Dr. Ivan Grafenauer Prakulturne bajke pri Slovencih Začasnoporočilo I. Uvod in etnološke osnove raziskovanja Marsikdo se bo morda začudil, da naj bi se bile med Slovenci ohranile prakulturne bajke; saj vendar nismo nikak prakulturen narod, tudi prakulturnikov nikjer ni v dosegljivi bližini. In vendar je le res, da smo iz svoje pradomovine v Polesju ali kje v bližini prinesli s seboj v novo alpsko domovino tudi nekaj prakulturnih bajk. Ne gre tu za bajke, ki so jih prevzeli Praslovani že kot dediščino, ko so se kot posebna narodna skupina izločiU iz indoevropske skup- nosti, tudi ne za take bajke, M so jim vzrasle iz domačega verstva, ampak za bajke, ki so jih kot Praslovani dobili od drugih rodovnih skupin, s katerimi so živeli v sosedstvu in so posamezne izmed njih kot narod z višjo kulturo tudi asimilirali. Potemtakem gre vendarle za prave praslovanske bajke; saj tudi te že v pradomovini poslovenjene rodovne skupine so doprinesle svoj delež tako k rasnemu sestavu kakor k duhovni podobi naših praslovanskih prednikov in tudi njihove bajke so prevzeli naši predniki že kot Praslovani, ne šele kot alpski Slovenci. Podrobno dokazovanje, da je temu tako, bo morala podati pač šele monografija, ki je že skoraj dovršena, a se ne ve, kdaj se bo mogla natisniti. V tem začasnem poročilu morem podati samo poglavitne obrise dokaza ob bistvenih potezah mengeške bajke o ustvar- jenju sveta in prvega človeka in šišenske bajke o ustvarjenju naše zemlje. Da gre tu res za prakulturne in za praslovanske bajke, naj nam pokažeta najprej dva poglavitna motiva v mlajši izmed teh dveh bajk. Bajka o ustvarjenju naše zemlje, ki jo je zapisal JANEZ TRDINA v Šiški pri Ljubljani in priobčil v hrvatskem prevodu v reškem Ne- venu 1858,^ pravi, da se je v začetku, ko še ni bilo ničesar drugega kakor Bog, sonce in morje, Bog spustil v morje, da se je skopal, in da mu je ostalo, ko se je iz morja vzdignil, za nohtom zrno peska. Zrno mu je izza nohta padlo na morsko površino in tam obležalo: to je naša zemlja. 1 Narodne poviesti iz staroslovinskoga bajoslovja. Priobćuje I v. T r- dina: 2. Odkuda nam zemlja. (Čuo u Šiški do Ljubljane.) Neven, zabavan, poučan i znanstven list, VII, br. 4. Na Rieci 24 travnja 1858, 60s. — Pra- vilne sta to bajko navedla samo še P a v o 1 D o b š i n s k y, Uvahy o slo- venskych (t. j. slovaških) povestiah, vyd. Matica Slovenska, Turč. sv. Mar- tin (1871), 39 — v kratkem slovaškem izvlečku — in Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, DsM, Celje (1930), št. 206, III, str. 282 — v slovenskem prevodu. Več o tem gl. spodaj, str. 13, 22. Prakulturne bajke pri Slovencih 3 Poljska bajka, ki jo je KOLBERG 1874 priobčil v L u d u ,2 pri- poveduje: V začetku je bilo nebo, kjer je kraljeval pravečni Bog svetlobe, pod njim pa je bil knez teme. Najprej je Bog ustvaril vodo, angele in duhove teme. Na božji ukaz je voda upadla, na njej pa je Gospod osnoval zemljo: položil je navzkriž dve veliki ribi, na hrbet pa jima je položil drobec kakor zrno peska. — Veliko- ruska bajka, ki jo je zapisal JAKUŠKIN, priobčil pa 1861 BU- SLAJEV v Oč e r ki h,-' pravi: Gospod je ukazal hudobcu (lokavemu), naj mu prinese z dna morja pest zemlje; dvakrat je hudobcu voda vso zemljo odprala, tretjič mu je pa po božjem ukazu ostalo z a nohtom zrnce peska (peščinočka). Zrno peska za nohtom bi bil en tak poseben motiv, ki je skupen slovenski, poljski in velikoruski bajki. Druga taka poteza je, da v slo- venski bajki Bog sam prinese iz morja snov, iz katere je naša zemlja. Isto potezo vidimo v Nowosielskega gališko-ukrajinski kole d niči o ustvarjenju sveta:* Gospod ukaže najprej sv. Petru, naj mu prinese z dna morja žoltega peska, da bo ustvaril »nebo in zemljo«, potem sv. Pavlu, a do dna ne pride ne prvi ne drugi in šele Gospod sam res peska prinese in svet naredi. — Kakor kažejo druge inačice, sta sv. Peter in sv. Pavel šele pozno stopila na mesto dveh vodnih ptičev, ki sta v prvotni bajki ponirala pred Najvišjim bitjem. Gospod (Jezus Kristus) pa na mesto Najvišjega bitja, ki se je spu- stilo v morje takisto v ptičji podobi. Niti prve niti druge poteze nima sicer nobena vzhodnoevropska inačica, po Srednji in Zahodni Evropi takih bajk sploh ni.° S Poljaki, Ukrajinci in Rusi pa Slovenci že od časa svoje naselitve v Vzhodnih Alpah (VI./VII. stl.) nismo bili več v živem sosedskem stiku. Bajke so morali torej poznati naši predniki že v pradomovini. Prakulturni značaj naše šišenske bajke pa je ugotovljen, ker so bajke o ustvarjenju zemlje z motivom poniranja v pramorje najbolje ohranjene in najbolj razširjene prav pri prakulturnih narodih. V Se- verni in Južni Ameriki — znanih mi je od tam nad 110 inačic — so 2 Oskar Kelberg, Lud VII (1874), cz. III, str. 3—6; prim A. N. Veselovskij, Razyskanija v oblasti russkago duchovnago sticha, vyp. V, Sbornik otdčlenija russkago jazyka i slovesnosti Imp. Akadernii Nauk XLVI, No. 6 (1889, XI. pogl.: Dualističeskija povér'ja o mirozdanii), str. 73; Oskar Dähnhardt, Natursagen I, Leipzig (1907), 48 s. •"' F e o d. J. Buslajev, Istoričeskije Očerki russkoj narodnoj slo- vesnosti i iskusstva I (1861), 437; prim. Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 65 s.; Dähnhardt, n. d. 48. •* Nowosielski, Lud Ukrainski II, 103—104; prim. Vese- lovskij, Razyskanija, vyp. V, 2—3; Mich. Dragomanov, Zabe- ležki värhu slavjanskitë religiozno-etičeski legendi II: Dualističesko miro- tvorenie, Sbornik za narodni umotvorenija, nauka i knižnina, izdava Mini- sterstvo na narodnoto prosvčštivanie, Sofija, VIII (1892), 264 s. (citira Lud Ukr. I, 103—104). ^ Peukert, Schöpfung, Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens IX (1939/41), 279, 280, 283. — Edina izjema (Edda, Völuspo, kit. 4.) ni izjema: Odhin in njegova brata po materinopravno vzdignejo vso zemljo hkrati iz morja in sicer brez poniranja. 4 Dr. Ivan Grafenaiier: tri četrtine teli bajk zapisane pri prakulturnih narodih; tudi v Evra- ziji, kjer prakulturnih narodov skorajda več ni, so prakulturne ina- čice motivično starinske, ameriškim podobne, inačice mlajših kultur pa so po večini močno spremenjene: izmed okroglo 110 meni znanih inačic jih je pet zapisanih pri narodih, ki so ali še prakulturniki (pigmejci Semang) ali so si ohranili vsaj v jedru še prakulturno verstvo (Samojedi); kakih deset pri sibirskih in uralskih rodovih je tem prakulturnim bajkam močno sorodnih; druge, mlajše, pa so razsejane med pastirskonomadističnimi, materinopravnimi in visoko- kulturnimi narodi po vsej Severni Aziji in Vzhodni Evropi, po Indiji in Indoneziji, ena inačica je zašla celo v Oceanijo, na Gilbertsko otočje ob ravniku o. 175° E. Značilno pa je, da tudi med severnoameriškimi bajkami dve prakulturni inačici poznata motiv enega samega zrna (več drugih pa drobec zemlje pod nohti, med kremplji i. pod.), v eni prav stari in motivno zelo važni prakulturni inačici pa prinese snov za zemljo iz morja stvarnik sam in sicer v podobi vodne ptice, v staroindijskih — bog v podobi neresa — pa je to kar pravilo. Etnološke osnove raziskovanja. Preden se pa lotimo vprašanja, kako so te in take bajke mogle priti v Ameriko in k nam, je treba, da se vsaj bežno ozremo na to, kaj je sodobna etnologija v zvezi s prazgodovinsko arheologijo in rasno zgodovino dognala o značaju, razvoju in selitvah prakultur v zemljepisnem prostoru, kjer so te bajke razširjene; tudi nekaj besed o metodi raziskovanja naših bajk ne bo odveč. Na podkladi obširnega, ves svet obsegajočega gradiva o vesoljni kulturi preprostih narodov, gospodarski, socialni in duhovni, je so- dobna etnologija z uporabo metod zgodovinskega raziskovanja" ugo- tovila, da preprosti narodi niso nikaki »nekulturni« divjaki, »naravni«, »nezgodovinski« narodi, ampak da se ti navidezno kar kaotično raz- lični rodovi natančnemu raziskovanju uvrščajo v ne ])reštevilne kul- turne skupine določenega, svojskega značaja in različne etnološke starosti. Najprej so etnologi ob določeni obliki posameznih predmetov snovne kulture (oblikovni kriterij) dognali migracijo teh kulturnih predmetov;^ ugotovili so, da se daljša vrsta oblikovno '•Fritz Gräbner, Methode der Ethnologie, Heidelberg (1911); Wilh. Schmidt, Handbuch der Methode der kulturhistorischen Ethno- logie, Münster i. W. (1937); K. Krohn, Die folkloristische Arbeitsme- thode, Oslo-Leipzig-Paris-London (1926). ^ Prvi ga je uporabljal Friedrich Ratzel, Die geographische Verbreitung des Bogens und des Pfeiles in Afrika, Berichte d. Kön. Sachs. Ges. d. Wiss., Phil.-hist. Kl. (1887), isti, Die afrikanischen Bögen, Abh. d. Kön. Sachs. Ges. d. Wiss., Phil.-hist. Kl., XIII, No. III (1891), isti, Ge- .schichte, Völkerkunde und historische Perspektive, Histor. Zeischr. (1893). 1 SS. — Gl. Wilh. Schmidt, Handbuch (op. 6), 25-26, 136—141. Prakulturne bajke pri Slovencih 5 enakih elementov snovne in socialne kulture — kmalu so pritegnili tudi duhovno kulturo, pred vsem verstvo* — pri različnih rodovnih skupinah ponavljajo (množinski kriterij)" in jih tako zdru- žujejo v kulturne kroge; nato so ob študiju različnih kul- turnih krogov v istem zemljepisnem prostoru spoznali pojave raz- rivanja in odrivanja, pogosto večkratnega, pojave mešanja in pre- plaščevanja kulture ter tako dobili tudi vpogled v zgodovinsko povrstnost kulturnih krogov, ki tvorijo v istem zaokroženem večjem ozemlju časovno povrstne kulturne plast i.^" Ker se ta povrstnost neredko ponavlja tudi v drugih velikih zemljepisnih prostorih, so vsaj v glavnem ugotovili tudi občeveljavno relativno starost teh kulturnih krogov, tudi njihove pradobne selitve.Preko te zgolj relativne kronologije pa etnologija sama ni več mogla. Tu ji je priskočila na pomoč prazgodovinska arheologija.'^ Na podkladi svojega gradiva, ki sega globoko nazaj v ledeno dobo, je mogla ugotoviti, da se kulturni inventar določenih prazgodovinskih kultur dobro ujema s kulturnim inventarjem etnoloških kulturnih krogov. Tako sta arheologu ob pogledu na žive narode kost in kamen prazgodovinskih kultur oživela, tako pa je dobila tudi zgolj relativna kronologija etnoloških kulturnih krogov in kulturnih plasti zgodo- vinsko globino, segajočo do najstarejših nam še dosegljivih časov. Pri pojasnjevanju pradobnih selitev pa je arheologa in etnologa podprla. ^ Družabni sestav in duhovno kulturo, zlasti jezik in verstvo, si je iz- bral ko posebno področje znanstvenega dela P. Wllh. Schmidt s svo- jimi sodelavci in učenci, t. j. dunajsko etnološko šolo. " Prvi ga je uporabljal Leo Fr o b e n i u s , Der Ursprung der afri- kanischen Kulturen, Berhn (1898). ~ W i 1 h. Schmidt, Handbuch, 26 28, 141—144. 10 Prva sta ga uporabljala Fritz G r ä b n e r , Kulturkreise und Kulturschichten in Ozeanien, in Berthold Ankermann, Kulturkreise und Kulturschichten in Afrika, oboje v Zeitschrift für Ethnologie XXXVII (1905), 28 SS., 54 ss. W i 1 h. Schmidt, Handbuch, 28, 151—157; 161—204. '1 Za arktično-severnoameriške kulture, ki za nas posebno prihajajo v poštev, prim. K. B i r k e t - S m i t h , The Caribou Eskimo Pt. I- II. Re- port of the Fifth Thüle Expedition. Vol. V. Kjöbnhaven (1929); isti, Drinking Tube and Tobacco Pipe in North America, Ethnologische Studien I (1929), 29—39; isti. Über die Herkunft der Eskimos und ihre Stellung in der zirkumpolaren Kulturentwicklung, Anthropos XXV (1930), 3—23; isti, F"olk Wanderings and Culture Drifts in Northern North America, Journal des Américanistes de Paris N. S. XXII (1930), 1—32; W i 1 h. Schmidt, Der Ursprung der Gottesidee VI, 23—31, 171—175, 196—207; isti, Handbuch, 180—182. ^2 To je zasluga Oswalda Menghina, Prähistorische Archäologie und kulturhistorische Methode, Semaine d'Ethnologie religieuse III, E^n- ghien-Mödling (1922/23); isti. Kulturhistorische Ethnologie und prähi- storische Archäologie, Berichte des Forschungsinstituts für Osten und Orient in Wien III (1923); na to osnovo je postavljeno tudi glavno delo Menghinovo Weltgeschichte der Steinzeit, Wien (1931). Prim. tudi Fritz Kern, Die Anfänge der Weltgeschichte, Leipzig (1933). 6 Dr. Ivan ürafenauer: še sodobna in arheološka antropologija, zlasti še po epohalnem delu E. v. Eickstedt: Rassenkunde und Rassengeschichte der Menschheit (1934)1-'. Veliko delo P. W i 1 h. S c h m i d t a S. V. D. »Der Ursprung der Gottesidee« (I-VI, 1926-1935)," ki mi je poleg gradiva, ki sem ga dobil pri V e s e 1 o v s k e m D r a g o m a n o v u D ä h n - h a r d t u G a h s u W a 1 k u^" i. dr., najbolj pomagalo, da sem prišel našim prakulturnim bajkam na sled in jih mogel vsaj v bistvenih potezah razložiti, je pri končni sintezi praktulturnih ver- stev v VI. zvezku zgrajeno že na vseh teh pridobitvah. Prakulturne imenuje WILH. SCHMIDT tiste narode, ki žive še zgolj od izkoriščanja tega, kar jim za preživljanje nudi narava sama brez obdelovanja: mož lovi divjačino, žena nabira gozdne sadeže, užitne korenine in drobno živad. Socialno jih označuje zakon, ki druži redoma enega moža z eno ženo za vse življenje, družitev v majhne rodovne skupine sorodnih družin in ženitev izven svoje skupine; versko pa jim je značilna vera v eno Najvišje bitje, ki je stvarnik sveta in vsega, kar je na njem, neredko je to preprost, pa resničen monoteizem; tudi morala je relativno visoka ter se rado- voljno pokorava zapovedim, ki jih je Najvišje bitje sporočilo Praočetu vseh ljudi in ki se jih mora učiti in zapomniti tudi mladi rod ob slovesnem obrednem sprejemu mladine, moške in ženske, med od- rasle ljudi (iniciacija). že etnologija je spoznala, da ta prakultura ni enotna. Prazgodo- vinska arheologija je to spoznanje še poglobila. Poleg najstarejše še dojetne prakulture pigmejcev, ki se zaradi samega lesnega orodja 13 E. v. Eickstedt, Rassenkunde und Rassengeschichte der Mensch- heit, Stuttgart (1934); kratek, a dober pregled Viktor Lebzelter, Rassengeschichte der Menschheit, R. Kiesel, Salzburg (1932). 1* Wilh. Schmidt, Der Ursprung der Gottesidee I—VI, Münster i. W. (192()—1935) (= UdG). Za nas so najvažnejši II: Die Religionen der Urvölker Amerikas (1929), III: Die Religionen der Urvölker Asiens und -Australiens (1931), V: Nachträge zu den Religionen der Urvölker Amerikas, Asiens u. Australiens (1934), VI: Endsynthese der Religionen der Urvölker Amerikas, Asiens, Australiens, Afrikas (1935). 