA: Skoraj vsi objekti zdravilišča so /.asedeni,
nekaj prostora je še v depandansi Beograd, rezervacije
so obvezne.
HOTEL SAVINJA LAŠKO: Nočitvene zmogljivosti
v hotelu so zasedene preko Novega leta, v januarju pa
imajo proste kapacitete. Priporočajo razervacije.
, LJUBNO - PLANINKA: Do ponedeljka je še nekaj
prostora, nujne rezervacije.
MOZIRJE - TITRIST: Nekaj prostora je še v dvopo-
steljnih sobah, potrebne so rezervacije.
HOTEL PREBOLD: Do 3. januarja so zasedene vse
nočitvene zmogljivosti, sicer pa imajo dovolj prostora.
MOTEL ŠENTJUR: Tudi preko Novega leta je v
sobah še dovolj prostora, za silvestrovanje pa je še
nekaj prostih mest, obvezna rezervacija.
PAKA - TITOVO VELENJE: V hotelu še imajo v
prihodnjem tednu nekaj prostih sob, potrebne so re-
zervacije.
TOPOLSCICA: Od 31. decembra do 3. januarja bo
zdravilišče zaprto, sicer je še dovolj prostora, priporo-
čajo rezervacije.
GOLDING RUBIN ŽALEC: Do prihodnjega tedna
vse zasedeno.
ROGAŠKA SLATINA: V vseh hotelih v Rogaški
Slatini je še dovolj prostora, med prazniki je zaseden
hotel Donat, nekaj prostora pa je še v Zdraviliškem
domu in hotelu Sava.
HOTEL NA GOLTEH IN MOZIRSKA KOCA: Se
nekaj prostora, potrebne rezervacije.
ROGLA - HOTEL PLANJA: Nekaj prostora je še v
hotelu in bungalovih, obvezne rezervacije.
ANGELOSBAŠ
22
SAVINJSKI SPLAVARJI
od začetka 20. stoletja do 1941
Nekatere družine splavarskih gospodar-
jev so razvile, kot omenjeno, svojo dejav-
nost tudi v krajih ob Savi in Donavi ali
blizu njiju tako, da so se ukvarjali tam nji-
hovi člani s prodajo lesa, da so imeli tam,
drugače povedano, svoj »plac«. V letih av-
stro-ogrske monarhije tega praviloma še ni
bilo, medtem ko je v stari Jugoslaviji števi-
lo teh lesnih trgovcev postopoma rastlo.
Prvi »plači« so nastali zelo kmalu po prvi,
zadnji nekaj pred drugo svetovno vojsko.
Njihovega skupnega števila dandanes ni
več mogoče natančno določiti, vsekakor pa
jih je bilo po pričevanjih ohranjenega ust-
nega izročila okoli 40.
Družine splavarskih gospodarjev, ki so
ustanovile svoje lesne trgovine na Hrva-
škem in v Srbiji, so bile najpodjetnejše. Slo
jim je za kar najbolj zanesljiv kakor tudi
obilen zaslužek, saj so s tem, ko je eden ali
tudi več njihovih članov imelo blizu Save
ah Donave lesno trgovino, izvažali les brez
negotovosti, ah in kako ga bodo lahko pro-
dali; vrh tega je bila tako v rokah družine
tudi neposredna prodaja lesa kupcu-porab-
niku, se pravi brez posredništva drugega
trgovca. Bila pa je podjetnost te vrste tve-
gana, zakaj v omenjenih krajih je bila pri
trgovini z lesom večidel huda konkurenca,
tako da se ni znal vsak uveljaviti in je moral
tedaj ta posel opustiti. Vendar se zvečine to
ni dogajalo, temveč so bili člani družin sa-
vinjskih splavarskih gospodarjev na svojih
»placih« največkrat dovolj uspešni. Kraje,
v katerih so začeli zadevno lesno trgovino,
so izbirali glede na to, kakšne možnosti za
prodajo so bili prej ugotovili splavarski go-
spodarji (»bogata pokrajina«; ko so bila
sčasoma mesta »zasedena«, je bilo ugodnej-
še »na deželi«; »večji promet« in hkrati tudi
kmetje »v bližini«).
»Plače« so vodili praviloma bratje ali si-
novi splavarskih gospodarjev. Delo so
opravljali deloma sami z ženami, deloma pa
so imeh hlapce (ponekod iz domačih kra-
jev). Včasih so najemali tudi dodatno de-
lovno silo (npr. za spravljanje lesa od Save
ali Donave do skladišča, za zlaganje desk
ipd.). Kot je bilo posredno že nakazano, so
prodajali les stavbenikom, mizarjem in
kmetom. Nekateri so les s konji razvažali
kupcem.
Kakšen je bil donos pri neposredni pro-
daji lesa porabniku, naj pokažeta naslednja
primera. V Zagrebu sta brata iz Bočne 1938
kupovala domači les: kubik tesanega lesa
po 200 din, kubik desk po 400 din. Tesan les
sta nato prodajala po 20 do 25 din ali dobrih
10% dražje, deske pa 50 din ah dobrih 12%
dražje. V Bežaniji pri Zemunu sta kupovala
nečak in stric z Ljubnega od domačih spla-
varjev 1939 kubik tesanega lesa po 270 do
280 din, kubik desk pa po 500 do 550 din.
Tesan les sta prodajala potem po 350 do 380
din ali približno tretjino dražje, deske pa po
700 din ali nekaj manj ko polovico oziroma
nekaj manj ko tretjino dražje. Pri slednjih
dveh lesnih trgovcih je znašal 1940 letni
izkupiček 147 000 din, vendar tu ni bilo
vračunano njuno in hlapčevo delo. Kajpak
na »placih« niso kupovali samo lesa svojih
družin, kakor splavarski gospodarji tudi ni-
so prodajali vsega lesa, ki so ga izvažali,
edinole na »plače« svojih sorodnikov.
Zaslužek na »placih« se je obračunaval
prav različno. Deloma so si ga splavarski
gospodarji in njihovi bratje ali sinovi na
»placih« delili na enake dele, deloma so
trgovali vsak zase, deloma so si zaslužek
delili glede na to, koliko je kdo vložil denar-
ja v to podjetje, deloma pa so dobivali sino-
vi, ki so vodili »plače«, od splavarskih go-
spodarjev-očetov mesečno plačo kot usluž-
benci. Prizadevnost pri delu je bila tolik-
šna, da si praviloma niso privoščili nobenih
počitnic, poleg tega pa so bili po veliki
večini tudi tolikanj varčni, da so se vozili
domov do malega samo po poslovnih po-
trebah.
Sicer pa se ni nihče od teh lesnih trgov-
cev namenil ostati vse življenje na Hrva-
škem ali v Srbiji. Za stara leta so imeli v
načrtu, da se bodo vrnili domov. Vendar so
se v poglavitnem dobro in hitro vživeli v
tuje okolje. Pogosto so bili vabljeni v tam-
kajšnje družine, pa tudi sami so vabili goste
k sebi (stanovali so povečini na »placih«).
Bili so tudi cenjeni kot solidni trgovci z
dobrim lesom in so gojili družabne stike
marsikdaj prav tako iz preračunljivosti.
Tehtnejših sporov z domačini skorajda ni
bilo. Ne glede na takšno zbližanje z novim
okoljem, kakršno je veljalo kot pravilo, so
se še naprej oblačili tako. kakor so bili na-
vajeni od doma, kakor so tudi jedli domačo
hrano (le nekateri so prevzeli posamezne
sestavine tuje kuhinje). Tudi božič in veliko
noč so praznovali po domačih šegah in po
možnosti so hodili h katoliški maši (bili pp.
so dostikrat ob nedeljah prav tako obreme-
njeni z delom).____^   ___________. , ..     _____
Savinjska lesna trgovina (»plac*) v Beogradu (trideseta leta)
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 19
STABILIZACIJA
PO
ŠENTJURSKO
Čeprav ni običajno, da da-
je Izvršni svet pojasnila na
način dela skupščinskih zbo-
rov, je Izvršni svet Skupšči-
ne občine Šentjur na seji 9.
decembra na poseben poziv
urednika NT, da naj Iz\Tšni
svet oziroma njegov predse-
dnik odgovori na pismo, ob-
javljeno v tej rubriki 9. 12. to
pismo obravnaval in se stri-
njal, da na vprašanje odgo-
vori.
Izvršni svet SO Šentjur je
bil kot odgovorni izvrševalec
proračuna predlagatelj stabi-
lizacijskega programa za ra-
zrešitev odprtih problemov
proračuna občine Šentjur,
kakor tudi za dolgoročno
normalizacijo poslovanja
skupščine in njenih organov.
Program je bil obravnavan v
organih OK SZDL, v krajev-
nih organizacijah SZDL, po-
trjen in sprejet na OK ZK in
končno potrjen na vseh zbo-
rih občinske skupščine 24. in
27. septembra 1982.
Del stabilizacijskega pro-
grama, ki je obsegal preobli-
kovanje dosedanjih krajev-
nih uradov, kot dela držav-
nih organov v pisarne oziro-
ma tajništva krajevnih skup-
nosti, je bil v posameznih
Icrajevnih skupnostih različ-
no široko obravnavan, o če-
mer so odločali krajevni de-
javniki. V kolikor je bila pro-
blematika preoblikovanja
krajevnih uradov v tajništva
KS sploh potrebna obravna-
ve v dnevnem časopisju, jo
je obdelal v tedniku 7 D njen
novinar Ivo Ivačič. (članek
Kdo politizira).
Samoupravni organi KS
Ponikva so pristopili k preo-
blikovanju krajevnega urada
v tajništvo KS, izvedli vse
ustrezne postopke in v tej
KS deluje tajništvo enotno,
kot v vsej občini. Vprašanje
vodje delegacije iz KS Po-
nikva je torej razumeti kot
vprašanje posameznega ob-
čana, saj je sicer vprašljivo,
kako delujejo organi krajev-
ne samouprave, če eni izva-
jajo sprejete ukrepe, drugi
pa o njih polemizirajo.
Na vsa delegatska vpraša-
nja in pobude dobivajo dele-
gati od strokovnih služb IS
ustrezne odgovore in tako
bodo tudi obravnavana dele-
gatska vprašanja delegata
KSPonik\'a.
SLAVICA GOSAR
Sekretar IS SO Šentjur
UREDNIŠTVO:
Odgovor, ki ste nam ga hi-
tro poslali pravzaprav ni
odgovor, saj polemizira le z
dejstvom, da se je občan
»drznil« zastaviti javno
vprašanje o žgočem proble-
mu. Ker dejstvom, ki jih na-
vaja Vinko Jagodic v pi-
smu, vaš odgovor ne opore-
ka, je videti, kot da so argu-
menti, ki jih navaja v celoti
resnični in da gre torej v
bistvu pri ukinitvi matič-
nih uradov za upravni po-
stopek, ki rešuje le prera-
čun SO Šentjur. Vemo, da je
bila razprava o problemu
demokratska, prav tako od-
ločitev zborov skupščine
občine. Toda, občani iz bolj
oddaljenih KS še vedno mi-
slijo drugače. Nič manj
stroškov, le iz drugega žepa
in precej več zapletov in po-
ti za občane. Je temu res ta-
ko? Resnično prosimo za
odgovor, ki bo problem po-
jasnil, ne pa za polemiko,
pri čemer ima članek novi-
narja v drugem glasilu kaj
majhno težo in argumente,
saj smo \T)rašanje zastavili
v Novem tedni tu in bi v
njem prav radi slišali tudi
argumente druge strani.
ZA LEPŠE
OKOLJE
Slabost, da ne znamo vzdr-
ževati, kar smo s trudom
zgradili, je pri nas že stara
pesem. Mnoge pridobitve, ki
naj bi bile v korist občanov
in v okras kraja sčasoma ni-
so he eno ne drugo, temveč
se spremenijo v objekte, ki
kažejo našp malomarnost in
neodgovornost.
Problem, ki ga mishm
osvetliti, je le majhen delček
tega, kar bi se lahko v tem
smislu prikazalo. Gre na-
mreč za podhod za pešce,
pod železniško progo na pri-
četku Teharske ceste, ki bi
ga lahko označili s tremi te-
mnimi točkami:
Prvič! Mozaik, s katerim je
podhod obložen, ni več mo-
zaik temveč pano risb otro-
ške domišljije in izrazov pu-
bertetniških čustev, katerih
pomen, pa poznajo le avtori
in morda še tisti, katerim so
namenjeni. Počasi toda
vztrajno se je na mozaik na-
birala tudi umazanija in tako
se je okras spremenil v uma-
zano ploskev, ki mestni ko-
munali vsekakor ni v čast.
Trdim tudi lahko, da se mo-
zaika, od kar naj bi krasil ta
podhod, še ni dotaknila krpa
ali curek vode, z namenom,
da ga očisti.
Druga črna točka tega pre-
hoda so svetila. Domala na
vseh ščitnikih neonskih cevi
se poznajo sledovi huligan-
stva, ki ga je med našo, do-
mnevno dobro mladino še
precej. Domala vsi ščitniki
so poškodovani, eni bolj eni
manj in kot taki tudi ti ne
dajejo lepega izgleda za nek-
daj opevano »belo Celje«!
In zadnja črna točka pa je
očitna malomarnost mestne
komunale, odnosno njenih
delavcev, ki je ne more opra-
vičiti noben izgovor. 2e dol-
go smo uporabniki tega pod-
hoda priča, da se po vsakem
večjem dežju ali nalivu pod-
hod spremeni v malo jezer-
ce, ki po navadi vdrži do na-
slednjega dežja in tako je v
podhodu vedno nekaj luže,
ki pa se bo v bližnji priho-
dnosti spreminjala v drsali-
šče, mladini v zabavo, starej-
šim pa morda kot priložnost,
da pridejo do mavca ali pa
samo bušk na kateremkoli
delu telesa. Ce bi delavci ko-
munale, z minimalno porabo
časa, očistili rešetko nad ja-
škom odvoda v kanalizacijo,
bi bil podhod suh in teh
vrstic ne bi bilo treba pisati.
Omenim naj še eno malo-
marnost. Nedavni izredno
močan veter je podrl več re-
klamnih in oglasnih pano-
jev, še zlasti v Stenetovi uli-
ci. Nihče, niti tisti, ki jim je
ta reklama služila, se ni po-
trudil, da bi jih dvignil. Tako
so na svojstven način dva
dni krasili izgled mesta.
Vse, kar sem zapisal.o si-
cer malenkosti, za lepše oko-
lje pa nekaj le pomenijo.
FERDO SIRCA, Celje
SREČNO VAM
ŽELIM
Cas je, da se spet oglasim
in vam. zaželim vsem skupaj
Srečno in uspehov polno no-
vo leto 1983 in da ne bi ostali
brez kavice, ki je že kar naša
prevelika razvada. Dobra pa
je. Spominjam se otroških
let in mame, ki nas je zelo
skromno preživljala. Oče ji
ni dal denarja, čeprav je v
rudniku lepo zaslužil. Denar
je večino zapravil zase, za pi-
jačo. Tri sestre smo živele
skromno. Jedli smo žgance,
pili kozje mleko, pogosto je
bila v krožniku prežganka.
Mesa skoraj nismo poznali.
Za nedelje tudi ne bi vedeli,
če ne bi bih prosti šole. Ne-
kaj pa smo le imeli, česar se-
daj manjka. Mamino ljube-
zen. Vse nam je teknilo ob
maminem nasmehu, ki je ve-
dno jedla z nami iz ene
sklede.
Zdaj živimo preveč udob-
no, zato mislimo, da je stabi-
lizacija huda. Pa ni, čeprav v
časih česa zmanjka. Človek
mora vse življenje ceniti, kar
si prisluži. Bolj preprosto ži-
vi, lepše je življenje. Živimo
preveč hladno in čakamo, da
nas drugi spravljajo v vese-
ŠTEFANIJA TIMPRAN,
Dobrna
LIBOJSKA
REVIJA
NEBO
FESTIVALSKA
KUHINJA
Ali odgovor na pismo Jožeta
Galiča v rubriki »Pisma bral-
cev«, ki je bilo objavljeno v NT
št. 49.
Odveč je vsa skrb Jožeta Ga-
liča, ki je med drugim zapi§£il
».. .kam vodi pot, ki so jo ubra-
li organizatorji libojskega sre-
čanja.« Pot libojske revije je
jasna: najprej imajo možnost
nastopa VSI ansambli (tudi za-
četniki, kje pa naj bi sicer zače-
li? Morda na veselicah?) naro-
dno zabavne glasbe občine Ža-
lec, organizator pa želi vse sku-
paj dopolniti še z ansambli iz
vseh ostalih občin celjskega
območja, ansambli iz zamej-
stva, iz pobratenega Ptuja in
morda še od kod. Organizator
ima vso pravico, da v spored
uvrsti še posameznike, vokal-
ne skupine, folkloro in humo-
rista. Takšen je program Orga-
nizacijskega odbora, ki deluje
v sklopu DPD Svoboda »Lu-
dvika Oblaka« v Libojah ter je
dobil polno podporo tudi pri
Kulturni skupnosti in ZKO
Žalec (v finančnih sredstvih in
ostali, zlasti moralni podpori).
Jože Galič: »... S tem pa si je
revija že zdavnaj zapravila slo-
ves, ki ga je uživala kot repriza
Ptuja oziroma elitni koncert,
na katerem naj bi nastopili
ptujski nagrajenci pa še kdo iz
prve garniture naših vižarjev.«
Ojoj! Sloves si bo libojska revi-
ja zapravila, ko bo imela pra-
zen oder in dvorano, ne pa za-
radi osebne ocene Jožeta Gali-
ča. Nikoli NI in NE BO liboj-
ska revija repriza Ptuja, še
manj pa elitni koncert. Z eUto
smo opravili, za nas obstoja sa-
mo kvaliteta, do nje pa pride-
mo preko množičnosti. Liboje
so prostor za vse, ki imajo RA-
DI Jakšno glasbo, jo igrajo ali
pa poslušajo. Kje ste pa vi za-
čeli s svojim ansamblom Jože
Gahč? Z različnimi ansambli
in naslovi v Libojah. V nadalje-
vanju: »...Toda takšne ansam-
ble bi na letošnji reviji zlahka
prešteli na prste ene roke...«
Groza! Med osemindvajsetimi
ansambli bi morali imeti vsaj
štiri roke, pa poskušajmo po
Galičevo imeti samo eno pa ti-
sto resnično »visoko« kvalitet-
no: Veseli hmeljarji, Franci Ze-
me. Savinjskih 7, Tone Videč,
Šaleški fantje, godbeniki iz
Ljubljane... Oprostite, saj res,
roka ima samo pet prstov!
Ne vemo, kciko bodo na vašo
oceno o »eni roki« dobrih anr
samblov gledali sotovariši iz
drugih ansamblov!
Jože GaUč je napisal tudi
»... pa dokaj nepazljivo in po-
vršno nastavljeno ozvoče-
nje...« Štefan Frece pripravi
vsako leto ozvočenje: »Ozvoče-
nje je bilo letos pripravljeno
taiko, da so prišli do izraza cin-
sambli, ki igrajo dobro doma-
čo glasbo in raznih dodatnih
»blažilruh in olepševalnih te-
hničnih« efektov ne potrebuje-
jo. S strani teh ansamblov ni
bilo na ozvočenje niti ene pri-
pombe.«
Libojska revija je garanje in
veseli smo, da tako ansambli
in zlasti poslušalci radi priha-
jajo vsako leto v Liboje. Pra\'
to nam je tudi obliž za takšno
pisanje, ko.t ga je podpisal Jože
Galič. Vsa skrb o bodočih li-
bojskih revijah je povsem
odveč in vemo, kaj nas čaka v
prihodnjem desetletju. Ce bo-
mo imeli ob sebi vse ansamble,
po.slušalce. Kulturno skup-
nost, ZKO Žalec, KIL in dru-
ge, bomo brez dvoma tudi brez
takšnih »dobronamernih« na-
svetov uspevali. Vse podobne
bombice letijo v prazno, kajti
zavedajmo se, da je (in vedno
bo) v Libojah SAMO revija in
ne kakršnakoli festivalska ku-
hinja.
Organizacijski odbor liboj-
ske revije
ŠE PRIPIS IN
NE
ZGOLJ K TEMU
Ko vse bolj poudarja-
mo odgovornost, si le-te
uredništvo Novega te-
dnika in Radia Celje ne
predstavljamo kot »pa-
rolo«, temveč kot sesta-
vino resničnega, objek-
tivnega in celovitega ob-
veščanja občanov o vseh
vprašanjih, ki jih resnič-
no čutijo in o katerih že-
lijo v demokratični sa-
moupra\'no organizirani
razpravi iskati rešitve.
Ce sredstva javnega ob-
veščanja tega ne bodo
mogla zagotavljati, ali k
temu vsaj obilno pripo-
moči, potem jih bomo
pač morali razumeti dru-
gače, kot smo jih v'na-
šem samoupravnem so-
cialističnem sistemu
opredelili. Ce bomo v
prihodnje pristajali na
to, da bodo vprašanja
občanov pojasnjevana z
vprašanji tistih, ki so
dolžni dati utemeljena
pojasnila in odgovore,
potem bomo še prehitro
v fazi, ko na »drugačen«
način odvračamo ljudi
od tega, da bi svoja mne-
nja, zagate, težave,
predvsem pa interese in
zahteve odprto izražali.
Delegatske strukture, s
tem se gotovo globoko
strinjamo, so mesta za
izražanje interesov in
sprejemanje odločitev,
vendar samo, če delegat-
ski sistem deluje v vseh
svojih elementih. V No-
vem tedniku in Radiu
Celje v prihodnje ne bo-
mo več v rubriki Pisma
bralcev objavljali odgo-
vorov, ki ne bodo uteme-
ljena pojasnila na vpra-
šanja, ki jih v tej rubriki
zastavljajo bralci - de-
lavci in občani.
GLAVNI UREDNIK N. T.
BORIS ROSINA
PRIREDITVEl
MUZEJ REVOLUCIJE
Muzej revolucije je odprt vsak dan od 9. do 12. ure, ob
sredah tudi popoldan od 14. do 17. ure, za obiskovalce pa je
zaprt ob ponedeljkih. Ogledate si lahko stalno razstavno
zbirko.
V spodnjih prostorih Muzeja revolucije so občasno od-
prte razstave različnih avtorjev.
KINO VOJNIK
v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 2.
januarja ob 17. in 19.30 uri ameriški film Kino za groš.
GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA
V Galeriji Turističnega društva na Tomšičevem trgu je
odprta prodajna razstava akademske slikarke Jane Vizja-
kove in akademske kiparke Alenke Smrdu. Razstava bo
odprta samo še danes in jutri.
KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA
v osrednji stavbi knjižnice Edvarda Kaidelja je odprta
razstava z naslovom Ivo Andrič 1892-1975. Razstava bo
odprta do 24. januarja v času, ko knjižnica posluje za
bralce.
AVLA RAZVOJNEGA CENTRA
v avli Razvojnega centra je odprta razstava slik člana
Društva likovnih amaterjev Stane Petroviča. Razstava bo
odprta do 5. januarja.
LIKOVNI SALON CEUE
V Likovnem salonu je odprta razstava slik akademskega
slikarja Franca Mesarica. Razstava bo odprta do 5. ja-
nuarja.
DOM ŽELEZARJEV ŠTORE
V dvorani Doma železarje^ v Štorah bo danes ob 18. uri
tradicionalni novoletni koncert pihalnega orkestra in mla-
dinskega pihalnega orkestra Storskih železarjev, ki jih
vodi dirigent prof. Franc Zupane. Koncert so pripravili kot
novoletno darilo železarjem in krajanom Štor.
DVORANA TVD PARTIZAN MOZIRJE
v dvorani TVD Partizan v Mozirju prireja nogometni
klub delovne organizacije Elkroj silvestrovanje, 2. januarja
ob 20. uri pa novoletni ples.
KINO ŠMARJE
Četrtek, 30. decembra ob 19. uri: ameriška komedija
Visoka družba.
Petek, 31. 12. predstava odpade.
Sobota, 1. 1. in nedelja, 2. 1. hongkonški akcijski film
Ukleščene pesti.
Sreda, 5. 1. ob 19. uri ameriški akcijski film Zob za zob.
KULTURNI DOM ŠMARJE
V dvorani kulturnega doma v Šmarju bodo danes ob
8.30, ob 10. in ob 12.30 uri gostovali člani Slovenskega
ljudskega gledališča iz Celja z mladinsko igro Milana De-
kleve Magnetni deček.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN
CANKAR
v klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar na Tomšiče-
vem trgu bo danes ob 17. uri novoletni klubski večer za
člane kluba.
SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 6. januarja 1983: Arthur Schnitzler: RAJANJE.
Gostovanje v Brežicah.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA
Delavska univerza Rogaška Slatina je pripravila v sode-
lovanju z Občinsko kulturno skupnostjo Šmarje in Turi-
stičnim društvom Rogaška Slatina razstavo z naslovom
Kulturna dediščina, na kateri se predstavljajo člani druš-
tva likovnih amaterjev iz Celja.
DVORANA GOLOVEC
v dvoriini Golovec bo 31. decembra od 20. do 04. ure
veliko silvestrovanje z Vladimirjem Savčičem - Cobijem,
ansamblom Modrina in gostoma večera Jako Srauf cigrom
in Marjanom Smodetom.
Prvega januana bo v dvorani Golovec od 19. do 01. ure
novoletru ples s Cobijem in ansamblom Modrina, 2. ja-
nuarja od 17. do 22. ure pa bo novoletno rajanje z narodno-
zabavTiim ansamblom Toneta Videča.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
v hotelu Dobrna in v Zdraviliškem domu pripravljajo
31. decembra silvestrovanje z Mitom Trefaltom, 1. januarja
bo v hotelu Dobrna Novoletni ples z ansamblom Venus in
Mitom Trefaltom, 2. januarja pa bo v dvorani Zdravili-
škega doma ob 16. uri Novoletna veselica za najmlajše z
nastopom plesne skupiiie Zvezdice iz Celja, ob 20. uri pa
bo v dvorani ples
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA
v vseh hotelih, v restavraciji Pošta in v dvorani Zdravi-
liškega doma v Rogaški Slatini bo 31. decembra silvestro-
vanje, v hotelu Sava bo tudi novoletni ples, 1. januarja z
ansamblom Elite in homoristoma Gezo in Korlom, 2. ja-
nuarja pa z ansamblom Zrinski.
Marija Mlinaric
Marjan Lebič
Jože Tanko
Rajta Janežič
Julko Kožuh
Ivan Žagar
Sergeja Brčič
Franc Ocvirk
Janko Mirnik
Darja Škrajnar
Jože Rozm
Tone Mastnak
Matevž Božični k
Oresta Kobale
Bojan Km
Iranko Mežnar
Vida Zupane
Rudi Pur
Tine Veber
Tone Ribarič
Edo Gaberšek
Rudolf Golob
Nuša Rebernik, vzgojiteljica v VVO: »Le-
tos se mi je nasmehnila največja sreča, ki
lahko doleti žensko: postala sem mamica,
rodila -sem zdravega sinka. Sedaj se počasi
privajam na vsakodnevno delo z najmlajšimi.
Ker smo v času stabilizacije si želim, da bi je
naši otroci ne čutili preveč, da bi jim v vrtcu
lahko nudili vse tisto, kar jim glede na to, da
niso prav nič krivi za naše današnje tegobe,
nudili. Niti v letu, ki prihaja, niti kdaj pozne-
je ne«.
Sergeja Brčič, iz Celja 6, let: »Spomladi
sem bila vesela sončka, sedaj pa snega. Rada
bi, da bi ga bilo več, da bi se lahko sankala.
Vesela sem bila tudi takrat, ko je imela moja
mamica rojstni dan, ko ji je očka nekaj kupil
pa ne vem več kaj. Želim si veliko jelko in
punčko, ki joka.«
Marija Mlinaric, vodja kuhinje v VVO A.
Cemejeve Celje: »Veliko stvari in dogodkov,
je, ki me bodo spominjali na letošnje leto. Iz
svojega delovnega področja pa mi bodo osta-
le najbolj v spominu težave, ki smo jih imeli
delavci v kuhinji pri nabavi živil za vsakda-
njo kuho. Saj veste, otroci morajo dnevno
zaužiti določeno število kalorij v hrani, kar
pa v današnjih težavah s preskrbo ni bilo
lahko. Da bi bilo takšnjih težav v prihodnjem
letu čim manj, si želim.«
Rudi Grosar, Laško: »»Mislim, da je bilo
letošnje leto leto streznitve, ko smo se ven-
darle začeli zavedati resnosti družbenoeko-
nomskega in gospodarskega položaja in se
začeli tudi temu primerno obnašati. Rekel bi,
čeprav pozno, ne prepozno. Poleg zdravja, ki
mi je v letošnjem letu grdo nagajalo, si v
prihodnjem želim, da bi se gospodarska si-
tuacija doma izboljšala, v svetu pa naj bi se
izboljšala sedanja zaostrena situacija.«
Jože Rozman, šofer pri Izletniku Celje:
»»Leto 1982 si bom med drugim zapomnil po
tem, da sem končno dobil pri Izletniku redno
progo. Vozim na progi Celje Griže-Prebold.
Dodatek k tej progi je še nekaj voženj zgodaj
zjutraj, tako da ljudem, ki stanujejo med Še-
ščami in Grižami in treba zjutraj pešačiti na
delo. Prihodnje leto pričakujem to, da bi av-
tobus vozil tudi v Matke. Mislim, da ne bi
bilo nič hudega, če bi v Seščah zavil še v
Matke in potem nadaljeval pot v Prebold.
Ljudje v Matkah bi bili zadovoljni.«
Ivan Žagar, glavni direktor TT Prebold:
»Leto 1982 si bom seveda zapomnil po tem,
da je naša tovarna praznovala 140 letnico.
Zapomnil si ga bom tudi po novi tovarni v
Biogradu na moru in predvsem po tem da je
lahko tkalka v naši tovarni zaslužila tudi
25.000 dinarjev, kar pomeni, da smo bili
uspešni v prizadevanjih po tem, da bi bil
sistem nagrajevanja takšen, kot mora biti.
Leto 1983 si bom zapomnil po tem, da se bom
takrat upokojil.«
Janko Mazzoni, vodja avto šole pri ZŠAM
Žalec: »Leto 1982 mi bo ostalo v spominu še
posebej po tem, da se je število kandidatov za
nove voznike precej povečalo in to navkljub
temu, da smo imeli na voljo manj bencina
kot prejšnja leta. Od leta 1983 ne pričakujem
česa posebej novega. Povsem lahko le to, da
so bih časi, ko sem se paketov vesehl, sedaj
pa se jih kar bojim. Vse pa je seveda odvisno
od tega, kdo jih pošilja.«
Franc Štamol, avtomehanik iz Arje vasi:
»Leto 1982 mi bo dolgo ostalo v spominu. Že
zaradi tega, ker sem bil vseh 365 dni v nene-
hnem pričakovanju novih cen.
Prihodnje leto bo po mojem v tem smislu
latanko takšno kot je bilo letošnje. Želim pa
si, da bi kakšen slikar uspeh po spominu
narisati banano, pomarančo ali britvice.
Prof. Marjan Lebič, predsednik odbora za |
glasbeno dejavnost pri ZKO Celje: »Vesel ^
sem, ker je republiška strokovna komisija
ocenila, da je nivo odraslega zborovskega ;
petja na letošnji občinski pevski reviji zelo '
porasel. V prihodnjem letu pa bi želel, da bi j
končne tudi v Celju zaživela ideja Glasba in \
revolucija, da bi se mladi še bolj vključevali v 1
kulturno življenje, da bi omogočili perspek-
tivnim glasbenikom šolanje na višjih šolah :
ter da bi ustanovili tudi oddelke pevovod- ;
skih šol.«
Srečko Cizelj, dirigent Tamburaškega ;
zbora ŽPD France Prešeren Celje: »Kot diri- •
gent si bofn letošnje leto najbolj zapomnil
zaradi prehoda na boljši in kvalitetnejši na-
čin igranja, ki so nam ga omogočili novi in- \
strumenti. To pa je pogojevalo tudi spozna- :
nje, da lahko tamburica seže veliko dlje, kot \
sem mislil dosedaj. V prihodnje bo na po- j
dročju cele Slovenije potrebno strokovno de- ;
lo na področju tamburaštva in pričetek to- "i
vrstnega poučevanja na glasbenih šolah.«     ■
Roman Jurički, discjokey v videoteki ho- ;
tela Prebold: »Videoteka hotela Prebold je v J
letošnjem letu le postala takšno zabavišče, j
kot sem si ga zamislil. Upam, da v prihod- i
njem letu obisk kljub zaostrenim pogojem ne ]
bo padel ter da bodo lahko obiskovalci di- ]
skotek poslušali najnovejšo glasbo.« i
i
Rozina Orel, vodja prodajalne Melodija v ^
Celju: »V letošnjem letu smo odprli našo i
specializirano prodajalno plošč in kaset ter \
akustičnih aparatov, ki je kljub nekaterim
težavam dobro poslovala. Bojim pa se, da bo \
v prihodnjem letu ponudba plošč in kaset ter !
drugih proizvodov zaradi znanih uvoznih ra- <
zmer slabša.«
Rajfa Janežič, predsednica koordinacij- :
skega sveta ZSMS v Topru in kulturni ani- j
mator: »Ce se naj ozrem za leto dni nazaj, '
moram reči, da me predvsem veseli, da smo ■
mladi v kolektivu pognali tudi kulturno živ- .
Ijenje, pri čemer imamo pri ostalem delu ko- i
lektiva pomoč in razumevanje. Naša želja za i
v prihodnje je, to delo še razplamteti in se :
povezati s kulturnim življenjem tudi nav- ■
zven. Pogovarjamo se tudi o razstavah ročnih i
del skozi obliko krožkov.« ■
Franc Godec iz Šentjurja: »Po naravi sem
optimist. Preživel sem že hude čase in mi- .
slim, da nam v zadnjem obdobju ni bilo prav- .j
zaprav še nič hudega. Nič takega nam ne \
manjka, da bi lahko zares tarnali in se prito- ;
zevali, pa četudi nas spremljajo zdaj takšni, ^
zdaj drugačni ukrepi. Vse se bo obrnilo na ;
bolje. Kaj naj bi si torej želel za leto, ki se ■>
končuje s številko 3? To, da ga bomo zvozili,
vsaj tako dobro, če ne bolje, kot smo iztekajo- ;
čega.« ]
i
Pepca Podkrižnik iz Kamena pri Šentjur- \
ju: »Leto se hitro obrne. Lepše prekrije sla- i
bo. Predvsem me veseli, da znamo biti v naši |
vaški skupnosti složni, zlasti ko gre za kakš-
ne skupne akcije. Ena takih, ki mi bo še i
dolgo ostala v spominu, je asfaltiranje ceste v ;
našem koncu. Človek ima pri tem tudi notra-;
nje zadovoljstvo. Rada bi, da bi prihodnje;
leto s takim delom nadaljevali.« 5
Franc Ocvirk, referent za kulturo v Žele- \
zami: »Ce sem česa iz srca vesel v tem izteka-^
jočem se letu, potem je to brez dvoma viden ;
razcvet Amaterskega gledališča Zelezar Što-;
re-Celje, katerega podpredsednik sem. An-
sambel se je spontano aktiviral, se odprl nav-
zven in to je nova vrednota. Kaj naj bi sij
lepšega želel za v prihodnje. Kot ribič lahko ]
samo pridam: »Dober prijem!« J
Janko Mimik, Zavarovalna skupnost Tri-
glav, Celje: »Letošnje leto smo doživeli hude
posledice toče na Celjskem, zato si želim, da
bi v prihodnjem letu uspeli oblikovati učin-
kovit sistem obrambe pred točo, ne pa, da se
bomo spet na dolgo in široko o tem samo
pogovarjali. V kmetijstvu bi morali doseči
večjo raven in obseg solidarnostnega kmetij-
skega zavarovanja za dejanske vrednosti. Po-
tem se ne bi dogajalo, da bi kmetje zaradi
škode prejemali zaradi podzavarovanja pre-
majhne odškodnine.«
Julko Kožuh, kmet iz Škofje vasi: »Letoš-
nje leto sem si vtisnil v spomin kar zaradi
nekaj stvari: če ne bi bilo toče pri nas, bi bila
rekordna letina večih pridelkov. Drugo so
zmešnjave z gorivi, pa rast cen kljub zamrzo-
vanju in seveda pomanjkanje rezervnih de-
lov za kmetijsko mehanizacijo. Ravno, ko se
mi je pokvaril traktor, smo zaprli meje in
nisem imel malo težav, da sem prišel do nuj-
nega rezervnega dela. V letu 1983 pa si želim
predvsem manj govorjenja in sestanke vanj a,
pa več boljšega dela.«
Alojz Zupane, glavni direktor. Klima Ce-
lje: »Minulo leto sem si vtisnil v spomin
predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcij-
skih materialov, pa kljub temu po dokajšnih
izvoznih in dohodkovnih rezultatih naše de-
lovne organizacije. Prihodnje leto si želim
tistega, kar v tem letu ni bilo. Se posebno
stabilnejših razmer gospodarjenja in manj iz
dneva v dan spreminjajočih se predpisov.«
Tone Mastnak, tajnik KS Center Celje:
»Leto je bilo razgibano kar se je kazalo tudi v
delu krajevne skupnosti: volitve, referen-
dum, občinski praznik, ustanavljanje skup-
nosti stanovalcev in še bi lahko našteval. Tre-
nutno pa imamo največ dela okrog ustanav
Ijanja splošnih enot civilne zaščite po stano
vanjskih hišah. Nenazadnje smo v tem let
dočakali tudi ureditev dvorišča pred vstc
pom v poročno dvorano. V prihodnjem let
pa si želim več aktivnosti s strani krajanov i
članov družbenopolitičnih in samoupravni
organov v KS.«
Darja Škrajnar, učenka 4. letnika uprai
no administrativne šole Celje: »V spomin
mi bodo ostala doživetja, ki sem jih imela n
gostovanjih s folklorno skupino, šolske dc
godivščinein maturantski izlet. V tem leti
sem prvič dojela tudi, v kako težkem položa
ju smo mladi in da bomo breme stabili2:aciji
občutili tudi mi. Morda že naslednje leto, k
bomo začeli iskati službo. Sem štipendistk
in že sedaj vem, da bom lahko opravila It
pripravništvo, ne bom pa dobila stalne zapo
slitve.«
Matevž Božinovič, učenec Z.h razreda
OŠ Prve celjske čete: »Nikoli ne bom pozi
bil, kako smo se imeli lepo v Švici. Tja ser
šel z mamico in očkom ob poletnih počitni
cah. Sedaj se bliža novo leto in komaj čakarr.
da nas bo obiskal dedek Mraz tudi v šoli
Želim pa si, da bi drugi razred izdelal z odli<;
nim uspehom in sploh, da bi bil boljši učene
kot do sedaj, ko sem le prav dober. Me
zimskimi počitnicami pa bi se rad šel smuči
na Golte.«
Tončka Podgoršek, višja medicinska si
stra in učiteljica na srednji zdravstveni š«
li: »Vsakovrstni stabilizacijski ukrepi s
močno prizadeli tudi učiteljski kader. Ta b
moral še več delati z mladimi zato, da bod
razumeli bistvo vseh gibanj v naši družbi 'li
da se bodo znali ravnati ter tako prispeval
\i-ecko Cizelj
Nuša Rebernik
Alojz Zupane
Pepca Podkrižnik
Roman Jurički
Rozina Orel
Franc Godec
Janko Mazzoni
Franc Štamol
Tončka Podgoršek
Danica Dimitrovič
Anton Leban
Mira Fideršek
Frančiška Prodnik
Marinka Kranjc
Milan Gorjanc
Jožica Zorman
Drago Brečko
Ivan Marušič
Franc Pešec
tudi svoj delež k skupnim družbenim priza-
devanjem. Želim si, da bi stabilizacijo izvajali
vsi s polnim občutkom odgovornosti. Vsak
na svojem področju. Z doslednim izvajanjem
stabilizacije, režemo sebi boljši kos kruha. <
Oresta Kobale, učenka 1. letnika srednje
zdravstvene šole: »To leto mi pomeni prelo-
mnico v dosedanjem življenju. Celotno živ-
ljenje sem usmerila v en sam cilj, dokončati
šolo in se pripraviti na poklic, ki sem ga
vseskozi želela opravljati. Mislim, da sem sto-
pila stopnico višje v doseganju življenjskega
cilja in si želim v prihodnje samo to, da bi
imela dovolj moči in volje, da dokončam
šolo.
Danica Dimitrovič, Kors, Rogaška Slati-
na: »Iz naše delovne organizacije bo iz leta,
od katerega se poslavljamo, kar veliko spo-
minov. Poleg prijetnih uric na delu bodo
ostale zapisane tudi tiste, ko smo imeli kup
težav: z devizami, z nabavo repromaterialov
in še s čim. Ostale nam bodo v spominu tudi
kadrovske spremembe. Sicer pa, kljub teža-
vam, ni bilo tako slabo. Da bi v letu 83 ne bilo
slabše, si želim in da bi nam uspelo uresničiti
vse planirane naloge. Cisto osebno pa kakš-
nih posebnih želja nimam.«
Bojan Kunstič, Tinsko: »Bencin, vrste, po-
manjkanje nekaterih pomembnih proizvo-
dov v trgovinah to so prve asociacije na letoš-
nje leto, ki pa vseeno ni bilo tako slabo.
Predvsem v naši krajevni skupnosti ne. saj
smo si s skupnim delom zgradili prostore za
družbenopolitično, kulturno in družabno živ-
ljenje v našem kraju. To pa je le ena od
mnogih pridobitev. Zelja nas vseh krajanov
pa je, da bi v letu 82 končno stekla obljublje-
na asfaltna cesta skozi Tinsko. Želim si tudi,
da bi si končno uredil svoj dom.«
Vida Zupane, patronažna medicinska se-
stra iz Celja:»Leto, ki mineva, si bom zapo-
mnila predvsem po tem, ker sem v njem
diplomirala na Višji šoli za zdravstvene de-
lavce. Tri naporna leta, ko je bilo treba uskla-
jevati delo in študij, so tako zaključena, zato
tudi na prihodnje leto gledam z zaupanjem.
Več bom lahko naredila pri vsakodnevnem
delu, pa naj gre za redno delo patronažne
sestre ah pa za naloge odgovorne sestre - in z
več dobre volje!«
Branko Mežnar, zdravnik in direktor
Splošne medicine v Celju: »Zdravstveni de-
lavci in prav gotovo tudi bolniki, ki prihajajo
v celjski Zdravstveni dom, smo letos s pre-
urejenirhi prostori veliko pridobili. Lahko
smo izboljšali organizacijo dela in s tem tudi
odpravili nekatere boleče točke, kot so bile
prej, na primer, dolge čakalne dobe. V letu
1983 se sicer bodo odražale omejitve na po-
dročju zdravstva, a pričakujemo, da ne v ško-
do bolnikov."
Mira Fideršek, prodajalka v prodajalni
Kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah:
»Dela je bilo dosti, pa kaj. saj ima ženska
vedno veliko dela, še zlasti, če ima družino,
otroke in doma tudi živino. Cesa posebnega v
tem letu ni bilo, želim pa si, da bi prihodnje
leto bilo vsaj tako. Malo se bojim vse višjih
cen in pomanjkanja nekaterih stvari. Želim
si, da bi lahko ostala v službi, saj se vedno
bolj sliši o viških delovne sile, zlasti v trgovi-
nah.«
' Anton Leban, predsednik zbora krajevnih
skupnosti v Skupščini občine Slovenske
Konjice: »Krajani so se letos na referendumu
odločili za nadaljni razvoj v vseh okoljih, zato
tudi pričakujem, da se ta v naslednjem letu
ne bo ustavil. Vedno sem optimist in zdi se
mi, da so si bila zadnja leta močno podobna,
zlasti po dinamiki življenja, ki pa se vse bolj
stopnjuje. Gotovo se bo tudi prihodnje leto
in precej naporov bo potrebnih, da ga bomo
prebrodili.«
Rudi Pur, komercialni direktor v Mo-
dnem salonu v Titovem Velenju: »V letoš-
njem letu sem bil razočaran nad našim siste-
mom telesne kulture in njenim financira-
njem. Zato priporočam, da bi po receptu Mo-
dnega salona našli način /.a pomoč (ali finan-
ciranje) vrhunskega športa in mu pomagali iz
sedanje /.agate. Vsi skupaj moramo storiti
vse, da bo naš šport napredoval, ne pa stagni-
ral ali celo nazadoval.«
Tine Veber, ZTKO Celje: »V letošnjem le-
tu sem najbolj zadovoljen s tem, da smo se
uspeli pogovoriti z društvi o njihovem delu
ter da je po teh pogovorih kmalu prišlo do
bistvenih sprememb na bolje. Moja ocena je,
da uspešno /^iključujemo letošnje leto. Ob
tem pa se moramo zavedati, da nas veliko
nalog še čaka tudi v prihodnje. Trenutni re-
icultati nas ne smejo /speljati. Vesel sem, da
smo oživeli delo TVD Partizan Celje mesto,
nisem pa zadovoljen z akcijo športa in re-
kreacije v krajevnih skupnostih. Od 25 celj-
skih krajevnih skupnosti jih na tem po-
membnem področju žal dela samo šest. Moti
me tudi slabo delo Partizanskih društev v
Skofji vasi ter Vojniku. Nalog je torej veliko,
samo delati bo treba.«
Tone Ribarič iz REK Velenje:- »Razočaran
sem pravzaprav samo nad tem, da vsi enako
prizadeto ne delajo kot naši rudaiji. Ce bi vsi
žrtvovali kakšno prosto soboto ali nedeljo za
delo, ter da bi tudi v ostalih dneh bolje delali
kot delamo, ne bi bili v takšnih težavah, kot
smo. Sem pa še vedno optimist in prepričan
sem, da bomo tudi iz teh težav našo barko
varno izpeljali v mirnejše vode. To pa seveda
ni stvar enega človeka, ampak nas vseh.«
Marinka Kranjc, trgovka iz Celja: »Letoš-
nje leto je bilo za nas trgovce odgovorno in
marsikatero pikro se je reklo na naš račun.
Založenost trgovine ni bila odvisna od nas,
vendar smo se potrudili, kolikor se je le dalo.
Osebno sem bila z letošnjim letom kar zado-
voljna, upam, da so bili tudi ljudje, ki sem jih,
stregla. •    \
Močno si želim, da bi bilo v prihodnjem;
letu mnogo bolje in to zaradi osebnega zado-
voljstva kot tudi zaradi potrošnikov.« \
Milan Gorjanc, član CPO Žabe Celje: »V j
glasbenem smislu mi bo najbolj ostal v spo- i
minu novoletni koncert, ki smo ga po petlet-]
nem dogovarjanju letos končno le uresničihi
skupaj z Godalnim orkestrom. Letos smo tu-;
di nekoliko preusmerili delo v Celjskem ple-
snem orkestru in upam, da bomo prihodnje
leto to delo nadaljevali in uresničili zamišljen
načrt.«
Edo Gaberšek, turistični delavec iz Celja:
»Najugodneje sem bil presenečen, da so go-
stinski obrati izven Celja letošnjo akcijo oce-
njevanja lokalov sprejeli resno, kot nikoli do-
sedaj in da so rezultati ocenitve zelo dobri.
Žal smo bili člani komisij bolj razočarani v
Celju, kjer smo pričakovali boljšo urejenost
nekaterih obratov. Se bolj pa sem zadovoljen
ob uspehu Dobrne, ko so jo letošnji gostje iz
Finske uvrstili v sam vrh »nepokvarjenih«
krajev z najbolj ohranjenim ambientom in
okolico.
Za prihodnje leto pa upam, da bomo kljub
stabilizaciji, kljub nižjim prispevnim stop-
njam vseeno napravili še več pozitivnega.«
Rudolf Golob, delavec v GLIN Nazarje:
»Prvič po vojni smo začeli deliti bencin na
bone. Sicer pa nosim iz tega leta lepe spomi-
ne. Dopolnil sem 30 let delovne dobe, dobil
jubilejno nagrado, praznoval pa sem tudi
Abrahama. Praznovanje 50-letnikov v krajev-
ni skupnosti Rečica mi bo še dolgo ostalo v
spominu. Kaj drugega pa se je težko spomni-
ti. Rečem lahko, da naj bo vsaj tako kot letos,
pa bo v redu.«
Frančiška Prodnik, kurirka na občini Mo-
zirje: »Nimam se kaj pritoževati. Zadovoljna
sem bila v tem letu. Bila sem na morju v
fcbčinski prikolici, pa tudi v planinah sem
bila. Tudi bencinskih bonov za svoj moped
dobivam dovolj. Preskrba je bila pri nas v
Lučah zadovoljiva, predvsem /.aradi števil-
nih turi.stov, ki jih tu ne manjka. Da bi le tako
bilo še prihodnje leto.
Drago Brečko, miličnik iz Celja: Iz tega
leta mi bo verjetno ostal najdlje v spominu
dogodek na Kersnikovi ulici, ko sta me na-
padla dva vinjena občana, skupinovodji iz
Aera. Od njiju sem zahteval samo osebni iz-
kaznici in ju hotel opozoriti, pa sta me napad-
la. Slo je za življenje. Moral sem izvleči pišto-
lo, vendar pa se je k sreči vse dobro končalo.
V naslednjem letu si želim, da bi imeli več
bencina za službene potrebe. Letos je benci-
na primanjkovalo in smo morali večkrat na
avtobus, da smo lahko opravili službene
dolžnosti. To pa nam je vzelo veliko praveč
časa.
Ivan Marušič, vojak, doma v Derventi,
BiH: Sem že devet mesecev v JLA in po tem
si bom verjetno najbolj zapomnil to leto. Naj-
bolj sem bil vesel, ko sem dobil delovno me-
sto v Domu JLA. Tu imam pogoste stike z
občani, ki so vsi zelo prijazni. Tudi s stareši-
nami se zelo dobro razumemo. Želim si, da bi
se prihodnje leto srečno vrnil v domači kraj.
Čaka me delovno mesto blagajnika na za-
grebški železniški postaji, imam pa še eno
bolj dolgoročno željo: rad bi končal srednjo
komercialno šolo.
Franc Pešec, ŽTO Celje: Že 25 let igram
šah, letos pa sem bil prvič prvak celjske regi-
je. Tega naslova sem bil najbolj vesel. Sicer
pa sem osvojil tudi prvo mesto - že tretjič -
na državnem prvenstvu železničarjev. V služ-
bi sem bil najbolj vesel hitre modernizacije
železniškega prometa. Dosegh smo tisto, kar
sem lahko pred petnajstimi leti kot prometni
tehnik le sanjal. V prihodnjem letu si žehm,
da bi šahovska ekipa iz Celja po devetih letih
sp)et postala repubhški prvak in da bi na
repubhškem prvenstvu mladincev zmagal
eden izmed mladih CJeljanov.
Jožica Zorman, miličnica iz Celja: Že de-
vet let delam v tem pokhcu, letos pa se mi ni
primerilo nič posebnega. Mishm, da sem kar
priljubljena med občani, še posebej med sta-
rejšimi, večjih konfliktov z njimi pa nimam.
Žehm si, da bi nas v naslednjem letu občani
še bolj lepo sprejemah oziroma razumeh, da
smo v službi zato, da jim pomagamo, da skr-
bimo za njihovo varnost. Seveda pa morajo
razumeti, da moramo kršitelje tudi kaznova-
ti, če hočemo zagotoviti red.
Jože Tanko, sodnik za prekrške iz Celja: V
zadnjih dveh letih se je zamenjala približno
polovica sodnikov za prekrške v Celju. Prišh
so mladi, ki so uspešno nadomestili starejše,
tako da je bilo tudi to leto za nas zelo uspeš-
no. Bolje sodelujemo tudi s prijavitelji. Za-
sebno sem bil najbolj vesel, ko so mi p)odehli
priznanje samoupravljalca za moje družbe-
nopohtično delo na terenu. V naslednjem le-
tu si želim, da bi bilo delo našega organa še
naprej tako uspešno in da bi razviU sodelova-
nje s sodniki za prekrške iz drugih občin na
celjskem. Zasebno si žehm vehko zdravja,
zame in za ožje sorodstvo.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
NA OBISKU PRI REKORDERJIH
KDO PRAVI, DA NI MLEKA?
Pri Bastlovih v Dešcaii so lani prodali 83.000 litrov
Spomladi bo devet let, kar
sta Alojz in Jožica Bastl od
očeta prevzela kmetijo v vasi
Delce med Bočno in Volo-
gom v Zadrečki dolini. Zem-
lja je tam zamočvirjena, za
setev manj primerna, zato
sta se usmerila v govedorejo
in proizvodnjo mleka. Danes
sta rekorderja pri oddaji
mleka, ne samo v Savinjski
dolini, tudi na področju Celj-
skega veterinarskega zavo-
da, ki zajema del koroške in
dolenjske regije, jima ni
para.
Pri Tonk se reče kmetiji po
domače, tudi listine predni-
ka, Matevža Tonka, ki datira-
jo na leto 1700, še imata. Do-
mačija je danes obnovljena
in tudi okolica je urejena ta-
ko, da obiskovalec najprej
pomisli na kmečki turizem.
V moderni, vendar v kmeč-
kem stilu in okusno oprem-
ljeni kuhinji, smo se pogo-
varjali o njunem delu, vsak-
danu, težavah, ki danes ne
obidejo nobenega kmeta:
»Razvoja kmetije nisva vide-
la v drugem, kot v živinore-
ji,« je začel Alojz, »zato smo
se v letu 1973 odločili zgradi-
ti hlev za 30 glav živine. Ugo-
dni krediti so pomagali, da
smo že v naslednj-em letu
hlev naselili. Danes imava 19
molznic in 18 telic za obnovo
lastne črede. Seveda število
živine stalno niha, vendar
vedno ostaja v teh mejah.«
Vse to Bastlova redita na
10 hektarjih svoje in štirih
hektarjih družbene najemne
zemlje. Krave sivo rjave pa-
sme, oplemenjene z ameri-
škim rjavim govedom, so ze-
lo zahtevne. Ob pravilnem
krmljenju, ob dobri paši, pa
dajejo tudi dosti mleka.
Bastlova uporabljata pašno
kosni sistem, pozimi pa kra-
vam poleg sena dajeta tudi
koruzno silažo. Tudi koruzo
sejeta sama. Za pašo imata 6
hektarjev površin, razdelje-
nih v 20 čredink. Vsaka od
teh zadostuje za 3-5 obro-
kov, prav zato pašniki zahte-
vajo še posebno nego, čišče-
nje in gnojenje: »Zemlja se
zaradi pogostih padavin izpi-
ra in zahteva stalno dognoje-
vanje. Približno 10 ton gnoji-
la porabimo letno. To so
stroški, ki jih mnogi ne vidi-
jo. Kmetijstvu se res posveča
več pozornosti, vendar pa ce-
ne še vedno ostajajo sporne.
Repro-material je tako drag,
da ga cene pridelkov ne do-
hajajo,« je dejal Alojz. Seve-
da to niso edini stroški, ki
obremenjujejo kmetijo, ka-
kršna je Bastlova. Krediti v
investicijo še niso izplačani.