15 A. N. V e s e 1 o V s k i j , Razyskanija v oblasti russkago duchovnago sticha (XI. pogl.: Dualističeskija pover'ja o mirozdanii), vyp. V (gl. op. 2.), str. 1 -IKi, 351—368; Razyskanija (XX. pogl.: Ešče k voprosu o dualisti- českich kosmogonijach), vyp. VI, Sbornik otd. russ. jaz. i slov. LIH, No, 6 (1891), str. 105—136, 215—217. 1" Mich. Dragomanov, Dualističeskoto mirotvorenie (gl. op. 4), Sbornik za narodni umotvorenija (gl. op. 4), VIII (1892), 257—314, X (1894), 1—68. 1' O. D ä h n h a r d t, Natursagen I (gl. op. 2), 1—114, in še tu in tam. 1^ A 1 e k s a n d e r G a h s , Kopf-, Schädel- und Langknochenopfer bei Rentiervölkern, Festschrift für P. Wilh. Schmidt, Wien (1928), 231-;;268; isti, Kult lunariziranoga Praoca kod istočnih Paleosibiraca, Godišnjak Sveučilišta u Zagrebu (1929), 56—92. 1*' L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs in den Urmeer- schöpfungs- (und Sintflut-)Sagen. A. Das eurasische Gebiet, Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien LXIII (1933), 60—76. Prakulturne bajke pri Slovencih 7 (poleg neobdelanega kamna) arheološko ne dâ dobro dokazati (lesna kultura^"), je arheologija že v protolitski (stari paleolitski) dobi iz sredine diluvija (ledene dobe in njenih toplih presledkov) ugotovila troje kulturnih krogov, ki so vsi še živeli samo od lova in nabiranja. To je kultura rezil : značilna so zanjo le na eni strani obde- lana rezila iz kresilnih odcepkov (prvi jo je ugotovil HUGO OBER- MAIER^^) ; etnološko jo sporejajo s Tasmanci, jugovzhodnimi Av- stralci (Kurnai) in ognjenozemskimi Yamana;^^ drugič kultura sekirnih klinov: izdelovali so jih iz večjih kresilnih jeder in jih z vseh strani obdelali; etnološko je v sledovih ohranjena v Avstraliji, pri Dinka in šiluk ob zgornjem Nilu in pri Algonkinih v Severni Ameriki;2=' tretjič kostna kultura: razen orodja, ki so ga izdelovali skoraj izključno iz kosti in roga, so zanjo značilne daritve prvin lovskega plena v obliki daritev glav, lobanj (z možgani) in dolgih kosti (z mozgom)^' (prvi je to kulturo kot poseben kul- turni krog ugotovil OSWALD MENGHIN^s) ; k tej kulturi so spadali v ledeni dobi medvedji lovci v švicarskih Alpah, na Bavarskem in v Vzhodnih Alpah, med drugim tudi v Potočki zijalki, v Hudi luknji. Njivici pri Boštanju^" i. dr. na Slovenskem. Etnološko spadajo k njim današnji arktiki; zagrebški univ. profesor ALEKSANDER GAHS jc ugotovil daritve glav, lobanj in dolgih kosti pri še živečih starosibir- skih in osrednjeazijskih narodih,^' našh pa so jim sledove tudi pri ameriških Algonkinih.'-^^ Iz kulture rezil se je po etnoloških in arheoloških ugoto- vitvah v poznejših dobah (v miolitiku, t. j. mlajšem paleolitiku) razvila oče t no pravna kultura naprednih stepnih lovcev s solarno mitologijo, iz kulture sekirnih klinov materino p ravna kultura prvih sadilcev z lunarno mitologijo in češčenjem Pramatere, iz kostne kulture, svoj- ske arktičnim lovcem, pa primarna kultura nomadskih O. Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit (gl. op. 12), 89—91, 596; prim. Hugo Obermaier, Urgeschichte der Menschheit, Ge- schichte der führenden Völker I, Freiburg i. Br. (1931), 183. 21 H. Obermaier, Los derroteros del paleolitico antiguo en Europa, Bol. de la Real Acad. de la Hist. Madrid, LXXVI (1920), 214; prim. Men- ghin, Weltgesch. d. Steinzeit, 87, 119 s. -2 Menghin, n. d., 109 s. (tarn literatura), 492 s.; Kern, n. d. (op. 12), 28. 23 M e n g h i n , n. d., 485 ss., 493; Kern, n. d., 29. --^ Menghin, Der Nachweis des Opfers im Altpaläolithikum, Wie- ner Prähistorische Zeitschrift XIII (1926), 14 ss.; isti, Weltgeschichte der Steinzeit, 125—127; W i 1 h. Schmidt, UdG. III, 527—540, VI, 543 s. 2s Menghin od 1926 dalje: Kern, n. d., 19. 2« Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit, 120 ss. (lit.), 493 s.; Kern, n. d., 19 ss., 30 ss. — Za arheološke najdbe na Slovenskem gl. Srečko Brodar, O stratigrafiji Potočke zijalke, GMD XX (1939), 66—95 (lit.: 89 ss.). A. Gab s, Kopf-, Schädel- und Langknochenopfer (gl. op. 18); Schmidt, UdG. III, 334 ss., 541 ss. 28 S c h m i d t, UdG. VI, 70—73. 8 Dr. Ivan Grafenauer: pastirjev s češčenjem nebesnega boga kot Naj%4šjega bitja in s patriarhalno veliko družino;-" genetično zvezo z arktično kulturo spričujejo poleg elementov snovne kulture zlasti v sledovih ohranjene daritve glav, lobanj in dolgih kosti, kar je tudi Gahs ugotovil (op. 19.) .^^ Ker so bajke o ustvarjenju sveta, ki spadajo k njim tudi slo- venske prakulturne bajke, doma le v arktično-severnoameriški pra- kulturi in njenih odraslekih, naj se ozremo še na to, kaj je ugotovila znanost doslej glede naselitve ameriškega kontinenta. Rasna zgodo- vina je pokazala, da so Indijanci istega plemena kakor starosibirski rodovi.-^i Etnologija je izsledila, da rabijo ameriški Indijanci enako orodje, orožje, obleko, čolne, sani, smuči, da uporabljajo iste lovske metode kakor prasibirski narodi."^ Na osnovi podrobnega študija kul- turnih plasti pri ameriških Indijancih sta KAI BIRKET-SMITRs-' in WILH. SCHMIDT^^ zasledila, da so se Indijanci in Eskimi preselili iz Azije v Severno Ameriko v več zaporednih selitvenih valih. Prvi je prinesel v Ameriko tasmanoidne prakulturnike Ognjene zemlje, poznejši prišleki so jih naposled potisnili na skrajni jug Južne Amerike. Drugi val je naplavil v Ameriko prakulturno skupino, ki se je ohranila v pičlih ostankih še na skrajnem zahodu Severne Osrednje Kalifornije (severno od S. Francisca) ; sledove njihove kul- ture pa so našli tudi še pri Vzhodnih, zlasti pa pri Severnovzhodnih Algonkinih, ki so morali njihove ostanke asimilirati. Značilne so zanje bajke o ustvarjenju sveta ex nihilo, t. j. bajke prvega tipa, ki jim bomo našli ostanek tudi v slovenščini. Vsi ti rodovi so prišli v Ameriko verjetno še po suhi poti in ob ugodnejšem podnebju, nego vlada danes v Aljaski in na azijskem severovzhodu; Ledeno morje še ni bilo prebilo širokega zemskega mostu med Azijo in Ameriko. S tretjim selitvenim valom so prišli v Ameriko predniki vzhodne skupine Severnih Osrednjih Kalifornijcev. Zahodnih in Vzhodnih Algonkinov, to pa že prek morja, ko se je zemeljska ožina med Ameriko in Azijo spremenila že v današnji Behringov preliv z vrsto otokov in otočij; tudi se je z mrzlimi tokovi, prihajajočimi iz Lede- nega morja, podnebje že poostrilo. Ti novi prišleki so bili nositelji kulture lednega lova ter so se pozimi preživljali z lovom ob preduhih, vsekanih v led. Staroselce so odrinili proti vzhodu in zahodu, sami pa so zavzeli sredino severnega dela Severne Amerike. 29 M e n g h i n , Weltgesch. d. Steinzeit, 504- 510, pregled: 533; K e r n, n. d., 45—60. ™ Gl. Koppers, Pferdeopfer und Pferdekult der Indogerinanen, Wiener Beiträge zur Kulturgeschichte und Linguistik IV: Die Indoger- manen- und Germanenfrage (1936), 300. 31 V. Lebzelter, Rassengeschichle der Menschheit (op. 13), 46, 52 SS.; Menghin, Weltgesch. d. Steinzeit, 578 s., pregled: 594. 32 Fr. F 1 o h r , Beitrag zu den Problemen der arktischen Kulturfor- schung, Mitt. d. Anthrop. Ges. Wien LXIII (1933), 53—54. 33 K. Birket Smith, gl. op. 11. 34 Schmidt, UdG. VI, 23—31, 171—175. Prakulturne bajke pri Slovencih 9 Značilne so zanje bajke o ustvarjenju zemlje z moti- vom poniranja in sicer prinese prsti z dna morja v tekmi z vodnimi ptiči ali ptič (v eni Najvišje bitje v podobi ptiča) ali ž e 1 - v a (enkrat kot spremljevalka stvarnikova), ki je šele pozneje stopila na mesto uspešnega ptiča ponirnika ali Najvišjega bitja, ali tudi želva sama. še pozneje so prišli v Ameriko Praeskimi''^ in predniki današnjih Osrednjih Algonkinov,^'' bodi kot poseben (četrti?) selitveni val, bodi kot zakasnel pljusk tretjega selitvenega vala. Osrednji Algonkini so se vrinili med Zahodne in Vzhodne Algonkine ter jih ločih. V nji- hovih bajkah ponirajo vodni sesalci (bober, vidra, piž- movka), bodi sami, bodi s ptiči, prsti pa prineso redoma vodni sesalci. S četrtim (petim?) valom so se priselili rodovi materinopravne kulture, nositelji kulture lova na smučeh. Ti so pretrgali zvezo med Zahodnimi Algonkini in Severnimi Osrednjimi Kalifor- nijci; s ponovno selitvijo z juga so materinopravni sadilci Irokezi ločili še Osrednje Algonkine od Vzhodnih. Bajke z motivom poniranja poznajo tudi ti rodovi, a ker so najrazličnejših tipov, časih tudi močno spremenjene, so jih prevzeli pač od starejših rodov, ki so jih asimilirali. Nekaj podobnega se je godilo tudi v Severni in Osrednji Aziji in v Vzhodni Evropi. Kostna prakultura medvedjih lovcev je segala v protolitiku še v današnjo Švico, v miolitiku (mlajšem paleolitiku) je njihova kultura in kostna kultura lovcev na severnega jelena vpli- vala celo na rezilno kulturo aurignacienskega, solutréenskega in magdalenienskega tipa v Srednji in Zahodni Evropi (aurignacien : medvedji lovci Potočke zijalke). Danes so ostali od te praarktične kulture v Evraziji samo še ostanki pri Ainuih, v evrazijskih tundrah in arktičnih pragozdovih (posamezni rodovi pri Lapih, Samojedih, Ost- jakih in drugod).3" Značilno je, da sta se pri Ainuih in pri samojedskih Tundrskih Jurakih okoli Obdorskega na Obu ohranili še bajki o ustvarjenju sveta prvega tipa, pri Samo- jedih in njim kulturno sorodnih sibirskih in uralskih rodovih — zlasti Manzih in Vogulih — še bajke drugega tipa s ptiči kot ponirniki. Slišali smo že, da je prav od sibirskih arktikov izšla primarna kultura nomadskih pastirjev: čredam severnih jelenov, ki so jih po- prej lovili, so začeli na smučeh in saneh z uprežnimi psi slediti in jih voditi in tako so divje živali sčasoma spremenili v domače čredne živali. To se je zgodilo najbrž v Osrednji Sibiriji v okolju Sajanskega gorovja.''® V Osrednji Aziji so potem drugi rodovi, predniki sedanjih 33 Schmidt, UdG. VI, 174. 30 W i 1 h. S c h m i d t, UdG. VI, 204 s. 3f Fr. Flohr, Beitrag (op. 32), 55 (literatura). 38 F r. Flohr, Haustiere und Hirtenkulturen, Wiener Beiträge (op- 30), I., 109 SS., 133 ss.; isti, Beitrag (op. 32), 56 s.; prim. Kern, n. d-, 90. 10 Dr. Ivan Grafenauer: Mongolov in Altajcev, to načelo reje prenesli tudi na konjske in ka- melje črede, postali pozneje stepni jezdeči nomadi in osvojevalci in li so prinesli svojo pastirsko kulturo tudi Uralcem, Indoevropcem, zlasti Arijcem, posredno tudi Semitom in Hamitom.^« Pastirskonomadski in stepni jezdeči narodi so stare bajke še vedno imeli v časteh kot dediščino svojih prednikov, a pod vplivom svojega verstva, močno prepojenega z materinopravnim šamanstvom, so jih precej spremenili: namesto ptičev — ali želve — prinese stvar- niku prsti navadno osebno bitje, hkrati božji pomočnik in nasprotnik, lunarnomitološkega izvora.^" Pri krščanskih (ali pozneje pokristjan- jenih) narodih Vzhodne Evrope, ki so živeli dolga stoletja pod bičem jezdecih stepnih vojščakov, so tega poganskega božjega nasprotnika spremenili v hudobca (prim. Jakuškinovo velikorusko bajko). Glede metode raziskovanja smo mimogrede že slišali o oblikov- nem in množinskem kriteriju. Pri bajkah o ustvarjenju so taki oblikovni k r i te r i j i. n. pr. : ali bajka pripoveduje o ustvar- jenju vsega sveta ali samo zemlje; ali je v začetku že pramorje ali ga ni; ali Bog pred začetkom ustvarjanja spi ali ne; ali ustvari svet jz ničesar ali iz že obstoječe snovi; ali dobi snov s poniranjem; ali prineso to snov ptiči ali želva, vodni sesalci ali Bog sam; ali več prsti ali samo eno zrno; tekma med stvarnikom in njegovimi pomoč- niki (pomočnikom); ustvarjalna gesta: ukaz, sama želja, dih, pogled. ĆC se v bajkah, ki jih primerjamo, druži več takih oblikovnih krite- rijev, moremo govoriti o združenem oblikovnem in mno- žinskem kriteriju, ki je še bolj dokazen kakor množinski kriterij več oblikovno podobnih ali enakih kulturnih predmetov.*"^ Če so podobne bajke znane v zemljepisno zelo oddaljenih ozemljih, mora pristopiti še tretji, pomožni kriterij kontinuitete: dokaz, da so nositelji teh bajk nekdaj bivali v soseščini in se od tam odselili ali pa da so jih tuji rodovi ali mlajše kulture razrinile. V drugem primeru pri- stopi k prvim trem kriterijem še novi kriterij starosti: raz- rinjene kulture so v določenem prostoru starejše od tistih, ki so jih potisnile v stran,-*! toliko starejše, kolikor več je kultur različne sta- rosti, ki so jih ločile, čim bolj so jih potisnile na rob zemljepisnega prostora. _ Po teh pojasnilih se lahko vrnemo k prakulturnim bajkam, ki so se ohranile pri nas Slovencih. Razen šišenske bajke o ustvarjenju naše zemlje (zg. str. 2 s.) je to predvsem mengeška bajka o ustvarjenju sveta in prvega človeka; slišal jo je v svojem rojstnem kraju Mengšu isti JANEZ TRDINA in priobčil v prav isti 39 Wilh. Schmidt, Rasse und Volk^, Salzburg (1936), 74 ss,. *o Kop p er s, Pferdeopfer (op. 30), 396 ss.; A. Gahs, Kult lunari- ziranoga Praoca (op. 18). «a Wilh. Schmidt, Handbuch (op. 6), 140—141, 142—146. *^ Schmidt, UdG. I, 254 ss.; isti, Ursprung und Wesen der Re- ligion, Aschendorff, Münster i. W. (1930), 227 ss.; isti, Handbuch (gl. op. 6,), 154—157. Prakulturne bajke pri Slovencih 11 številki Nevena 1858. kakor šišensko.^^ 2 mengeško in šišensko bajko (prav za prav z njunimi predhodnicami) pa je v zvezi tudi nazor, da plava zemlja na vodi in da jo nosi velika riba; če se ta zgane, pa nastane potres. Na ta nazor se naslanja znana naša narodna pesem iz Podmelca pri Tolminu o Jezusu in svet no- seči r i b i pa tudi kratki bajčni drobec »Potr s«, ki ga je Mevan Kuhar 1911 priobčil v ČZN.''