Moderen hlev na i zplakova-
nje, mlekovodi in zbiralnica
nileka, silosi ob hlevoi, vse to
je potrebno, da je reja renta-
bilna. Brez kmetijske meha-
nizacije tudi ne gre, je rekel
Alojz in nadaljeval: »2e 69
leta smo dali konja iz hleva
in kupili prvi traktor, potem
pa počasi še obračalnik, na-
kladalnik, prikolico in ostale
priključke. Vzdrževanje tega
ni poceni. Pa vzdrževanje hi-
še, ,štiblca', kozolcev in sta-
rega hleva. Samo streh, ki jih
je potrebno vzdrževati, je
več kot hektar. In nafta, kr-
mila, umetni gnoj, zaščitna
sredstva, i zavarovanje, da-
vek...«
»Ne pritožujeva se,« nada-
ljuje žena Jožica, »le poveda-
la bi rada, da dinar ne pade z
neba. Ce imaš pravilen
odnos do zemlje, če znaš de-
lati, zemlja tudi nekaj povr-
ne. Delati pa je potrebno ve-
liko.«
»Grunt pravi, odiraj ti me-
ne, če ne bom jaz tebel« pri-
pomni Alojz, ki je pobiral iz-
kušnje kmetovanja pri oče-
tu, sedaj pa najbolj sodeluje
z sorodnikom doktorjem
Francom Zagožnom, živino-
rejcem-genetikom, ki ima v
bližnjem Vologu 200 glavo
čredo ovac. Blizu je tudi brat
Jože, sicer v malo višji legi,
ki je prav tako obnovil zapu-
šččno kmetijo in se ukvarja z
živinorejo.
Pridnom rokam Jožice in
Alojza pomagajo pri delu na
kmetiji tudi njune tri hčerke.
Mlajši, Urška in Jožica sta
sicer bolj obremenjeni s šo-
lo, starejša, Tatjana pa po-
poldan po službi rada poma-
ga staršema. Kadar je dela
največ, dobijo v pomoč tudi
kakšnega upokojenca.
Brez veselja do tega dela
Bastlovi ne bi postali rekor-
derji po prireji mleka, saj je v
kmetovanju mnogokrat po-
trebno ugrizniti tudi v kislo
jabolko. Se danes, ko kmetij-
stvo vse bolj prihaja v ospre-
dje, je tako. Ko smo se pogo-
varjali o težavah z gorivi, je
Alojz bolj v šali kot zares,
izrazil upanje, da ne bomo s
traktorjev ponovno prešli na
konje, kajti ti nimajo karda-
nov, hidravlike. Resnično pa
mu je žal za desetine zavože-
nih investicij, spomenikov,
kajti samo od fabrik in pi-
sarn se ne da živeti.
Lepo, a s trdim delom pa
se da živeti. Tega Bastlovi ne
dokazujejo le sebi. V Delcah,
pri Tonk, se skozi vse leto
ustavljajo ekskurzije in obi-
ski iz vse države. Šolarji,
kmetovalci, politiki: Ali se
pri Bastlovih česa naučijo,
ne vem, vem samo to, da tudi
v Japonsko vodimo ekskur-
zije, pa si zaenkrat še nismo
privzgojili njihovih delovnih
navad.
RADO PANTELIC
Brat Jože ter Jožica in Alojz pred domačijo.
V podlogu ne bodo
NAMOLZU več mleka
Mleko, ki ga pridelajo na farmi v Podlogu predstavlja le 8
odstotkov vsega mleka, ki ga potrebuje celjska mlekarna.
To navsezadnje ni tako malo, če upoštevamo, da letno pri-
dela okoU 2 miUjona 800 tisoč litrov mleka in da družbeni
sektor na celjskem območju pokriva le eno p>etino potreb
celjske mlekarne.
Do sedaj se je proizvodnja mleka na farmi iz leta v leto
večala, vendar za prihodnje leto ne načrtujejo bistveno več-
jih količin, morda le za odstotek ah dva, ker se jim sicer
ekonomska računica ne izide. Srečko Cater, vodja fcirme
takole razgrinja planske načrte za proizvodnjo mleka v pri-
hodnjem letu: »S 5550 litri mleka letno po kravi smo
dosegli evropsko raven pridelave mleka. Za prihodnje
leto ne načrtujemo večje proizvodnje ker ugotavljamo, da
so razmerja med kupljeno krmo G^ocentrati) in količino
mleka neugodni. Zato želimo zmanjšati količino koncen-
trata na liter mleka in ob tem zadržati isto ali le za kak
odstotek večjo proizvodnjo. Naš cilj je, da s kvalitetno
osnovno krmo, ki jo trenutno imamo dovolj na zalogi,
povečemo odstotek tolšče v litru mleka. To bo omogočilo
mlekarni večjo proizvodnjo masla in smetane.«
Letos so na farmi v Podlogu z novo investicijo spremenili
tehnologijo pri molži mleka, kar je vpUvcdo tako na večjo
količino in kakovost mleka kot tudi na boljše delovne ra-
zmere in boljši izkoristek delovnega časa. V prihodnjem letu
bodo investirah še v krmilne vozove, ki bodo olajšali delo
pri krmljenju krav ter spremenili tehnologijo dela v teleč-
njakih.
VVE
PERUTNINA V
HME2ADU
Perutnina iz Zaloga je nova
članica SOZD Hmezad. Za to
se je ta 450 članski delovni
kolektiv odločil na referendu-
mu, ki je bil 14. decembra. Pe-
rutnina in Hmezad sta že do-
slej dobro sodelovala, Hme-
zad pa je Perutnino oskrboval
s krmili. Perutnina v okviru
Hmezada bo odslej pokrivala
četrtino slovenskih potreb po
piščančjem mesu, precejšnji
del proizvodnje pa bodo na-
menili izvozu.
JANEZ VEDENIK
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - ttran 23
UST/ IZ ŽIVLJENJA BARIČEVIH V GORICI PRI SLIVNICI
POVEST O SREČNIH UUDEH
Ne razumem, da Je lahko komu kdaj dolgčas, pravi oče Filip.
Baričevi so srečna družina. Dva sinlia, Ljubica in Filip. Živijo v bloltu v Gorici
pri Slivnici, od koder se dan za dnem podajo: v vrtec, šolo. v celjsko bolnišnico,
kjer dela mama Ljubica in v Štore, v Železarno, kjer dela oče Filip. Za stenami
majhnega, človek bi rekel kar pretesnega stanovanja, se odvija na videz čisto
vsakdanje življenje tisočih. A je vendarle drugačno. Polno je in izpolnjeno s toliko
drobnimi, a ne nepomembnimi stvarmi, ki družino vežejo in jo delajo srečno.
Nekega dopoldneva so mi pri Baričevih, ki so prijazni gostitelji, odgmili zaveso
svojega življenja...
Življenje pi.še vsakemu
svojo zgodbo. Filipova se
pričenja rta prostranih
ravnicah Baranje, kmalu
potem, ko je njegovo ma-
mo, Sentjurčanko iz Ka-
mena, popeljal oče v za-
kon. Vez s Slovenijo in
sorodniki je za vselej
ostala in tako je Filip po-
čitnice in otroška leta
preživljal tudi med koz-
janskimi griči. Nekaj, kar
ga je neprestano vleklo
mednje, je ostalo čvrsto v
njem, čeprav ima svoj
rojstni Brasnin Vrh še ve-
dno neizmerno rad. V
bližnjem Belem Manasti-
ru je spoznal Ljubico.
Vzljubila sta Se in čeprav
ji še ni bilo 18 let, sta se
vzela. Izmed zajetnih sti-
hov, ki jih ji je poklonil
po prvih srečanjih, je tudi
ta:
»Draga,
u tebi je nešto, što mami,
nešto što zave šutnjom,
nešto što veže,
što steze
drži
iprži...«
Pred desetimi leti jo je s
prvim sinkom popeljal v
kraje svojega otroštva. Tu
se listi iz knjige njihovega
življenja pričenjajo še
bolj nagosto popisovati.
Filip je še naprej koval
verze, a čutil je, da zmore
še več, da je njihovo živ-
ljenje lahko še btjlj polno.
Vselej ga je mamila ljube-
zen do narave in zlasti ti-
šina naših gozdov. Našel
se je kot gobar. Ampak ne
tak, kar počez. Vsaki
stvari hoče priti do dna in
se nenehno učiti. Do se-
daj razpozna okrog tisoč
vrst gob in zanje zna po-
vedati, ali so užitne, ali
ne. Z Ljubico jih znata
najbolje pripraviti po
lastnih receptih, po pravi-
lu nesk9nčnih kombina-
cij. Za novoletni recept
sta tistim .sladokuscem,
ki imajo morda v skrinji
tudi gobe, predlagala
zrezke iz mletih gob z
omako: »75 dekagramov
različnih gob je treba
zmleti skupaj z 20 deka-
grami belega kruha ter
začiniti po okusu. Tej me-
šanici dodajte 2 prepraže-
ni čebuli in 3 zrnje stis-
njenega česna. Primešaj-
te še 3 jajca in oblikujte
zrezke. Ce so morda pre-
mokri, jih povaljajte v
moki ali drobtinah. Za
omako gobe preprežite,
dodajte malo moke, mle-
ka in zalijte z zelenjavno
juho. Dodajte še mleto
kumino, kislo smetano in
malo stisnjenega česna.
Dober tek.«
Ko je bilo Filipu 5 let,
se je pi-vič srečal s kačo.
Mama ga je poslala na vrt
po zeljno glavo, pod kate-
ro je bila zvita kača. Na-
mesto zelja je deček pri-
nesel pred mamo zvijajo-
čega se modrasa. V grozi
ga je mama potolkla z
rnotiko, saj se je bala, da
ne bi Filipa pičil. Toda, ni
potolkla fantičevega po-
guma. Nasprotno. Vse
bolj se je začel zanimati
za kače in jih celo iskati.
Nastavljal jim je mleko in
si tako kdaj pa kdaj kraj-
šal čas. Ko je odrastel, je o
kačah prebral mnogo lite-
rature. Spominja se neke-
ga možaka v svojem kria-
ju, ki so mu otroci lovili
kače, da se je »sladkal« z
njimi, on pa jim je dal ne-
kaj dinarjev za sladoled.
Tudi sam je, iz Čiste rado-
vednosti, ugotovil, da je
kačje meso okusno in da
ne potrebuje nobenih za-
čimb. Nai vas ne strese
preveč: »Živo kačo poča-
si spu.ščate v krop in jo v
njem podržite pol minute
ali minuto, da koža poči, z
drugo roko to kožo sleče-
te, nato pa odrežete glavo,
s katero se odlušči tudi
drobovje. Ce imate pri ro-
ki malo soli, bo specialite-
ta še okusnejša. Boste po-
skusili? Dvomim. Najprej
bo najbrž treba premagati
strah pred tem, da kača
prva napade. Ne, le brani
se, če je ogrožena. Zato
jih tudi ni treba ubijati
kar povprek, ampak bi jih
bilo treba celo z zakonom
zaščititi. Konec koncev je
kača simbol zdravilstva.
Toda, če vam je namig o
kačarstvu všeč, se kdaj
napotite na Klemenškovo
planino nad Mozirjem,
kjer ne boste ostali praz-
nih rok.«
Filip doživlja naravo v
smislu popolnosti in v
strahu zaradi njenega ne-
nehnega uničevanja. O
tem dostikrat razmišlja,
tudi tedaj, ko za domačo
uporabo in tudi iz radove-
dnosti spoznavamoč
zdravilnih zelišč. Kakš-
nih 200 vrst zdravilnih ze-
lišč pozna, kar je dovolj
za domačo lekarno in
kakšen prijateljski na-
sv.et. V sili razmer pa bi
znal speči tudi kruh iz ko-
privnega semena.
Včasih si Filip ponese s
seboj v naravo slikarsko
stojalo, olje in čopiče.
Ven se odpravi bolj zato,
ker v tesnem stanovanju
ni prostora za vse. Njego-
ve podobe na platnu so
skoraj dosledno protest
proti onesnaževanju oko-
lja. Njegova največja želja
je, da bi se kje v kraju
našel kotiček za majhen
atelje, kjer bi lahko ure-
sničeval .svoje ideje. Tudi
na področju fotografije,
za katero še vodno najde
čas.
»Ne razumem,« pravi
B"'ilip, »če mi kdo reče, da
mu je dolgčas, da ne ve,
kaj bipočel! Nam ni niko-
li dolgčas. Ljubica se na-
jraje zatopi v svojo kvač-
ko in nit, v tapiserije.«
»Svetujeva si in poma-
gava,« pristaivi Ljubica,
»in tudi otroke navajava
na zaposlitev.«
To je njen recept za sre-
čo, ki smo si jo voščili ob
slovesu.
MATEJA PODJED
Fotografija iz Baričevega družinskega albuma
OTROŠKI VRTILJAK
Dragi prijatelji!
Vsem vam. mladim dopisnikom, vašim tovarišicam v
šoli in vašim prijateljem, ki prebirajo naš Vrtiljak želim
veliko veliko sreče v novem letu!
Vaša Nadja
ZAKAJ JE ZIMA NA
SVETU?
Zunaj je bil mraz, da je kar
pokalo. Vse živali so se stiskale
v svojih luknjah, medved je
glasno smrčal v svojem brlogu,
le zajček je skakal po zasneže-
nem gozdu. Kamorkoli je po-
gledal, povsod je bila enaka
belina, sneg je že davno zame-
del njegove stopinje in zajček
nikakor ni več našel poti do-
mov. Tačke je imel že čisto mo-
kre in premražene, kožušček
se mu je od mraza ves naježil, v
ušesa pa ga je zeblo tako hudo,
da je imel že žisto trde.
»bjoj,« je tarnal zajček. »Le
zakaj mora biti zima. Najlepše
bi bilo, ko bi bila vedno in ves
čas pomlad. Topli sončni žarki
grejejo kožušček, na polju pa
zeleni sladka deteljica. Ali pa
poletje, ko je na njivi polno
hrustljavega zelja. Ali jesen.
Poženeš se med repo in ješ in
ješ.,. in nobene skrbi na svetu
nimaš več. Le ta presneta zima
ne daje nobenih dobrot. Za
Vsako travico moram izkopati
v sneg debelo luknjo in zebe
me, da je joj.«
Ko je zajček takole sam zase
razmišljal, čemu le je na svetu
zima, mu je v glavo priletel de-
bel storž.
»Au!« je zavpil zajček in se
potipal za čelo, kjer mu je pri-
čela rasti velika buška.
»Hi-hi-hi-hi,« se je oglasilo zgo-
raj med drevjem. »Zajček br-
bajček, te kaj zebe?«
»Dober dan, veverica,« je od-
govoril zajček, »Seveda me ze-
be, saj imam kožušček že čisto
moker, a še lačen sem. Kaj tebi
ni mraz?«
»O ne,« je odgovorila veveri-
ca. »Imam dolg in košat rep.
Zavijem se vanj in noben mraz
mi ne more do živega.«
In je odskakljala dalje.
»Hej, počakaj«, je zavpil zaj-
ček za njo. »Rad bi te nekaj
vprašal!«
»Kar vprašaj, nevednež!« se
je veverica obrnila nazaj.
»Ali ti veš, zakaj je zima na
svetu?«
»Zakaj, zakaj? Ali ti vedno
tako neumno sprašuješ? Zato,
ker je in pika,« je še rekla veve-
rica in že je ni bilo več.
Se preden je zajček utegnil
razmisliti, kaj naj bi veveričin
odgovor pomenil, mu je pot
prekrižal velik črn maček.
»Dober dan,« je plaho poz-
dravil zajček.
»Mrjav,« je rekel maček in ga
še pogledal ni.
»Kdo pa ste vi?« je vprašal
zajček, kajti v življenju ni videl
še nobenega mačka.
»Glej ga no,« je rekel maček
in dvignil rep. »Kdo pa si ti, da
tako neumno sprašuješ. Jaz
sem vendar maček Mik, to se
ve.«
»Oprostite,« je bil zajček v
zadregi. »Tega res nisem vedel.
Nisem vas še videl v gozdu.«
»Mnja. To je res. Ne stanu-
jem tu. Sem samo na spre-
hodu.«
»Na sprehodu?« je ušlo zajč-
ku. »V tem mrazu?«
»Mraz gor ali dol. Za zdravje
moram skrbeti. Sicer pa se
bom že čez nekaj minut spet
zleknil za toplo peč.«
Zajček sicer niti pojma ni
imel, kaj je to peč, a slišal je, da
je topla in spet se je spomnil,
kako ga zebe.
»Povejte mi no. gospod ma-
ček, ali vi veste, zakaj je zima
na svetu?«
»Mrjav. Čudno vprašanje.
Zima je na svetu zato, ker je
tako že tisoč let in bo še na-
prej.« Potem pa je maček še
bolj dvignil rep in odkorakal
mimo preplašenega zajčka, ki
je samo še zaSepetal:
"Na svidenje!"
V tem hipu je začel na zemljo
legati mrak. Zajček se je pre-
strašil. Kazalo je, da bo moral
še vso noč preždeti v gozdu, na
prostem. Takrat pa je nad njim
nekaj zaprhutalo in zajčku se
je vsul za vrat cel plaz snega.
Ko si je ravno otresal kožu-
šček, se je z bližnjega panja
oglasilo:
»Uhu! Mladič, kaj pa se poti-
kaš okoli ob tej pozni uri. Ali
ne veš, da bi moral biti že v
postelji?«
»Oprostite, gospa sova. Izgu-
bil sem se. Toda vesel sem, da
sem vas srečal. Vi gotovo ve-
ste, zakaj je zima na svetu?«
»Povej mi, zajčji mladič,« je
vprašala sova, »ali ti zemlja
spomladi daje sladko deteljico,
da si napolniš svoj nenasitm
želodček?«
»Daje in rad bi, da bi bilo
vedno tako.«
»Nisem vprašala, kaj bi rad.
Torej, spomladi se naješ slad-
ke deteljice. Pa poleti? Ali ne
zraste na njivi polno korenja in
zelja, ki ga vaš zajčji rod, tako
rad hrusta?«
»Res je. Tudi poletje imam
rad.«
»No vidiš. In jesen? Ali ni
jeseni na njivi polno hrane za
mlade nenasitneže, kakršen si
ti?«
»Zdaj pa dobro poslušaj, kaj
te bom vprašala. Kaj naredi
vsako živo bitje, ko je utru-
jeno?«
Zajček je malo pomislil in tiho
odgovoril:
»Mislim, gospa sova, da leže
k počitku.«
*Tako je, mladič. Vidiš: zem-
lja je vso pomlad, poletje in
jesen delala, rojevala sadove in
dajala hrano. Zdaj pa je utruje-
na. Tudi zemlja mora počivati.
Takrat zapade sneg in prekrije
zemljo z belo oddejo, da lahko
v miru počiva. Zato, vidiš, ne-
vednež, je zima na svetu.«
Zajček je malo pomislil in
sklenil, da ima sova popolno-
ma prav. Tudi zima mora biti
na svetu.
»Tako, mladič. Zdaj pa brž
pot pod noge. Pokazala ti bom
pot do doma.«
DARILA
Dedek Mraz je pod smrečico prinesel darila. Tvoja na-
loga je, da za vsakega od štirih otrok poiščeš njegovo darilo
tako, da boš potegnil črto od otroške glavice do tistega
darila, ki ima enako črko. Toda PAZI! Črte se ne smejo
nikjer križati!
Rešeno uganko nalepi na dopisnico in pripiši naslov,
razred in šolo. ki jo obiskuješ. Pošlji jo na naš naslov do
torka, 4. januarja 1983. Tovarna AERO je pripravila darilo
za enega med reševalci.
V prejšnji številki ste pomagali iskati Atki izgubljeno
rokavičko. Našli ste jo ped Crko H. Nagrado bomo tokrat
poslah. Slavko Gorenjak, Osnovna šola 4. a razred Store.
24. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
športna rekreacija in
obrambna sposobnost
Trdimo lahko, da sta znanost in tehnika močno olaj-
šali naš delovni vsakdan in ga napravili bolj udobnega.
Hkrati pa sta pričeli resno ogrožati naše notranje rav-
novesje, prav tako pa tudi ravnovesje z našim okoljem.
Sedeče, .stoječe, statično ali monotono delo pretežno v
zaprtih prostorih, prevelika živ^a napetost, nenadni
večji ali manjši stresi, občasna velika psihofizična
obremenitev brez potrebnega aktivnega počitka, po-
javi kronične utrujenosti, onesnaženost ozračja in oko-
lja, v katerem bivamo, vse to vedno bolj ruši naše
ravnovesje na tehtnici zdravja in bolezni.
Nekateri podatki danes kažejo, da presodi sodobni
človek v življenju več kot 150.000 ur, od tega celo 1,5-2
leti v avlomobilu; nekateri tehnični dosežki, zlasti ra-
dio in televizija, pa še povečujejo pasivnost. Tempo
življenja je v današnjem času izredno hiter in element
časa je bistveno 'drugače ovrednoten kot pa je bil v
preteklosti. To spremlja tudi neredna in nepravilna
prehrana, dalje prevelika poraba alkohola, tobaka, ko-
feina in veliko drugih različnih poživil. Statistični po-
datki zdravstvene službe- in drugih ustanov zgovorno
opozarjajo na posledice opisanega načina življenja in
dela. Na videz nepomembni znaki, ki označujejo naš
delavnik, kot so različni glavoboli, nespečnost, že-
lodčne in prebavne motnje, nervoze, različne slabosti v
delovanju srca, ožilja in dihal, so le prvi znanilci ka-
snejših nevarnih bolezni.
Vse to vpliva na zmanjšanje psihofizičnih in delov-
nih, s tem pa tudi obrambnih sposobnosti. Ni dvoma,
da naša domovina tudi danes, morda celo bolj kot
kdajkoli doslej, potrebuje zdrave, močne, krepke gra-
ditelje socializma, odločne in sposobne, tudi fizično,
braniti vsak trenutek in v vseh okoljih edinstvene
dosežke Titove Jugoslavije. Kako torej danes pridobiti
in ohraniti ustrezen nivo obrambnih sposobnosti de-
lovnih ljudi in občanov?
Naj povemo, da je na splošno človek že doslej iskal
in še vedno išče ustrezna sredstva, metode in poti, da
bi se kar v največji možni meri zoperstavil v začetku
omenjenim motečim dejavnikom. Vendar pa je eno
teh sredstev že sedaj na voljo, še bolj potrebno pa bo
jutri. To je gibanje, to je aktivnost na področju športne
rekreacije. Športna rekreacija je postala eden od po-
membnih dejavnikov za reševanje nastajajočih na-
sprotij tudi naše sodobne družbe. Športna rekreacija z
različnimi oblikami gibanja sprošča, briše živčno in
duševno utrujenost, nudi ugodja, kjer se ob igrivem
gibanju in različnih športnorekreativnih tekmovanjih,
človek zave samega sebe, ubeži stvarnosti, težavam in
skrbem, odkriva nove vrednosti gibanja in življenja
samega ter tako postaja sproščujoče srečen v sebi in
izven sebe.
Čeprav pojem obrambne sposobnosti v današnjem
sodobnem svetu spreminja svojo razsežnost, *je ven-
darle njen temelj še vedno v ustrezni psihofizični spo-
sobnosti posameznika. To pa hkrati pomeni narediti
mnogo več kot pa se samo občasno trimsko sproščati.
Pomeni, da je potrebno v različnih oblikah športnore-
kreativne dejavnosti biti aktiven vsaj 2-3 x tedensko.
To velja za vse letne čase in za vse starostne strukture,
čeprav pa se oblika te dejavnosti^ mora prilagajati tem
starostnim skupinam ljudi, kot tudi njihovim seda-
njim sposobnostim, znanju in motoričnim izkušnjam.
Vsekakor pa mora ta aktivnost biti takšna, da v mladih
in zrelih letih usposablja in krepi, na jesen življenja pa
ohranja psihofizične, s tem pa tudi obrambne sposob-
nosti.
METOD TREBIČNIK
prva poraza libele in
garanta
Končan je jesenski del tekmovanja v II. zvezni ligi. Libela
je po desetih zaporednih zmagah doživela pi"vi poraz in sicer
v Mariboru proti ekipi TIMA - MVr, ki jo vodi nekdanji
uspešni celjski trener Zmago Sagadin. Rezultat 94:80 za
domačine, najbc^ljši strelec pri pr-vič poraženi ekipi pa je bil
Tovornik, ki je dal 28 košev. Kljub porazu je Libela končala
jesenski del na prvem mestu s šestimi točkami prednosti
pred Novim Zagrebom in Dalvinom (11 tekem, 10 zmag, 1
poraz in koš razlika 1086:973). V prvem spomladanskem
kolu bo Libela gostovala v Ljubljani, kjer se bo srečala s
šesto uvrščeno Ilirijo.
Republiška liga moški: derbi je bil v Storah, dobila pa ga
je ekipa Cometa iz Slovenskih Konjic, ki je premagala Kovi-
narja 87:86. Najboljši strelec pri Kovinarju je bil Djuričič 24
in pri Cometu Dubrovski 26, Na lestvici je Comet šesti in
Kovinar osmi, v 8. kolu pa bosta igrala: Comet doma z
Rudarjem, ki je predzadnji, deveti, in Kovinar v gosteh z
vodečim Novolesom.
Republiška liga ženske: Rogaška je doma visoko odpra-
vila Comet 73:45. Najboljša strelka pri Rogaški je bila Peši-
čeva 24 in pri Cometu Pajenkova 19. Libela je tesno izgubila
v Solkanu s Salonitom 79:78, največ košev pa je za pora-
ženke dala Kozeljeva 20. Vodi Rogaška s 16. točkami, Comet
je šesti in Libela osma. Pari 9. kola: Libela bo igrala doma z
Jesenicami, ki so pete, Comet s Slovanom, ki je zadnji,
dvanajsti, medtem ko bo Rogaška gostovala v Litiji, ki je
deseta.
V II. republiški ligi vzhod so prvi poraz doživeli tudi
novinci v tej ligi, košarkarji Garanta s Polzele. V Žalcu jih je
namreč premagal bivši član republiške lige Elektra iz Šošta-
nja 69:68 (26:33).
TV
sprejem za najboljše
športnike
Tudi ob koncu letošnjega leta so v poročni dvorani v
Celju pripravili sprejem za najboljše celjske športnike
in športnice v letošnjem letu. Slovesnost je vodil Bojan
Planinšek, znan celjski športni in javni delavec, zdaj
tudi podpredsednik Skupščine TKS Slovenije, zbra-
nim športnikom pa sta spregovorila predsednik Skup-
ščine občine Celje Edi Stepišnik in predsednik skup-
ščine TKS Celje Danijel Rine. Na novoletno srečanje
so bili povabljeni: dobitniki Bloudkovih plaket člani
Alpinističnega odseka pri PD Celje, Bojan Planinšek,
Metod Trebičnik in Jože Kopitar, strelke Vesna Cucek,
Barbara in Alenka Jager, judoista Štefan Cuk in Fo-
lando Jager, umetnostna drsalca Mateja Aubreht in
Jernej Lakner, alpinistka Marjana Sah, veslač Matjaž
Murgelj, kegljavka Metka Lesjak, ekipa kadetov košar-j
karjev Libele, rokometaš Vlado Bojovič in ekipa mla-|
dincev rokometašev, atleti Rok Kopitar, Stane Ro-^
zman, Robert Gaber, Igor Turnšek, ekipa atletov »B«]
program ter člani ekip v krosu starejši mladinci, mlajšij
člani in člani. j
TV
skupščina tks celje
4. seja skupščine TKS Celje, ki jo je pi-vič kot novi predse-
dnik vodil Danijel Rine, je bila sklepčna, delegati pa so
sprejeli vse, kar so jim v gradivu in razpravi pripravili de-
lavci ustreznih strokovniti služb. Nekoliko se je zataknilo
pri pomoči za sanacijo smučarsko rekreacijskega središča
na Golteh. Dogovorili so se tako, da bodo želeni in potrebni
denar sicer rezervirali, vendar potrebujejo pred njt^govo
»izročitvijo« .še nekaj dodatnih pojasnil o tem, za kaj se bo ta
denar porabil in kaj bo od tega imela telesna kultura v
celjski občini. Precej je bilo govora tudi o telesni kulturi v
krajevnih skupnostih, kjer pa, žal, zaenkrat še preveč samo
zahtevajo, premalo pa dajejo.
TV
DR. DUŠAN POLIMAC
»HOKEJ NI NAJBOLJ
GROB ŠPORT«
v zadnjem desetletju šport-
ne ekipe vse bolj in bolj kori-
stijo tudi zdravniško pomoč.
Pomoč strokovnjaka, zdravni-
ka in usluge zdravstvene usta-
nove pri načrtovanju svojega
bodočega dela in podobno. Na-
sprotno temu, pa tudi propozi-
cije tekmovanja zahtevajo, da
je na vsaki prvenstveni tekmi
prisoten zdravnik. Zato nas ne
čudi več, če pri vsaki večji pri-
reditvi redno zasledimo med
obema ekipama, na posebnem
prostoru, tudi predstavnika
zdravniške službe. Enega od
teh stalnih spremljevalcev
športnega življenja v Celju
smo obiskali in ga predstavlja-
mo. To je dr. Dušan Polimac,
sicer veliki navijač sarajevske-
ga Železničarja, kar tudi ni ču-
dno, kajti simpatični Dušan je
prišel pred tremi leti v Celje
ravno iz Sarajeva.
»Doma sem iz Sarajeva. Sam
sem bil tudi športnik, preden
sem zaključil študij. Najbolj
sem se navduševal za atletiko
in v skoku v daljavo sem dose-
gel že prav dobre rezultate. Ce-
lo mladinski državni rekord
sem imel nekaj časa. To so bih
tisti časi, ko so za Sarajevo na-
stopali ob meni še Jahič, Ba-
bic, Bugri in drugi. Ob prihodu
v Celje in pri delu v Centru
medicine dela, športa in pro-
meta mi tako ni težko večkrat
skočiti na športna igrišča in tu
opravljati svojo dolžnost.«
Spremljate največkrat ho-
kej na ledu, judo, tu in tam
košarko ter moto šport. Goto-
vo je največ dela na hokejski
tekmi?
»Ne, sploh ne. Hokej je eden
od najbolj mirnih športov. Če-
ravno na prvi pogled kaže su-
rovost, so igralci dobro zaščite-
ni in največkrat pride le do
kakšnih prask ah pa je potreb-
no »zalepiti« kakšno manjšo
ranico. Težje poškodbe so lah-
ko pri judu, najtežje pa pri mo-
tošportu. Posebej pri motokro-
su. Tu je pripravljenost tekmo-
valca osnovni pogoji da se ne
poškoduje. Mimo tega pa gne-
ča, težki tereni in hitrost opra-
vita svoje. Hokej je proti tem
športu, pravzaprav nedolžen
šport.«
In kaj predlagate?
»V prvi vrsti naj bi vse ekipe
bile stalno v stiku z našim cen-
trom. Tu imamo v Celju po za-
slugi predstojnika dr. Rudi Ča-
jevca izvrstne pogoje, da lahko
spremljamo razvoj vsakega
športnika, ki bi moral že v pri-
pravljalni fazi večkrat obiskati
center in bi tako spremljali
njegov razvoj iz mladih let do
tekmovalnega viška. Naša pra-
va naloga je delo v centru in v
pripravljalni dobi. To, da smo
ob igrišču na sami tekmi, to je
le dejansko »prva pomoč«.
Zdrav in dobro pripravljen
športnik se bo redkeje poško-
doval.«
Številni športniki v Celju
zaupajo dr. Dušanu PoUmacu,
ki bo s svojimi kolegi v Centm
medicine dela, športa in pro-
meta, vsekakor tudi v bodoče
močna podp)ora, da bodo celj-
ski športniki zdravi in primer-
no pripravljeni.
J. KUZMA
NA KRATKO
ŠE VEDNO ŽALEC IN
MELANŠEK
Na strelišču v Žalcu so izvedli
5. kolo občinske lige z zračno pu-
ško, kjer je znova nastopilo kar
devet ekip. Tudi tokrat je bila
najboljša ekipa Žalca (1403), sle-
dijo Griže, Liboje I, Prebold, Li-
boje II, Šempeter, SIP Šempeter,
Žalec II, Braslovče. Med posa-
mezniki so bili najboljši Mladen
Melanšek (364), Franc Kotnik
(362), Rudi Kotnik (358), vsi Ža-
lec, Jani Uplaznik (355) Prebold,
Ivan Novak ( 352) Liboje itd. Po
5. kolu med ekipami vodi Žalec,
sledijo pa Liboje I. Griže, Pre-
bold, Liboje II, Šempeter, SIP
Šempeter, Žalec II in Braslovče,
med posamezniki pa so najboljši
Malanšek, F. Kotnik in R. Kotnik
(vsi Žalec), Novak (Liboje), TUrn-
šek (Griže) Itd. 6. kolo bo v sobo-
to, 8. januarja 1983 ob 14. uri na
strelišču v Žalcu.
OB KRAJEVNEM
PRAZNIKU
Na pobudo Krajevne organiza-
cije SZDL Žalec so ob krajev-
nem prazjiiku Žalca pripravili
tekmovanje z zračno puško, ki
naj bi postalo tradicionalno.
Prvič je nastopilo 7 ekip, zmaga-
la pa je SD Žalec z novim občin-
skim rekordom 1443 krogov, sle-
dijo Griže 1372, Liboje I 1334,
Prebold, Šempeter I, Šempeter
n in Žalec II. Med posamezniki
je bil najboljši Mladen Melanšek
iz Žalca, ki je z 372. krogi postavil
nov občinski rekord. Sledijo:
F. Kotnik 371, R Kotnik 366 (oba
Žalec), Emi Zupane 350, Darko
Turnšek (oba Griže) 349 krogov
itd.
DRAGO GRESAK
JUG Z JEGLIČEM
NAJBOLJŠI SODNIK
Znan celjski športni in kultur-
ni delavec ŠTEFAN JUG je po
izboru revije ROKOMET postal
skupaj s Herbertom Jegličem iz
Ljubljane najboljši rokometni
sodnik za letošnje leto v Jugosla-
viji. Oba sta tudi mednarodna so-
dnika. To je vsekakor izjemno
priznanje celjskemu športnemu
delavcu, ki ni aktiven samo na
rokometnem, temveč tudi na
ostalih področjih.
TV
SKOKI ZA POKAL
Prizadevni smičarski delavci iz
Braslovč in Andraža so pripravili
na Dobrovoljah dve tekmi za po-
kal Coca-cole. Pri mlajših mla-
dincih je med osemnajstimi iz
osmih klubov Slovenije zmagal
Verdev iz smučarskega kluba
Braslovče - Andraž, osmi pa je
bil klubski tovariš Jager. Pri
mlajših pionirjih jih je nastopilo
kar 52. Zmagal je Pušnik iz Tito-
vega Velenja, domačin Ažman je
bU peti, Hanžič 31. in Debelak 37.
T.T
TURNIR V ODBOJKI
v Braslovčah je bil turnir v od-
bojki za m.ladinke. Rezultati: OK
Ljubno - OK Braslovče 2:0, SSD
Braslovče - OK Šempeter 2:1,
OK Šempeter - OK Braslovče 2:1
in finale OK Ljubno - SSD Bra-
slovče 2:0 (15:8, 15:3). Turnir je
bil v počastitev dneva JLA.
T. TAVČAR
SINDIKALNA
HOKEJSKA LIGA
V 5. kolu je Zlatarna premagala
Kovinotehno 8:1, strelci za zam-
fovalce so bili Ograjenšek 5,
mere 2 in Cvetko 1 ter za pora-
žence Kuret 1. V drugi tekmi je
Opekarna premagala EMO 7:2,
strelci za zmagovalce so bili Jane
in T. Kolenc po dva, Pangerl, Sa-
mec in Gajšek po enega ter za
poražence Kroflič in Kolenc vsak
po enega. Vodi Zlatarna 10 točk
(52:6), pred Opekarno 6 (20:25),
Kovinotehno 2 (23:32) in EMO 2
(12:32). Najboljši strelci: Ograjen-
šek 22, Smerc 11, Cvetko 7 (vsi
Zlatarna) itd.
6. kolo bo na sporedu 9. januar-
ja 1983, ko se bosta ob 16.30 sre-
čali ekipi Kovinotehne in Ope-
karne ter ob 17.30 EMO in Zla-
tarna.
KLAVDIJA PERČIČ ^
TRETJA V ZAGREBU
v Zagrebu je bilo odprto pr-
venstvo pionirjev v umetnost-
nem drsanju, na katerem so so-
delovali najboljši predstavniki iz
posameznih društev Jugoslavije.
Toda iz vsake sredine je lahko
nastopil le najboljši predstavnik
in to samo eden. Tako so se zbrali
trenutno najboljši v posamezni
starostni kategoriji. Iz Celja, iz
HDK Cinkarna, so na pot odšli
Klavdija Perlič v kategoriji do 12
let, Jernej Lakner tudi v katego-
riji do 12 let in Petra Prodan v
kategoriji do 10 let starosti.
Najboljši rezultat je dosegla
Klavdija Perlič, ki je osvojila
tretje mesto. Enak uspeh je dose-
gel Jernej Lakner, medtem ko je
bila Petra Prodan osma.
J. KUZMA
SLAB START HMEZADA IN INGRADA
v Celju je bilo na desetsteznem kegljišču Golovca prvo
kvalifikacijsko tekmovanje najboljših moštev vzhodne Slo-
venije. Z našega območja sta nastopila Hmezad iz Žalca in
Ingrad iz Celja.
Rezultati dvodnevnih iger so pokazali, da Celjani ne bomo
imeli kmalu drugega predstavnika v republiški ligi. Naj-
boljši rezultat so namreč dosegli predstavniki Rudarja iz
Trbovelj in Fužinar z Raven. To sta ekipi, ki imata šest do
osem izenačenih igralcev. Nasprotno pa to za naši moštvi ne
moremo trditi. Res da je Hmezad tretji in zaostaja za Rudar-
jem za 228 kegljev, vendar je težko verjeti, da bi lahko v
preostalih dveh nastopih v Krškem in Cateških toplicah
presenetil Rudarja. Nasprotno pa je Ingrad drugi dan tek-
movanja popolnoma odpovedal. Dva tekmovalca nista na
celjskem kegljišču dosegla niti rezultata 800 kegljev. Takšen
spodrsljaj pa je vedno kritičen za vsako ekipo.
Torej tretje mesto Hmezada, porušil je 10.262, (Rudar kot
prvi 10.490) in šesto mesto Ingrada 9.989 znova potrjuje, da
se v celjski kegljaški regiji ne dela načrtno in temu primerno
pripravlja dve močni vrsti. Hmezad se je sicer letos precej
okrepil, toda še ne dovolj. Ingrad pa ima igralce, ki ne
vzdržijo psihičnega pritiska in takoj, ko eden od igralcev
popusti, ostali zaigrajo prav tako slabo. Draga šola letos in
lani torej celjske kegljaške delavce ni nič naučila. Morda jih
bo šele tokrat, ko bodo tudi kegljači Celja prišli nazaj iz'
republiške lige v consko tekmovanje.
J. KUZMA
MOŠTVENI NASLOV V CELJU
Na tradicionalnem mednarodnem judo turnirju Nagaoka
82 v Ljubljani so dosegli velik uspeh tekmovalci celjskega
judo kluba Ivo Reya. Osvojili so med 500 tekmovalci ekipno
zmago ter prehodni pokal.
V ekipi Ivo Reya je že v soboto zmagala v ženski konku-
renci Rolanda Jager. V nedeljo pa so dodali svoj delež še
fantje. Marjan Fabjan je bil prvi, ko je v finalu premagal
svojega klubskega prijatelja Fadila Imanoviča. Ta je bil tako
drugi, drugo mesto pa sta še osvojila Jaka Oštir in Stanko
Anderle.
Uspeh v Ljubljani potrjuje pravilno delo v klubu in
izvrstno formo najboljših predstavnikov Celja, ki se resno
pripravljajo za državno prvenstvo posameznikov.
J. KUZMA
TELESNO KULTURNA SKUPNOST OBČINE
CEUE, ZVEZA TELESNO KULTURNIH
ORGANIZACIJ OBČINE CEUE IN ŠPORTNO
UREDNIŠTVO NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
Želijo vsem športnikom, športnim delavcem in
ljubiteljem športa mirno, srečno in medalj ter
odličnih rezultatov polno novo leto 1983!
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 36
Na 36. šahovskem prvenstvu SR Slovenije
za članice, ki je bilo v Celju, je ŽTO Celje
nagradilo tudi najmlajšo udeleženko. Kate-
ro izmed treh omenjenih?
SUZANA URiSEK     ANDREJA ERJAVEC
SIMONA NOVAK
Pravilen odgovor obkrožite ter kupon poš-
ljite v uredništvo do najkasneje 10. januar-
ja 1983. Tokrat nagrajuje Keramična indu-
strija Liboje!
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 2t
NOVOLETNI KLEPET Z ANTONOM HERMANOM
MED ŠPORTOM IN UMETNOSTJO
Ciklus kiparskih portretov slovenskih športnikov
Brez dvoma je v slovenskem li-
kovnem življenju v letošnjem letu
dosegel pomemben dosežek AN-
TON HER1VL\N, ki je po nekaj le-
tih trdega dela širši javnosti prvič
predstavil zbirko, kot je še nismo
imeli. I>vanajst kiparskih portre-
tov najvidnejših slovenskih šport-
nikov. Upodobil je Leona Štuklja,
Toša Primožiča, Miroslava Cerar-
ja. Ljubo Tkalčič, Mira Steržaja,
Drago Stamejčič, Natašo Urban-
čič, Stanka Lorgerja, Iva Daneua,
Braneta Oblaka, Staneta Belaka-
šraufa, Bojana Križaja in Boruta
Petriča.
Torej tri telovadce, dva kegljača,
tri atlete ter po enega košarkarja,
nogometaša, alpinista, smučarja in
plavalca. Pestra galerija resnično
najboljših skozi dolga desetletja
slovenskega športa!
Kdo je Anton Herman?
Rojen je bil 17. januarja 1943 v
Gahciji pri Žalcu, zdaj stanuje v
Titovem Velenju (Ulica Vrnjačke
banje 5), zaposlen pa je na Šolskem
centru Borisa Kidriča v Celju kot
učitelj telesne vzgoje. Po konča-
nem študiju telesne kulture je štu-
diral na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, kjer je leta
1975 tudi diplomiral. V letih 78/79
je študiral še v Rimu pri kiparju
Manzuju in na milanski akademiji
pri Marhezeju. Doslej je brez letoš-
njih pripravil dvajset samostojnih
razstav doma in v tujini, postavil je
šest javnih del, ukvarja pa se s
skulpturo, grafiko in portretno pla-
stiko. Opravil je tudi več študijskih
potovanj po Avstriji, ZR Nemčiji,
Franciji, Itahji in Kanadi.
Marlen Premšak-Severjeva je v
priložnosti katalog ob razstavi
portretov slovenskih športnikov
zapisala:
»Anton Herman je uveljavljen
slovenski kipar in grafik. V obeh
likovnih medijih ubira kaj samo-
svoje poti in se s specifičnega zor-
nega kota loteva kiparske in grafič-
ne materije. Skopo, racionalno, ek-
saktno in disciplinirano ^adi pla-
stične mase in sočasno z njimi tudi
grafične liste nizajočih, variiranih
form.
S tokratnim ciklusom kiparskih
portretov najvidnejših slovenskih
športmkov se predstavlja tudi s le
plati, ko se loteva tradicionalne pla-
stične portietne oblike, vendar ne
na utečeni, uglajeni ali morebitni
prevzeti način kiparskega modeh-
ranja.
Cikel portretnih glav velikih slo-
venskih športnikov, ki so «e s svoji-
mi dosežki uveljavili ne le v jugo-
slovanskem, temveč tudi v svetov-
nem prostoru, je zaokrožen poskus,
kako danes sodobno izrabiti por-
tretiranje oziroma kako tradicio-
nalno spojiti 2 modernim likovnim
občutkom.
V precejšnji meri je na Herma-
nov Ukovru pristop vplivalo izpo-
polnjevanje v italijanskih likovnih
središčih, od koder je prinesel do-
mov ne le izjemno tehnično in te-
hnološko znanje, temveč tudi pre-
pričanje, da šele individualni, oseb-
nostni odnos, dosledna avtorska
opredelitev da likovnemu delu av-
tentično poinokrvnost.
Omenjeni portreti so nastajali ze-
lo hitro ter s prodornim doumetjem
tipičnega zunanjega izraza in zna-
čajskih potez tako, kot jih je mogo-
če zajeti in napraviti ne s postopno
gradnjo, temveč pravzaprav brez
predaha. Te glave so imenitni por-
treti, sočasno pa žive, razgibane ki-
parske celote s slikovitimi poudar-
ki, z nakazanimi posamičnostmi, s
pogumnimi vrezi in plastičnimi
prehodi, z občutkom za celoto in
razgibanost po\Tšine, ki marsikdaj
spominja na impresionistične pla-
stične učinke.
Kiparske upodobitve športnikov
Antona Hermana so gotovo drago-
cena stopnica v avtorjevem kipar-
skem ustvarjanju, ki se sočasno ra-
zvija v več smereh, enako dosledno
in kvalitetno.«
Kako pa je sicer Anton Herman
pristopil k portretirancem?
ANTON HERMAN: »Za mene je
bilo bistvo pri takšnem portretira-
nju direkten kontakt s portretiran-
cem.. Pri teh dvanajstih portretih
sem najdlje delal Steržaja, Štuklja
in Lorgerja.«
Kako dolgo so vam v poprečju
»požirali« posamezni Športniki?
ANTON HERMAN: »Vsakega
sern portretiral v »živo« brez pred-
hodnih skic po petkrat, vsakič po
uro in pol. Celotno serijo sem delal
dobro leto in pol. To je sorazmerno
malo za takšen obseg.«
Kakšen Je bil vaš pristop do por-
tretiranca?
ANTON HERMAN: »Prvič mi je
veliko pomagalo samo poznavanje
šp>orta in drugič, s portretiranci
sem se pogovarjal. Veste, vsak
šport ima svoje nianse in prav tako
športnik tudi. To je treba ujeti, da
uspeš. Športnika moraš ,pog]ruiita-
ti' vsestransko, zlasti pa psiholo-
.ško.«
Anton Hennan je delal vse por-
trete v bronu in zanimivo je, da se
je velika večina portretirancev od-
ločila, da bo odlitke kupila za svoje
stanovanje, kjer naj bi stal poleg
številnih najrazličnejših priznanj.
To pa niso prvi portreti športni-
kov ...
ANTON HERMAN: »Na kranj-
skem festivalu športnega in turi-
stičnega filma sem upodobil tudi še
vedno enega najboljših atletov na
svetu, Emila Zatopka.«
Boste zbirko dopolnjevali?
ANTON HERMAN: »Mnogi so
mi predlagali, da bi upodobil naj-
boljše športnike Jugoslavije, drugi
so dodali predlog, da bi upodobil
tudi tiste, ki jih ni več med nami.
Vse skupaj naj bi stalo v bodočem
slovenskem športnem muzeju v
Ljubljani. Skratka, želim, da bi bila
vsa ta dela zbrana na enem »živem«
mestu, ki naj bi stalno spodbujala
živi svet do podobnih dosežkov,
kot so jih dosegli moji portreti-
ranci.«
Letos ste imeli štiri razstave s
temi portreti...
ANTON HERMAN: »V Celju je
bila ena najlepših otvoritev, saj so
se zbrali ljudje s športnega in Ukov-
nega področja. Predvsem mladina
je občudovcda svoje idole, športni-
ke. To je bila za njih krasna primer-
java, saj so lahko primerjali šport-
nika v ,živo' in t^o, v mojem iz-
delku.«
S kom je bilo najtežje pri portre-
tiranju ...
ANTON HERMAN: »Cerar m
imel nikoli časa. Zelo težko sem ga
delal. Najlažje pa je bilo z Oblakom.
Vzel si je čas!«
Kaj je za vas portret?
ANTON HERMAN: »Pri portreti-
ranju sem koristil prejšnje izkušnje
in pa to, kar sem dosegel kot učitelj
telesne vzgoje. Zavedal sem se, da
mora biti v portretirancih odraz
športa in športnika. Ob tem sem
način modeliranja prilagodil vsake-
mu posamezniku in njegovemu
športu.«
Vam je poznavanje športa po-
magalo pri portretiranju športni-
kov?
ANTON HERMAN: »Ogromno.
Brez enega ne bi zmogel drugega.«
Načrti?
ANTON HERMAN: »O načrtih je
težko govoriti, raje delam. In kar
nastane, bom pokazal ljudem. Ce
bodo moje delo sprejeli, bom zado-
voljen. To je vse.«
TONE VRABL
Med portretiranci Je tudi naj-
uspešnejši celjski atlet Staitko
Lorger.
Anton Herman (levo) na otvoritvi svoje raistave v Celju, ob njem
akademski slikar Avgust Lavrenčič.
HOROSKOP
• OVEN_20.3.-20.4.
v odnosu na prejšnje obdobje ne bo sprememb. Obveznosti in;
poslovni stiki bodo ugodni in ne boste zaskrbljeni. Spoznali boste ,
nove ljudi, kar bo ugodno za prihodnost. Ne hitite v ljubezni, svoj cUj \
boste dosegli. Zdravje bo dobro. •
• BIK_20.4.-21.5.
Ugodno obdobje še naprej, čeprav se bodo pojavile manjše neugo-
dnosti. V službi bo tako kot dosedaj, zaradi dodatne obveznosti
lahko pričakujete manjši spor. Krajše potovanje. Posvetite se družini ^
in poslušajte nasvet starejše osebe. Čaka vas presenečenje. Zdravje \
bo dobro. i
m DVOJČKA__21.5.-21.6. j
Razburjenje in manjši spori se bodo pojavili v tem tednu. Za to stanje {
ste delno krivi sami, delno pa okolica. Denarno stanje se izboljšuje, j
pričakujte tudi darilo. V neki družbi vas bo očarala neka oseba, j
Zdravje bo dobro. j
• RAK__21.6.-23.7.1
Obdobje raznovrstnih stikov, sklepanje poznanstev in manjših pota- \
vanj. V službi vas čakajo nova dela, med drugimi tudi takšna o\
katerih ste nekoč razmišljali. Pazite na daljše razprave in izjave, ki bil
jih drugi lahko Uporabili proti vam. Pazite na tisto, kar imate.
• LEV__23.7.-23. a j
Počutili se boste vsak dan boljše, zato vas manjše neugodnosti ne \
bodo motile. Nekaj se boste naučili za naprej. Dobri odnosi z ose- \
bsma v bližini. Izboljšanje denarnega stanja. Tudi vaš partner želi •
isto, kot vi. Zdravje bo dobro. i
® DEVICA_23.8.-23. 9.
Ugodno obdobje še naprej, vendar pričakujte spremembo. Ne dajte
se zmesti in nadaljujte z dejavnostjo. Pazite na obnašanje osebe v
bližini. Njena občutljivost vam bo nakopala težave. Obnovita s part-
nerjem, kar sta zamudila. Zdravje bo boljše.
e TEHTNICA__23.9. >
Bodite potrpežljivi, ker vam pretijo manjše neugodnosti. Poravnaj:t
tudi stare obveznosti. V osebnem življenju je vse v redu, to vas bo
pomirilo in bodrilo še naprej. Ugodno sporočilo sredi tedna. De-
narno stanje ne bo boljše. Odprite svoje srce, potem bo uspeh.
• ŠKORPION _23.10.-22.11.
Ugodno obdobje še naprej. Pohitite z začetimi deli oz. nalogami v\
službi. Rešite začete naloge in dela tudi doma, ker pozneje ne boste ]
imeli časa. Družabni stiki prinašajo koristi. Zaenkrat ste skupnost'vi
sami. Zdravje bo brez težav. \
• STRELEC_22.11.-22.12.
Obdobje vam ni naklonjeno, pojavlj.tjo se le občasni lepi trenutki. V
zvezi z določenimi načrti boste morali vložiti veliko truda in energije,
z rezultati pa najbrž ne bos-te zadovoljni. Ob koncu tedna ugodno,,
sporočilo. Prilagodite se partnerju.
» KOZOROG___22.12.-20.1.
Ugodno obdobje še naprej, posvetite se ambicioznim m dolgoročnim
poslom, kijih pričakujejo od vas. Začetne težave bodo kmalu prešle.
Denarno stanje je ugodno, čakajo vas srečni trenutki doma. Nekdo
vas obožuje, dovolite mu, da se vam približa. Zelo ste odporni.
# VC-^^vAR__20.1.-19.2. j
Obdobje polno vznemirjenj, zadovoljstva in uspehov ter skrbi je \
pred vami. Bodite aktivni, ne razmišljajoči, samo tako boste uspeh. J
Načrt osebnega značaja bo propadel, vendar bo dobra šola za drugič. '
Naj vam mali »flirt« ne zmeša glave. Zdravje, kot vedno.
e RIBI_19.2.-20.3.'
Prihajate v obdobje, ki veliko zahteva od vas. Čakajo vas vehke ^
odgovornosti. Posvetite več časa sebi in zberite moči za naprej. \
Pazite na obnašanje v družbi. Denarni dobitek. Reakcije neke osebe i
bi že lahko poznali. Zdravje bo kot vedno.
RECEPT TEDNA
SADNI KRUH ZA PRAZNIKE
Prazniki se bližajo in gospodinje lahko presenetijo svoje drage
z nekoliko nenavadnim sadnim kruhom. Za izdelavo potrebu-
jemo precej stvari in sicer kg smokev, 0,5 kg dateljev, 1,5 kg
rozin, 15 dkg olupljenih mandeljev, 30 dkg prerezanih orehovih
jedrc. 15 dkg oluščenih lešnikov, 50 dkg suhega sadja, 10 dkg
citronata, 20 dkg sladkorja, žličko cimeta, pol žličke klinčkov,
fKDmarančne in limonine lupine, '/^ litra ruma in pa maso za beli
kruh. narejen iz dveh litrov moke.
Smokve, razkoščičene datelje, rozine, olupljene in nasekljane
mandelje, razpolovljena orehova jedrca, oluščene lešnike, hru-
ške in jabolčne krhlje, drobno zrežemo in čez noč namočimo v
rumu, dodamo cimet in zmlete klinčke ter pomarančne in limo-
nine lupine. Drugi dan napravimo testo kot za beli kruh. Eno
tretjino testa vmešamo v namočeno sadje, preostalima tretji-
nama pa dodamo še malo moke, tako da dobimo nekoliko trše
testo. Dobro vzhajano testo sedaj tanko razvaljamo in vanjo
zavijemo zelo na tesno maso iz sadja in testa. Pečemo pri 180 'C
eno uro in pol. Preden damo peči, lepo oblikovane štručke
premažemo s stepenim jajcem in okrasimo s polovičkami mand-
ljev.
POSTRV Z MANDLJI
Količina za eno osebo: ena postrv, težka okrog 200 g, žlica bele
moke, sol, žlica masla, listič žajblja. Okras: 30 g lupljenih mand-
ljev, 'l-i kozarca belega vina, šopek peteršilja.