^ II. Mengeška bajka Najstarejša med slovenskimi bajkami o ustvarjenju je menge- ška bajka. Trdina jo je v Nevenu 1858 (str. 60) priobčil v hrvat- skem prevodu. Glasi se:' Od k uda čovjek, (čuo u Mengšu.) Iz početka ne biaše ništa nego Bog i Bog spavaše i snivaše. Vieke vjekova mu taj san trajaše. Nu sud jena bi, da se probudi. Prenuv se iza sna oziraše se i svaki pogled mu se promieni u zviezdu. Bog se začudio i stao putovati, da razgleda, što je očima stvorio. Putuje te putuje, nu nigdje ni konca ni kraja. Putujuć dodje i do naše zemlje, nu već se biaše umorio; pot mu se čela hvataše. Na zemlju padne kap znoja — kap se oživi, i eto ti prvoga čovjeka. Božja mu je rodbina, nu stvoren ne bi za razblude, iz znoja se rodio, već početkom mu sudjeno bilo, da se muči i znoji. Ta bajka je imela v znanstveni literaturi čudno usodo. K. J. ER- BEN, znani češki pesnik in narodopisec, jo je 1865 v svoji »čitanki s 1 o v a n s k i«2 še zvesto ponatisnil, a zaradi jezika v oddelku »Srb- ske« (sc. pohâdky). Po Erbenu je A. AFANASJEV 1865 ponatisnil za- *2 Neven VU (1858), 60. K § t r e k e 1 j , Slovenske narodne pesmi I, št. 492—493; obe ina- inčici sta prav za prav le ena sama pesem, ki sta jo zapisala Ivan Mu- rovecin Janez Kokoš ar, pela jo je pa obema M u r o v č e v a mati (na enem mestu je dve kitici različno razvrstila). Pesem je Ivan Pre- gelj porabil kot simbol v povesti »Plebanus Joannes« (»Kranj, 1925), 22 23. '''Štefan Kuhar, Narodno blago vogrskij Sloväncof, .št. 52, ČZN VIII (1911) 59. ' Odstavke sem po vsebini razdelil jaz: 1. bajka o ustvarjenju sveta, 2. bajka o ustvarjenju prvega človeka, 3. moralizujoči sklep. 2 K. J. E r b e n , Sto prostonârodnich pohâdek a povesti slovanskych v nafečich puvodnich. Čitanka slovanska s vysvëtlenim slov. V Praze (1865), 257. Bajka je natisnjena v poglavju »Srbske« pod drobno tiskanim zaglavjem, ki slovenskega porekla ne označuje dovolj jasno, jezik (prevoda) pa napačno: »Z Krajiny. Ve spisovém ja^yku srbskem«. Od tod nespora- zumljenja priznanih slovanskih znanstvenikov (gl. sled. opomnje). 12 Dr. Ivan Grafenauer: četek bajke in ga na rusko prevedel,^ 1868 je na drugem mestu prvi del utajil in potvoril, drugega pa podal v razvlečeni ruski parafrazi,za- radi kratkosti je okrnjen prvi del tudi v bolgarskem posnetku Ukra- jinca Mich. D r a g o m a n o v a.^ Po Erbenu je 1877 LOUIS LÉGERS vso bajko prevedel v francoščino, 1907 OSKAR DÄHNHARDT« v nemščino. 3 A. Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan na prirodu I (1865), 157—158, navaja bajko (krainskoje skazanije) v hrvatskem jeziku od »Iz početka... se promieni u zviezdu«. Kot paralelo navaja: »Stich o golubinoj knigë povëdajet, čto zori utrennija i večernija, svetel mësjac i castyja zvëzdy začalis' ot očej božiich, ili po drugom varianta — čto svet u nas svëtitsja ot gospodnich očej (Kalëki Per. II, 287, 331—6, 355; sliči Pam. star. rus. lit., II, 307: »Beseda Ijerusalimskaja«.) — To je izšlo iz arktičnega naziranja: T. Lehtisalo (Entwurf einer Mythologie der .lu- rak-Samojeden, Mémoires de la Société Finno-Ougrienne LUI fl924], 16) pravi: »Sonce imajo (Samojedi) za dobro oko Numovo (Num, t. j. Nebo kot oseba, N. b.) in mesec za njegovo slabo oko. S temi očmi vidi Num vse, ko potuje okoli zemlje« (Schmidt, UdG. III, 349). A. G. Schrenk (Reise nach dem Nordosten des europäischen Russlands durch die Tundren der Samojeden zum Arktischen Uralgebirge 1, Dorpad [1848], 536 s.) pravi: Zvezde imenujejo z besedo Numgy, čigar etimologija je »Numova ušesa« (»nebesna ušesa«, »božja ušesa«)...« V isti knjigi (1, 402 s.) pa pravi tudi, da je Num zemljo ustvaril in vsa bitja na zemlji, tudi sonce in mesec in zvezde (Schmidt, UdG. III, 345). Nazor, da sta sonce in mesec božje desno in levo oko, je znano tudi pigmejcem Semangom in starim Egipčanom (Schmidt, UdG. III, 230, VI, 237). Ni izključeno, da je to končna oblika bajke, da je Num s pogledom sonce in mesec in zvezde ustvaril in da se je sled ohranil v kaleških ruskih »stihih«. Gotovo je le, da danes samojedske bajke o ustvarjenju sonca, meseca in zvezd ničesar ne pripovedujejo, ker je to po naziranju, da so to božje oči in božja ušesa, nemogoče: saj so z Numom vred že od vekomaj. ¦¦îa A. Afanasjev, n. d. II. (1868), 476: »V Krainë do sich por razkazyvajut, čto pri načale vekov Bog, probudivšis' ot sna, pošel po bëlomu svetu (!!), i kogda dostig zemli, to ot črezmernoj ustalosti (!) vystupil na nem pot; i vot upala na zemlju kaplja božestvennago pota, oživotvorilas' i obrazovala iz sebja pervago čeloveka. Potomu-to ljudi osuzdeny rabotât' i sniskivat' svoje propitanije »v pote lica« (Erben, 257: »na zemlju padne kap z noja (!), kap se oživi, i eto ti prvoga čovjeka«). — Prvi del je na- menoma zmaličen, to kaže sledeča razlaga bajke (n. d., 476—477) : Snëznyja oblaka, oblegajuščija nebo v zimnjuju polovinu goda, pod vlijanijem veš- njago tepla pretvorjajutsja v dozdevyja, ili vražajas' metaforičiski: bog oblačnago neba, bog-gromovnik, probuždajas' od zimivjago sna, potëjet i načinajet kupat'ja v dozdevych potokach ... Iz božestvennago pota, t. j. iz parov i tumanov, kakije podymajutsja ot zemli vsledstvije vesennjago tajan'ja, obrazujutsja grozovyja tući, ili čto tože — naroždajutsja velikany. Ustvarjanje sveta s samim pogledom seve v tako zvezo ne sodi — torej proč z njim: to je mlad dodatek. A kaj je s prejšnjo razlago? A. nam tega ni povedal. * Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. X (1894), 24, op. 1: »jedin sräbski(!) razkaz«. 5 Melusine, Revue de Mythologie, Littérature Populaire, Tradi- tions et Usages I (1877), 84; — Veselovskij imenuje to objavo v kri- tiki Melusine »perevod prelestnoj slovačkoj (!) skazky o sozdanii čeloveka« (žurnal Min. Nar. Prosv. CXCV, odd. 2 (1877), 156. Dähnhardt, Natursagen I, 113: Aus dem Slovenischen. Prakulturne bajke pri Slovencih 13 Ker pa bajka govori samo o ustvarjenju zvezd, ne pa tudi naše zemlje (vsaj dovolj jasno ne), je ERBEN v svojem predavanju »Ba-. je slovanska o stvoreni sveta« (1866)^ iz naše mengeške in šišenske bajke »rekonstruiral« prvotni praobrazec slovenske bajke o ustvarjenju sveta in naše zem- lje : drugi del bajke (o ustvarjenju prvega človeka) je izpustil in na njegovo mesto postavil kar vso šišensko bajko, šiv pa nekako za- delal. S tem je mengeška bajka, bajka prvega tipa s creatio ex nihilo, zašla med bajke drugega tipa z motivom poniranja in za pomembnost prvega dela se od tedaj nihče več ni zmenil. ERBEN sam je sicer imel svojo rekonstrukcijo le za znanstven poskus — žal tega pri objavi ni povedal — in je v knjigi Vybrané baje« (1869) poleg svoje rekonstrukcije*^ priobčil tudi češki prevod mengiške bajke same." Toda njegovo rekonstrukcijo si je usvojil 1887 GREGOR KREK'« — Neven s Trdinovo objavo je imel v roki, pa je letnik napačno navedel — in je s tem usodo bajki zapečatil: VESELOVSKIJ," DRAGOMA- NOV,'2 DÄHNHARDT,'" J. FELDMANN," vsi po vrsti so predvajali Erbenovo rekonstrukcijo kot pristno bajko, v pristni obliki pa, če jo poznajo (Dragomanov, Dähnhardt), so upoštevali samo drugi del (ustvarjenje prvega človeka), prvi del pa, so sodili, je popoten motiv ' časopis Musea Krâlovstvi Českeho XL (1866), 39; pod črto je pravilno naveden vir, Neven 1858, 60; ni pa označeno, da bi hila objava le poskus rekonstrukcije. 8 K. J. Erben, Vybrané baje a povesti narodni jinych vëtvi slovan- skych (1869), 1; izd. iz 1. 1883.: str. 13, po njej Hanuš Mâchai, Nâ- kres slovanského bâjeslovi (1891), 9: Ve Vojenské Hranici (!). » K. J. Erben, Vybrané baje (1869), 5; izd. iz 1. 1883: str. 16, po njej H. Mâchai, Nâkres (1891), 15: Slovinci v Krajine. '" Gregor Krek, Einleitung in die slavische Literaturgeschichte», Graz (1887), 783, z napačno navedenim letnikom Nevena (VI nam. VII, tiskarska napaka!), a s pravilnim krajem in letnico: »na Rieci 1858« kakor na naslovnem listu; na strani 531, op. 1, pa to mesto pravilno navaja in v besedilu razlaga pravo mengeško bajko, češ da je bajka o ustvarjenju prvega človeka iz božjega potu nastala po »ljudski« (preprosti) etimologiji: človek, t. j. čelo-včk, od tod pa: Die Slovénen lassen den Menschen aus dem Schweisstropfen entstehen, welcher von der S t i r n e (podčrtal Krek) auf die Erde fiel. Etimološka bajka pa je seveda mlada; tu je razlog, da je Krek Trdinovo pristno besedilo odklonil in sprejel Erbenovo rekon- strukcijo, o kateri je vedel, da ni avtentična. Pa to je bilo v naravnomito- loški šoli etnologije skoraj pravilo: teorija jim je bila nad etnološkimi do- kumenti (prim. zgoraj op 11 3a: A. Afanasjev !). — Tiskovni napaki v navedku Nevena (VI nam. VII) in Dobšinskega knjige Uvahy (1872 nam. 1871) nam je kažipot za odvisnost poznejših raziskovalcev od Kreka (Neven sam je bil pač le malokomu dostopen). " Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 54 (po Kreku: ista dva na- pačna navedka). '2 Dragomanov, Sbornik za nar., umotv. X, 20 (po Erbenu in Kreku). Dähnhardt, Natursagen I, 58 (po Veselovskem z istima napačnima navedkoma). " Jos. F e 1 d m a n n , Paradies und Sündenfall, Aschendorff, Mün- ster i. W. (1913), 394 (besedilo iz Dähnhardta, tudi citati, a z novimi napakami). 14 Dr. Ivan Grafenauersj iz Erbenove »inačice« in se nanj niso ozirali. Skoraj vsi tudi na- vajajo kot vir Trdinovo objavo v Nevenu, toda s Krekovim navedkom letnika. Po Dähnhardtovem prevodu je prišla Erbenova redakcija mengeško-šišenske bajke v W a 1 k o v o motivno analizo^" in v so- dobno etnološko literaturo. Kot bajko z motivom poniranja jo navaja po Dähnhardtu tudi Handwörterbuch des deutschen Aberglau- bens IX ( 1939/41 ko našteva najzahodnejše točke, do katerih so te bajke v Evropi dospele. TRDINA se je na svoj način tiho temu maličenju mengeške bajke uprl. V »Verskih bajkah na Dolenjske m^^ je 1881 pri- občil dolenjsko inačico mengeške bajke, žal v okviru, ki ima bolj leposloven kakor znanstven značaj, in ne da bi navedel, od kod in od koga jo je dobil. Zdi se, kakor bi bil priobčil TRDINA to inačico kot dokaz, da je bila Erbenova rekonstrukcija napačna, da je v mengeški bajki zemlja z zvezdami vred ustvarjena s samim božjim pogledom; dolenjska inačica to posebej pripoveduje: Ko pa je prišel čas, da se je zbudil in se je začel ozirati, ustvaril je njegov prvi pogled našo lepo zemljo, njegov drugi pogled naše preljubo solnce, njegov tretji pogled našo prijazno luno, vsak poznejši pogled pa bliščečo zvezdo. Etnološka literatura s Krekom na čelu (1887) pa se za to inačico sploh ni zmenila, tudi ne za njeno objavo v Kelemino- vih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljudstva« (1930). Trdinov zapis mengeške bajke je nedvomno pristen, po vse- bini in po obliki povzet po narodnem pripovedovanju. Ne enega motiva ni v njem, ki bi bil bajkam prvega tipa prakulturnih narodov neznan; v svojevrstnem izboru, združitvi in razvrstitvi, ka- kor stoje ti motivi v mengeški bajki, bi si jih še najboljši umetnik ne mogel izmisliti, tudi če bi poznal vse danes znano bajčno gradivo. Bajke prvega tipa, po katerih bi bil Trdina morda mogel umetno bajko sestaviti, so povrhu vsega vse izšle šele po letu 1905., Trdina pa je zapis iz Mengša priobčil že 1. 1858. — Tudi slog prav nič ne spominja Trdinovih umetnih »bajk in povesti«. Izvzeti bi mogli samo moralizujoči sklepni odstavek. Ta je seveda krščanskega porekla, stavek »sudjeno mu bilo, da se muči i znoji« je po- vzet celo po svetopisemskem poročilu o prvem grehu (1 Mojz 3, 17. 19). Vendar ni upravičenega dvoma, da je naroden; prav podoben sklepni stavek je spričan tudi v neki rumu n ski bajki o ustvar- jenju sveta:!*• Bog je ustvaril svet tako, da si je pljunil v roko in iz 1° L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs (op. I, 19), 68/69, št. A 24 : Po Veselovskem in Dähnhardtu. 1« Peukert, Schöpfung, HDA (op. I, 5), 279. 1^ Ljubljanski Zvon (1881) 184; Janeza Trdine zbrani spisi II, Lj. (1904), 1. 1* Jakob Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, DsM, Celje (1930, št. 206, I, str. 281. lä 5 g z a t o a r e a 111,25; Dähnhardt, Natursagen 1, 58, op. J..,. Prakulturne bajke pri Slovencih 15 pljunka je nastala zemlja; »zato je svet v božjih rokah«. Vendar je odstavek mlad in, čeprav je pristno naroden, k stari bajki ne spada, ta je vsa v prvih dveh odstavkih. O Trdinovem zapisu v »Verskih bajkah na Dolenjskem« pa je ugotovila natančna analiza, ki je tu ni mogoče podati, le-to: 1. Trdinov zapis v »Verskih bajkah« po obliki ni narodna bajka, ampak v Trdinov osebni slog prelita redakcija; 2. na slog te redak- cije je vplival mestoma E r b e n o v češki prevod gališkoukrajinske kolednice o ustvarjenju sveta (1866),»° mestoma tudi mengeška ina- čica. 3. Zapis je sestavljen iz dveh pristnih slovenskih inačic, iz mengeške in iz nam žal neznane dolenjske in je torej tudi vsebinsko Trdinova redakcija. 4. Vsi bistveni motivi — tudi tisti, ki jih v men- geški inačici ni — so pristno narodni, spričani po prakulturnih baj- kah, ki jih TRDINA ni mogel poznati, niso pa vsi etnološko enako stari. 5. Bajki tuje so — razen sklepnega odstavka, ki je enak kakor v mengeški bajki — samo uvodne besede k bajki, s katerimi pripo- vedovalec poslušalce opozarja, da so si to pripovedovali »še ajdje«. Mengeško bajko v Trdinovem hrvatskem prevodu v Nevenu in etnološko pristna dopolnila k njenim motivom iz Trdinove slovenske redakcije v »Verskih bajkah« potemtakem lahko mirno vzamemo za osnovo raziskovanja; Trdinova slovenska redakcija sama za ta namen ni porabna. Prvi, ki je resno poskusil naši mengeški bajki, vsaj drugemu delu, priti do jedra, je bil Ukrajinec MICH. DRAGOMANOV.»^ Z motivom, da je človek nastal iz božjega potu, je primerjal bajko v staroiran- skem Bundeheshu (Ustvarjenju), po kateri je »Ormuzd säzdal ot pota si ili ot materijala, prosmukana ot pota, parvonačalnija čovčk (Protoadam na gnosticitë)«»'^ — pravilno: »Ohrmazd je dal, da je na Gayômartovem telesu (Gayômart = umrljivo življenje imajoči), ko je spal, nastal pot, in naredil iz njega lepega, mladega moškega 15 let«.»» Opozoril je v tej zvezi tudi na sporočilo Ruskega leto- pisa (t. i. Nestorjeve kronike) med dogodki leta 1071., po katerem sta dva (čudska) čarovnika v Belozeru pripovedovala, da je človeško telo naredil Satan iz brislje, s katero se je Bog v nebeški (parni) kopeli obrisal in jo z neba na zemljo vrgel, življenje pa mu je vdihnil 20 Erben, Baje slovan.skâ, ČCM XL (1866) 36 (gl. op. II, 7). 21 Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. X, 24, op. 1 : Toja razkaz može da se turi v edin red s zakavkazkitë razkazi za proizhoždenijeto na angelitë ot Boži slazi i. tn. no vazmožno je tuk in vlijanije otkam iranskata ideja, kojeto vidëhme v razkazitë na ruskitë vlahvi. — Že pred Dragoma- novom je primerjal mengeško bajko z Nestorjevo čudsko (gl. op. II, 23) in s Skandinavsko o Ymiru (gl. sp. op. II, 39) A, Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan II, 476—477. A njegova aprioristična razlaga ga je za- vedla celo tako daleč, da je v bajki nalašč zatajil ves prvi del (gl. zg. op. II, 3 a). 