Mandlje naniakajmo minuto v vreli vodi, jih odcedimo, olu-
pimo in narežemo na tanke lističe. Postrv očistimo lusk, odstra-
nimo ji drobovino, odrežemo plavuti, operemo jo odcedimo in
posušimo. Ribo posoUmo zunaj in znotraj in jo nato povaljamo v
moki. V ponvi segrejemo maslo in na njem pražimo postrv deset
minut in pri tem pazimo, da se ne prime dna posode. Nato jo
previdno obrnemo na drugo stran. Dodamo še malo masla in list
žajblja. Pečeno postrv damo na ogret krožnik. Ponev s preosta-
lim maslom damo zopet na ogenj, stresemo zrezane mandlje in
jih prepražimo. Zalijemo z vinom, segrejemo, da zavre in s tako
dobljeno omako prelijemo postrv ter okrasimo s sesekljanim
peteršiljem. Lahko vse skupaj okrasimo še s kolobarčki limone.
26. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
RIŠE
BORI
ZUPANČIČ
(NE)USPELO
REŠEVANJE
Naša nadvse agilna krajevna skupnost je
napovedala akcijo: »Nič nas ne sme prese-
netiti in pozvala vse krajane, da po svojih
psiho-fizičnih zmogljivostih pomagajo pri
njeni izvedbi. Ker sem že od pubertete na-
prej dobro zakamuflirani don Juan, sem se
brez. oklevanja prijavil v enoto za reševanje.
Že od nekdaj sem ljubil bolj enostavne
stvari. Takoj, ko se je kakšnastvar nevarno
zakomplicirala, sem kvalitetno dezertiral.
Pol ure po svoji navdušeni prijavi za sode-
lovanje sem obiskal sosedo Nado in ji teme-
ljito razložil moj genialni bojni načrt. Nada
je bila seveda navdušena do maksimuma.
Oči so se ji kar naenkrat začele prav nevar-
no svetlikati. Mimogrede vam lahko za-
upam, da si s sosedo Nado že vrsto let
skrivoma pestriva monotonost življenjskih
trenutkov. K sodelovanju v akciji se je
javila tudi Klara z glasnim zatrjevanjem:
»Dragec akcija NNNP bo uspela. Ce že ne
zaradi drugega, bo uspela zaradi moje pri-
sotnosti. «
»Kaakoo, tvoje prisotnosti?«
»Veš, ljubi m.ož,« je Klara samozavestno
besedičila, »takšne vojne genije kot sem jaz
najbolj rabijo.«
»Kam so te pa vtaknili?« sem nekam od-
sotno vprašal.
"K saniteti,« je Klara odločno pri bila.
Napočil je dan velike akcije. Klara si je
oblekla nekakšno plavo-belo uniformo, ki
je njeno pretirano kilažo še podvojila. Na
glavi ji je pozibavala prevelika čelada, ob
boku pa ji je bingljala sanitetna torbica.
Poljubček na njena debela lica je pomenil
odhod na bojišče. Takoj, ko je zaloputnila
vrata, sem stopil v odločno akcijo. Oblekel
sem se v uniformo, v torbo pa sem natlačil
vse mogoče stvari. Od viskija, cigaret, do
tranzistorja s slušalkami in uvoženo čoko-
lado. Ob deveti uri so zatulile sirene in akci-
ja se je pričela. Ob treskanju in pokanju
sovražnikovih bomb, se je po vseh ulicah
pričel valiti gost, bel dim. Komandir naše
skupine se je zadri s tako groznim glasom,
da je zvok sirene povsem izgubil svoj po-
men.
»Tovaarišiii, na položajih so ranjenci!«
Odločno sem vstal in se pognal v gosto
meglo. Iz daljave sem zaslišal svoje ime:
»Andrej, Andrej!« Stekel sem glasu naspro-
ti. Ob drevesu je ležal sosed Gustl in jokajo-
če govoril: »Določen sem za ranjenca. Nesi
me v prostor, ki je določen za ambulanto.«
Svojo reševalno vnemo sem dokazal s hi-
trim in kvalitetnim prenosom ranjenca v za
to določen prostor.
Na moje veliko začudenje je ranjenca
prevzela Klara. »Hudiča,« sem pomislil,
»mora pa biti velika živina, da ji zaupajo
tako važno nalogo!« Moje začudenje je kaj
liltro prekinila Klara in se zadrla: »Rešuj,
rešuj...« Odhitel sem nazaj na bojišče. Tre-
nutek uresničitve mojega bojnega načrta se
je približal. Pripravil sem nosila za prenos
ranjencev in jih položil kraj velikega gr-
movja. Tiho sem poklical Nado, kije čakala
v grmovju in jo položil na nosila. Pokril
sem jo z veliko belo rjuhp. Nato sem pokli-
cal sobojevnika, soseda Franca in s skupni-
mi močmi sva odnesla ranjenko v kletne
prostore. Sedaj vam že lahko zaupam svojo
taktično varianto. Nado oziroma ranjenko,
sem mislil prenesti v klet in tam z njo preži-
veti nekaj sladkih trenutkov. Misel na
uspeh akcije pa je prekinil mogočen glas
Klare
»Ranjenca sem! S temi stvarmi se ne mo-
remo igrati. Vsak trenutek je dragocen. Za
življenje gre, razumeš!« Se preden sem se
sploh zavedel, je Klara zagrabila nosila z
ranjenko in vse skupaj kar sama odnesla v
ambulanto. Usedel sem se na stopnice in
premišljeval, kje sem napravil napako.
Pravzaprav je sploh nisem napravil. Ona,
Klara namreč, ona je vsemu kriva. Pač ima
tisti hudičev instinkt. Po polurnem premiš-
ljevanju sem ugotovil da je kakršnokoli
tarnanje odveč. Ce že nisem mogel uživati v
dvoje, bom pa sam. Vzel sem torbico in
zagrabil steklenico z viskijem. Ostali del
akcije sem mislil prebiti v kleti. Ko sem se
približal, sem zaslišal rahlo vzdihovanje in
malo glasnejše cmokanje. Takoj sem spoz-
nal glas moje Klare. »Gustl, Gustlček, cukr-
ček moj. Oh, ti moj slatki pregrešni pohot-
než.«
Oči sem razprl tako na široko, da so bile
zenice večje od šip na očalah. Nekje v višini
brade sem zagledal Klarine debele noge.
Ranjenec Gustl pa je iz teme brundal »Kla-
rica moja, ti si pa res dobra saniteta. Moje
rane so povsem zaceljene. Za takšne sladke
trenutke me lahko vsak dan po malem stre-
ljajo.«
Besen sem zapustil kletne prostore in od-
šel domov. Spoznal sem, da je sovražnik
oziroma Klara pač imel boljšo taktiko. Svo-
je spoznanje sem žalil z viskijem. Klara je
prišla domov v poznih večernih urah. Cmo-
knila me je na nos in zažgolela:.
»Ljubi možek, dobila sem pismeno poh-
valo. Veš, po moji zaslugi je akcija Nič nas
ne sme presenetiti popolnoma uspela...«
AMADEO DOLENC
V letu 1983 vam želi
LOTERIJA SLOVENIJE
mnogo sreče na srečkah
EKSPRESNE LOTERIJE
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 27
REGIJA
v različnih slovenskih regijah so občine, ki
imajo nekaj skupnega. V celjski regiji je
osem občin.
Razlik med njimi pa je veliko več.
SKRB ZARADI PRESKRBE
Ali morda veste, zakaj imamopri nas toliko
težav s preskrbo? Ne veste?
Zato, ker vsebuje beseda PRESKRBA tudi
besedo SKRB.
Kot pa je znano, mi nismo najbolj skrbni.
Včasih smo raje kar zaskrbljeni.
LETA 1982 SMO IMELI...
• Letos smo imeli na vrhu Milko, nismo pa imeli čokolade.
• Letos smo imeli tudi eno izmed rekordnih letin.
- To pa še ne pomeni, da smo imeli tudi dobro preskrbo.
• Letos so nas naši nogometaši dodobra razočarali.
- Vendar ne le nogometaši.
• Letos so dosegli naši smučarji dobre rezultate.
- S tem pa le ponovno dokazali, da se Jugoslovani spoznamo na
številna vrata.
• Letos smo imeli pri nas devalvacijo.
- Upajmo, da le letos.
• Letos smo imeli slabšo turistično letino. . *
- Zato pa so se še mnogi šli turiste.
• Letos smo uvedli polog na meji.
- S tem smo omejili izhod iz države.
• Letos smo imeli tudi težave pri preskrbi.
- S tem smo zajezili prihod turistov k nam.
• Letos smo se pripravljali na prihodnje leto, ki bo bojda še hujše od
letošnjega.
- Prihodnje leto se bomo pripravljali na leto, ki bo spet pred nami.
• Letos smo uvedli bone na bencin.
- Da ne bi prehitro zdrveli v prihodnost.
• Letos smo tudi imeli težave z energijo in žarnicami.
- Da ne bi prehitro prišli v obljubljeno svetlo prihodnost.
• Prihodnost pa je še vedno pred nami.
- Pa tudi vsa preteklost še ni za nami.
Pravilo, tla ^ara oUmlia. Mene pa m MIsUskaf
ZLORABA
v letu 1982 je bila najbolj zlorabljena beseda
ODGOVORNOST. Veliko besed, malo de-
janj!
V zvezi z ODGOVORNOSTJO se je na sejah
in sestankih kazala prevelika ZGOVOR-
NOST, pri uresničevanju pa smo bili priča
cesti h ZAGOVDRNOSTI.
Neodgovoren namreč neodgovornemu oči
ne izkljuje.
NE BREZ VZROKA
Čitali smo, da so na neki tekmi naše zvezne
lige gledalci peli božične pesmi.
Saj ni niti čudno, ko pa so tekme take, da se
bog usmili!
ČOKOLADE NI:
Samo ne vem, ali zato, ker zapira.
Ali pa zato, ker ima ena vrsta čokolade bolj
nepopularno ime.
Tevariši! SnemUe nasere - nanm vam bom nove hikm
ZARADI PREGLEDOV i
Slišali smo, da bodo na naši meji zaposlili
tudi zdravnike. Pa ne zato, da bi nudili prvo
pomoč tistim, ki ure in ure čakajo na pre-
hod.
Zaposlili naj bi jih zaradi temeljitejših pre-
gledov na meji.
BOJ ZA MIR
SZ in ZDA se tako borita za mir, da si morata
vedno izmišljati nova uničujoča orožja.
In nove poligone za preizkušanje tudi.
Saj ni čudno, če s kmetijstvom ne moremo
na zeleno vejo, če pa preganjamo vile.
>coc
ČUDEŽ
Tudi na celjskem območju naj bi v tem letu
dosegli dobro letino kmetijsidh pridelkov.
Marsikje celo na tistih območjih, kjer so ta-
koj po kasnem neurju zavpili, da imajo
stoodstotno uničen pridelek.
SEZONA BREZ BONOV
Kot je mogoče predvidevati, za prihajajočo
poletno sezono pri nas ne bomo več imeli
bencinskih bonov.
Torej bomo lahko neovirano, odšli na do-
pust.
Zaradi bonov že - samo če bomo imeli de-
nar!
Posebno
obvestilo:
IŠČEMO PRST. KI BI
POKAZAL NA
ODGOVORNE
OSEBE ZA
NEKATERA
NEODGOVORNA
DEJANJA.
M ko le čutu piecelšnle sušo - Materi ionelo
Pravijo, da ima laž kratke noge.
Resnica pa bode v oči.
Rešitev je v objektivnih težavah.

Naša meja je še vedno ena najbolj odprtih
meja na svetu.
Le malo dražja je.
In teže je priti preko nje.

PRAVIJO, DA IMAMO PRI NAS ŽE DOKAJ
ZAOSTRENO STANJE.
Potem je res čudno, da jih je ob tem še
vedno toliko topih!
c/z/z
Zadni čas smo priča malo boljši založenosti
v trgovinah.
Pomeni to, da nam stvari spet ne gredo v
izvoz?!
RAZLIKA
Veste, kakšna je razlika med pesimistom in
optimistom?
Pesimist vidi le slabo stanje, optimist pa
tudi, da bi lahko bilo še slabše.
MALICA IN KOSILO
Marsikdo je pri nas za nov delovni čas le
zato. ker bo namesto malice imel organizi-
rano družbeno kosilo.
Pa čeprav bo vseeno naredil le za malico.
PRIDITE, SHUJŠAJTE
Kljub temu, da nekateri neprestano tarnajo,
da nimajo kaj dati v lonec, je med občani še
vedno veliko debelih ljudi.
Če vam tudi vse naše novosti niso prišle do
živega, vi bi pa vendarle radi shujšali, vas
vabimo v naš kolektiv.
Zagotovo boste shujšali:
Pri nas se namreč vsi zremo med sabo!
U vse števllnn... gresov Imalo naši llmUe nalnlšl regres
28. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
NOVOLETNA RADIJSKA KRIŽANKA TTG
Novoletno TTG križanko boste lahko rešili samo s po-
močjo Radia Celje. In sicer bo v petek, 31. t. m. ob 10. uri
na sporedu opis gesel, kijih morate vpisati v polja, ki so v
križanki označena z RC. Razen tega vam tudi ni treba
pošiljati v uredništvo cele križanke. Črke s tistih polj, ki so
označena s številkami, vpišite v kupon, ki je objavljen
zraven križanke in geslo, kr ga boste dobili, je rešitev Ta
kupon potem pošljite na naslov: Uredništvo Novi tednik in
Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, 63000, s pripisom
»nagradna križanka«, do 11. januarja.
Nagrade: I. nagrada 1.000 din
II. nagrada 500 din
III. nagrada 300 čin
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 29
NAGRADNA KRIŽANKA KOVINOTEHNA
Dragi bralci, ob NOVEM LETU smo vam
pripravili celostransko križanko. Pri reševa-
nju vam skupno s pokroviteljem želimo ve-
liko zadovoljstva in prijetno praznovanje.
Žreb bo razdelil 13 nagrad, in sicer:
1. nagrada 800.- din
2. nagrada 600.- din
3. nagrada 400.- din
10 nagrad po 100.- din
Rešitve (samo KUPON) pošljite do 10 ja-
nuarja 1983, na naslov NOVI TEDNIK, Trg
5. kongresa 3a, Celje, s pripisom: naaradna
križanka KOVINOTEHNA.
30. 8tran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
ZDRAVILNE RASTLINE
bor^
Boreč (borago officinalis L.) je nizka, do pol metra
visoka enoletna rastlina. Steblo je votlo, vejnato in
grobo dlakavo. Listi so široki, podolgovati in ščetina-
sti. Lepi sinjemodri cvetovi imajo dolge temno modre
prašnike, združeni so v latih. Cveti od junija do avgu-
sta. Domovina boreča je sicer Sredozemlje, a se je
razširila po vsej Evropi in Ameriki, kjer jo gojijo po
vrtovih. Najdemo jo tudi podivjano v naravi.
Boreč vsebuje precej sluzi, čreslovine, malo eterič-
nega olja, nekaj saponinov, maščobnih kislin in razne
kalijeve soli ter alantoin.
Zdravilna je vsa rastlina, zato nabiramo celo rastlino,
preden se razcveti in jo povežemo v snop ter posušimo
v senci na prepihu. Ponekod nabirajo samo cvetove, a
pri tem morajo te zelo hitro posušiti, da ohranijo svojo
lepo modro barvo. Ker vsebuje veliko sluzi, si iz nje
pripravimo poparek in sicer vzamemo enake dele bo-
reča, lučnika, trpotca in slezovih korenin. Caj naj stoji
pol ure in ga nato pijemo po požirkih čez celi dan.
Olajša nam izkašljevanje, ker redči gosto sluz, ki one-
mogoča lahko dihanje. Caj iz same rastline pa pomirja
in pospešuje znbjenje. Caj skuhan iz cvetov, čisti kri,
pospešuje izločanje žolčridka, spodbuja delovanje le-
dvic/ Torej pijemo čaj iz borečovih cvetov tedaj, kadar
moramo spodbuditi delovanje notranjih organov, zla-
sti ledvic in pospešiti znojenje. To delovanje naj bi
povzrdčila sol kalijevega nitrata, ki je prisotna v bo-
reču. Ljudsko zdravilstvo pa uporablja sveži sok kot
zdravilo, ki pospešuje izločanje kloridov iz telesa. S
tem se poveča izločanje seča. Sam sok ima okus po
kumarah, zato pa ponekod uživajo boreč kar svež, kot
dodatek solatam, ker zboljša okus in tudi posušen ima
svojevrsten okus in vonj.
Pri obolenju ledvic si lahko pripravimo čajno meša-
nico in sicer vzamemo po enakih delih koruzne laske,
ursi čaj, rman, boreč in presUco. Žlico čaja namočimo
čez noč v treh del mrzle vode, zjutraj pa segrejemo do
vretja. Ko se ohladi, čaj precedimo in ga pijemo več-
krat na dan po požirkih. Ce nas moti nekoliko nenava-
den vonj, lahko dodamo še janeževe plodove, lipovo
cvetje, kamihce, meto in meliso. Namesto čaja pa
lahko to čajno mešanico namočimo v litru dobrega
belega vina in pustimo dva tedna na toplem. Nato
precedimo in pijemo po požirkih pred jedjo kot blago-
dejno sredstvo za ledvice in za splošno boljše počutje.
BORIS JAGODIC;
PO JUGOVZHODNI AZIJI
Piše:
STANE ŽILNIK.
33
Templji so bili zgrajeni v
10. stoletju. Služili so kot
svetišča hindujsko-javan-
skim kraljem na osrednji
Jawi.
Leta 1600 jih je močno pri-
zadejal potres. Velika večina
od teh je bila porušena.
Zgrajeni so bili tudi z vul-
kanskim kamenjem, na kate-
rem so bile izklesane figure
in prizori iz hindujske mito-
logije, dejanja iz zgodbe Ra-
majana.
Večino od teh templjev
verjetno nikoh ne bo doča-
kala restavracije, ker pač ni
dovolj denarja. Drugo pa je,
da je mushmanska religija
preveč enosmerna, da bi seji
zdelo vredno posvetiti še
skrb za propadajoče hinduj-
ske templje na Jawi.
OTOK BALI
Ozek morski preliv loči
otok Bali od gosto naseljene-
ga otoka Jawe. Med tem ko
so se Javanci v pretežni veči-
ni oprijeli Alahovih naukov,
se na Baliju že od 6. stoletja
dalje ohranja hindujska reli-
gija, prepojena z elementi
stare balijske omike iz pred
časa pred prihodom Hindui-
zrna.
Otok Bali je nekaj poseb-
nega. Težko je dobro opisati
navade in običaje teh doma-
činov. Nekdo je zapisal, da
prav tako pomeni biti opti-
mist razlagati hindujsko reli-
gijo, kot pa slepcu predstav-
ljati kakšne so barve.
Vera je tesno prepojena z
njihovim vsakdanom. Za Ba-
lijce so gore in hribi sveti,
ker menda v njih prebivajo
duhovi prednikov in dobri
bogovi. Stsuri ljudje so zelo
spoštovane in cenjene oseb-
nosti. Praktično ne vidiš na
cesti starega človeka prosja-
čiti, tudi hrane ne, kar pa je v
Indiji vsakdanji pojav in še v
nekaterih državah Jugo-
vzhodne Azije. Med tem, ko
v Bombayu na eni izmed
glavnih ulic (blizu hotela Tay
Mahale), s posebnimi viličsur-
ji pobirajo trupla gobavcev,
pa stari Bahjci srečno preživ-
ljajo svoja pozna leta kot va-
ruške vnukov in pastirji
gosi.
Posebnost otoka Balija so
terasasta polja. Velikokrat
občudujemo egiptovske pi-
ramide, kitajski zid, Tay Ma-
hal v Indiji itd., a se le malo-
komu zdi vredno zamisliti o
terasastih poljih. Ce upošte-
vamo, da so bila tod nekoč
neobdelana in poraščena po-
bočja in da so desetletja, ozi-
roma stoletja pridne člove-
ške roke prekopavale strma
pobočja in si tako ustvarile
male krpe obdelovalne zem-
lje, potem je to nedvomno
res občudovanja vredno delo
ljudi. Povprečna površina
ene terase - njivice je kakš-
nih 20 m^. Zemljo obdelujejo
z lesenimi plugi in vleko vo-
dnih bivolov. Te male krpe
obdelovalne zemlje morajo
biti v vodoravni legi in ob
robu zavarovane z malim na-
sipom, da iz njih ne izteče
voda. Po celem hribu na tem
kompleksu terasastih polj
deluje kompliciran namakal-
ni sistem.
Z vrha pobočja se med
stopničastimi terasami pre-
taka voda, tako da so sadike
riža ves čas pod vodo. V doli-
ni se ponavadi z volovsko
vprego poganja črpalko, ki
potiska vodo nazaj na vrh.
Da lahko takšen komplici-
ran namakalni sistem sploh
deluje, je potrebna skupna
moč kmetov - članov vaške
komune. Na otoku Bahju de-
luje edinstven primer prave
komunistične komune -
»brez bratske pomoči«.
Kmetje opravljajo svoje
delo skozi celo obdobje od
priprave pa do žetve in mlač-
ve riža. Na koncu pripada
Vsakemu članu komune del
pridelka, ki je v sorazmerju z
njegovim deležen pri delu.
Otok Bali je postal v zad-
njih letih eno izmed moder-
nih turističnih letovišč. Pri-
hajajo organizirane skupine
turistov v svetlih bluzah, po-
kriti z belimi klobuki, ter
oboroženi s celo goro foto-
grafske krame. Nekateri
med njimi želijo v nekaj dne-
vih videti in spoznati vse,
kar se je tam dogajalo in ra-
zvijalo stoletja. Ne manjka
tudi oholosti in zahodne de-
kadentne domišljavosti nad
materialno revnejšimi doma-
čini - toda duhovno nepri-
merno bogatejšimi.
Na Baliju se zbirajo popot-
niki iz vseh koncev, uživajo
na enkratnih plažah in ob
kupljenih dobrotah. Večina
od teh navideznih ljubiteljev
balijske originalnosti in po-
sebnosti, se zbira na Legion
in Kuta Beach-ju, v Ubudu
in še na nekaterih delih oto-
ka. Dejstvo je, da se tam, ka-
mor prihromijo horde turi-
stov, značaj domačinov hitro
spreminja. Plemenitost in
ponos se kmalu izrodita v
materiahzem. Želijo kopirati
način življenja dekadentne-
ga zahoda. V veliki meri so
ravno turisti tisti, ki so krivi,
da je začela počasi propadati
bogata balijska umetnost. To
je oblikovanje mitoloških fi-
gur in ornamentov. Domači-
ni so se oprijeh rezbarjenja iz
lesa, kjer pa niso najbolj do-
ma v primerjavi z bogato ka-
mnoseško zapuščino prejš-
njih generacij. Kamnite spo-
menike, ki služijo ponavadi
tudi kot tempeljska vrata,
neusmiljeno prerašča trava.
Pred dvema letoma je bil na
Baliju pojem prostitucije
skoraj neznan, medtem ko je
drugod po svetu ena izmed
najstarejših obrti. Domačini
so spoznali lastnosti turi-
stov, zato jih skušajo čim
bolj opetnajstiti pri prodaji
spominkov in drugih stvari.
Meni se je vse to precej pri-
studilo in že drugi dan sem
odšel Iz Kute proti notranjo-
sti otoka. Prišel sem v vas
Sajan. Vse se je že pripravlja-
lo na versko svečanost v pri-
hodnjih dneh. V vaški »go-
stilni« je pristopil k meni
mlad Balijec in se mi ponu-
dil, da me vodi po otoku.
Pot naju je vodila med ek-
sotičnimi riževimi, terasasti-
mi polji, povsod sva bila de-
ležna prijaznih obrazov in
pozdravov domačinov. Sko-
raj vsakega je zanimalo od
kod prihajam. Moj sopotnik
Wajang je znal od angleščine
dobro reči »yes in no«. Vso
ostalo znanje jezika mu je bi-
lo skoraj tako tuje kot meni.
Govorila sva vsak po svoje.
Težave mu je delalo tudi ime
Jugoslavija. Vedno mu je
prišlo ven nekaj takega kot
džakoslavija, džekoslavija...
Domačini pa so presenečeno
prikimavali. Ob poti sva se
gostila z raznovrstnimi raj-
skimi sadeži, za gašenje žeje
je-bila odlična voda iz koko-
sovega oreha. Tudi svežih
arašidov ni manjkalo. Araši-
di rastejo podobno kot pri
nas krompir. Iz zemlje jih z
zemljo vred izpuliš, jih oči-
stiš in malica je gotova.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 31
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
SOCIALNA VARNOST ŽE
DOLGO NI VEČ LE KOS
KRUHA
Dosledno le treba uveljaviti načelo, da Ima vsak pravico do
zaposlitve
Cilji usmeritve in naloge politike
uresničevanja druZbenega plana SR
Slovenije v 1983. letu temeljijo na oce-
ni, da bodo pogoji gospodarjenja v pri-
hodnjem letu Se težji kot letos. Ob tako
zaostrenih razmersdi na vseh področ-
jih proizvodnje pa bo v prihodnjem
letu za vse oblike porabe v Sloveniji na
voljo tudi manjši del dohodka kot v
letošnjem letu.
V tako zaostrenih razmerah gospo-
darjenja bo mogoče v SR Sloveniji za-
gotoviti nujno socialno varnost in živ-
ljenjske razmere nekaterih ljudi le z
doslednim uresničevanjem samo-
upravnih sporazumov.
Temeljno vodilo socialne pohtike v
prihodnjem letu v vseh organizacijah
združenega dela, krajevnih skupno-
stih in samoupravnih interesnih skup-
nostih pa bo, da sta delo in rezultat
dela podlaga socialne varnosti vsake-
ga posameznika.
VLOGA SINDIKATOV
Čeprav sindikati sami po sebi ne
morejo zagotavljati delavčeve socialne
varnosti in čeprav ni njihov namen, da
bi vodih neko posebno, svojo socialno
pohtiko, je njihova naloga in cilj, da
prispevajo k uveljavljanju delavca kot
nosilca odločitev pri zagotavljanju
lastne socialne varnosti.
Velik del socialne varnosti se uresni-
čuje prav tam, kjer človek dela. Zato je
tudi logično, da so delo in rezultati
dela temeljno izhodišče za uresničeva-
nje socialne varnosti posameznika.
Pogoj za to pa je dosledno uresničeva-
nje načela delitve po delu. Socialna
varnost bi morala biti zagotovljena iz
dela. Ob tem pa imamo še taka delov-
na mesta na taki ravni produktivnosti,
ki ne dajo dovolj dohodka. Mednje v
zadnjem času štejemo tudi delavce, ki
so zaposleni pri samostojnih obrtni-
kih. , _
»DELAVCE ENOTNO
ORGANIZIRATI V REPUBLIKI«
Tako meni predsednik medobčin-
skega sveta zveze sindikatov za celj-
sko območje RAFKO MLAKAR in na-
daljuje: »Problematika delavcev, ki so
zaposleni pri zasebnikih, je na našem
območju zelo pomembna. Pri tem opa-
žamo, da imamo te delavce premalo
organizirane v našem samoupravnem
sistemu. Na eni strani dajemo težo ma-
lemu gospodarstvu, po drugi strani pa
vidimo, da je vphv na obrtnike na
vsem območju, pri tem moramo izdvo-
jiti dve občini, še vedno šibak. Social-
na varnost ljudi, ki so zaposleni pri
zasebnikih, je odvisna od sindikata v
občinskih središčih. Delo je dobro or-
ganizirano v Celju, Žalcu in Titovem
Velenju in vsaj takšen nivo bi morah
doseči v vseh občinah. Zelo pomemb-
no vlogo bo moral odigrati sklad za
dopolidlno izobraževanje.