2ia Dragomanov, n. d. X, 23 s.; Dähnhardt, Natursagen I, 113. 22 Wilh. Koppers, Pferdeopfer (op. I, 30), 321. 16 Dr. Ivan Grafenauer: Bog sam.23 Dähnhardt navaja k temu še mor d vin s ko bajko, da je šajtan mogel dati čk)veškemu liku pravo (Bogu slično) podobo šele, ko jo je obrisal z brisačo, ki jo je dal stvarniku Čam-Pasu z zvijačo izmakniti, življenja pa ji ni mogel dati; vdihniti mu ga je moral Čam-Pas.'^^ Posebej pa je DRAGOMANOV našo men- geško bajko primerjal z zakavskima b a j k a m a,^i po katerih nastaneta nadangela Mihael in Gabrijel iz božjih solza; svenetska inačica pripoveduje:2" V začetku ni bilo ne neba ne zemlje, ampak samo neskončno morje, sredi morja pa skala in v sredi skale Gospod. Bog se je naveličal sedeti sam samcat v skali, odprl jo je, zamesil vodo in zemljo, kar je je bilo okoli skale, ter iz enega dela naredil nebo, iz drugega (okoli skale) zemljo. A živih bitij še ni bilo, zato je Gospod od dolgega časa zajokal. Ena solza mu je kanila iz desnega očesa in iz nje se je naredil nadangel Mihael, druga solza mu je kanila iz levega očesa in nastal je nadangel Gabrijel . . . Glede Bundehesha, čudske in mordvinske bajke, zlasti pa glede zakavkaskih inačic sta bila DRAGOMANOV in DÄHNHARDT že na pravi sledi, le da tedaj še ni bilo mogoče iti po sledi nazaj. Tako pa sta sklepala, da so mordvinska, Nestorjeva in naša mengeška bajka prišle k nam iz Irana in izza Kavkaza, na Rusko naravnost, k nam neznano kod.^'a Iranska, finska in zakavkaska bajka pa se z menge- ško bajko vred ujemajo z ameriškimi prakulturnimi bajkami o ustvar- jenju sveta in to ne le glede enega samega motiva ali motivnega ele- menta (božjega potu). In ameriške bajke so jasnejše, določnejše in prvotnejše, torej pač bližje prvotnemu skupnemu izhodišču. 23 Dr ago man o v, n. d., X, 23; Dähnhardt, n. d., 113 s. — Letopis po Lavrentijevskomu spisku (izd. Archeograf. Kom- raisii, SPb. [1872], 170—174; Chrouica Nestoris, ed. Fr. Miklosich [1860], 109—111) poroča med dogodki leta 1071. (ko so se bojevali Polovci pri Rostovcu in Nejatinu, ko je Vseslav pregnal Svjatopolka iz Polot'ska in je kijevski knez Jaropolk zmagal Vseslava) tudi o čarovnikih (šamanih), ki so se pojavili v Kijevu; vmes je vpletel razne zgodbe o čarovnikih, ki se niso zgodile prav leta 1071. Med drugim poroča o dveh čarovnikih (čudskih šamanih), ki sta za vlade kneza Svjatoslava (1073—1076), ko je pritisnila lakota, počenjala v severnih krajih razna hudodelstva in jih je knežev davkar (dan' jemljuščij) Jan dal pri Belozeru prijeti. Med zasliševanjem pripovedujeta tudi le-to bajko, češ da vesta več ko drugi ljudje (Miki. 110): Bog myl sja v mov'nici i vospotil sja, oter sja vëchtem, verze s nehese na zemlju, i raspre sja sotona s Bogom, komu v nem' sotvoriti človeka, i so- tvori dijavol človeka, a Bog dušju vo n' voloži: tem'že ašte umret' človek, v zemlju idet' telo, a duša k Bogu. 21 Dähnhardt, n. d., 114; bajka je na str. 95; prim. Veselov- skij, Razyskanija, vyp. V, 10 s. po M e 1 j n i k o v u , Očerki Mordvy, Russ. Včstnik 1867, t. 71. 23 Svanetska inačica, Veselovskij, Razyskanija, vyp. VI (1891), 115; Dragomanov, Sbornik za nar. umotv. VIII (1892), 307. — Malo drugače gruzinska inačica, Veselovskij, n. d., 113 ss., Dra- gomanov, n. d., 303 ss.; D ä h n h a r d t, n. d., 32 s., 31 s. 25a O Erbenovi rekonstrukciji, ki jo ima za pristno bajko, pravi Dragomanov (Sbornik za nar. umotv. X, 21) : Spored etnografiče- skitë otnošenija toja razkaz bi trebalo da mine u slovincitë prëz Särbija, no prëhodat je mogäl da stane i prëz drugpät, daže ne iz Balkanskija poluostrov. Prakulturne bajke pri Slovenciti 17 Bajka prvega tipa rodu W a \v e n o c k»" iz severne skupine Vzhodnili Algonkinov pripoveduje, da je »Lastnik«, Najvišje bitje in stvarnik, ustvaril prvega človeka iz pokropljene zemlje in da je iz ostanka brez njegove vednosti »sam sebe« ustvaril mitični Praoče in božji pomočnik Gluskabe. To pa je mogel le zato, ker je bil Lastnik zemljo pokropil. Gluskabea je nato Lastnik povabil na ogled stvar- stva in, ko sta si ga s hriba ogledovala, so se pred njunimi očmi širile pokrajine, ki jih je bil ustvaril s samo svojo željo (by my wish of mind), ustvaril »ves obstoječi svet, ocean, reke, ribnike, jezera«, kakor bi vse to nastajalo šele zdaj pred stvarnikovimi očmi. Naposled je Lastnik Gluskabeu še pokazal s preizkušnjo moči (delanjem vi- harja), koUko je silnejši od njega. Tu vidimo po vrsti, bolj ali manj določno, kar sedem do osem mengeški bajki ustrezajočih motivov ali motivnih elementov: Svet 1. Popolna samota stvarnikova pred ustvarjanjem, saj je tudi mitični Praoče njegova stvar (Lenape I,^^ Winnebago I-IP® i. dr.). 2. Ustvarjanje ex nihilo (Lenape I,»'' Winnebago II,»® Juž. Arapaho I,»" Kalo I,»" Kalo U,^^ Sev. Zah. Maidu»» i. dr. od vzhoda do zahoda Sev. Amerike). 3. S creatio ex nihilo je ustvarjen vesoljni svet (Le- nape I,»' Winnebago II;»® samo izpoved, da je N. b. vse ustvarilo, pogostno). (4.) V kali je pripravljen motiv ustvarjalnega bož- jega pogleda. Človek, mitični Praoče 5. Življenje podeli stvarnik s kapljami (vode), ki na neki način prihajajo od njega (Kato i. dr.). ---eS- i«fW»- .¦v^Ħ-¦i}atBirwtK•^išlJ^si^io|'W!<«ili(>^ »8 F r. G. s p e C k , Wawenack Myth Texts from Maine, 43a Schmidt, UdG. V, 39—40, po rkp. E. W. G i f f o r d , Coast Yuki Mythology, Journal of American Folk-Lore XL (1933). 3" Ad. Strauß, Die Bulgaren, Leipzig (1898), 14- 16; Dähn- hardt, Natursagen I, 66—67; J. Feldmann, Paradies u. Sündenfall, 383-386. 3" T. G. S a g a r d , Histoire du Canada et voyages ques les Freres Mineurs Recollects y ont faicts pour la conversion des infideles depuis l'an 1615, Paris 1636. Nouvelle Edition publiée par Edwin, Paris (1866, trois tomes) II, 465—466; Schmidt, UdG. V, 532- 533. 3» Schmidt, UdG. IV, 29—31. pod. 32 (po P. H. T r i 11 e s , Les Pygmées de la grande Sylve Ouest-Equatoriale (po rkp.), tisk. Paris- Münster (1933): Les Pygmées de la Foret Équatoriale. 2* 20 Dr. Ivan ürafenauer: Nekaj podobnega je z božjim znojem. Ta motiv je kar vzorno izražen v bajki Sev. Zah. Maiduov^^ v Kaliforniji (bajka je nastala tako, da se je lunarnoprakulturni bajki prvega tipa pridružil motiv poniranja z želvo kot ponirnico). V njej ustvari N. b. s creatio ex nihilo sonce, mesec in zvezde, pri ustvarjanju zemlje je v kali pri- pravljen motiv ustvarjalnega božjega pogleda, stvarnik potem ob- hodi ustvarjeni svet. Po vrnitvi ustvari prva dva človeka. »Vzel je temnoruse zemlje, jo zamesil z vodo (Wawenock, Kato I) in naredil dve podobi, moža in ženo. Moža je položil na desno, ženo na levo stran znotraj v svoji hiši. Potem se je ulegel, ravno na hrbet z raz- prostrtimi rokami. Tako je ležal in se potil ves popoldan in vso noč.« Zjutraj sta bila človeka živa. — Zdaj razumemo, kako je v Bunde- heshu Ohrmâzd Gayômarta ustvaril! Prvotna pa ni iranska bajčna oblika, ampak staro kalif ornij ska. Posredniki so bili arktični narodi (prim. mordvinsko in Nestorjevo bajko). Od arktikov je prišla tudi k Skandinavcem:^" Ko je pravelikan Y m i r ( Ymi-r, Ymija; nekdanje arktično N. b.; prim. lap. Jumiss, vzhodnofinsko Jumo, Juma: nebesni bog)*" spal in se potil, sta nastala pod njegovo pazduho mož in žena, prastarši mraznim velikanom (hrimthursom). K 5. kakovostnemu kriteriju pristopa torej kot podrobnejše določilo še: Ad 5. ustvarjalna moč božjih slin in božjega potu. Potemtakem pač dovolj oblikovnih kriterijev, ki se združujejo, zlasti, ker niso v bajkah osamljeni, v prepričevalen množinski kriterij. Tudi kontinuiteta je nedvomno dokazana že po genetični zvezi severnoameriške in evrazijske arktične prakulture, arktične prakul- ture in pastirskonomadskih kultur. Te pa naravnost vodijo tudi v Vzhodno Evropo. Pa naj dodam še nekatere podrobnosti. Bajke prvega tipa so znane tudi arktičnim prakulturnikom, na vzhodu A i n u o m na severu Tundrskim Jurakom Sam o jed o m ti pa pre- 39 Edda Snorra Sturlusonar, Hafniae sumptibus legati Arna- niagnaeani (1848—1887) I, 44 s., II, 256 (Gylfaginning, cap. 5). — Die Lieder der Edda, hrsg. B. S i j m o n s , Germanistische Handbibliothek Yll, Halle (1888—1906), 62 (Vafthruthnesmçl, kit. 33). — Prim. Wilh. Kop- pers, Pferdeopfer (op. I, 30), str. 320. 40 Alois Closs, Die Religion des Semnonenstammes, Wiener Bei- träge IV (gl. op. I, 30), 627, op. 48. « Wilh. Schmidt, UdG. III, 446—450 (po Batcheloru, The Ainu and their Folk-Lore, London [1901], in Ainu Life and Lore, Tokyo [br. L]); VI, 34, 46. 42 Bajka Tundrskih Jurakov iz Obdorska: T. Lehtisalo, Entwurf einer IVIythologie der Jurak - Samojeden, Mémoires de la Société Finno- Ougrienne LUI (1924), 9 10; Schmidt, UdG. III, 353 354. — Druge inačice (brez žive podklade) : G. A. Starcev, Samojedy, Istoriko-etno- grafičeskoje izsledovanije, Leningrad (1930), 114 ss.; Schmidt, UdG. V, 809—810. Prakulturne bajke pri Slovenciti 21 bivajo proti zahodu blizu do Arhangelskega v Sov. Rusiji. Za bajke prvega tipa zlasti značilni motiv preskušnje moči sega še v bajke z motivom poniranja pastirskonomadističnega tipa in z njimi celo na Rusko. V bajki Tundrskih Ju rako v se vrši ta prc- skušnja z izžemanjem zemlje,^» v ruskih bajkah se je to iz- žemanje spremenilo v stiskanje rok.^" V neki al taj ski b a j k i"*^ pa sta združena wawenoska oblika preskušnje (delanje viharja) in kalifornijska (hoja po vodi) : lunarni Praoče, ki se spremeni pozneje v Hudobno \išje bitje, Erlika, zbudi vihar, da bi Boga treščil v morje, pa sam v vodo pade; utonil bi, pa ga Bog reši. ^ni Mengeška bajka pa kot bajka prvega tipa s creatio ex nihilo celo v Evropi ni čisto osamljena. Taka bajka se je ohranila namreč tudi pri finskih Es tih,*" čeprav ji je zunanji okvir že močno pomlajen: Wanna issa. Stari (tako imenujejo N. b. tudi mnogi ameriški prakulturniki), prebiva v visokih nebesih, pri sebi ima ju- nake, ki si jih je ustvaril, da bi mu bili svetovalci. Najstarejša med njimi sta igralec na harpo modri Wannemuine in umetelni Ilraarine (ta dva sta nadomestila prvotno enega mitičnega Praočeta; Ilmarine je celo ime prvotnega nebesnega boga: Jumo, Inmar). Nekoč pride Stari k junakom in pove, da bo svet ustvaril. Ko junaki spe (pogosten motiv tudi v ameriških bajkah), ga res ustvari, nato pa utrujen sam zaspi. Tedaj skuje Ilmarine iz najboljšega jekla nebesni obok, ga razpne nad zemljo, pritrdi nanj zvezde in mesec, vzame iz stvarni- kove veže luč (sonce) in s posebno pripravo tako pritrdi na nebo, da more vzhajati in zahajati. Wannemuine vesel skoči na zemljo (tak skok tudi v ameriških bajkah: Achomawi zaigra in zapoje ve- selo pesem, da se zemlja pokrije s cvetlicami in drevjem (ustvarjanje s petjem tudi v ameriških bajkah!). Od veselega hrupa se Stari zbudi in junake pohvali: »Prav je tako, otroci, jaz sem ustvaril svet kot surov čok, vaša naloga je, da ga olepšate.« In napove, da bo v kratkem ustvaril še živali in ljudi; ljudem pa naj se junaki pridružijo, da ne bodo tako lahko podlegh zlu (prim. ameriške kulturne heroje in Pra- očete). — Starim motivom, znanim že v ameriških bajkah, se je pri- družila sicer vrsta novih (več junakov, pomočnika, ki sama ustvar- jata, pa ne ex nihilo, harpa, kovaštvo, jeklo, umetni mehanizem za sonce), osnova pa je le še prakulturna bajka prvega tipa. *3 Jakuškinova inačica: gl. zg. op. I, 3, str. 3 — O Noe pravednom: Afanasjev, Narodnyja Russkija legendy, London (1859), št. 14, Ve- selovskij, Razyskanija, vyp. V, 66—67. Radiov, Die Sprachen der türkischen Stämme Südsibiriens I: Proben der Volksliteratur I (1866), 175 ss.; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 18-23 (19); Dähnhardt, Natursagen I, 3—5. — Prekušnja z viharjem tudi v beloruski bajki pri Romanovu, Bëlorusskij sbornik IV, 6; Veselovskij, Razyskanija vyp. VI, 106. ^° Alexander Castrén, Vorlesungen über die Finnische Mytho- logie, übers, v. A. Schiefner, Petersburg (1853), 294; Dähnhardt, Natursagen I, 68. J aime de Angulo, La Psychologie religieuse des Achumawi, Anthropos XXIII (1928), 584; Wilh. Schmidt, UdG. II, 198. 22 Dr. Ivan Grafenauertl Tudi posamezni motivi se vrste iz Amerilce v Evropo preko Se- verne Azije ali pa se da dokazati, zakaj se je tradicija tam pretrgala. Ustvarjanje sonca, meseca in zvezd je kot vera znano Samojedom, v bajkah pa tega izročila ni, ker je to onemogočila vera, da sta sonce in mesec Numove oči, zvezde njegova ušesa (gl. zg. op. II, 3a). Važni motiv ustvarjalnih kapelj sledimo lahko od Amerike do Evrope. Motiv ustvarjalnega kropljenja je znan v Indij i,*" med P o- 1 j a k i" in Ukrajine i*** — bitja nastanejo iz samega kropljenja, zlasti dobri in hudobni duhovi (namesto mitičnega Praočeta); v al- tajskih, vzhodno fin s ko-vogulskih in ruskih baj- kah^" je kropljenje nadomeščeno z ustvarjalnim kresanjem (višja bitja nastanejo iz isker) ; izhodišče je še zdaj zaznati v bajki Je- lenjih K orjak o v v vzh. Sibiriji, kjer nastane mitični Praoče Vran sam po sebi, ko Najvišje bitje brusi (kameni) nož.°" Ta nova oblika je pretrgala motivnim obrazcem z ustvarjalnimi kapljami vode 4« T a i 11 i r 1 y a A r e n y a k a I, 23 (ena obrednih knjig Brahmana), Muir, Original Sanskrit Texts I, London (1872), 32 s.; Dähnhardt, Natursagen 1, 18. .