KOLEKTIVNA POGODBA -
POGOJ DELAVČEVE
SOCIALNE VARNOSTI
VILI KONČAN, tajnik obrtnega
združenja v Celju razmišlja o socialni
varnosti ljudi, ki so zaposleni pri obrt-
nikih takole:
»Najbolj bomo zagotavljah socialno
varnost teh delavcev tako, da bomo
dosledno izvajah kolektivno pogodbo
med delavcem in samostojnim obrtni-
kom. To je hkrati tudi skrb obrtnega
združenja in sicer, da se bo ta dogovor
izvajal v sleherni obratovalnici. Pri za-
gotavljanju vseh teh določil pa naleti-
mo na mnoga nerešena vprašanja, na
katera se ne da vplivati, ker so pogoje-
na 2 zdajšnjim gospodarskim trenut-
kom.
Eden takih pomembnih pogojev je
zagotavljanje surovin za normalno
obratovanje. Sedanji zakoni so zavrh
možnost dodatnega poslovanja, kar že
tudi pomeni zmanjšanje socialne var-
nosti, hkrati pa ji tudi ta togost predpi-
sov ni naklonjena.
Tudi stara tehnologija, ki še prevla-
duje, ne daje upanja za napredek, za
njeno obnovo pa zdaj tudi ni možnosti.
Tako so zachiji predpisi zveznega
izvršnega sveta posegh tudi v socialno
varnost obrtnikov. Le-ta pa se odraža
tudi v delovnih pogojih delavcev. Vse
obratovalnice niso tako opremljene,
da bi bih lahko z njimi zadovoljni. In
pri vsem tem je pomembno še priporo-
čilo za obrt, saj je važno, da ga dobi
človek, ki bo znal ravnati z ljudmi.«
GOVORIJO ŠE DELAVCI
LEOPOLD DRAME, delavec: »Moja
socialna varnost je trenutno rešena. S
pomočjo osnovne organizacije sindi-
kata sem dobil stanovanjski kredit za
gradnjo hiše in sicer v višmi 170.000
dinarjev.
Dela imam dosti in stranke so se na
nas navadile. Z njimi sem tudi jaz na-
šel kontakt.
Ce pa pomislim za naprej, v bodoč-
nost, pa vidim boljšo perspektivo za
delo v družbenem sektorju.«
HAJDEJA ZORKO, frizerska po-
močnica: »Pred petimi leti sem preko
osnovne organizacije sindikata dobila
stanovanje in tako je bil moj najnuj-
nejši socialni problem rešen. Včasih
sem že razmišljala, da bi se drugje za-
poslila, pa sem tukaj zdaj kar zadovolj-
na. Imam nov obratovahii čas, plače so
se dvignile in če mi ni kaj prav, se
obrnem na sindikat.«
JANEZ PECNIK, zlatarski pomoč-
nik: »Večjo socialno varnost vidim v
delovni organizaciji kot pri privatniku.
Ta lahko delavnico zapre in si na cesti
brez dela. Res, imamo sindikat, ki ščiti
naše interese, vendar on ni naš deloda-
jalec. Jaz se socialno zaenkrat še ne
čutim ogroženega. Pred dvema letoma
sem dobil še stanovanje, pol je prispe-
val sindikat, polovico pa ženina delov-
na organizacija. Trenutno sem z delom
zadovoljen.«
Občinski sveti ZSS bodo upošteva-
je specifičnost osnovnih organizacij
ivese sindikatov na področju samo-
stojnega osebnega dela zagotavljali
pogoje Ma njihovo delovanje in uspo-
sabljali te osnovne organizacije zve-
ze sindikatov za samostojno politič-
no delovanje na svojem področju.
Občinski sveti zveze sindikatov bo-
do zahtevali od delovnih ljudi, ki sa-
mostojno opravljajo dejavnost z
osebnim delom z delovnimi sredstvi
v lasti občanov in zaposlujejo druge
delavce, da bo s sprejemom in uresni-
čevanjem kolektivne pogodbe zago-
tovljen družbenoekonomski položaj
delavcev kot ga imajo delavci v zdru-
ženem delu.
Franc Vrbnjak
Rafko Mlakar
Vili Končan
Leopold Drame
Hajdeja Zorko
Janez Pečnik
Zveza sindikatov praktično že vse-
skozi skrbi za družbeno ekonomski in
politični položaj delavcev v naši druž-
bi. Tako tudi niso izjema delavci v za-
sebnem sektorju. Da bi omenjeni polo-
žaj izboljšali zlasti pri večji družbeno
politični in samoupravni angažiranosti
delavcev v zasebnem sektorju, je sin-
dikat sprožil akcijo že pred leti izenači-
ti pravice delavcev v zasebnem sektor-
ju z delavci v združenem delu. V ta
namen je Zveza sindikatov Slovenije s
svojim republiškim odborom sprožila
akcijo za sprejem enotnega samou-
pravnega akta, ki naj bi urejal vse pra-
vice delavcev
iz področja delovnega razmerja, kot je
pravica do zaščite na delu, nagrajeva-
nja po delu, pravica do dopolnilnega
usposabljanja za delo, kriteriji za pri-
dobitev stanovanj, letnih dopustov,
pogojev sprejemanja na delo in preki-
nitev delovnega razmerja delavcev za-
poslenih v zasebnem sektorju. Vsa
omenjena vprašanja in še vrsta drugih
vsebuje kolektivna pogodba, ki ureju-
je odnose med delavci, zaposlenimi v
zasebnem sektorju in obrtniki.
V občinskem svetu ZS Celje smo
omenjeno kolektivno pogodbo spreje-
li z ustreznim razumevanjem, še zlasti
osnovna organizacija sindikata delav-
cev zaposlenih v zasebnem sektorju.
Ob tem želim izraziti veliko zado-
voljstvo, da seje OOZS uspešno s svo-
jim izvršnim odborom in komisijami.
vključila v izvajanje kolektivne pogod-
be. Z omenjeno aktivnostjo OOZS se
sočasno uveljavljajo širši družbeni in-
teresi delavcev v zasebnem sektorju,
kjer je velik interes občinskega sveta
Celje, da vse naloge, ki smo jih spreje-
li, zlasti na kongresih Zveze sindika-
tov, kjer so bili prisotni delegati tudi iz
OOUS v zasebnem sektorju. Na ta na-
čin je dosežen skupni cilj, ki ga bomo
v Celju dosledno upoštevali.
Kakor sem že omenil, da deluje
uspešno OOZS delavcev v zasebnem
sektorju, ne morem mimo tega, da ne
bi omenil tudi drugih institucij v naši
občini, ki se uspešno vključujejo v
izvajanje skupno zastavljenih nalog,
kot so obrtno združenje, IS SO Celje in
ostali, pri reševanju problemov male-
ga gospodarstva, kakor tudi položaja
delavcev v tem sektorju. Prav je, da
OOZS delavcev v zasebnem sektorju
deluje pri Občinskem svetu - in preko
njega je dobro povezana z Republi-
škim odborom sindikata delavcev v
zasebnem sektorju.
Tako kakor doslej bomo tudi v pri-
hodnje tesno sodelovali z OOZS delav-
cev v zasebnem sektorju in nudili vse-
stransko pomoč, da bi tako uspešno
kot doslej delovala med delavci zapo-
slenimi v zasebnem sektorju.
FRANCI VRBNJAK,
predsearuK oočmskega
sindikalnega sveta Celje
VSEM DELA VCEM ZAPOSLENIM PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH V
OBČINI CEUE ŽELIMO ZDRAVO, MIRNO IN DELOVNO USPEŠNO
LETO 1983
32. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
GIP GRADIŠ TOZD GRADBENA ENOf^ CELJE
SE JE USPEŠNO UVEUAVIL S
KVALITETNIM DELOM, OPRAVUENIM V
DOGOVORJENIH ROKIH
Vse manj bo vlaganj v nove objekte v domovini, zato bo potrebno še z večjim
številom delavcev izvajati investicijska dela v tujini
Gradisov tozd GRADBENA ENOTA Celje se je s
kvalitetnim delom in izrednimi roki na različnih objek-
tih uspešno uveljavil na celjskem območju. Seznam
objektov, ki so jih zgradili delavci te temeljne organi-
zacije, je dolg. Temu je pripomogla tudi izredna te-
hnična opremljenost in nenehna skrb za delavca. Za
svoje uspešno delo je tozd GRADBENA ENOTA Celje
pridobil vrsto priznanj, med katerimi je najpomemb-
nejše Titovo odlikovanje - Red dela z rdečo zastavo za
zasluge pri dosedanji gradnji.
Seznam zgrajenih objektov je obširen in raznolik. Od
industrijskih objektov, šol, turističnih in poslovnih do
stanovanjskih objektov. V zadnjih letih so opravili
nekaj zahtevnih in velikih gradenj, med njimi pokrito
skladišče Kovinotehne, Javna skladišča, mestno sredi-
šče »SRCE« pri hotelu Celeia, Telekomunikacijski
center na Golovcu, poslovno stavbo UNZ, poslovno
stanovanjske objekte v Cuprijski ulici. Prevzeli so tudi
modernizacijo celjske bolnišnice, stanovanjska grad-
nja pa je permanentna naloga.
V Gradisovem tozdu v Celju z zadovoljstvom ugo-
tavljajo, da so gospodarske načrte za to poslovno leto
uresničili. Vrednost opravljenih del na širšem celj-
skem območju znaša okoli milijardo dvesto milijonov
dinarjev.
Tako kot v vseh gradbenih delovnih organizacijah se
tudi v Gradisu zavedajo, da se gradbeništvu v prihod-
njem letu ne obeta vse najboljše. Vse manj bo vlaganj v
nove objekte v domovini, zato bodo morali še z večjim
številom delavcev izvajati investicijska dela v tujini.
Že v tem letu so pričeli sodelovati z večjim številom
delavcev na gradbiščih v Iraku in v Zvezni republiki
Nemčiji.
Seveda ni le to rešitev iz zagat, ki jih pogojujejo
objektivne težave na domačem tržišču. Gradiš je s
solidnim delom, s kakovostno in hitro gradnjo pridobil
zaupanje širokega kroga investitorjev tako na širšem
slovenskem kot tudi na jugoslovanskem področju. V
Gradisu se zavedajo, da se bo ravno z omenjenimi
značilnostmi potrebno boriti za tržišče. Zato so Gradi-
sovi strokovnjaki ob pravem času tam, kier se načrtu-
jejo investicije, s konkretnimi predk)gi in načrti. Tako
ažurno in kvalitetno poslovanje pa lahko izpelje le tak
tim strokovnjakov, kjer je organizacija dela, skozi več-
letni razvoj sledila kvalitetnemu izpopolnjevanju ka-
drovske zasedbe, moderni tehnologiji in nenehni ak-
tivnosti na terenu. Zato kljub znanim ukrepom lahko
upravičeno upajo, da bodo tudi leto, ki je pred nami in
predstavlja še eno veliko preizkušnjo poti ekonomske
stabilizacije, dobro prebrodili.
V celjski gradbeni enoti je zaposlenih okoli 700 de-
lavcev, več kot polovica ima ustrezno kvalifikacijo,
med temi je dovolj tehnikov in inženirjev. Temu bo-
truje tudi dobro zastavljeno izobraževanje, saj nekvali-
ficiranim delavcem s štijjendijami omogočijo izobraže-
.vanje za tiste profile, ki jih na Gradisovih gradbiščih
najbolj potrebujejo. Izobraževanje ob delu pa poteka
predvsem v zimskem času, ko je dela na gradbiščih
nekoliko manj.
Kljub velikim vlaganjem v sodobno tehnologijo,
niso pozabili na stalno skrb za delavce, za katere so'
zgradili samske domove v Celju in v Titovem Velenju.
Dokaj dobro rešujejo tudi stanovanjska vprašanja za-
poslenih z dajanjem družbenih stanovanj in z ugo-
dnimi krediti za individualno stanovanjsko gradnjo.
In, nenazadnje, se celjski Gradiš aktivno vključuje na
vsa področja življenja in dela mesta Celja in celjskega
območja.
Gradiš, tozd GRADBENA ENOTA Celje ima tudi
zelo zahteven program razvoja za tekoče srednjeročno
obdobje. Da bi kar najbolj posodobili dela na objektih,
kjer so delavci izpostavljeni stalnim vremenskim ne-
prilikam, so v razvojnem programu določili, da je treba
prenesti kar največ del v zaprte, dobro organizirane
proizvodne prostore. V kamnolomu v Podgori pa pri-
pravljajo izgradnjo proizvodnih prostorov za izdelavo
betonskih montažnih elementov in pripravo vseh vrst
armatur ter opažev.
Dela, ki jih je GRADBENA ENOTA Celje dokon-
čala v tem letu, /.avzemajo predolg seznam, da bi jih
vsa našteli. Omenimo zato le najpomembnejše:
CINKARNA - predčasno so dokončali gradnjo
nove tovarne žveplene kisline.
ŽELEZARNA ŠTORE - zgradili so halo hidra-
vličnih litin.
ALPOS ŠENTJUR - zgradili so več proizvodnih
hal.
STEKLARNA HRASTNIK - še opravljajo najra-
zličnejša gradbena dela.
TKI HRASTNIK - izgradili so obrat fosforjeve
kisline.
REK TITOVO VELENJE - izgradili so garderobe
in kopalnice, most preko Pake, skladišče gradbene-
Ša materiala in industrijske tire. Termoelektrarno
oštanj pa so izgradili od prve do četrte faze, zdaj
pa opravljajo vzdrževanje gradbenih objektov.
SOZD MERX CELJE - v rekordnem času so
izgradiU silose za mlin»ko-predelovalno industrijo.
Nadalje so zgradili še FTr CENTER Titovo Vele-
nje, več tipskih zaklonišč v Žalcu, Titovem Velenju
in Celju. Največji objekt, ki so jim ga z.aupali inve-
stitorji, pa je MLEKARNA v ARJI VASI. Predvido-
ma bodo dela zaključili ob polovici prihodnjega
leta.
Ob vsem tem ne gre pozabiti stanovanjske izgrad-
nje, ki je Gradisova stalna naloga, kar je Gradiš v
Celju, .to pa je od leta 1945.
Stanovanjska gradnja je stalna in prednostna naloga, ki jo celjski Gradiš vestno izpolnjuje že 37 let.
Sovi obrat žveplove kisline v Cinkarni pomeni pomembno delovno pridobitev za
Cinkarno in nov uspeh Gradisovih delavcev, ki so ta objekt zgradili pred načrtova-
nim rokom.
Silosi v DO Mlinsko predelovalna industrija f^ZD MERX so bili zgrajeni v
rekordnem času.
VSEM DELOVNIM
UUDEM IN OBČANOM
ŽELIJO GRADBINCI
GRADISOVE GEUSKE
GRADBENE ENOTE
USPEŠNO IN SREČNO
LET01983
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 33
NOČNE
CVETKE
• Jurij S. z Lave si je ho-
tel še pred Silvestrovim
privoščiti koline. Ker mesa
v mesnicah ni ravno na pre-
tek, se je odpeljal v Cako-
vec in kupil kar obilno, 220
kilogramov težko svinjo.
Ob vrnitvi v Celje pa ga je
čakalo presenečenje - svi-
nje, ki jo je naložil v Čakov-
cu, ni bilo nikjer. Ves obu-
pan, ker mu je pobegnila
kolina, je poklical milični-
ke, ti pa so kmalu ugotovili,
da je svinja še vedno v Ca-
kovcu. Očitno ji ni ugajala
pot v Celje, pa je takoj iz-
stopila.
• Malika T. je prišla
prejšnji torek iz zapora,
očitno pa ji ta sprememba
ni bila preveč všeč. Brez
vzroka je vpila in razgrajala
po celjskih ulicah, tako da
je bila že dobro uro po pri-
hodu iz zapora spet v var-
nih rokah miličnikov.
• Vasilij K. in Dušan G.
sta pobegnila iz celjskih za-
porov, potem pa vlomila v
lovsko kočo na Humu nad
Košnico. Nakradla sta ne-
kaj hrane in odeje, vendar
pa so ju kmalu po vlomu
prijeli in predali v roke paz-
nikom iz celjskih zaporov.
• Meta R. je v enem ve-
čeru kar štirikrat poklicala
miličnike in prosila za in-
tervencijo. Dežurnega na
postaji milice je rotila, naj
ne pošlje samo enega milič-
nika, ampak okrepljeno
ekipo. Trije miličniki so se
potem res odpravili v njeno
stanovanje in ugotovili, da
se pretepa kar cela družina:
Silvo, Štefka in Meta R. ter
Zlatko H. Prekinih so
hrupno »zabavo« in vsem
skupaj zagotovili še razgo-
vor s sodnikom za prekr-
ške.
S.S.
TATVINE V TITOVEM VELENJU
2RTVE - VINJENI
Ovčgaka in Primika je mikal denar
V Titovem Velenju sta 22-
letni Bojan Ovčjak iz Topol-
ščice in 24-letni Branko Pri-
mik iz Šentvida nad Zavod-
njami izvršila več drznih ta-
tvin. Za žrtve sta izbirala vi-
njene osebe, ki se jima niso
mogle resneje upirati.
Tako sta v začetku tega le-
ta izvedla kar tri take drzne
tatvine. Enkrat sta ukradla
2000 dinarjev, dvakrat pa po
4000 dinarjev. Krajo sta ve-
dno izpeljala na enak način:
eden je prijel žrtev za roko,
drugi pa je vzel denarnico.
Ovčjak je nekaj podobnih ta-
tvin izvršil tudi sam, tako da
je bil skupaj obsojen za se-
dem kaznivih dejanj.
Prvostop>enjsko sodišče je
Bojana Ovčjaka, ki je bil že
prej kaznovan, obsodilo na
enotno kazen leto dni in 11
mesecev zapora, Branka Pri-
mika pa na leto dni in dva
meseca zapora.
Višje sodišče v Celju je
kazni, izrečene na prvi stop-
nji, potrdilo, ker je bil Bojan
Ovčjak že prej kaznovan, po-
leg tega pa je upoštevalo tudi
načelo generalne pervencije;
takšne drzne tatvine so v Ti-
tovem Velenju precej pogo-
stejše kot v drugih krajih, za-
to naj bi z višjimi kaznimi
dosegli, da bi se zmanjšalo
število tovrstnih kaznivih
dejanj.
S.S.
martin pavlic v priporu
S celjskega temeljnega .sodišča so sporočili, da so priprli-
46-letnega Martina Pavlica, ki je utemeljeno osumljen, da jo-
v torek, 9. novembra ob 15.46. uri v Slancah pri Teharju ■
umoril svojega očeta, 83-letnega Alojza Pavlica, nato pa'
poskušal z.ažgati hišo.
Martin Pavlic je po dejanju sedel v osebni avtomobil in se'
odpeljal po Kidričevi cesti. Pri odcepu za Cinkarno je nfena-;
doma zavil v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je;
nasproti pripeljal Marjan Došler. Voznik Došler je umrl na;
kraju nesreče, Martina Pavlica pa so huje ranjenega prepe-1
Ijali v celjsko bolnišnico. j
V mesecu dni si je Pavlic opomogel, zaradi hudih kaznivih \
dejanj, ki jih je osumljen, pa so ga 9. decembra priprli.      •
V dosedanjem poteku preiskave se je izkazalo, da je Pavlic ^
vozil brez vozniškega dovoljenja. Izjavil pa je tudi, da je imel ■
pogoste težave s srcem. Na slabem zraku naj bi večkrat j
omedlel, to pa naj bi bil tudi vzrok, da je na Kidričevi cesti!
nenadoma zapeljal na levi vozni pas. ]
Sicer pa podatke o ozadju umora v Slancah in vzroku za'
prometno nesrečo na Kidričevi cesti še zbirajo. 1
S.S.^
IZROPANA
»ZAKLADNICA«
v preteklem tednu je z^
zdaj še neznani storilec
trikrat v eni noči vlomil v
Kamniški ulici v Celju.
Medtem ko je dvakrat
ostal praznih rok, pa je v
stanovanju Zdenka S. na-
letel na pravo »zakladni-
co«. Gospodar očitno ne
zaupa preveč bankam in
je precej dragocenosti in
denarja hranil kar doma.
Vlomilec je iz njegove-
ga stanovanja - v hišo je
prišel skozi zračno okno v
garaži - odnesel uro Ome-
ga z ohišjem iz zlata (vre-
dna približno 150.000 di-
narjev), zlato ovratnico in
ženski prstan z opalom
(vredna približno 30.000
dinarjev), polog tega pa še
5600 dinarjev, 20.000 itali-
janskih lir, 2080 zahodno-
nemških mark, 2240 av-
strijskih šilingov in 105
britanskih funtov.
PROM, NESREČE
AVTOBUS
IZSILJEVAL
PREDNOST
z neprednostne ceste v
Parižljah, je zapeljal na re-
gionalno voznik avtobusa
Ivan Veligošek, 52, iz Šem-
petra in zbil voznika kolesa
na pomožni motor JANKA
KORESA, 29, iz Braslovč.
Kolesarja so težje ranjenega
prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
ZBIL PEŠCE NA
LEVI STRANI
Po lokalni cesti skozi Male
Braslovče je vozil avtobus
MAKSIMIIJAN     LIPOV-
SEK, 54, iz Ljubnega. Na-
sproti, po njegovi levi strani,
so prihajali trije pešci, ker pa
je Lipovšek vozil z neprimer-
no hitrostjo po zasneženem
cestišču, ga je zaneslo v levo,
kjer je zbil vse tri pešce. Dva
med njimi - MARJAN VR-
HOVSEK, 32 in KLAVDIJA
VRHOVSEK, 4, iz Braslovč
sta se težje ranila, tretja peša-
kinja pa ima lažje poškodbe.
MRTVA
OBLEŽALA V
JARKU
J02EF ROMIH, 30. iz 2ič
je vozil osebni avtomobil po
magistralni cesti iz SI. Ko-
njic proti Celju. Na ravnem
delu cestišča v Spodnjih
Prelogah pa ga je zaradi ne-
primerne hitrosti začelo za-
na.šati in je zapeljal v levo.
Tu je z^del pešakinjo MAR-
TINO SLOSER, 49, iz Zeč, ki
jo je odbilo v obcestni jarek,
kjer je obležala mrtva.
TRČILI ŠTIRJE
AVTOMOBILI
Zaradi poledice je v Med-
logu ob desni robnik /aneslo
voznika osebnega avtomobi-
la SLAVKA KORESA Iz
Latkove vasi. Za njim je pri-
peljal z osebnim vozilom
STANE MIRNIK iz Žalca,
nato pa še s tovornjakom
FRANC KORES. iz Perno-
vega, ki ni uspel ustaviti in je
zadel v Mirnikovo in Kolen-
čevo vozilo. V levi bok tovor-
njaka se je zaletel še MAR-
TIN OJSTRSEK, ki se je tu-
di lažje poškodoval. Škode
na vozilih je za 200.000 dinar-
jev.
sidro je ranilo deklico
Celjski Izletnik, ki upravlja z vlečnico pri Celjski koči, se
je očitno slabo pripravil na letošnjo smučarsko sezono. Tako
je prišlo do prve nesreče že v soboto zjutraj ob 9.30. uri, pol
ure potem, ko se je prvič v letošnji zimi /.avrtela vlečnica.
Sidro, ki se je pokvarilo, je huje ranilo 15-letno deklico.
Miličniki so pri tem ugotovili, da na smučišču tudi sicer ni
preveč dobro poskrbljeno za varnost smučarjev. Tako na
smučišču ni bilo redarjev, niti ljudi, ki bi bili usposobljeni za
reševanje ponesrečencev. Pri roki ni bilo niti prve pomoči,
aki pa je bil spravljen kar v gostilni. Poleg tega telefon na
Celjski koči ne dela, v času, ko se je zgodila nesreča, pa ni
delovala niti radijska zveza.
Vsekakor bi se morali pri Izletniku bolje pripraviti na
smučarsko sezono, še posebej, ker lahko zaradi bližine Celja
in avtobusnih zvez pričakujejo več smučarjev kot v prete-
klih letih. Ob takšnih varnostnih razmerah pa bi bilo bolje,
če bi smučišče zaprli.
S.S.
pravniki za bralce
PIŠE
BORIS DEBIČ
Zadnje čase so tudi vse
bolj pogosti spori, ki na-
stajajo zlasti v večjih sta-
novanjskih blokih, med
upravljavci kotlovnic in
stanovalci kot uporabniki
toplotne energije. Ti spori
največkrat presegajo vre-
dnost 1000,00 din in zato
zanje ne veljajo posebno-
sti pravdnega postopka
kot za spore majhne vre-
dnosti (malotne spore).
Tožeče stranke (uprav-
ljavci kotlosmic) se naj-
večkrat sklicujejo na .sa-
moupravne sporazume,
sklenjene z uporabniki to-
plotne energije ter da le-ti
med letom plačujejo samo
akontacije, ki se po koncu
kurilne sezone poračuna-
jo z dejanskimi stroški.
Nasprotno pa toženi upo-,
rabniki ugovarjajo zahtev- \
kom s trditvijo, da je cenal
fiksno določena z ustrez-
nim občinskim odlokom,'
da ogrevanje posameznih
prostorov v stanovanju ni
bilo v redu zaradi napak v
ogrevalnem sistemu ipd.,
da so posamezne terjatve
že zastarale, ipd. Nasploh
vplivajo na zapletenost
teh razmerij še razne ob-
jektivne okoliščine, kot
pomanjkanje kuriv'na tr-
žišču in s tem neprestana
rast cen kuriv, vremenske
razmere, zaradi katerih se
kurilna sezona konča poz-
neje, kakor je bilo predvi-
deno itd. Tudi sodna
praksa s tega področja je
še dokaj neenotna.
V nekem primeru je pr-
vostopno sodišče na pred-
log tožeče komunalne or-
ganizacije izdalo plačilni
nalog za 1443,35 din, kate-
remu je toženec pravoča-
sno ugovarjal. Po izvede-
nem dokciznem postopku
je nato s sodbo razveljavi-
lo izdani plačilni nalog,
ker je štelo, da je tožencev
ugovor utemeljen (čeprav
npr. ne glede ugovora pa-
sivne legitimacije) glede
veljavnosti samoupravne-
ga sporazuma, na katere-
ga se tožeča stranka skli-
cuje. Na pritožbo tožeče
stranke je pritožbeno so-
dišče izpodbijano sodbo
razveljavilo in vrnilo zade-
vo prvostopnemu sodišču
v novo sojenje (kot v ne-
katerih drugih enakih pri-
merih). Po samouprav-
nem sporazumu z dne 28.
1. 1980. sklenjenem med
upravljalci kotlovnice in
uporabniki toplotne ener-
gije, je tudi določilo, da se
za reševanje sporov usta-
novi petčlanska notranja
arbitraža (v tem primeru
za odločanje o takih spo-
rih sodišče sploh ne bi bi-
lo pristojno, saj je tudi ta-
ka arbitraža le ena od
oblik samoupravnih so-
dišč). Za veljavnost ome-
njenega samoupravnega
sporazuma je v njem dolo-
čilo, da stopi v veljavo, ko
ga podpiše 70% uporabni-
kov. Na prvi seji notranje
arbitraže 4. 11. 1980 je ta
ugotovila, da je že 76%
uporabnikov podpisalo
. sporazum in je zato velja-
ven za vse in tudi za vso
kurilno sezono 1979/80, ki
je trajala od 23. 5. 1980. Iz
zapisnika občinskega trž-
nega inšpektorja z dne 25.
12. 1980 pa izhaja, da je 1
izvod sporazuma bil po-
slan, skupaj s predraču-
nom ogrevanja, tudi refe-
rentu za cene pri občin-
skem upravnem organu.