¦ , 4' K o 1 b e r g o v a 1 n a c 1 c a : gl. zg. str. 3, op. I, 2. ¦'S M. Dragomanov, Malorusskija narodnyja predanija i razskazv, Kijev (187(i), 91; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 59; Dähn- hardt, Natursagen I, 49. — Č u b i n s k i j , Trudy etnografičesko-stati- stičeskoj ekspedicii v zapadno-russkij kraj I (1872), 191; Veselovskij, n. d., 58; Dähnhardt, n. d., 49. — Dragomanov, n. d., 42; Ve- selovskij, n. d., 58—59. — G. K o Iber g, Pokucie III (1888), 81 ss.; Veselovskij, n. d., 363 s. — Čubinskij, Trudy L 142—143; Veselovskij, n. d., 57 ; Dähnhardt, n. d., 49, 60. — Zeitschrift f. deutsche Mythologie I, 178—180; K. J. Erben, Čitanka slovanska, 143—144, Afanasjev, Poetičeskija vozzrenija Slavjan II, 460—461; Ve- sel o v s k i j , n. d., 54 ; D ä h n h a r d t, n. d., 58. — Čubinskij, Trudy I, 191, podobno 185; Veselovskij, n. d., 58. ¦'9 Altajska bajka: Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 22 (Radiov, op. II, 44). — Vzhodnofinske inačice, Čeremisi: Veselovskij, Razyska- nija, vyp. V, 6, D ä h n h a r d t, n. d., 60; — N e f e d o v, Čeremisy-jazyčniki ufimskoj gubernii, po rkp.: Veselovskij, n. d., 360; — Mordvini: Meijnikov, Očerki Mordvy, Russ. Včstnik 1867, t. 71., str. 218; Ve- selovskij, n. d., 7; — Dubasov, Istoričeskija izvëstija o Mordvë, naseljajuščej tambovskuju guberniju, Drevnaja i novaja Rossija (1881), Mart, 593- 594 ; Veselovskij, n. d., 12 s. — Votjaki : P o t a n i n , Očerki Severo-zapadnoj Mongolu, vyp, IV, 800; Veselovskij, n. d., 14; - Voguli: Strauß, Die Bulgaren, 14—16; Dähnhardt, n. d., 66—67. — Gondatti, Slëdy jazycestva, Moskva (1888), 56, Veselovskij, n. d., 17. — Ruske inačice: iz Zaonežja Rybnikov, Pesni IV, 219—220; Veselovskij, n. d., 68; Dähnhardt, n. d., 47; — E. Bar so v, Sëvernyja skazanija o Lembojach i udël'nicach, Trudy Etnogr. Otd. Obšč. jestestvovanija III, vyp. I, 87 ; Veselovskij, n. d., 68—70; Dähn- hardt, n. d., 47. — Tiber, jezero : Veselovskij, n. d., 47, 50—51 ; Dähnhardt, n. d., 45; i. dr. — Litovske bajke: Veselovskij, n. d., 73 -74; Dähnhardt, n. d., 48. — Motiv je znan tudi v nordijski mitologiji (Ymir iz ledu, ki ga iskre tope). äow. Jochelson, The Koryak, Part I: Religion and Myths, Leiden- Nevv York (1905), 19; Gr a h s, Kult lunariziranoga Praoca kod istočnih Paleosibiraca, Godišnjak Hrv. Sveučilišta u Zagrebu 1924/25—1928/29, Za- greb (1929), 85; Schmidt, UdG. III, 391, op. 3, 403, VI, 64. Prakulturne bajke pri Slovencih 23 in božjih solza (deloma tudi božjega pljunka) zvezo od Amerike do Vzhodne Evrope, do Zakavkaza (do zahodne Sibirije). Takisto bajčnim obrazcem z motivom božjega potu; sled ]ia se je temu motivu le še ohranil v Indiji, kjer Prajapati poje in se razgreva (se poti), ko ustvarja.''^ Motiv božjega spanja pred ustvarja- njem (mengeška bajka, Winnebago) se nahaja tudi v staro- indijskih bajka h.^» Slovenska mengeška bajka je še danes pra- kulturna bajka prvega tipa s creatio ex nihilo. Potisnjena je čisto na rob ozemlja, do kamor so odrasleki arktično- severnoameriških bajk o ustvarjenju sploh še prišli (prim. tudi est- sko bajko), še več. Ker so Slovenci od treh strani obkroženi od neslovanskih narodov, so mogli i)rihajati inovacijski valovi do njih samo z vzhoda, pa še od tam zelo šibki; kajti med Hrvati, Srbi in Bolgari ni niti sledu o kaki bajki prvega tipa. Tako je mogla men- geška bajka ohraniti še prvotni prakulturni značaj. u> To velja prav posebno za prvi del mengeške bajke, za bajko o ustvarjenju sveta. Kakor je pokazala natančnejša analiza severnoameriško-evrazijskih bajk prvega tipa (tu je ni mogoče na- kazati), te bajke niso vse enakega značaja, pa tudi ne enake starosti. (A) I a. Najstarejši je praobrazec, po katerem N. b. ustvari zemljo že v začetku s skalnimi oporami (skalami, otoki) trdno postav- ljeno na dno ])raveškega oceana (Lenai)e P', Kato P"): obrazec s trdno us t varjeno zemljo. (A) II a. Specializiran obrazec, nastal v tipičnem potresnem ozemlju (obrežju Pacifiškega oceana, pač v Aziji), po katerem N. b. za osnovo zemlje vzame ribo velikanko in jo naredi za »hrbte- nico sveta« in ta z gibanjem povzroča potrese; da bi pa zemlje ne razvalila, ji postavi na stran dve mogočni Višji bitji, da jo mirita (Ainu,^^ Kato 11:"^ tu nam. bitij dva kamna); obrazec z živo osnovo zemlje. i/ilq/ B. Iz bajčnega obrazca A I a, ki je iz A II a privzel motiv straž- nikov (na štiri konce trdno ustvarjene zemlje postavi N. b. še štiri Višja bitja nebesnih strani in vetrov, da jih stražita) se je razvil praobrazec bajkam drugega tipa z motivom poniranja: s sejanjem z dna morja prinesene zemlje ustvari N. b. trdno veliko zemljo, pa ji doda še stražnike, štiri višja bitja nebesnih strani. C. Blizu v istem času je nastal tudi lunarnomitološki obrazec : Zemljo N. b. ustvari iz majhne »bele« zemlje v obhki mladega meseca, ki se prikaže na pramorju - nebu, in jo poveča v vehko zemljo - ščip (Joshua"»^), ali: N. b. vzame »svetle« zemlje z dna °i Koppers, Pferdeopfer (gl. op. I, 30), 324. — Že K. opozarja tu v op. 16. in 17. tudi na bajko Sev. Zah. Maiduov, glede petja na bajko Notr. Yukijev. =2 L. Walk, Die Verbreitung des Tauchmotivs (gl. op. I, 19), 74—75: r, 2. 7; literatura str. 65. L. F a r r a n d and L. S. Frachtenberg, Joshua Myths, Jour- nal of American Folk-Lore XXVIII (1915), 224—228; W. Schmidt, UdG. II, 331—336. 24 Dr. Ivan Grafenauer: zgornjega sveta (t. j. z nebesnega stropa), jo vrže na pramorje, da se poveča v veliko zemljo (Thompsonski Indijanci"^). To ustvarjanje se prične pogosto na severu, dokonča na jugu (Kato IV.^"), poveča- vanje pa se vrši proti vzhodu (Huchnom — Juž. Yuki^^). (A) I b. Mlajši odrastek praobrazca I a, po katerem N. b. ustvari ex nihilo zemljo, da na morju plava (prim. C), pa jo potem trdno podstavi s štirimi kamenimi stebri, k njim pa postavi kot stražnike štiri Višja bitja nebesnih strani (Notr. Yuki, zdržema pripovedovana inačica^*) : obrazec s trdno pod stav- Ijenozemljo. A II b. M 1 a j š i odrastek obrazca II a, po katerem N. b. ustvari ex nihilo zemljo, ki na morju plava (prim. C), pa jo potem podstavi z nemirno živo podklado (Notr. Yuki, ponazorjena bajka,^* Huchnom^") : obrazec z živo podklado. Slovenska mengeška bajka je očitno odraslek najstarejšega obrazca A I a in je starejša od ainuvske bajke (A IIa) in bajke Tundrskih Jurakov Samojedov, ki je mlajši odraslek skupine A II b. Bajka o ustvarjenju prvega človeka, drugi del mengeške bajke, je po vsej verjetnosti strnjena iz dveh prakulturnih inačic. V njej se namreč druži motiv božjih kapelj (vodnih, solznih ali slin), iz katerih v prakulturnih bajkah nastane samo po sebi le mitični Pra- oče, ne pa mož in žena (Notr. Yuki^", Kato IF'^, prim. Wawenock), z motivom božjega potenja, ki podobi prvega moža in prve žene oživi. Osnova bajke je »kapeljskega« (kropilnega, solznega, slinskega) tipa, po vsej verjetnosti »solznega«, in je torej res, kakor je domneval DRAGOMANOV, inačica zakavkaske bajke, le da iz nje ne more izvirati, ker je mnogo starejšega značaja. Ta predhodnica mengeške bajke nas vodi torej do staroalgon- kinskega bajčnega obrazca ( W A WENOCK^«, WINNE- BAGO^**). Solzna (vodna) kaplja ali slina pa se je spremenila po vplivu drugega bajčnega obrazca, bajke z motivom potenja (Sev. Zah. Maidu32), v kapljo božjega potu. Ta drugi obrazec nas vodi torej preko starofinskih (staroarktičnih) bajk v S e v. O s r e d. Kalifornijo. Slovenska mengeška bajka torej ni preprosto odraslek finsko- iransko-skandinavske bajke z motivom potenja, ampak samo- stojna inačica, ki je ohranila prakulturni značaj zvesteje kakor katera koli druga evrazijska bajka. Dobili smo jo kot Pra- slovani nedvomno po posredovanju kakega pra kul- turnega staroarktičnega rodu tam kje v Polesju. •'3 J a m e s T e i t, Mythology of the Thompson Indians, Memoirs of the American Museum of Natural History, Vol. VIII. Leiden - New York (1913), 320; Schmidt, UdG. II, 356. 5* PI. E. God dard, Kato Texts (gl. op. II, 30), 71—77, 183—184; Schmidt, UdG. II, 55—56. 55 A. L. Kroeber, Handbook of the Indians of California, Smith- sonian Institution, Bureau of Amer. Ethnology, Bulletin 78, Washington (1925), 206—207 ; S c h m i dt, UdG. II, 60—61. Prakulturne bajke pri Slovencih 25 O skandinavski bajki je menil H. GÜNTERT,"" da je praindo- evropska dediščina — sklepal je to na osnovi indijskega, iranskega in staronordijskega gradiva — FR. R. SCHRÖDER^'^ računa tudi z možnostjo, da je došlo to izročilo k Nordijcem po manihejskem po- sredovanju; WILH. KOPPERS''** na podkladi obširnega etnološkega gradiva bolj pritrjuje GÜNTERTU. Zveze, ki vežejo tudi druge motive (res precej pomlajene) v Snorrovi Eddi, pa tudi v stari p e s e m s k i Eddi, z arktično-severnoameriškimi prakulturnimi motivi, kažejo, da je Y m i r o v bajčni skupek vsaj v bistvu arktičnega izvora; iz arktične prakulture so prišli sorodni motivi — po posredovanju pastirskonomadistične kulture — tudi k Irancem in Indijcem. Da bi pa bili vse to sprejeli že Praindoevropci in da bi jih bili podedovali prav samo Iranci, Indijci, Skandinavci in — Slovenci, je zelo malo verjetno. O manihejsko-bogomilsko-kâtarskem izvoru pa ni mogoče govoriti, ker v manihejsko-bogomilski literaturi za tako sklepanje ni nikake osnove. III. Šišenska bajka Vrnimo se zdaj spet k slovenski bajki drugega tipa z motivom poniranja, k šišenski bajki o ustvarjenju naše zemlje. V Trdinovem hrvatskem prevodu se glasi takole (gl. op. I, 1) : Odkuda nam zemlja, (čuo u Šiški do Ljubljane.) Ništa ne biaše, nego Bog, sunce i more. Sunce pripicaše. Bog se ugrio te zaronio, da se u moru okupa. Kad se opeta podignu, osta mu za noktom zrno pieska. Zrno izpalo te ostalo na pučini, (str. 61) jerbo početkom sve ondje ležaše, kamo padaše. To zrno je naša zemlja — morsko dno njezina domovina. Tej bajki se je godilo še slabše kakor mengeški bajki. TRDINA sam je nikoli več ni objavil, tako da ji niti slovenskega besedila ne poznamo. K. J. ERBEN jo je vdelal, kakor že vemo (zg. str. 13), kot drugi del v svojo rekonstrukcijo idealne slovenske bajke o ustvarje- nju sveta in naše zemlje in v tej obliki jo pozna tudi svetovna znan- stvena literatura. Pristno obliko je sicer ERBEN sam 1868 v češkem prevodu uvrstil, le prav malo okrajšano, v članek »Slovanske bajo- slovi« v Riegrovem Naučnem slovniku,^ DOBsINSKy je podal 1. 1871. kratek slovaški posnetek^ in KELEMINA je vso bajko v slovenskem 58 H. Güntert, Der arische Weltkönig und Heiland (1923), 339. 5^ Fr. R. Schröder, Germanische Schöpfungssagen, Germ.-Rom. Monatsschrift XIX (1931), 94. 58 Wilh. Koppers, Pferdeopfer (zg. op. I, 30), 327. 1 Slovnik Naucny VIII (1868), 603 b. — Citira ga tudi Gr. Krek, a po krivici za Erbenovo rekonstrukcijo; tako tudi Dobšinskega (op. 2). 2 P. D o b š i n s k y , tjvahy o slovenskych povestiach. Matica Slo- venska, Turč. Sv. Martin (1871), 39. 26 Dr. Ivan Grafenauer: prevodu priobčil v svojih »Bajkah in pripovedkah slovenskega ljud- stva« (1930) ;3 svetovna etnološka literatura pa o njej ni črhnila besedice. Trdinov zapisek podaja nedvomno pristno narodno izročilo, star bajčni drobec, ki se mu je dodal v novejšem času samo stavek, da »je v začetku vse tam obležalo, kamor je padlo«. Motiva, ki jih moramo zasledovati v arktično-severnoameriških bajkah, sta tista dva, ki smo si jih v evropskih inačicah že nekoliko ogledali (zg. str. 2—3) : ^ «tw*^ 1. motiv, da Bog sam prinese z dna morja snovi za ustvaritev zemlje; 2. motiv enega samega zrna, ki ga kako bitje prinese iz morja. Najprej prvi motiv. Imamo ga v eni najimenitnejših ameriških prakulturnih bajk drugega tipa, v obredni bajki Južnih Arapahoov^ v rodovni skupini Zah. Algonkinov; pripovedujejo in ponazorujejo jo v verskem obredu v čast Najvišjega bitja kot stvarnika vsega sveta. Mož s Plosko pipo, t. j. Praoče s simbolom Najvišjega bitja in torej njegov pooblaščenec, poišče na pramorju »počivališče«, t. j., drevo sredi pramorja z gnezdom na vrhu, opo- rišče ptičem ponirnikom, skliče (t. j. ustvari) osebe - živali ponir- nike, vodne ptice in dvoživke, da se zbero na sedmih drevesih, ki jih okoli »počivališča« ustvari (ex nihilo), in ob njih. Na vi- dez se posvetuje z njimi, če vedo, kje bi bilo kaj zemlje, želva je slišala, da na dnu morja. Najprej poskušajo svojo moč osebe živali: prvič ena majhna vodna ptica en dan in eno noč, drugič dve večji vodni ptici dva dni in dve noči... do petih še močnej- ših vodnih živali (4. in 5. to niso sami ptiči) pet dni in pet noči; šestič ponirne še enkrat vseh petnajst oseb - živali, ki so že poprej ponirale, in se vrnejo brez prsti po enem, dveh dneh in nočeh do šestih dni in noči. Zdaj pa se spusti v morje sam stvarnik (Praoče, ki se je Ploska pipa z njim združila v eno telo, t. j. osebo), spre- menjen v podobo rdečeglave race; spremljati ga sme tudi želva. Po sedmih dneh in nočeh prineseta vsak nekaj gline. Praoče jo na Ploski pipi posuši in zaseje s Plosko pipo veUko zemljo. Kakor dokazujejo obredne molitve pri arapahovskem oljredu v čast stvarniku in njegovemu ustvarjanju, ki se imenuje zdaj Sončni ples — analize tu seve ni mogoče podati — je bil v prvotni bajki edini stvarnik Najvišje bitje Naš Oče, Mož tam zgoraj, ponir- niki so bili sami ptiči, glino je prinesel Naš Oče sam v podobi ptiča — o želvi ni sledu — in je sam tudi zemljo ustvaril, tudi sonce in mesec 3 J. Kelemina, Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva (1930), št. 206, III, str. 282. * G. A. Dorsey, The Arapaho Sun Dance: the Ceremony of the Ottering Lodge, Field Columbia Museum, Publication 75, Anthrop. Séries, Vol. V \1903), 191—212; Schmidt, UdG. II, 691—714; naše mesto stu. 692 -701. Prakulturne bajke pri Slovencih 27 in zvezde, tudi Praočeta in Pr amater. Posvetovanje z osebami ptiči je imelo to obliko, da je Naš Oče poslal pred poniranjem ponirnikov ptiče, ki daleč letajo (gosi iz pradavnine), po pramorju pozvedovat, ali je kje kaj suhe zemlje, in se prepričajo, da je ni; nato šele pove Najvišje bitje, da je zemlja pod morjem, in odredi poniranje. — Vsa bajka je osnovana na eni sami vodilni misli, da pokaže vsevednost in vsemogočnost Najvišjega bitja: kakor pred poniranjem nihče ni vedel, kje bi bilo zemlje dobiti, tudi nihče ni sposoben, da premaga grozotno globino praveškega morja, da bi z dna zemlje prinesel; to zmore samo Najvišje bitje samo:*" poniranje je torej neka preskušnja moči," kakor jo poznamo iz bajk prvega tipa. Ta stari bajčni obrazec je očitno kar enak praobrazcu bajk drugega tipa z motivom poniranja (zg. str. 23: odst. B). — V mlajši obliki je pozvedovanje po pramorju preneseno od ptičev na Najvišje bitje, od zemlje na »počivališče«, t. j. na drevo sredi pramorja z gnezdom na vrhu, od drevesa pa na samo ptičje gnezdo sredi morja. V teh bajkah se je tudi že pozabilo, da je uspešni najmanjši ponirnik Najvišje bitje v podobi ptiča. Nastale so tako bajke s samimi ptiči. Verskonravna misel se bajkam zato ni spre- menila. Negativna vsebina je ostala čisto ista: nihče ne more zemlje z dna morja prinesti iz svoje moči; pozitivna pa je le malo zamenila obliko: česar ne more močni iz svoje moči, to zmore šibki, če mu Bog to dâ. Ta vsebina je dobila izraza tudi v razvrstitvi ponirnikov: prvi poskusi svojo srečo največji in najmočnejši ponirnik, slede vedno manjši in slabotnejši, do dna morja pa pride najšibkejši in zemlje res prinese. V sedanji obredni bajki Juž. Arapahov se je začetek mlajšega obrazca (iskanje »počivališča«) kot uvod dodal celotnemu starejšemu obrazcu kot jedru bajke. V bajki S e v. V z h. M a i d u o v'' je prav isti začetek mlajšega obrazca združen z lunarno-prakulturno bajko (zg. 23 si.: C + A Ib), po kateri stvarnik iz majhne zemlje (meseca) naredi veliko zemljo (z mehaničnim raztezanjem), v bajki Gozd- nih Jurakov Samojedov se je združil praobrazec z mlajšim obrazcem:^ Num Nebo, t. j. nebesni bog, pošlje z neba gosi in labode, naj pogledajo, če je na pramorju kje kaj suhe zemlje, in je ne naj- dejo; nato pošlje polarnega ponirka (gagaro) po zemlje na dno pra- morja, šesti dan se vrne brez uspeha; ptič ljuuri (prv. Najvišje bitje v podobi ptiča!) se ponudi, naj on poskusi, in res prinese zem- lje sedmi dan na bilki trave. (Do sem praobrazec. Sledi mu mlajši obrazec: ljuuri se iz Najvišjega bitja spremeni v navadnega ptiča — to je zdaj tudi v prvem delu —:) namesto velike zemlje, ki ga je Num v ljuurijevi podobi iz z dna prinesene snovi ustvaril, naredi - Prim. Schmidt, UdG. II, 806 s., V, 376, VI, 203. Prim. Schmidt, UdG. II, 853. ' Gl. zg. str. 20, op. 32. s X. Lehtisalo, Entwurf (gl. zg. str. 21, op. II, 42), 8—9; Wilh. Schmidt, UdG. III, 352—353. 