Pritožbeno sodišče je zav-
zelo stališče, da prvostop-
no sodišče ni bilo upravi-
čeno ocenjevati veljav-
nost sporazuma in pri tem
prezreti drugačno ugoto-
vitev notranje arbitraže
kot samoupravnega sodi-
šča. Cim pa je sporazum
veljaven, je ta nadomestil
prejšnji sklep IS občine o
soglasju k ceni toplotne
energije. Od veljavnosti
sporazuma dalje pa kako
oblastno soglasje k ceni
sploh ni več potrebno.
Prejšnja cena 12,43 din za
m^ stanovanjske površine
pa je tudi bila le akontacij-
ska, saj take ni možno šte-
ti kot primerne v smislu
člena 462 Zakona o obli-
gacijskih razmerjih. Prvo-
stopno sodišče je imelo
možnost rešiti spor tudi
na tej pravni podlagi, .saj
so* sodišča dolžna presoja-
ti dejansko stanje z vseh
možnih pravnih vidikov
(člen 186/III ZPP). Pri-
merno ceno določi sodi-
šče glede na okoliščine
primera s pomočjo komu-
nalnega izvedenca ali
izvedenca energetika. V
spornem primeru je na-
mreč bilo med strankama
vzpostavljeno obligacij-
sko razmerje glede proda-
je toplotne energije, pri
čemer pa cena ni bila do-
ločena ne s pogodbo in ne
s samoupravnim sporazu-
mom. Ko je med stanoval-
ci v blokih splošno znano,
da se med letom plačuje le
akontacija za stroške
ogrevanja, ki se ob koncu
kurilne sezone poračuna
za nazaj, splošno pa je tu-
di znano, da se cene kuri-
va vsako leto dvigujejo.
Zato je poračun ob koncu
kurilne sezone nujen in se
dejansko povsod opravlja.
Zato si tudi sklepa izvrš-
nega sveta ni mogoče ra-
zlagati tako kot toženec
(fiksnost cene). Po mne-
nju pritožbenega sodišča
je zato bila odločitev prvo-
stopnega sodišča preura-
njena. Glede tistih, ki so
šele pozneje pristopili k
samoupravnemu sporazu-
mu, je pa pritožbeno sodi-
šče mnenja, da velja tudi
za udeležence, ki pristopi-
jo pozneje, če je sicer v
zahtevanem roku pristo-
pila s sporazumom dolo-
čena večina.
Nekoliko drugačen je
primer, ko je hišni svet
vtoževal od toženke
4176,00 din za stroške cen-
tralne kurjave, toženka pa
je očitala hišnemu svetu
neurejenost blagajniške-
ga poslovanja, krivično.st
obremenjevanja s temi
plačili, predno so v bloku
prešli na obračunavanje
teh stroškov po m^ kot
osnovi in da je v primerja-
vi z drugimi stanovalci v
bloku, ki imajo večja sta-
novanja od njenega plače-
vala preveč in ima tako
pri tožeči stranki dobroi-
metje (prvotno je hišni
svet jemal za osnovo obra-
čuna strt)škov centralne-
ga ogrevanja število reber
v posameznem stanova-
nju montiranih radiator-
jev). Prvostopno sodišče
kljub zaslišanemu izve-
dencu finančne stroke niti
v prvem niti v drugem ob-
dobju načina obračunava-
nja ni moglo ugotoviti ka-
kršno koli dobroimetje to-
ženke pri tožeči stranki
(pa tudi ne drugih stano-
valcev) in je prej izdana
plačilna naloga vzdržalo v
veljavi, toženki pa naloži-
lo v plačilo še nadaljnje
pravdne stroške v viširji
9460,00 din (op.: višina ni
pomotoma 2^pisana!). Z
enakimi trditvami o do-
broimetju tudi pritožbeno
ni mogla uspeti. Nauk iz
tega: Nepotrebnemu
pravdanju se človek lahko
izogne s svojo aktivnostjo
v hišni samoupravi, ne pa
z nedokazanimi domneva-
mi o krivičnem obreme-
njevanju in dozdevnim
dobroimetjem!
34. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
MAXTM/A AVTO
LJUBLJAMA
ZA A VTOMOBILE
JE POSKRBLJENO
Tako pravijo v PRODAJALNI AVTO-,
MATERIALA v Miklošičevi 5 v Celju, ki
je v sklopu Delovne organizacije ZA-
STAVA AVTO Ljubljana, TOZD AVTO-
MOTOR CELJE!
Predstavljamo Prodajalno avtomate-
riaia:
odprli so jo leta 1973,
meri okoli 250 kvadratnih metrov,
v njej je zaposlenih šest delavcev,
odprta pa je vsak dan od 8. do 18. ure
ter
ob sobotah od 8. do 13. ure!
KAJ VSE LAHKO KUPITE V
PRODAJALNI AVTOMOTORJA?
Razp>olagajo z vsemi originalnimi re-
zervnimi deh za vse modele avtomobilov
ZASTAVA. Pomembno je predvsem to,
da so zdaj na zalogi tudi tisti deli, ki jih
običajno ni, to pa pomeni, da si jih je
dobro priskrbeti, če jih seveda lastniki
avtomobilov potrebujejo!
Dovolj je tudi karoserijskega materia-
la, za katerega v prodajalni pravijo, da ga
običajno tudi ni.
Prodajsdna ima tudi priročno skladi-
šče, tako da lahko imajo vse potrebno na
zalogi.
TUDI SKLADIŠČE NA VELIKO
Zraven je tudi skladišče na veliko, v
katerem imajo blago, ki ga dobivajo di-
rektno od proizvajalca, tako da so cene
tovarniške. Z rezervnimi deh iz tega
skladišča pokrivajo potrebe po njih po
vsej Štajerski do Maribora pa tudi tja do
Murske Sobote. Prav to skladišče je veh-
ka prednost tudi za PRODAJALNO AV-
TOMATERIALA, saj svoje pohce lahko
sproti zalagajo z manjkajočimi izdelki.
NASTOPILA JE ZIMA
Čeprav v tem kriznem času večina av-
tomobilov počiva, je za njihovo občasno
vožnjo le potrebno v zimskem času po-
skrbeti, če hočemo vozilo ohraniti »pri
življenju«. Za zimsko opremo imajo v
PRODAJALNI AVTOMATERIALA
vsega dovolj, od gum do akumulatorjev
pa zimske kozmetike, verig, celo glysan-
tima!
DOSTOP DO PRODAJALNE
AVTOMATERIALA
Do prodajalne v Miklošičevi 5 v Celju
je ugoden dostop, saj je možno do nje
priti z vseh strani, v neposredni bhžini
pa je tudi ustrezen parkirni prostor.
V PRODAJALNI
AVTOMATERIALA
Zaposleni v prodajalni pravijo:
»Tudi pozimi boste vami na cesti, če
nas boste obiskah in opremih svoje je-
klene konjičke z deh, ki so dotrajah. Naj-
bolj vama in srečna vožnja je v izprav-
nem vozilu!«
Zato v letu 83 na cesto tudi s pomočjo
PRODAJALNE AVTOMOTORJA m
njenih številnih izdelkov za vsa vozila!  j
Št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 35
z LETALI NAD TOČO!
Ha vsak način potr^bu/emo učinkovit sistom oinambe pred točo
Ali se bomo prihodnje ieto na
Celjskem bojevali proti točnim
oblakom z Ictaii aii z raketami - to
Je vprašanje, ki ga prav sedaj pre-
tresajo tudi na skupnosti občin
celjskega območja. Ot izvzamemo
Konjičane, ki so se xe prej vključi-
li v vzhodno-štajerski dn-ambni
sistem pred točo z raketami, se v
Celju ogrevajo zlasti za uporabo
letal v obrambi pred točo.
V Zavarovalni skupnosti TRI-
GLAV, območni skupnosti Celje
pravijo, da bi bilo potrebno znatno
manj sredstev za letalsko borbo z
oblaici, saj ustrezna letala v celj-
skem Aeroklubu že imajo. Potreb-
no bi bilo zbrati vsaj 7,5 milijona
dinarjev za opremo, kemično snov,
ki onemogoča strjevanje dežja v le-
dene kroglice že v oblakih in za
vzgojo, pri čemer bi Zavarovalna
skupnost TRIGLAV prispevala dve
tretjini potrebnih finančnih sred-
stev, za ostalo pa bi se morali dogo-
voriti seveda porabniki med seboj.
Na zadnji seji sveta občin celjske-
ga območja so se ogrevali tudi za
ustanovitev samoupravne intere-
sne skupnosti za obrambo pred to-
čo, čeprav danes ravno niso časi za
ustcinavljanje kakršnekoli SIS. Res
je, da pri tem ne gre posploševati;
predvsem je treba izmeriti vso težo
problema, ki ga je potrebno razre-
šiti.
Preprosto je treba imeti pred oč-
mi  vložen  denar za učinkovito
obrambo pred točo in pa posledice
oziroma škodo, ki jo takšna narav-
na ujma lahko naredi.
Podatke za letošnje škodne posle-
dice zaradi toče še nimamo v celoti
zbrane. Govorimo lahko le o že se-
daj plačanih odškodninah s strani
Zavarovalne skupnosti TRIGLAV,
območne skupnosti Celje, kjer je
dosedanji znesek že presegel vsoto
280 milijonov dinarjev. Pa odško-
dninskih zahtevkov oziroma izpla-
čil na račun škode zaradi toče še ni
konec.
Dejanska škoda je neprimerno
večja. V zavarovalnici pravijo, da je
najmanj še enkrat večja od izplača-
nih odškodnin, saj je bil zlasti za-
sebni sektor v večini primerov pod-
zavarovan. To še posebej velja za
kmetijske posevke, ki jih je letos
močno »obdelovala'< toča.
V družbenem sektorju so bila za-
varovanja dosti bolj v redu, saj je,
na primer, že dolgoletna praksa
SOZD Hmezad, da vedno dobro za-
varuje zlasti hmelj ske nasade. Kot
vse kaže se mu odlični poslovni
odnosi z Zavarovalno skupnostjo
TRIGLAV vsaj dobro obrestujejo.
V bist\'ii gre pravzaprav za dva
temeljna načina, kako se zavaro-
vati pred točo: eno Je zavarovati
pridelek in imetje, še bolj uspešen
je drugi način, da točo prepreči-
mo. Prav zato bi morale biti letoš-
nje izkušnje in škodne posledice
zaradi toče toliko močnejši argu-
ment, ko razmišljamo in že načrtu-
jemo učinkovitejšo obrambo pred
točo.
Ali naj bodo to letala, kar je že
preizkušen anjieriški način obram-
be pred točo, ali z raketami, ki ima
na domačih tleh zaenkrat več privr-
žencev, morda celo ni bistveno.
Najpomembneje   je,   da   sistem
obrambe imamo, ne pa da vsako
leto ob poletnih nevihtnih dneh sa-
mo pogledujemo v nebo, stiskamo
pesti ah pa držimo fige.
Iniciativni odbor za pripravo
obrambe pred točo mora po sklepu
zadnje seje sveta občin celjskega
območja ob sedanjih stališčih izde-
lati še podroben program oziroma
»ključ« za finančne obveznosti, Ae-
roklub Celje bo pripravil program
porabe sredstev in po časovnem za-
poredju, hkrati pa morajd steči vse
priprave na ustanovitev posebne
SIS za obrambo pred točo, ne glede
na še vedno prisotne tehnične in
druge pomisleke.
Ljudje iz Zavarovalne skupnosti
TRIGLAV so prepričani, da bi mo-
rali obrambo pred točo na Celjskem
učinkovito pripraviti že v prihod-
njem letu.
Učinkovit način obrambe pred točo je z letali. V točonosne oblake razpršijo
kemikAlije, ki preprečijo nastanek ledenih jedrc.
36. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
KLJUB ZAOSTRENIM GOSPODARSKIM POGOJEM ŠE VEDNO USPEŠNO POSLOVANJE
IZDELKI UUBEČNE TUDI V OBJEKTIH
ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V SARAJEVU
Kmalu na tržišču nov iztšelek - klinker tapeto
2e sam nadnaslov je do-
volj jasen. Delovna orga-
nizacija  Ljubečna kljub
zaostrenim gospodarskim
in drugim pogojem dobro
posluje. To še posebej ve-
lja za letošnje leto, ki je
bilo izjemno težko.
Ponosno povejo, da so s
svojimi številnimi različ-
nimi izdelki prisotni pov-
sod po Jugoslaviji, v vseh
republikah in pokrajinah,
njihovi izdelki pa so iska-
ni in cenjeni že tudi izven
naših meja! Še več! Lahko
zapišemo, da se na tujem ;
tržišču vedno bolj  uve- j
Ijavljajo, na kar so še po- '
sebej in upravičeno pono- ?
sni! 1
Kateri so ti proizvodi, s ]
katerimi Ljubečna dosega |
tako dobre rezultate?       ■
S KERAMIKO TUDI
NA ZOI V SARAJEVO
Na prvem mestu je še
vedno keramika oziroma
klinker keramične plošči-
ce. V letošnjem letu so pri
tej proizvodnji dosegli let-
ni proizvodni načrt, to pa
je tudi bilo potrebno, saj
je po klinker ploščicah po'
vsej Jugoslaviji in v tujini
vedno večje popraševa-
nje. Ce bi v proizvodnji
zmogli še več, bi več tudi
prodali! S temi izdelki so
prisotni v domala vseh go-
spodarskih in negospo-
darskih panogah, največ
pa v turistično - športnih
objektih, stanovanjskem
gospodarstvu in v zasebni
gradnji.
Med hotelsko - turistič-
nimi objekti so v letoš-
njem letu uporabili večjo
količino ploščic v novem
avtocampu LADIN GAJ
pri Umagu in v večini
ostalih objektov, ki so jih
zgradili ob celotni jadran-
ski obali, pa tudi v notra-
njosti Jugoslavije. Tako
so med drugim s klinker
ploščicami opremili tudi
nov hotel v Šmarjeških to-
plicah.
Med športnimi zlasti iz-
stopajo objekti, ki jih gra-
dijo v različnih centrih v
Sarajevu in okoli njega za
čimbolj šo   izvedbo  zim-j
skih olimpijskih iger fe-
bruarja leta 1984.
Kaj bodo opremili za
ZOI 84?
Kar deset tisoč kvadrat-
nih metrov ploščic so po-
ložili v novo športno dvo-
rano ZETRA, ki je največ-
ja na Balkanu in kjer je že
bilo svetovno prvenstvo v
umetnostnem drsanju za
mladince in mladinke. V
tej dvorani bodo igrali ho-
kej, drsali, tam pa bo tudi
svečana otvoritev in zak-
ljuček olimpijskih iger.
Tudi v novem delu
Skenderije (starejša šport-
na hala v Sarajevu) so po-
ložili okoh 2000 kvadrat-
nih metrov ploščic.
S ploščicami pa oprem-
ljajo tudi hotele na Igma-
nu, Jahorini in še v neka-
terih drugih olimpijskih
objektih. Med drugim bo-
do s svojimi izdelki prisot-
ni tudi v olimpijski vasi.
Vse izdelke (razen nekaj
malenkosti za olimpijsko
vas, kar bodo opravili v
začetku leta 83) so že do-
stavili graditeljem olim-
pijskih objektov.
Pomembno je, da so v
kolektivu Ljubečne zmo-
gli to delo poleg rednega
programa. V kratkih ro-
kih so zmogli še te obvez-
nosti, s tem pa so tudi po-
magali, da dela pri pripra-
vi izvedbe ZOI 84 poteka-
jo po načrtu in ne kasnijo.
Razni objekti za ZOI 84
bodo tako opremljeni s
kar 20 tisoč kvadratnimi
metri klinker ploščic iz
Ljubečne!
Med opremo večjih ob-,
jektov v letošnjem letu so-'
di tudi Blagovna hiša v
Visokem v BIH, kjer je
skoraj 4000 kvadratnih
metrov ploščic.
2e tako številnim ob-
jektom se bodo v prihod-
njem letu pridružili še
drugi! Tako bodo v pri-
hodnjem letu med drugim
začeli z izdelavo keramike
in drugih izdelkov tudi za
ureditev »Slovenske pla-
že« v Budvi, ki je trenutno
pri nas največja turistična
investicija. Za objekte na
»Slovenski plaži« bo Lju-
bečna v prvi fazi dobavila
okoli 10 tisoč kvadratnih
metrov ploščic! To pa se-
veda še zdaleč ni vse!
Pripravljajo tudi nov iz-
delek in sicer takoimeno-
vane KLINKER TAPE-
TE, ki bodo predvsem na-
menjene za interierje!   -
TUDI V IZVOZU
USPEŠNI
Letošnji plan izvoza so
na Ljubečni dosegli, pri-
hodnje leto pa bodo reah-
zacijo prav gotovo še po-
večali, saj so že sklenili
pogodbe s tujimi kupci, ki
zagotavljajo v prihodnjem
leta povečan izvoz.
ZDAJ ŠE
BOLGARIJA,
MADŽARSKA,
MOGOČE TUDI
GRČIJA
Doslej so keramične iz-
delke največ izvažali v
Sovjetsko zvezo, Irak, Av-
strijo in Italijo, s prihod-
njim letom pa se bosta
pridružili še Bolgarija in
Madžarska ter po vsej ver-
jetnosti še Grčija, kjer tu-
di vlada precejšnje zani-
manje za izdelke Lju-
bečne.
kot v keramiki in to kljub
težavam, ki izhajajo iz
zmanjševanja investicij,
energetskih in drugih te-
žav. Tako se vedno bolj
uveljavljajo v jugoslovan-
skem zelenem programu s
svojim izdelkom imeno-
vanim HLEVIT. Skoraj ni
več farme, kjer ne bi ta
izdelek uporabili za opre-
mo tal. Za HLEVIT pa se
vedno bolj odločajo tudi
individualni graditelji, ki
so spoznali, da so tla izde-
lana iz HLEVITA izredno
uspešna.
Tako so v letošnjem letu
dobaviU izdelek HLEVIT
v velikih količinah za šte-
vilne farme sirom po Ju-
goslaviji, med katerimi so
največje: ZlTORADŽA pri
Leskovcu, BOSANSKA
KRUPA, OSIJEK, BAC-
KA TOPOLA, DRNIS itd.
Iz teh farm bo že v pri-
hodnjem letu prišlo na tr-
žišče na tone svinjskega
in govejega mesa ter šte-
vilni litri mleka...
VSE POPULARNEJŠI
JE TENISIT
Že pred leti so na Lju-
bečni razmišljali, kaj bi
pametnega lahko naredih
iz odpadnega materiala, ki
ostane od njihovih izdel-
kov. Tako so izdelali TE-
NISIT, ki je vedno bolj
»popularen« zaradi svoje
kvaUtete, primeren pa je
za ureditev zgornjih plasti
športnih igrišč (atletske
steze, tenis igrišča itd.).
ZA STANOVANJA
Pripravili so nadvse
uspešen izdelek IZOTAL.
ki je za zvočno in toplotno
izolacijo!
Tem izdelkom, ki so
našli svoje mesto tako na
domačem kot tujem trži-
šču, so priključili še tako-
imenovani SAMOTNI
PROGRAM, ki ga v glav-
nem namenjajo za livarne
v železarnah!
Restavracijski prostor je opremljen s keramičnimi
ploščicami Ljubečne
Pa tudi del kegljišča v Golovcu je opremljen s keramičnimi
ploščicami ljubečih
To velja tudi za zimski bazen v Golovcu
NAJ BO LETO 83
MIRNO IN
GOSPODARSKO
USPEŠNO!
ISKRENE
NOVOLETNE
ČESTITKE VSEM
DELOVNIM
LJUDEM IN
OBČANOM
TER
POSLOVNIM
PARTNERJEM
IZREKA
KOLEKTIV
LJUBEČNE
NI FARME BREZ
HLEVITA
Tudi pri ostalih proizvo-
dih na Ljubečni dosegajo
podobno dobre rezultate
VSE O KLINKER PLOŠČICAH
Kvaliteta klinker keramičnih ploščic
omogoča zelo široko uporabo v notranjih
in zunanjih prostorih. Prav možnost upora-
be v zunanjih, atmosfersko izpostavljenih
prostorih, je ena izmed pomembnih pre-
dnosti pred drugimi keramičnimi plošči-
cami.
Značilnost klinker keramičnih ploščic
Ljubečna je, da imajo visoko tlačno
trdnost, visoko trdoto, nizko vodovpojnost
in da so odporne na zmrzovanje in delova-
nje kislin. Prednost teh ploščic so tudi ra-
zlične barvne nianse in različne dimenzije.
Ploščice Ljubečna so namenjene za obla-
ganje tal, sten in fasad.
Polagamo jih v betonsko malto ali jih,
lepimo z ustreznimi lepili. Zaradi lepšega
izgleda, ploščice polagamo v odmiku 6 do
10 milimetrov in ne na stik. Barva klinker
ploščic je rdeča, rjava, temno rjava niansi-
rana in črna niansirana.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 37
PRI PUBIJU V ROGATCU
DISKOTEKA ZA PRIJATEUE PLESA
Prijazno osebje, doi>ra hrana, za počutje - glasita
Bojda je Zvonimir ali Zvonko,
kot mu rečejo prijatelji, že četr-
ti, morda celo peti iz družine
Blažun, ki je lastnik gostilne v
središču Rogatca. Kraj je bil
nekdaj pomembno prometno
križišče, pa tudi znan sejmarski
kraj, v katerega so prihajali lju-
dje od blizu in daleč. Zato je
seveda razumljivo, da so v njem
vzniknile gostilne. In ena naj-
starejših je bila Blažunova.
Zvonko je od svoje mame
prevzel gostilno pred nekako
dvema letoma, vendar je rabil
lep čas, da jo je posodobil in jo
vsaj donekle uredil po svojem
okusu. Odprl jo je ponovno le-
tos v februarju, ko je skupaj s
svojimi prijatelji pravzaprav v
celoti obnovil njene prostore.
Posebno draž daje gostilni les, v
katerega so oblečene stene pr-
vega prostora ob strežnem pul-
tu in pa posebne sobe. Vedno pa
igra v gostilni tudi prijetna glas-
ba. Resda je pogodu predvsem
mladim, a kako naj bo drugač-
na, če je njen lastnik mlad!
Nadvse pomembno pa je za go-
stilno predvsem to, da je strežno
osebje skupaj z lastnikom ve-
dno nasmejano, prijazno. Ob
Zvonku pa sodijo v to druščino
še Danica Kos, Rozalija Soline,
Dragica Antolič in Mihael Šu-
štar, ki je zaenkrat svojemu pri-
jatelju Zvonku le v pomoč, po
novem letu pa bo postal solast-
nik diskoteke, ki bo urejena v
spodnjih prostorih te gostilne v
Rogatcu. A o tem nekoliko poz-
neje.
PONUDBA HRANE PO
IZBIRI
Gostilna Zvonka Blažuna v
Rogatcu ni kdo ve kaj prostor-
na, zato pa se njen lastnik trudi,
da bi gostom omogočil čim bolj-
še počutje v njej. V prvi vrsti gre
seveda za ponudbo hrane in pi-
jač, ki naj bi bila čimbolj razno-
vrstna. Tako »Pri Pubiju« ponu-
jajo svojim gostom široko izbiro
najrazličnejših jedi, v tem času
pa posebej priporočajo jedi iz
paketa kolin: domače krvavice,
domače klobase, domače peče-
nice... Marsikdo pa ve poveda-
ti, da je Pubijeva kuharica
izvrstna poznavalka svojega
dela.
TERASA IN PRENOČIŠČA
Zvonko Blažun veliko razmiš-
lja tudi o tem, kako bi v prihod-
nje omogočil še boljše počutje
svojim gostom. Uredil je gostin-
ski del svoje gostilne, izbral do-
bro osebje - to je že nekaj. Za
posebno zabavo - kar je v vese-
lje predvsem mladim Rogatča-
nom - skrbita tudi dva igralna
avtomata in miza za biljard. A
Zvonko hoče več. Zato je pričel
že letos urejati zunanji del go-
stilne, da bi do poletja napravil
prostorno teraso in s tem razširil
ponudbo še v strežbo na vrtu.
Dela bo nadaljeval še spomladi,
tako da bo lepa, predvsem pa
senčna terasa do poletja ravno
nared za obiskovalce gostilne
»Pri Pubiju«.
Hkrati s teraso pa bo Zvonko
Blažun pričel obnavljati tudi
vrhnji del gostilne. Preuredil ga
bo v štiri ali pet sob, tako da
bodo lahko prehodni gostje v
Rogatcu poslej tudi prenoče-
vali.
OD FEBRUARJA -
DISKOTEKA
Največ dela pa ima lastnik go-
stilne »Pri Pubiju« v Rogatcu
sedaj s preurejanjem kletnih
prostorov v diskoteko. Zanimi-
va arhitektura kleti z obokanimi
hodniki omogoča Zvonku in
njegovemu prijatelju Mihaelu
(skupaj sta se namreč lotila za-
htevnega dela), domiselno ure-
janje bodoče diskoteke. Cen-
tralni del bo predstavljalo seve-
da plesišče, ki bo zadovoljilo tu-
di najbolj živahne plesalce. Veli-
ko bo namreč kar dvajset kva-
dratnih metrov! Okoli plesišča
bo v zidnih vboklinah namešče-
nih šest posebnih polkrožnih
prcstorov z mizami in sedeži,
štirje večji separeji pa bodo
zgrajeni tudi ob strežnem pultu
v novem prizidku gostilne. V di-
skoteki bo zaenkrat osemdeset
sedežev, gostje pa bodo ob glas-
bi in pijači izbirali .še nekatere
jedi: tople in hladne .sendviče,
hot dog in druge. Seveda pa je
bodočim mladim obiskovalcem
najvažneje povedati to, da bo ta
lokalček v Blažunovi gostilni
pravzaprav videoteka!
In kdaj bo odprta? Zvonimir
Blažun zatrjuje, da ob koncu ja-
nuarja ali najpozneje v začetku
februarja meseca. In že sedaj va-
bi vse zabave željne Rogatčane
in okoličane, da se na lastne oči
prepričajo, kakšna iSo nova vi-
deoteka.
V Blažunovi gostilni »Pri Pubiju« v Rogatcu je vselej veselo
38. stran - NOVI TEDNIK
Št. 51-52 - 30. december 1982
raODAM
ZASTAVO 1300, i«tnik konec (toc.
75. novo, r«g., prodam, šifra:
»5 M«.
PRODAM Z 101, iatnik 76, gmwral-
no obnovljen 1881, nov motor.
OglMl pon«del|«k-p«tak od
9.-12. ur« In od 15. do 18. ur«.
Urar Kantui«r, ZIdanikova 3,
C«i)«. SoboUi t«l. od 9.-12 ur«:
28-478.
PRODAM traktor Ur«us C 335. Ant-
l«| Cvetko, Trike gorca 14, Ka-
\obi».
PRODAM Zastavo 101 Confort,
r«g. do decembra 1983, staro
dve leti. za 15 M. Inf. tel: 35-931
od 19. do 20. ure.
PRODAM Oorer^e color TV, star tri
leta, ekran 58. inf. Krajšek VIII,
ško^a vas 63.
HIŠO (atrii, podMeteno) z^aleno
do III. faze, prodam. Sončna le-
ga, ob go:.^ v Savli^sM ddlnl -
Griže. Velikest parcele 1800 m'.
Inf. tel: (063) 850-586 od 13. do
20. ure.
AVTO POLONEZ, nov »e v garan-
ciji, zaradi bolezni prodam. Ro-
mih Ignac, za Garantom. 63313
Polzela 211.
PRODAM par bre)ih kobti in za-
pravi|lv£«k z originalno streho.
Les)ak Stanko, 63263 Gorica prt
Slivnici.
PRODAM REZERVNE DELE ZA
Fiat 750. Motor brezhiben. IMoi-
nost dobav« od 15. do 17. ure.
Zalokar Vili, Babno 21, C«i|e.