28 Dr. Ivan Grafenauer: ptič ljuuri gnezdo na morju in na njem počiva. Num ga gre iskat in ga najde. Še enkrat ga pošlje ponirat — dokaz, da gre za nov, drug bajčni obrazec, sicer bi Num iz gnezda lahko že zemljo naredil. — Po sedmih dneh pride ljuuri iz morja in iz gnezda in drugič pri- nesene zemlje naredi Num zemljo, najprej majhno (lunarni obrazec, gl. zg. str. 23 si.: C), nato jo poveča. Najvišje bitje v podobi majhnega ptiča ponirnika kot prinašalec zemlje je pustil sledov še v drugih ameriških prakulturnih bajkah; danes prinese v njih zemlje sicer najmanjši ptič ali namesto njega — želva. Razvrstitev ponirnikov po velikosti in moči — poniranje prične manjši, nadaljujejo ga močnejši in močnejši, z uspehom pa ga za- ključi najmanjši ptič (ali želva) — kaže, da je ta najmanjši ponir- nik bil prej Najvišje bitje (oz. da je želva stopila na njegovo mesto), želva je razen tega, ko je Najvišje bitje spodrinila, uničila zgoraj označeno verskovzgojno osnovno misel bajke. Najjasnejša primera sta bajki WINTU» in YOKUTS WÜKSHAMNI P« — bajki z želvo — iz Osrednje Kalifornije, zlasti ker je v njih kar vrsta motivov, ki so jima skupni z obredno bajko Juž. Arapahoov. Sledovi — ne samo posamezni znaki — so tudi še v drugih bajkah. Vrsta inačic sega torej od vzhodnega vznožja Rocky Moutains (Zah. Algonkin) preko Osrednje Kalifornije v Severni Ameriki do severnozahodne Sibirije — Gozdni Juraki Samojedi prebivajo ob se- vernih pritokih srednjega Oba in ob zgornjem toku Pura in Nadvma, ki se stekata v Obski in Tazski zaliv Severnega Ledenega morja. Vrzel med Gozdnimi Juraki in Slovenci pa izpolnjujejo g a 1 i - ško- in karpatsko ukrajinske kolednice. V gališki ukrajinski kolednici Nowosielskega (zg. str. 3) ponirata naj- prej brez uspeha sv. Peter in sv. Pavel, potem pa Gospod sam res prinese peska in naredi iz njih zemljo in nebo. Druge inačice pa pro- žijo roko proti Sibiriji in Sev. Ameriki. V najbolj starinski inačici, Vagilevičevi z nad Dnjestra," sede sredi morja na javoru trije golobi (prv. vodni ptiči, golob pa nadomestuje v ameriških bajkah neredko gosi iz pradavnine!) ter se posvetujejo, kako bi svet ustvarili; sklenejo, da prineso iz morja drobnega peska in zlatega kamna in narede iz njih zemljo, sonce, mesec in zvezde, o poniranju potem ni več govora, sklep pač izvrše (besedilo po šafafiku) : 9 Gora du Bois and Dorothy Deraetrocopoulou, Wintu Myths, Univ. Calif. Publ. Anthrop. Ethnol. XXVIII (1931), 287; Schmidt, UdG. V, 206 s. !0 A. H. Gay ton, Yokuts-Mono Chiefs and Shamans, American Anthropologist N. S. XXIV (1930), 370—371 ; S c h m i d t, UdG. V, 301—302. " Prvi tisk: P. J. Šafafik, Slovansky nârodopis^ (1842), 157, po Vagilevičevem rokopisu; Nowosielski, Dziennik Warszawski 1854, No. 99 (ponatisk O. Kolberg, Pokucie I, Krakow 1882, str. 348 s., s pripomnjo, da je inačico zapisal V a g i 1 e v i č nad Dnjestrom) ; po za- pisu iz sjanoškega okraja: Jak. Golovackij, Pesni galickoj i ugorskoj Rusi II, str. 5, št. 7. — Dragomanov, Sbornik za nar. umotvorenija VIII (1892), 265. Prakulturne bajke pri Slovencih 29 ; Koty nebuto z naščada^ svita, Tohdi nebuto neba ni zemli, Ano iem'' buto syneje more, A sered morja zetenyj javir, Na javoronku try hotubonky. Try hoiubonky radoriku radjaf^ Radonku radjah, jak svit snovaty: „Ta spustymo-sja na dno do morja, Ta distanemo dribnoho pisku, Dribnyj pisočok posijemo my. Ta nam staneć-cja čorna zemtycja. Ta distanemo zototyj kamiii, Zatotyj kamin posijemo my. Ta nam staneć-cja jasne neboriko. Jasne nebonko, svitte sonynko, Svitte sonynko, jasen misjaeyk, Jasen misjaeyk, jasna zirnicja. Jasna zirnicja, dribny zvizdoëky." (Vahylevie.) a) Od slowa naščaditi, roditi? Šaf. — Nam. z naščada ima Drag.: HanaAo. — b) jen. Šaf. V krehovski inacici^» so stopili na mesto treh ptičev trije angeli, sedeči na enem drevesu, spet v drugih sta dva goloba na dveh hrasti- čih.i3 Jasno, da trije ptiči (angeli krilati) niso drugega kakor dva ptiča ponirnika in Najvišje bitje v podobi ptiča. Saj to ne dokazujeta samo sv. Peter in sv. Pavel in Gospod, ampak tudi vsa vsebina vseh kolednic: drevo sredi pramorja, na njem stvarnik s ptiči, posveto- vanje, kje bi bilo kaj zemlje dobiti, sad posvetovanja: zemlja je pod vodo, neuspešno poniranje ptičev (prim. Sv. Petra in Pavla), uspešno poniranje Najvišjega bitja v podobi ptiča (Gospoda). Bajka, iz katere so ti motivi prešli v božično kolednico, je bila torej v bližnjem sorodstvu z arapahov- sko in prvotno samojedsko bajko. Njeno prakulturno starost dokazuje tudi kontaktni pojav z bajko prvega tipa, predhod- nico mengeške bajke, ki je bila znana tudi Ukrajincem — iz nje je 1» D r a g o m a n o v , n. d. X (1894), 65, po gališko-ukrajinski Pravdi »tega leta« (1894). — Narodni zvycaji, obrjady ta pisni v seli Krechovi, Žovkivskaho povitu (brez natančnejšega podatka). 13 Gališka inačica: Erben, ČČM XL (1866), 36 iz rkp. Jak. Go- lovackega (češki prevod), Kostomarov (iz zbirke Bereckega), Ob istoričesko značenii russkoj narodnoj pojezii, Charkov (1854), 66. — Karpatska inačica: Afanasjev, Narodnyja Russkija legendy, London (1859), 152; isti, Poetiče.skija vozzrenija Slavjan na prirodu II (1868), 466. 30 Dr. Ivan Grafenauer: zajet motiv ustvarjenja sonca, meseca in zvezd za ustvarjenjem zem- lje: podobno tudi v inačici arapahovske obredne bajke (Juž. Arapa- ho II"), v obredni bajki je samo nejasen ostanek, v drugih inačicah še tega ni. Motiv enega samega zrna je v Sev. Ameriki značilen za bajke, v katerih ponirajo in zemlje prineso ali sama želva ali pa vodni sesalci, ki so v bajkah Osrednjih Algonkinov nadomestili po- prejšnjo edino želvo — tako želva kakor vodni sesalci (bober, vidra in pižmovka) so htonska bitja in kot taka materinopravno-lunarni simbol in podoba Pramatere zemlje. V bajki Yokuts Wükshamni U}' (Juž. Osred. Kalifor- nija) pošljeta N. b. Orel in kulturni heros Coyote želvo na dno morja. Ko pride ta spet na površino, ima eno samo zrno zemlje med nohti. Iz: tega Coj'ote in Orel naredita vso veliko zemljo. — V neki bajki osred- njealgonkinskih O 11 a \v a^" pošlje stvarnik (k. h. Veliki zajec) vodne živali ponirat. Bobru, ki je določen za prvega, zatrjujejo druge živali - osebe: če se vrneš tudi le z enim samim zrnom, bo iz tega nastala zemlja, da bo vsem prostora na njej in dovolj živeža. Veliki bober in ne dosti manjša vidra pa ne prideta do dna; šele mala piž- movka prinese eno samo zrno. Stvarnik položi to zrno na splav, da se pomnoži, ta pesek razseje, da nastane prava gora, to goro pa po- veča v veliko zemljo. — V tej bajki sta združena dva različna versko- vzgojna motiva: najmanjši ponirnik in eno samo zrnce peska. Tekma med več ponirniki je v bajčno osnovo »želvjega« tipa prešla iz bajk s samimi ptiči. Motiv, da prinese ponirajoča žival - oseba samo nekaj zemlje pod nohti, se tudi sicer pogosto ponavlja tako pri želvi kakor pri vodnih sesalcih, prešel je celo v nekatere bajke s samimi ptiči ponirniki. Doma pa je v bajkah s samo želvo. ^ ,. ". Posebno važna je tu bajka Sev. Za'fî. M a i d ući'y'ki nam hkrati kaže, kako so bajke s samo želvo nastale. Po svoji osnovi je to prakulturna bajka prvega tipa s creatio ex nihilo (obrazca — str. 24) — A Ib), ki je prevzela nekaj motivov iz lunarnih bajk (obrazca C). Iz bajke prvega tipa izvira creatio ex nihilo sonca, me- seca in zvezd (Stvarnik sveta jih pokliče in so tu), ogled sveta, ustva- ritev prvega moža in prve žene iz zemlje in božjega potu (zg. str. 20), " G. A. D o r s e y and A. L. K r o e b e r , Traditions of the Arapaho, Field Columbia Museum, Puhl. 75, Anthrop. Séries, Vol. V (1903), 1—2; Schmidt, UdG. II, 685—687. 15 A. L. K r o e b e r , Indian Myths of South-Central-California, Univ. Calif. Puhl. Anthrop. Ethnology IV (1907), 218; Schmidt, UdG. II, 275—276. 1" Nie. P e r r o t, Mémoire sur les Moeurs, Costumes et Religion des Sauvages de l'Amérique, Taihan, Leipzig-Paris (1864), 3—5; Dähn- hardt, Natursagen I, 81—82, F e 1 d m a n n , Paradies und Sündenfall, 448—449. — Rod je tu nenatančno naveden: Algonkin. Po drugih ina- čicah soditi je to bajka rodu Ottawa (Vel. Zajec: Michabu). " Gl. zg. str. 17, op. II, 32. Prakulturne bajke pri Slovencih 31 raj na zemlji s prakulturno nesmrtnostjo — pomladitev pred smrt- jo —, prvi greh, ki vse to zapravi. Ustvaritev zemlje pa je bila prvotno lunarnega značaja: stvarnik spleza z nebes na vrvi iz perja (podobno Atsugewi,*** v nebo: Coos^") v čoln, ki je lunarni simbol mladega meseca - zemlje in s čolna zemljo naredi (zg. str. 23, odstavek C). V to lunar no prakultur no bajko pa se je iz bajčnega obrazca drugega tipa privzet motiv poniranja in ustvaritve zemlje ne iz nebesne snovi,, ampak iz snovi, prinesene z dna morja, lunarnemu značaju osnove primerno pa je zamenila ptiče ponirnike — materinopravno-lunarna želva: »želva je ostala šest let pod vodo. Ko je spet prišla na površino, je bila edina zemlja, kar je jc imela, prav drobcano malo pod nohti; vse drugo ji je voda odnesla. Stvarnik sveta ji je s kamenim nožem — ki ga jc zato ustvaril — skrbno izpraskal zemljo izpod nohtov, položil na dlan in zvaljal, da je bila okrogla (lunarnomitološko: mesec!) ; bila je tolikšna kakor majhen kremeni kamenček. Tega je položil čolnu na krmo. Kmalu ])otem je prišel pogledat; bila je toliko zrasla, da si jo mogel z rokami objeti. Ko jo je četrtič pogledal, je bila tako velika kakor svet, čoln je bil na suhem in okoli in okoli so bile gore (prim. Ottawa). — Lunarnomitološko osnovo, ki je privzela od drugod motiv poniranja, kaže tudi bajka Patwinov (Juž. Wintun) Grimes Group-" v vzhodni skupini Sev. Osred. Kalifornijcev. Tudi tu N. b. izpraska želvi zemlje izpod nohtov in zgnete iz nje na dlani drobno ploščico i'mesec — malo zemljo). ,' , Zanimiv je postanek tega motiva. S tem da je želva kot ponirniea in prinašalka zemlje prevzela velik del naloge Najvišjega bitja, je omajala osnovno misel vseh prakulturnih bajk o ustvarjenju, prvega kakor drugega tipa: slavo božje vsemogočnosti, želva vendar ni niti Najvišje bitje niti najslabotnejši ponirnik: zemljo prinese iz svoje moči. Brez verskovzgojne misli pa bi bajka ne imela več pomena. Tako je stopila na mesto stare nova osrednja misel, čeprav stare ne doseza: Najvišje bitje lahko ustvari vso veliko zemljo tudi iz naj- 18 R. B. D i X o n , Achomawi and Atsugewi Tales, Journal of Amer. Folk-Lore XXI (1908), 170—174; Schmidt, UdG. II, 185—191 (185—186): Lisjak Srebrc (N. b.) v nebesih pošlje Coyota (k. h.) drv iskat. Ko je ta odšel, je naredil z uravnavalcem puščic luknjo v dno zgornjega sveta in pogledal doli na morje. Drugi dan, ko je Coyote spet šel po drva, je potisnil urav- navalec puščic dol in videl, da sega do vode in celo do dna. Splezal je po njem doli. Ko je bil blizu vodne površine, je naredil majhen otok (mesec!) in na njem ostal. Po petih in spet petih dneh je otok malo povečal, nato pa ga v petih nočeh raztegnil, da je bil svet tolikšen, kakor je zdaj. — V starih prakulturnih bajkah se X. b. prosto giblje v prostoru. 19 L. J. Frachtenberg, Goos Texts, Columbia Univ. Publ. to Anthropology, Vol. I, New York-Leyden (1913), 5-14; Schmidt, UdG. II, 343—345 (345): Ko sta stvarnik in njegov spremljevalec obhodila ustvarjeni svet, sta streljala s puščicami v nebesni strop, prvo puščico v strop, potem drugo v drugo, po tej puščični verigi sta splezala v nebo. 20 A. L. Kroeber, The Patwin and their Neighbours, Univ. Calif. Publ. Anthrop. Ethnol. XXIX (1932), 304—305; Schmidt, UdG. V, 172—173. 32 Dr. Ivan Grafenauer: manjšega peščenega zrnca. Ta osnovna misel pa je očitno le stopnje- vana osnovna misel lunarniti bajk: večanje male zemlje-mladega meseca v veliko zemljo-ščip. Motiv drobne kroglice (ali koščka) zemlje se ponavlja tudi v ustreznih azijskih bajkah. Najznačilnejša je bajka rodu K en - t a»i med prakulturnimi pigmejci Semangi na Malaki, ki jih je dosegel tudi že južnoazijski materinopravno-lunarni kulturni val; uvod te bajke naravnost spominja na našo šišensko bajko: Kaei (N. b.) je sedel zgoraj na nebu, poleg njega sonce. Iz pramorja je prinesel Tahob (govnjač — prim. staroegipstskega skarabeja) zemljo kot majhno kepico, ki je rasla više in više. Vse bi bilo samo gorovje, da ni medved gora potacal; tako pa je nastal (tudi) raven svet. Kaei je nato stopil dol in zemljo uredil. — Hrošč govnjač je kakor želva htonsko bitje in je torej v bajki namestil želvo. V pastirskonomadističnih bajkah z motivom poniranja je redoma samo en ponirnik — kakor v bajkah s samo želvo — in to je Hu- dobno višje bitje, lunarizirani Praoče, Temni mesec, gospodar podzemlja in umrlih, torej tipično htonsko Višje bitje, že to ga veže z želvo starejših bajk. Pa tudi želva je že v nekaterih prakulturnih bajkah privzela poteze prakulturnega praočeta. V bajki Sev. Arapa- hoov»» je plačilo za ptiče, ki so brez uspeha ali s premajhnim uspehom ponirali le-to: »Ptiči bodo prebivali na robu zemlje«, želvi pa, ki je prinesla dovolj zemlje, pa pravi stvarnik takoj nato: ». . ., a Indijanci bodo živeli v sredini«. V bajkah Juž. Arapahoov I. in Sev. Zahodnih Maiduov pa se pogovarjata in posvetujeta stvarnik in Mož želva prav po tovariško; bajka Juž. Arapahoov I."* želvo na enem mestu naravnost imenuje Hinawaye, t. j. Arapaho (= prvi človek).»»» Tako stoji torej Satan (Lokavi), ki v Jakuškinovi ruski bajki (zg. str. 3) prinese z dna morja samo drobec kakor peščeno zrnce (peščinočku), ne le na mestu Praočetovem (prim. njegovo pre- skušnje moči z Bogom, zg. str. 36 op. 43), ampak tudi na mestu želve. Tako se nam razloži tudi eno samo zrnce v Kolbergovi poljski bajki (n. m.), saj se v njej že v začetku poroča, da je ustvaril Bog s kropljenjem vode ne le angele, ampak tudi hudobne duhove (gl. zg. str. 3 in op. 2). Ni nam pa razumljivo, kako moreta biti v šišenski bajki zdru- žena motiva Najvišjega bitja kot ponirnika in prinašalca zemlje in motiv enega samega zrna. Jasno je, da ne spadata skupaj. Zoper to govori že za bajke o ustvarjenju bistvena verskonravna misel: če »1 P. Schebesta, Bei den Urwaldzwergen von Malaya, Leipzig (1927), 212; Schmidt, UdG. III, 167. — Inačica rodu Kensiu (Sche- besta, n. d., 242, Schmidt, n. d., 158 s.) ima več materinopravnih potez. Poleg N. b-ja (Ta pedn) in sonca je na nebu tudi Ta Pednova žena Manoid, govnjač Tahobn potegne zemljo iz močave, sonce jo posuši in utrdi. Nato stopita Ta Pedn in Manoid na zemljo. 22 Dorsey-Kroeber (zg. op. 14), 4—6; Schmidt, UdG. II, 688—690. 22a w. Schmidt, UdG. II, 701, op. 2. Prakulturne bajke pri Slovencih 33 Najvišje bitje v tekmi s kom drugim prinese z dna morja eno samo zrno peska, kje je potem misel o njegovi neskončni moči? Pa tudi če je sam, je to pač dovolj borno. Ves razvoj naših bajk dokazuje, da sta se v šišenski bajki združili dve inačici, prakulturna, ki ima bližnjo sosedo pri galiških in karpatskih Malorusih (Ukrajincih), in lunarna, bodi z želvo, bodi s Praočetom ali Hudobnim višjim bitjem kot ponirnikom. Pravi odgovor nam morda nudita dve sibirski inačici. Prva je bajka L e b e d s k i h T a t a r o v^^ v Juž. Sibiriji (Tomski guberniji), ki je še prava prakulturna bajka drugega tipa s samimi ptiči ponir- niki: V začetku je bilo vse sama voda. Bog je poslal belega laboda (prim. str. 27, bajko Gozdnih Jurakov: labodi z gosmi gredo po pra- morju suhe zemlje iskat), naj mu prinese za kljun zemlje. Ostalo mu je le malo zemlje na kljunu; to otrese in iz nje nastane zemlja. — To je na ptičji kljun preneseni motiv drobca zemlje iz želvjih inačic. Bajka sibirskih M a n z o v ,2* sorodnikov Vogulom, kaže mnogo skupnih potez z bajko Gozdnih Jurakov (zg. str. 27 si.), pa ima le tudi svoje posebnosti: Kors Torum (N. b.) je poslal ptico luli (prim. ljuuri!) ponirat. Trikrat je ponirnila, dvakrat brez uspeha, tretjič pa je dobila v kljun nekaj peska; »ko je prišla na površino, je prhnila in (pesek) se je razletel na vse strani, samo en ,komoček' (kepica) je ostal na mestu.« Ta »komoček« je natančno »kepica« semanškega govnjača. — Razdalja od Kalifornije in Malake do Vzhod- ne Evrope in Slovenije se je s tem močno skrajšala. Manzijska bajka nadaljuje: »Ptici luli pa se je od napora iz grla ulila kri, da si je nekoliko zapackala glavo in od tega ima še danes rdečo glavo.« Spomnimo se stvarnika v podobi rdeče- glave race v arapahovski obredni bajki! Ptica luli je tu Najvišje bitje v podobi ptiča, dokaz, da velja isto tudi za samojedskega ljuurija. Poslušajmo dalje: Gagara (polarna raca ponirka) je ptico luli zasmehovala, ker je tako malo peska prinesla, nato se je sama trikrat spustila v morje, tretjič je priplavala na vrh zamrtva, spet brez peska; luli jo je rešila, da ni utonila, in jo oživila. »Ko se je (gagara) zavedela, je rekla: ,Hvala ti, nikoli tega ne pozabim, bodi ti odslej starejša in jaz ti bom v vsem poslušna.' Od tedaj je imela gagara sebe za mlajšo, luli za starejšo sestro.« To je jasno in določno p r Cj- 23 Radiov, Die Sprachen der türkischen Stämme . . : Proben ... 1 (gl. Str. 21, op. II, 44) 360; J. Feldmann, Paradies und Sündefall, 373; Schmidt, UdG. VI, 34—35. — Sch. (str. 34) šteje bajko med prakulturne bajke drugega tipa. 24 Gondatti, Slëdy jazycestva u inorodcev sëverno-zapadnoj Sibiri, Moskva (1888), 4, 45 s.; Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 15—17; slab posnetek pri Dähnhardtu, Natursagen I, 62—63. — Zagrebški vseučil. prof. Gahs, preiskovalec arktičnega kulturnega kroga, šteje Vo- gule — Manzi so jim v bližnjem sorodstvu, a so kulturno morda še starejši — med narode z lapsko - samojed.sko (staroarktično) spodnjo plastjo. Schmidt šteje to bajko med prakulturne bajke drugega tipa (gl. op. III, 23). 34 Dr. Ivan Grafenauer jj skušnja moči med Najvišjim bitjem in Praočetom v bajkah prvega tipa, preskušnja moči s hojo po vodi, zna- čilna za kalifornijske bajke Kato I, Kato II, Huchnom. Primerjajmo zdaj še preskušnjo moči med Gospodom in Lokavim v Jakuškinovi ruski inačici (gl. str. 3, op. II, 43): Ko je Gospod zemljo ustvaril, se je ponudil Lokavi Bogu za starejšega brata, potem za enakega, naposled za mlajšega. Gospod se je smehljal; po- nudi mu preskušnjo moči: Lokavi Bogu na vso moč stiska roko, pa naposled sam obnemore; ko pa ga Bog za roko prime, se Lokavi takoj sesede. — Preskušnja moči je čisto drugačna kakor v manzijski bajki, podobna pa preskušnji izžemanja zemlje v bajki Tundrskih Jurakov Samojedov; z manzijsko bajko se pa ujema samo po besedah v ponudbi pobratimstva, ne pa po smislu. Smisel je isti kakor v bajki Tundrskih Jurakov, ko hoče biti Hudobno višje bitje močnejši, t. j. starejši od Numa:»^ »Num in Gülük (H. v. b.) sta si bila vedno so- vražna. Gülük je dejal: ,Jaz sem močnejši od tebe in morem vse narediti.' Num je dejal: ,če si tako močan, ustvari zemljo!'« Pa Gülük ne more glena izžžeti, Num pa, in tako suho zemljo in morje loči. V Jakuškinovi ruski inačici vidimo torej, kako se druži motiv pastirskonomadistične bajke z motivom poniranja s samojed- sko bajko, ki kaže že v Hudobnem višjem bitju namesto prakultur- nega pokornega Praočeta, pa tudi še po drugih motivih, da je vplivalo narijo že mlajše pastirskonomadistično verstvo; o starem prakultur- nem verskem duhu priča le osnova bajke sama. Ta pa na Jakuški- novo bajko ni nič vplivala. V manzijski bajki se kažejo ob bajki drugega tipa vplivi lunarne bajke po vzorcu semanške bajke ali bajke Sev. Zah. Maiduov, torej prakulturnih bajk, razen tega vplivi iz bajk prvega tipa kalifor- nijskega značaja. (To je tudi dodatek k dokazu kontinuitete na strani 20—'23.) Slovenska bajka se pridružuje v tem pogledu manzijski bajki, ne Jakuškinovi. K bajki drugega tipa s stvarnikom kot ponirnikom je pristopil motiv iz inačice bajke rodu Kenta (kakor v manzijski bajki), k temu pa še vpliv iz bajk prvega tipa: to je motiv neza- vednega ustvarjanja. Bajke drugega tipa tega motiva sploh ne poznajo, lunarne bajke tudi ne, pač pa ga poznajo bajke prve- ga tipa, tudi mengeška bajka. Vse to kaže, da lunarni motiv v slovensko bajko ni dospel po posredovanju kake pastirskonomadistične bajke s Satanom ali s Hudobnim višjim bitjem kot ponirnikom, ampak iz bajke z želvo ah kako njeno namestnico. In res se je ostanek take bajke ohranil še pri R u m u n i h ¦.-'^ \ začetku ni bilo ničesar kakor sama voda. Tedaj 25 Starcev, n. d. (zg. str. 20, op. II, 42), Schmidt, UdG. V, 809 s. - Prva inačica (Lehtisalo, n. m., zg. opomnja II, 42) je tu bolj skopa: V začetku je bil samo Num in Ngaa ali Smrt. Num je Ngaau dejal: »Praviš, da si večji od mene, naredi zemljo!« . .. 28 Dähnhardt, Natursagen I, 71 (med bajko Mongolov rodovne skupine Chalcha), Sezatoarea III, 25. Prakulturne bajke pri Slovencih . ^ je ukazal Bog žabi (namestnici želve), naj ponirne in pogleda, če je v najglobočji vodi kaj zemlje, žaba je slušala in se po dolgem času vrnila s sporočilom, da je zemljo našla. Bog je ukazal, naj se voda razdeli, da bo mogel stopiti na suho. Tako se je zgodilo in ostalo do danes. Sklep sicer ni tipičen, ne pove se nam, da bi bila želva zemlje prinesla in koliko. Značilno pa je, da je ta sklep skoraj isti kakor v bajki P a t w i n o v Grimes Group (gl. zg. str. 31) z želvo kot ponirnico: N. b. Katit je spustil malo zemeljsko ploščico skozi luknjo v nebu na vodo tam spodaj. Voda je upadla: zjutraj je bil svet suh. Vse torej govori za to, da je bila druga inačica, iz katere je predhodnica slovenske šišenske bajke drugega tipa sprejela motiv enega samega zrna in ga prenesla na Najvišje bitje, bajka z želvo (ali njeno namestnico) kot edino ponirnico. To se je moglo zgoditi seveda šele, ko se je bila bajka že toliko okrušila, da so odpadli ptiči ponirniki, ki so poprej pred njim poskušali priti na dno morja. Za prakulturni značaj naše šišenske bajke priča še njena — versko vzgojna misel. S tem, da so odpadli tekmovalci in da se je na Najvišje bitje prenesel motiv enega samega zrna, je prvotna verskovzgojna misel bajke drugega tipa seveda docela od- padla. Nadomestilo, značilno za bajke s samo želvo, bi bilo preslabot- no, ko Najvišje bitje samo ne prinese z dna morja nič več kakor eno samo zrnce. Tu je prišel na pomoč motiv iz bajke prvega tipa: neza- vedno ustvarjanje: božja vsemogočnost je tolikšna, da ustvari kaj tako velikega, kakor je naša zemlja, kar mimogrede, da prav za prav Bog niti za to ne ve. Pristopilo pa je še nekaj drugega. Bajka pravi: »Zrno (ki je Bogu po nevedoma ostalo za nohtom) mu je padlo na morje in tam ostalo. To zrno je naša zemlja.« Niti besedice ne o večanju zrnca! Bajka nam predstavlja tu božjo veličino v zares kar fantastični obliki, nazorno sicer in po človeško — prav prakulturno — a vendar v tako silnih sorazmerjih, da nam kar sapa zastaja. To peščeno zrnce, ki je Bogu po nevedoma ostalo za nohtom in na morje padlo — to je že naša zemlja v vsej svoji velikosti! že naša zemlja je za preprostega človeka tako nepojmljivo velika, nazorno je ta velikost tudi izobražencu le malo dojetna. Kako velik je šele Bog. V tej hkrati preprosti in silni prispodobi je ob vsej ponižnosti našega bajčnega drobca nekaj, dejal bi, himnično veličastnega. Le še besedica o motivu, da riba nosi svet. Motiv se je pojavil v arktično-severnoameriški prakulturi v bajkah prvega tipa, nastalih v potresnem ozemlju Pacifiškega obrežja, pač že na azijski strani, torej razmeroma zgodaj (zg. str. 23—24). Najprej je bila svetu osnova, njegova hrbtenica (A IIa), pozneje šele nje podklada (A IIb). Riba je bila prvotno osnova in podklada zemlje tudi v kalifornijskih bajkah, kjer jo je pozneje spodrinil kot iniciacijska 3* 36 Dr. Ivan Grafenauer: lovska daritev pri obredih los ali jelen»^; ostanek so štirje kiti, ki iz njihovih kož stvarnik v zdržema pripovedovani bajki Notr. Yukijev nebo naredi^**; pri Winnebagoih»^ in Saukih-"' v območju Osred. Algonkinov so zamenile štiri kite štiri kače. Želva je v Ameriki zemlji podklada samo v območju materinopravno-sadilske kulture in njenih odraslekov med Irokezi, Vzhodnimi Algonkini in Siouxi,*! v Aziji samo v materinopravnem kulturnem območju na jugu.^» Na severu, v sprednji Aziji in v Evropi je podklada zemlji samo riba, danes le še v bajkah z motivom poniranja ali celo še mlajših in v samostojnem nazoru o svetu.Motiv dveh rib pa je razmeroma mlad; v Evropi se je pojavil šele v bogomilsko-katarskih izročilih.^^ S tem smo prišli do kronoloških vprašanj. Po vsem, kar smo ugotovili glede genetične zveze naših bajk z arktično-sever- noameriškimi prakulturnimi inačicami in njih odrasleki, so mo- rali naši predniki dobiti predhodnici naše men- geške bajke od naroda s pristno arktično pra- kulturo, kakor je danes v vsej Evraziji več ni; saj je celo ubogi drobec, ki je nam ostal, ohranil več motivov ameriških prakulturnih bajk in zvesteje kakor bajka Tundrskih Jurakov Samojedov (creatio ex nihilo vsega sveta, nezavedno ustvarjanje, ustvarjenje sonca, me- seca in zvezd). Predhodnico šišenske bajke in gališkoukrajinskih -' Nekaj podobnega je domneval Schmidt (UdG. V, 7—8): Medtem ko drugod zemlja leži na želvi ali veliki ribi, ki z gibanjem povzroči po- trese, je ta naloga tu prenesena na jelena, velikansko njegovo prapodobo. Saj je to najvažnejša divjačina teh rodov in nosi velik del njihove gospo- darske eksistence. — Bajke z losom ali jelenom so: Kato II (op. II, 31), Notr. Yuki, obred, bajka (op. II, 34), Huchnom (op. II, 55). 28 A. L. Kroeber, Yuki Myths, Anthropos XXVH (1932), 909; Schmidt, UdG. V, 59. 2» Gl. zg. str. 17, op. II, 28. 30 A. S k i n n e r , Observation on the Ethnology of the Sank Indians I: Sociology and Religion, Bulletin of the Public Museum of the City of Mihvaukee V (1923), 34- 36; Schmidt, UdG. II, 584. 31 Irokezi-Huronci (želva čoln ali podklada) : 2 inačici; — Lenape : Želva je zemlja in stvarnikov namestnik: 1 enačica (materinopravno-pra- kulturna) ; želva čoln: 2 inačici; želva podklada: 1 inačica; — Sioux (želva ponirnik, podklada in mitična Pramati) : 1 inačica. 32 G 1. L. W a 1 k, Die Verbreitung des Tauchmotivs (op. I, 19) : Chalcha Mongoli (B 20 in op. 35: želva ali žaba), Burjati ok. Alarska (B 29: želva; Burjati so došli šele pozno z juga); Schmidt, UdG. VI, 232, op. 1: In- dija: 2. avatara Vishnuova (staroindijska), Santal. 33 Zgledi. Ena riba: Veselovskij, Razyskanija, vyp. V, 29, 56, 82; Strekelj, JagArchiv XII (1889/90), 310, 311; Semenovič, JagArchiv XI (1888/89), 310. ~- Dve ribi: Veselovskij, n. d., 46, 59, 73, 82, vyp. VI, 107, 121, 130. — Več rib: Veselovskij, n. d., vyp. V, 44, 48; Strekelj, JagArchiv XII, 310. — Zgoraj navedeni izjemi (Mongoli Chalcha in Burjati — druga burjatska inačica [Walk B 25] ima za pod- klado ribo — pa tudi za ponirnika ptiča) nista arktičnega izvora, ampak sta došli z juga. 3" V e s e 1 o v s k i j , Razyskanija, vyp. VI, 130, 131 (prim. vyp. V, 46) : dokumenti albingenzov-katarov. Prakulturne bajke pri Slovencih 37 kolednic smo lahko dobili tudi šele od naroda, ki je bil vsaj deloma že prešel od prakulturnega gospodarstva k reji severnih'jelenov, kakor n. pr. Samojedi, ki rabijo jelena pač za vožnjo in za klavno živino, a še ne poznajo niti ježe niti molže.