PRODAM Ferguson 35 KS v do-
brem staniu. Kračun Anton, La-
hovna 15. škof|a vas.
PRODAM 126 P, letnik 6/80, cena
11000,00 din. Bolartč Marjan,
Petrovče 48 a.
PRODAM koitruna jezersko-sol-
čavske pasme. Inf. 724-087.
PRODAM telico. staro 7 mesecev,
brejo, sivo-riave barve. Ož«k
Branko, Pečovje 5 a. Štore.
PRODAM garažo, v garažni Nil na
Lavi. Ponudbe pod. »GARAŽA«.
V Žalcu prodam tiovo hiio, zgraje-
no do 4. faze. Tel: (063) 27-SS3.
PRODAM poročno oMeko it
42-44. Tel: 25-482, Ceij«.
POSESTVO, srednje veHko. pro-
dam. Šifra: «TAKOJ«.
ZARADI seHtve prodam 41 velenj-
skega premoga in mehka drva
ter razno pohištvo. Teslova 9,
Celje, ŠeHgo.
PRODAM, kombiniran v(«lček za
dvojčke PEG-itailJanski. Kiso-
vec Stanelova 22.
PRODAM Z101 z rezervno karose-
rijo. Dot>ravc Franc, Latkova
vas 70, PreboM.
TROSOBNO STANOVANJE 102 m>
v centru mesta Celja prodam.
VseiJIvo takoj. Tel: (063) 710-431
med 14. In 17. uro.
PRODAM, rodovniško žrebtco sta-
ro 8 mesecev. Bučer Leopold,
Žagaj 7, Ponlkva-Orot>eino.
PRODAM, generalno obrmvljen
motor Z 101 z menjalnikom In
rezervnimi deli. Piki, Gotovlje
76/a.
PRODAM Rat 126 P. Tel: (063)
831-963 aH (063) 28-611 Int 239.
PRODAM štedilnik, kombiniran,
pitn, elektrika. Tel: 28 084.
PRODAM Nšo do prve plošče, ttp
Dom 65, s parcelo 1000 m' v
Ložntol pri Žalcu. inf. pri Jurtto-
šek Ivanu, Pečovje 11, štore.
PRODAM !»tanovan{sko hišo na l«<
pl sončni legi, cena po dogovo-
ru. Koštomaj Stanko, Šerrtjun-
gert št. 1.
PRODAM ovce soU^vske pasme
ln oslico staro dve leti. Rihar
Sliva, Rečica 144/a, Laška
PRODAM dobro domač« vino belo
ali rdeče, po ugodni cen). Vahen
Franc, Strtenlca 4, Zibika, Pošta
Pristava.
UGODNO prodam gumi voz na
traktor In mak> rabljeno žensko
športoto kolo. Poteeia 102 a.
PRODAM, oaebni avto 120C J, let-
nik 75, nov. Fendre Branko,
Brezje 16, Ponikva.
BUKOVA drva prodam. Vprašati
prt Marjanu Jančiču, Proseni-
ško, Šentjur.
PRODAM 1 ha zemlje s staro hišo
ob cesti GrolMino-Rogaška Sla-
tina, inf. Stopč« 3, pošta Gro-
belno.
PRODAM les za gradnjo. mHn 7
Standard nov, ceneje. V račun
vzamem težji elektromotor za
vlečnico. Tel: (063 32-693 zve-
čer.
PRODAM kravo 9 mesecev brejo,
vozno. Vengust Jernej, Lesko-
vec 30, škofja vas.
TRAKTORSKE verige s podkvami
11-28 in 10 eolski dvobrazdni
plug OLT Osijek, prodam. Ko-
sec, Ogorevc 2, štore.
KUPIM
KUPIM ohranjeno školjko za Fiat
1300. Pcnudbe pod: ŠKOUKA.
VIKEND kupim. ŠHra: SONČNA
LEGA.
KUPIM gume 28. rabljene, za trak-
tor. Štante Alojz, Verpete 13,
Frankolovo.
STANOVANJA
NAJAMEM stanovanje aH vrstno
hišo na Otoku z možnostjo ka-
snejšega odkupa. Šifra: OTOK
S3.
TRIČLANSKA družine išče stano-
vanje v okolici Šmarja oziroma
Rogaške. HunaM Stanislav, He-
rine Zlake 5, Podčetrtek.
ODDAM sobo fantu s souporabo
kopahfiice. Fartel Ana, Dobojska
36. Celje.
NAJAI^^M enosobno stanovanje
v Celju ail okolic! za daljšo do-
bo. Možno krajše pntkptmSno.
Šifrs: GRADBENIK.
POŠTENEGA upokojetiHC^-upoko-
Jenko sprejmem na stanovanje,
cela oskriaa. Šifra: »LEPA PRI-
LIKA«.
ODDAM opremljeno sobo za f>o-
moč čiičenio. Šifra: TRUBAR-
JEVA.
V NAJEM vzamem eno aH dvosob-
no neopremljeno stano*fanSe.
Šifra: .REDfUi PLAČNICA«.
GARSONJERO s centralno zarri«-
njam za eno In pol sotKto eU
večje stanovanje • kopalnice v
centru mesta, šifra: SREČNO
83.
UPOKOJENKA, v«s dan odsotna,
išče v Celju ali bližnji okoilcl
prenočišče pri osamljeni upo-
kojenki ali družini. l.ahko tudi
pazim otroka. ŠHra: »DOBRA
PLAČNICA«.
IMENJAM garsoniero 20 nf* (eoii-
darnostni sklad) la eno ali več
sobno stanovanje v Celju. Vse
ostak: po dogovoru. Tel: popol-
dan 27-144, Cvetek.
SOBO oddam v Zadobrovi 57 a,
škofje vas.
ZAMENJAM garsoniero 30 m* za
večje, Ishkc tudi staro stanova-
nje, s centralnim ogrevanlem.
Ponudbe po<fl šifro: »NUJNO«.
FANTA IŠČETA eobo s centralnim
ogrevanjem. Plačilo od 2000 do
3000 din. šifra: »OOORS«.

GOSTIŠČE v bližini Ceiia vaM k
sodetovanju dekleta, U imajo
v«8e4« do strežb« In gosttnaUh
del. Vsa oskrba v hiši. Tel: (061)
819-246.
NA DELO sprejmem samostojne-
ga avto«SektričarJa z vsaj 3 let-
nimi deL Izkušf^aml. Šifra:
»DELO«.
MLADEGA FANTA zaposim takoj.
Šket Jože, Velik« Pirešk:« 36 c
BAzm
LAPORNIK Jože, Sedraž 19, La-
pomik Anton in Jožefa, Se<kaž
1, prekticujemo neresnične be-
sede, ki so bii9 izrečene zoper
Stanka ln Marijo Nemec, Sedraž
nad Laškim, ter Gračner Karia iz
Belove nad tuišklm.
KUSERBANJ Angela, Drešinja vm
24, preMIcujem neresnici^ be-
sede, M sem jih izrekla Veri Kra-
marič iz Celja.
NEZNANEC, ki j« Izgubii 1. novent-
bra pred vhodom na pokopali-
šče Golovec denar, naj s« ogla-
si v pisarni ln$ekci}si(«ga o>Jdel-
ka bolnic« Cetje.
ZDRAVSTVENI
CENTER CEUE
NAJAME VEČ
DRUŽINSKIH
STANOVANJ AU SGB ZA
POTREBE
ZDRAVSTVENIH
DELAVCEV.
BOŽI iN STANETU
ZOTTL
želi srečno
novo leto 1983
mamica
AVTOPREVOZNIK
CEROVŠEK
ZDRAVKO
ŠENTJUR,
želi
vsem poslovnim
partnerjem in
strankam srečno
novo leto 1983.
Na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti
Kazensko poboljševalnega doma za
mladoletnike in Zaporov v Celju
sprejetega dne 15. 9. 1982,
^  razpisuje
komisija za kadrovske zadeve in izobraževanje
delavcev naslednja prosta dela in naloge:
1. Pooblaščene uradne osebe
Poleg splošnih pogojev in posebnih zahtev, ki jih
določa Zakon o temeljih sistema državne uprave (Ur.
I. SRS, št. 24/79), morajo prijavljeni kandidati izpol-
njevati še naslednje posebne zahteve.
- da ima srednjo penološko ali drugo ustrezno sred-
njo šolo oz. poklicno šolo
- po pripravniški dobi opravljen strokovni izpit
- popolnoma zdrav
- za moškega urejena vojaška obveznost
Čas opr&vljanja dolžnosti PUO se šteje z zavarovalno
dobo s povečanjem (12,/16 mesecev).
Kandidati bodo sklenili delovno razmerje z zapori za
nedoločen čas, s polnim deiovnim časom.
Nastop službe je mogoč takoj oziroma po dogovoru.
Stanovanja ni na razpolago.
Kandidati morajo biti moralno politično neoporečni
in ne smejo biti v sodnem postopku alt sodno kazno-
vani.
S svojeročno napisanimi prošnjami in življenjepisi ter
doksizili o šolski oziroma strokovni izobrazbi naj se
kandidati osobno zglasijo na razgovor pri upravi tu-
kajšnjega zavoda v Celju, Linhartova 3, kier bodo
dobili še vsa ostala potrebna obvestila.
Kandidati, ki ne bodo prišli na osebni razgovor in
predložili zahtevanih listin, ne bodo obravnavani.
Prijave kandidatov bonrio sprejemali 15 dni po tej
objavi.
Prijavljene kandidate posebej opozarjamo, da'bodo
glede na zbrane podatke in listine, ki jih bodo predlo-
žili, po potrebi preverjane posebne zahteve, ki jih
morajo izpolnjevati za zasedbo prostih del in nalog v
mejah določil, ki jih določa zakon oziroma ustrezni
samoupravni splošni akt delovne skupnosti zavoda.
št. 51-52 - 30. december 1982
NOVI TEDNIK - stran 39
TVSPOREO
NEDEUA, 2. 1.
8 25 POROČIUV(Lj)
8.30 ŽIV ŽAV, otroška matineja (Lj)
9 20 F Levstik:    MARTIN   KRPAN,
predstava Mladinskega gledali-
šča v Ljubljani (Lj)
10.35 VINCE RUMENO, ponovitev sil-
vestrovske oddaje (Lj)
11.00 SMEH IN PLES, ponovitev sil-
vestrovske oddaje (Lj)
14.10 POROClLA(Lj)
14 15 KRIK DIVJINE, kanadski polju-
dnoznanstveni film (Lj)
15 40 GOSTJE IZ GALAKSUE. jugo-
slovanski film (Lj)
17 05 ŠPORT V LETU 1982 (Lj)
18 05 CVETJE V JESENI; Slovo (Lj)
18 55 NE PREZRITE (Lj)
19.10 RISANKA (Lj) "
19.20 CIK CAK (Lj)
19 23 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.25 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20.00 STREL V TEMO. ameriški film
21.40 DOBER VEČER, ponovitev sil-
vestrovske oddaje (Lj)
22 55 PORO<!;iLA(Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
15.00 ZLATO IZ GLOBIN, dokumen-
tarna oddaja (Bgd 2)
16.00 IZ NOVOLETNEGA SPOREDA
(Zgb 2)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 2, Sk)
20.00 OBARVANA SVETLOBA (Zgb 2)
22.00 ZABAVA VAS SHPRESSA GAS-
Hl (Pr)
22 30 SUPERMOSkI, angleška film-
ska komedija (do 00.00) (N.
Sad)
PONEDEUEK, 3. 1.
8 00 POROČILA (Lj)
8 05 LOSKITIK IN OBLAK, sovjetska
risana serija (Lj)
8.20 ARABELA, češkoslovaška otro-
ška nadaljevanka (Lj)
8.50 POVEZAVE, poljudnoznanstve-
na serija (Lj)
9.40 NERED V NEBEŠKI PALAČI, ki-
tajski risani film (Lj)
11.25 K.Cipci: PIKA NOGAVICKA, ba-
let (Lj)
12.10 POROČILA (Lj)
12.15 OD TRIGLAVA DO GEVGELIJE,
ponovitev silvestrovske oddaje
(Lj)
13.10 NOVOLETNI DISCO, ponovitev
silvestrovske oddaje (Lj)
14.30 SOVJETSKI CIRKUS (Lj)
15.30 JEZDECI Z ZAHODA, ameriški
film (Lj)
16.50 MOJSTRI f^lOČI (Lj)
17.20 ŠTIRI MILIJARDE V VESOUU
(Svet v letu 1982) (Lj)
18.20 CVETJE V JESENI: Cvetje (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
20.00 S. Makarovič-D. Rocco:
SMRAD OPERA, predstava Mla-
dinskega gledališča Ljubljana
(M)
21.25 KULTURNE DIAGONALE: In-
ventura '82 (Lj)
22.25 POROČILA (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
15 00 IZ NOVOLETNEGA SPOREDA
(Sa 2)
17.00 NOBELOVCI,    dokumentarna
oddaja (Bgd 2)
17.45 IZ NOVOLETNEGA SPOREDA
(N. Sad)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 2, N. Sad)
20.00 YVES MONTAND V OLVMPIJI
(Bgd 2)
21.35 POROČILA (Bgd 2)
21.40 ROMSKA GLASBA (do 22 40)
(N. Sad)
TOREK, 4. 1.
9.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
9.55 Parpan: SLALOM ZA MOŠKE,
prenos 1. teka (do 11.30/45)
EVR. (Lj)
12 50 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
12 55 Parpan  SLALOM ZA MOŠKE,
prenos 2  teka (do 14.15/30)
EVR, (Lj)
16 35 POROČILA (Lj)
16,40 LOSKITIK IN OBLAK, sovjetska
risana serija (Lj)
17 00 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
17.05 SLALOM ZA MOŠKE, posnetek
iz Parpana (Lj)
18 25 SEVERNOPRIMORSKI      OB-
ZORNIK (L))
18.40 PISANI SVET; Črni mrav (Lj)
19 10 RISANKA (Lj)
19 20 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20.00 D H. Lavvrence: SINOVI IN UU-
BIMCI. angleška nadaljevanka
(L|)
20.55 AKTUALNO (Lj)
21.35 V ZNAMENJU (Lj)
SREOA, 5. 1.
10 00 POROČILA (Bgd 1, Zgb)
10.05 TV V SOLI (do 12.05) (Bgd 1)
17.35 POROČILA (Lj)
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: Zima
pleše (Lj)
17.55 NIŠKE ZBOROVSKE SLOVE-
SNOSTI, 2 oddaja (Lj)
18.25 CEUSKI OBZORNIK (Lj)
18.40 MOSTOVI, oddaja za italijansko
in   madžarsko   narodnostno
skupnost (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19 24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20.00 FILM TEDNA: NEDEUA IN Sl-
BILA, francoski film (Lj)
21.45 V ZNAMENJU (Lj)
Oddajniki II. TV mreža:
17.25 TV DNEVNIK (N. Sad)
17.45 GUSARJI KAPITANA COOKA,
otroška serija (Sa 1)
18.15 IZOBRAŽEVALNA      ODDAJA
(Bgd1)^
18.45 PRAZNIČNI  DNEVI SLOVEN-
SKE FOLKLORE: Pesem današ-
njega dne
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 2, Pr)
20.00 ŽIVLJENJE JE MNOŽIČNI PO-
JAV (do 22.00) (Zgb 2)
ČETRTEK, 6. 1.
10.00 POROČILA (Bgd 1, Zgb)
10.05 TV V ŠOLI (do 12.05) (Bgd)
16.05 POROČILA (Lj)
16.10 VESOLJE: Obale vesoljskega
morja, angleška poljudnoznan-
stvena serija (Lj)
17.10 PROPAGANDNA ODD/VJA (Lj)
17.15 SMUČARSKI SKOKI, posnetek
iz Bischofshofna (Lj)
18.25 PODRAVS« OBZORNIK (L))
18.40 ČAS, KI ŽIVI: Most človečnosti,
oddaja TV Sarajevo (Lj)
19.05 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19 30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19 57 PROPAGANDNA ODD/UA (Lj)
20 00 TEDNIK (Lj)
21 00 ZVOKI GODAL, glasbena serija
(Lj)
21 20 MINIATURE: Mlini ob Krki (Lj)
21.35 V ZNAMENJU (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 UČITEU, otroška serija (Bgd 1)
18.15 PREHRANA V NARAVI, doku-
mentarna serija (Sa 1)
18.45 VELIKI-MALI SVET, zabavno
glasbena oddaja (Zgb 1)
19.30 TV DNEVNIK (Zgb 2, Tg)
20.00 Sofokles: FILOKTET, predstava
HNK Split (Zgb 2)
21.15 ALI SE MED SEBOJ DOVOU
POZN/VMO, oddaja TV Skopje o
kulturi (Bgd 2)
22.00 ZAGREBŠKA PANORAMA (do
22.15) (Zgb 2)
PETEK, 7. 1.
10.00 POROČILA (Bgd 1, Zgb)
10.05 TV V ŠOLI (do 12.05) (Bgd)
17 20 POROČILA (Lj)
17.25 J/VZZ NA EKRANU, oddaja TV
Beograd (Lj)
17 55 ARABELA, češkoslovaška na-
daljevanka (Lj)
18.25 OBZORNIK (Lj)
18.40 ARHITEKTURA: Oblikovanje ar-
hitekturne lupine (Lj)
19.05 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19 26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 VREME (Lj)
19 57 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
20 00 LOVCI UBIJAJO, ameriški film
(Lj)
21 35 ZRCALO TEDNA (Lj)
21.55 C.Desailty: NOVE TIGROVE
BRIGADE, francoska nanizanka
22.50 POROČILA (Lj)
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK (N. Sad)
17.45 PALČKI NIMAJO POJMA (Lj)
18.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA (N.
Sad)
18.45 NARODNA GLASBA (Bgd 1)
19.30 TV DNEVNIK (Bgd 1)
20 00 G1,ASBA ZA FLAVTO (Bgd 2)
20 50 ZA6REBŠKA PANORAMA (Zgb
2)
21.05 DOKUMENTARNA      ODDAJA
21.55 NOČNI KINO; DEŽELANKA, švi-
carski filem (do 23.40) (Zgb 2)
SOBOTA, 8. 1.
8 00 POROČIUA(Li)
8.05 LOSKITIK IN OBLAK, sovjetska
risana serija (Lj)
8.25 CICIBAN, DOBER DAN: Zima
pleše (Lj)
8 40 ARABELA, češkoslovaška na-
daljevanka (Lj)
9.10 PISANI SVET (Lj)
9.40 VESOLJE:  Obale vesoljskega
morja, angleška poljudnoznan-
stvena serija (Lj)
10.40 MUZEJI MAKEDONIJE: Muzej
mesta Skopje (Lj)
11.10 UUDJE IN ZEMUA - ponovitev
12.10 POROČILA (do 12.15) (Lj)
15.15 POROČILA (Lj)
15.20 DOLINA GVVANGI, ameriški film
16.55 PJ V KOŠARKI - CIBONA : ZA-
DAR, prenos (Zgb, Lj)
v odmoru ...
18 30 RISANKA (Lj)
18.45 MUPPET SHOW (Lj)
19.10 RISANKA (Lj)
19.20 CIK CAK (Lj)
19.24 TV IN RADIO NOCOJ (Lj)
19.26 ZRNO DO ZRNA (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 VREME (Lj)
19.57 PROPAGANDI^ ODD/UA (Lj)
20.00 VZPON IN PADEC LEGSA DIA-
MONDA (del. naslov), ameriški
film (Lj)
21.40 VEČER S SKUPINO HAZARD
22.25 POROČILA (Lj)
ROJSTVA
CELJE
Rodilo se je 32 dečkov in 20
deklic.
SLOVENSKE KONJICE
Rodili so se 4 dečki in 3 de-
klice.
POROKE
CELJE
Poročilo se je 21 parov, od teh:
FREITAG Franjo in MILOSiC
Brigita oba iz Celja, RABUZIN
Branko iz Celja in KOSTAJN-
SEK Nada iz Debra, KOLSEK
Friderik in P02EK Jožefa oba iz
Celja. HROVAT Ivan iz Prožin-
ske vasi in SANTL Andreja iz
Pečovnika, DREKONJA Marjan
in JELISAVAC Radmila oba iz
Stranic, ARTNJAK Vinko in
DECMAN Darinka oba iz Nove
vasi pod Rifnikom. 2GAJNER
Martin in TRUNSEK Milena oba
iz Celja, GORENAK Bojan iz Do-
brove pri Konjicah in ZVER
Cvetka iz Slovenske Bistrice.
SLOVENSKE KONJICE
Poročili so se: KRAČUN Mar-
jan iz Zeč in PETELINEK Hele-
na iz Radane vasi, ULCNIK Mi-
ran ■ iz Slovenskih Konjic in
MLAKAR Zvonka iz Spodnjih
Laž, DIMC Darko iz Domžal in
KVAS Marjana iz Zgornje Prista-
ve, VODOPIVEC Ervin iz Penoj
in HABJAN Liljana iz Mlač,
CUGMAS Alfonz iz Zbelove gore
in MARGUC Sonja iz Poljčan.
SMRTI
CELJE
JEZERNIK Silvester, 39, Ce-
lje, KOROŠEC Viktorin, 54, Soc-
ka, AFOTEKER Janez, 74, Rožni
vrh, FLIS Terezija, 85, Celje, BO-
GATAJ Vlado, 64. Celje, JUG Jo-
že. 79, Celje, KOSTEVC ROZA-
UJA, 89, Klake, ZAGAJSEK
Marija, 72. Košnica pri Slivnici,
KOS Marija. 56. Studenec, MAJ-
CENIC Kari, 61, Celje, PIRNAT
Ivanka, 72, Beograd, BISTRO-
VIC Ana, 45, Podvrh, VODiSEK
Marija, 72, Marija Gradec, MAR-
TIC Sašo, 6 mesecev. Log pri Bo-
.^tanju, KOS Jožefa, 72, Loka pri
Zusmu.
SLOVENSKE KONJICE
LEDINEK Maks, 79, Zreče,
POZEB Amalija, 79, Breg pri Ko-
njicah, SLOSER Kristina, 49,
Zeče.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. ure do na-
slednjega dne do 6. ure zjutraj.
Ob nedeljah je dežurstvo od 12.
ure do naslednjega dne do 6. ure
zjutraj, ob praznikih od 6. do 7.
ure naslednjega dne.
LEKARNE CEUE
Neprekinjeno dežurstvo ima
lekarna CENTER v Stanetovi
ulici 13 a, Celje.    *
TRGOVINE
Do konca decembra dežura sa-
mopostrežba Soča, v prihodnjem
letu pa bo prve tri mesece dežur-
na samopostrežba Center v Sta-
netovi uUci, vsak dan, tudi ob
sobotah od 7.30 do 20. ure.
V času Novoletnih praznikov
bodo trgovine zaprte, 3. januarja
pa bodo dežurne trgovine odprte
od 7.30 do 10. ure. To so: Market
Ljubljanska, market Dolgo polje,
market Hudinja, market Lipa
Store, market Ostrožno, samopo-
strežba Soča, Gaberje, market
Živila Vojnik, blagovnica Vitanje
- živila, samopostrežba Otok v
Trubarjevi, Center v Cankarjevi,
Rio v Prešernovi, Sedmica na
Kersnikovi, Solidarnost na I-avi
in Ložnica na Ljubljanski cesti.
OBVESTILO
Predavanja Društva diabetikov Celje
4. 2. 1983 ob 16. uri
13. 5. 1983 ob 16. uri programska skuf>ščina društva
in zdravstveno predavanje
16. 9. 1983 ob 16. uri
28. 10. 1983 ob 16. uri
16. 12. 1983 ob 16. uri
(Vsa predavanja bodo v dvorani Medobčinske
zdravstvene skupnosti Celje).
Dežurne ure:
Ponedeljek: od 7-9 diabetični dispanzer, od 9-11
društveni prostori, tov. Košir Sonja od 20. 12. 1982
dalje,
Torek: od 9-11 društveni prostori Gregorčičeva 6, II.
nadstropje, sekretar Oprešnik Peter,
Sreda: od 9-11 društveni prostori Gregorčičeva 6,
II. nadstropje, Krajnc Franc,
Četrtek: od 9-11 društveni prostori Gregorčičeva 6,
II. nadstropje, Kotar Bogdan,
Petek: od 8.30-10 ure prostori Gregorčičeva 6, II.
nadstropje, predsednik društva in ob torkih od 15.
do 16. prvi teden v mesecu predsednik Dobrišek,
blagajničarka Janja in namestnik predsednika.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 30. 12.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni glo-
bus, 16.00 Kronika, 16.15 Čestitke in pozdravi, 16.30 V četrtek za vas,
18 00 Zaključek sporeda.
PETEK, 31.12.: 8.00 do 18.00 Novoletnt-spored Radia Celje.
SOBOTA, 1. 1: NI SPOREDA
NEDEUA, 2. 1.: NI SPOREDA
PONEDELJEK, 3. 1.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne (vmes ob
9 00 Poročila), 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16 00 Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16 30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavnih melodij, 17.30 Športni pregled,
18.00 Zaključek sporeda.
TOREK, 4. 1.: 8 00 Poročila, 805 Dopoldne z vami (vmes ob 9.00
Poročila), 9.45 Esperanfo, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00
Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz delovnih organizacij, 16.45
Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17 15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Od-
mevi, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 5. 1.: 8.00 Poročila, 8 05 Dopoldne z vami (vnnes ob 9 00
Poročila), 9 30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.30 Obve-
stila, 16.00 Poročila, 1605 Čestitke in pozdravi, 16.30 Za delavce iz
bratskih republik, 16.45 Zabavni globus, 17 00 Kronika, 17.15 Glastjene
vzporednice, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek spo-
reda.
AMADEUS POROČA
Pogled naz^
Ustrelili kozlov smo precej,
od nepreglednih dolgih vrst
do depozitno zaprtih mej
samo, da dinar bolj bo čvrst
Zaradi kave prodali smo
ponos
in zmanjšali delovni
elan
marsikdo bi bil raje bos
kot brez ka ve en sam
dan.
Ukrepi, določila in podražitve
časopisi postali so kot šund romani
iz dneva v dan nove omejitve
zategnili si pasov niso prav vsi občani.
Vse polno umazanega perila
a praška nikjer niti za gram
vendar če se »pra v a « oseba je razjezila
takoj se je našel kar cel kilogram.
Bencinski občani so postali aBONenti
in porivali a vte dolge noči
še tujci so nas častili s komplimenti
češ narod je to, ki ogromno zdrži.
Iz stale v izvoz šla zadnja je krava
meso si dobil le še iz konzerve
na mizi bila je samo zelenjava
vse dokler nismo načeli rezerve.
Pogled naprej
Miza občana se bo kar šibila
trgovine bodo polne samih
dobrot
nobena gospodinja se ne bo
več jezila
tovariš delavec postal bo
»gospod^
Ne bo več šepetanj, kdo ušel je v tujino
in ne bo več novic hitrih kot blisk
še pravi čas si bomo natočili čisto vino
in preprečili nepotrebni visoki pritisk
Izvoz vseh nas bo glavno vodilo
gospodarstvo doživelo bo »enkraten« razcvet
delo bo glavno in ne plačilo
ignorant bo pač moral iti sedet
Vsi bomo zlezli na zeleno vejo
potreben le čvrst čvrst bo prijem
prijeti treba za vsako bo delo
in treba zvišati bo mnogo še cen.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika in v. d. odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela
Agrež, Violeta V. Einspieler, Mateja Podjed, Milena B. Poklic, Rado Pantelič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Srečko Srot, Mitja
Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov
ne vračamo. Cena posamezne številke 10 din, celoletna naročnina 450 dir\, polletna 225 din. Za tujino je cena
dvojna. Stev. žiro račtma: 50700-603-31198-COP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. -Telefon, oglasi in naročnina: 22-369.23-105.