^^ Izgubljeno bajko z motivom enega samega zrna, drugo predhodnico šišen- ske bajke, podobno bajkama semanškega rodu Kenta in evropskih Rumunov, pa smo dobili pač že iz pastirskonoma- distične kulture, gotovo pa ne od naroda s tipično kulturo stepnih jezdecih osvojevalcev. Ohranil se nam je celo arheološki spomenik, ki nam omogoča tej relativni ocenitvi dodati vsaj še približen, a dovolj trden terminus ad quem. Neka torevtika jonskogrškega izvora iz Memfide, ki jo stavijo v IV. stl. pr. Kr., upodablja dvoje severnih jelenov, samca in samico, z ženo, ki čepi za samico in jo molze, in dva pastirska psa. Golida, ki stoji pred ženo, je prav taka, kakor jih rabijo še danes Lapci, psa sta iste pasme kakor današnji lapski pastirski psi. Gre torej pač za Pralâpce, ki so živeli v IV. stoletju še v doseglivi razdalji od grških mest ob Pontu in so jih drugi narodi šele pozneje potisnili na sever.^ß Po pričevanju tega izdelka grške umetniške obrti so bili torej Pralapci v IV. stol. pr. Kr. že narod s popolnoma razvito pa- stirskonomadsko kulturo, jasno pa, da ne stepni jezdeči osvojevalci. Taki narodi so v južnovzhodni Evropi prebivali sicer že tisoč- letja poprej, celo že stepni jezdeči osvojevalci; saj so spadali k njim že Praindoevropci, še bolj pa mlajši, Irancem sorodni Skiti. Toda ob vsem tem so ves ta čas na evropskem severu lahko živeli tudi še lovski in ribiški narodi, torej narodi z arktično ali njim sorodno pra- kulturo. Po arheoloških ugotovitvah se kažejo na evropskem severu šele v vrhnji plasti (D) sledovi razvite pastirskonomadistične kulture, po vsej verjetnosti naših Pralâpcev.^^ Tudi severni in vzhodni sosedje Praslovanov, kolikor to niso bili predniki baltskih narodov, so bili dotlej v veliki meri prakulturniki, morda pomešani s primarno pastirskonomadskimi rodovi takega kova, kakršni so današnji Samo- jedi. Ko so se Pralapci v zadnjih stoletjih pr. Kr. (po IV. stl. pr. Kr.) umaknili na evropski sever, so te prakulturnike asimilirali in, kolikor jih niso, odrinili še dalje na sever. Tako od tega časa dalje ne moremo več računati s prakulturnimi rodovi kot z neposrednimi sosedi naših Praslovanov. če to upoštevamo, treba predhodnici mengeške bajke po- staviti najpozneje pred IV. stoletje, bržkone izdatno poprej. Predhodnico šišenske bajke in gališkoukrajinskih ko- lednic treba staviti tudi še v čas pred IV. s 11. p r. K r., kvečemu 35 A. Rud. Em, Über das Alter der lappischen Rentierzucht, Mitt. .Anthrop. Ges. Wien (op. I, 19), LXIII (1933), 80; prim. Menghin, Weltgeschichte der Steinzeit, 501; Kern, Anfänge der Weltgesch. (op. I, 12), .57. 36 A. R u d. E m , n. d., 80. 3^ A. R u d. E m , n. d., 79. 38 Dr. Ivan Grafenauer: še v dobo ok. IV. stoletja. Do tega časa treba postaviti tudi motiv svet noseče ribe, ohranjen v podmelški narodni pesmi o Jezusu in ribi Faroniki, seveda ne še pesem samo. Rumunski in kentajski podobna bajka, ki se nam ni ohranila, pa je morala priti k našim prednikom vsaj pred velikim vdorom stepnih jezdecih osvojevalcev, Hunov in njihovih sorodnikov, v južnovzhodno Evropo (IV. stl. po Kr.). Verjetno je, da so bile vsaj nekatere inačice naših bajk o ustvar- jenju združene tudi z motivom svet noseče ribe in da je vsaj ena izmed njih, predhodnica prekmurskega bajčnega drobca o dveh ribah, ki delata »p ô t r s«, po vplivu bogomilskega izročila prvotno eno samo ribo spremenila v dve ribi, morda celo položeni navzkriž kakor v poljski inačici (zg. str. 2). Iz- ključeno pa seveda tudi ni, da je došel tak bogomilski bajčni drobec k Prekmurcem tudi šele pozneje in ne v zvezi z bajko o ustvarjenju. Bajke o ustvarjenju sveta, naše zemlje in prvega človeka pa niso edine priče za zvezo praslovanskih prednikov današnjih Slovencev z arktično prakulturo in z iz nje izšlo primarno in sekundarno pastir- skonomadslio kulturo. Prvo so predstave in bajke o Kurentu, slovenskem poganskem božanstvu vina in veselja. Kurent-Kuret-Korent-Korat ni nič drugega kakor lunarni Praoče in Hudobno višje bitje Keremet-Ker^ met,^^ »mlajši brat« in nasprotnik Najvišjega bitja Juma vzhodnofinskih V o t j a k o v^^a in Čeremiso v,^'' ki mu v m o r d o v s k i h bajkah ustreza Šajtan,*" isto kakor Kurjuines-Kurmes-Šulmus, Hudobno višje bitje Mongolov C h a 1 c h a,^^ ki mu ustreza pri Alta j ski h Obliko Keramet gl. Cioss, Religion des Semnonenstammes (op. I, 40), str. 638. Slov. Kurent — Kuret — Koreni — Korat glasoslovno čisto soglaša z vzhodnofinsko-mongolskimi oblikami Kurjumes — Kur- mes — Kerdmet (tudi Kiremei): menjavo vokalov u in o spričujeta vrsti: (22) vog. kur"m, xür^m „tri"; ostj. khglom, xölom; ogr. härom; syrj. kujim, votj. kuin; mordv. kolma, kolmo; fin. kolme, lap. kolm, kaum ; — (23) vog. kul, xül „riba" ; čer. kol, mord. kal. — Menjava o, e, a: (23) ogr. kët „dva"; ost. kat, kat, khäth; vog. kit; syr\. kyk, votj. kyk, čer. kok; mordv. kafta; fin. kahie, lap. kykt, kuöktä, guqkti, gaakti. — (24) ogr. tel „zima"; ostj. tal, talex, tholex; vog. täl; votj. toi; čer. tel, tela; mord, tele, fala; fin. talve; lap. tâlve. — Pred < pa se m vobče rad spremeni v n, kar je utemeljeno v alveolarni artikulaciji. Menjava med slovenskim Koreht in Korat < Korçt pa je isti pojav kakor brecati (Plet. 1, 54, po Cafu) in brenčati, brenčati (iz brenak-eti): sekundarni nosnik je nastal v drugem primeru, ko je polglasnik odpadel. (Strani pri zgledih: Jos. Szinnyei, Finnisch-ugrische Sprachwissenschaft, Sammlung Göschen 463 [1910]). 38a Veselovskij, Razyskanija, vyp, V, 13 s. 39 Veselovskij , n. d., 5--6, 361; 360: Kiremet. ¦»0 Veselovskij, n. d., 7—13. ¦»i Veselovskij, n. d., 27, 368. Prakulturne bajke pri Slovencih 39 Tat arih lunarizirani Praoče in Hudobno višje bitje E r 1 i k.*^ Altajci si predstavljajo Erlika kot rdečeličnega boga veselja in imenujejo žganje Erlikovo pijačo« Po vot jaški bajki*'' je Kere- met naučil prvega človeka v raju delati kumis (opojno pijačo iz kobi- ljega mleka) in zapeljal prvo ženo in prvega moža, da sta prestopila zapoved stvarnika Inmara: ne piti kumisa; Keremet je vanj vložil smrt in prva človeka sta z grehom izgubila raj in telesno večno živ- ljenje. Po mordovski bajki*^ je stopil na Keremetovo mesto šajtan. Prvim ljudem, ki so živeli srečno kakor v raju, je prinesel potaknico hmelja, jih naučil delati pivo, medico in — žganje, jih zapeljal, da so skusili ubiti Nikši Pasa, sina Najvišjega bitja in stvar- nika čam Pasa, ki jih je dotlej vodil k dobremu in jih svaril pred pijančevanjem; ta je spet vstal in odletel v nebo, zemlja pa je postala kraj trpljenja in truda. Po ruskih, ukrajinskih, beloru- skih, litovskih, rumunskih bajkah in po b o gomil- skem verovanju pa je žganje (pivo) Satanova iznajdba.*" Značilno je, da se je pri vzhodnoevropskih narodih po pokristja- njenju (od 10. stl. dalje) motiv prenesel od Keremeta (ali drugega Hudobnega višjega bitja) na šajtana, Satana, da se je kumis (pivo, medica) zamenil z zgodovinsko mladim, umetno destiliranim žganjem (Mohamed v 7. stoletju zanj še ni vedel), da so pa Slovenci v Alpah, ki jih novi bajčni razvoj ni več dosegel, ostali pri starem Keremetu in pri naravno zavrelem vinu. Tudi je značilno, da je ohranil pri nas Kurent-Korat še vrsto lunarnomitoloških potez, o katerih v bajkah o Satanu kot iznajditelju žganja ni sledu: pri Zilji na Koroškem je Korat še danes mož v mesecu;*'^ na vzh. štajerskem je korani, gonjač oračev na pustni dan, divje našemljen mož v kosmatem kožuhu z rogovi, ki so lunarni simbol;*** v Halozah se imenuje lunarnomitološko simbolna žaba korani, na Krasu kuret;^^ takisto lunarni krastači pa *2 Veselovskij, n. d., 19—26. *3 Veselovskij, n. d., 23 po P o t a n i n u , Očerki severo-zapadnoj ^longolii IV: Materijaly etnografičeskije, 692—693, op. 44 (k str. 71). **Bechterev, Votjaki, Včstnik Jevropy 1880, 150—152; slično Ostrovskij, Votjaki Kazanskoj gubernii, Trudy Obšč. jestestvoispyta- telej pri imp. kazanskom universitetë IV, No. 1, 35; Veselovskij, n. d., 13—14; Gu b a r e v i č-Ro d o b y 1 s k a, Južnaja Rossija 1885, No. 13—14; Ve s e 1 o v s k i jj, n. d., 362. *5 Ve s e 1 o v s k i j, n. d., 11—12 po Meljnikovu, Očerki Mordvy, Russkij Včstnik 1867, t. 71. — Prim. podobno votjaško bajko o Kyl- d y s i n u pri Pervuchinu, Eskizy predanij i byta inorodcev Glazonskago uezda I. Drevnaja religija Votjakov po jeja slëdam v sovremennich preda- nijach, Vjatka (1888), 7 s. (ponatisk iz Vjatskih gubern. Vëdomosti 1888). Zmaličeno je to izročilo v čuvaški bajki pri Smirnovu, Mordov- sko naselenije Penezenskoj gubernii. Penz. eparch. vëdomosti 1874, No. 5, 166—167; Veselovskij, n. d., 12, op. 1. *" V e s e 1 o vsk i j , n. d., 23; Dähnhardt, Natursagen I, 184 s., 261—265. Brdo pri Šmohoru; Pleteršnik I, 437 po Jarniku. *8Pleteršnik I, 436: korani 1. po Gafu. *9 Pleteršnik I, 436 s. v. korani 2 po Cafu; I, 489 s. v. kuret. po Miklošiču. 40 Dr. Ivan Grafenauer: pravijo na vzii. štajerskem koranta, korantača, v Halozati koraii- tačka, prav tako imenujejo tam tudi nerodno žensko,5" nerodno tiojo pa označujejo po koranti z glagolom korantati.^^ rtr Drug tak kakovostni kriterij so smuči, značilno orodje ark- tične kulture lednega lova in iz nje izšle kulture pastirjev čredniti severnih jelenov. Ohranile so se med Slovenci v prav starinski obliki z eno samo palico in zelo preprostimi vezmi^^ še na Blokah, V a 1 v a- sor pa poroča o rabi smuči takole:53 »Poznajo pa kmetje ponekod na Kranjskem, zlasti pri Turjaku in tam okoli, redko iznajdbo, ki je v nobeni deželi nikoli nisem videl: pozimi, kadar je sneg, se z never- jetno naglico peljejo z visokega hriba v dolino. Vzamejo dve deščici, ki sta četrt palca debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi. Spredaj sta ukrivljeni in navzgor zavihnjeni; na sredi je usnjen jermen, ki se vanj vtaknejo noge. Na vsako nogo se natakne ena teh deščic. Poleg tega ima kmet močno palico v rokah, si jo da pod paz- duho, se z njo krepko zadržuje, se nanjo naslanja in z njo krmari ter tako spušča po najstrmejšem hribu navzdol. Lahko bi napisal: šviga in leti navzdol, kajti ko stoji na deščicah in se prav močno, da, z vso silo naslanja na palico, drči tako hitro, da prekaša vse pričakovanje in ne zaostaja v hitrosti prav nič za tistimi, ki se na Holandskem z drsalkami po ledu vozijo. V vsakem trenutku se znajo ogniti vsemu, kar jim je na poti, pa najsi že bo drevo, skala ali kaj podobnega. Noben hrib ni prestrm, nobeden pregosto z visokim drevjem porasel, da se ne bi na ta način zapeljali po njem, kajti na vožnji se vijejo in krivenčijo po kačje, če je kaka ovira na potu. če pa je hrib čisto prost, neporasel in brez spotik, drčijo naravnost kakor po niti, vedno stoje in naslonjeni na palico; te se drže s tako močjo in silo, tako trdno in togo, kakor da ne bi imeli uda na telesu ali pa nobenega člena . . .« Žal pa ta zanimivi ostanek iz slovenske pradavine še ni dovolj pojasnjen niti z ergološkega niti z etnološkega stališča. Zadnji čas je, da se to stori, kajti novo smuško orodje in nova smuška tehnika sta se tudi po kmetih že tako razširili, da je stari način vožnje težko še ohranjen, stare smuči in spomin, kako so se ljudje vozili, se je pa morda le še kje ohranil. 50 Pleteršnik I, 436 s. v. koranta 1, 2 po Cafu, korantača po Cafu, korantačka iz Haloz po Cafu. 51 P 1 e t e r š n i k , n. m.: vzh. štajersko po Cafu. 52 Prim. staronorveško smuško vožnjo z eno samo palico, z eno daljšo in eno krajšo smučko: Sigrid Und s et, Olaf Audunson II. Ingunn Steinfinnstochter, pogl. 7 (izdaja v enem zvezku: Kütten & Loening. Pots- dam [1937], 315-322). 53 Valvasorjevo berilo, izbral in prevel M. Rupel, Ljub- ljana (1936), 168—169. — Fr. Erjavec piše v »Potni torbi« (LMS 1882 in 1883, str. 238) : Smuči, smučij, f. pl. Sani; der Schlitten. Vreme in po Krasu sploh; a okrog Loža, Oblek (= Blok) in Lašč imenujejo smuči, f. pl., nekako naredbo v hojo po snegu, ki je različna od »krpelj«. V smuči se pod vsak podplat priveze lehka in dolga deska, ter se s to napravo potem jako naglo teče po prhkem in debelem snegu. — Po Miklošiču, Cafu in Erjavčevi »Potni torbi« tudi Pleteršnik II, 524. Prakulfurne bajke pri Slovencih 41 Riassunto Favole preculturali presso gli Sloveni* Lo scritto e una relazione provvisoria di una ampia monografia. Si tratta della favola di Mengeš presso Kamnik, sulla creazione del mondo e del primo essere umano in base della »creatio ex nihilo«, e della favola di Sisca presso Lubiana sulla creazione della nostra terra col motivo di sommersione. E legata a queste anche la favola, ovv. l'opinione che la terra galleggi sul mare, sostenuta da un pesce. Ambedue le favole ci sono state conservate da Janez Trdina (1844—1905). I. Introduzione e elementi etnologici dell'esame. In base degli elementi essenziali della favola di Sisca, l'autore indica la questione, che si tratta infatti di favole slave antiche (le varianti po- lacca,^ russa^ e ucraina nell'Evuropa centrale, meridionale e occidentale queste favole sono sconosciute»), corrispondono maggiormente alle piu antiche favole preculturali dell'America del Nord come a quelle piu recenti dell'Europa orientale, dell'Asia settentrionale e meridionale e dell'Oceania; percio gli Slavi antichi hanno dovuto cogliere le loro precursori presso le popolazioni preculturali che almeno in parte avevano assimilate. Prima di dare la prova come avevan potuto arrivare queste favole agli Slavi antichi d'una parte, e agli Indiani dell'America d'altra parte, l'autore commenta gli elementi etnologici dell'esame: l'idea della precultura, le accertazioni dell'etnologia in base della storia culturale, e dell' archeologia preistorica su i cicli e strati culturali^"--^", sulla connessione genetica della precultura artica con gli strati della precultura nordamericana''^--" e con le culture pastorali-nomadi dell'Eurasia^^-^"; spiega il metodo dell'etnologia in base della storia culturale", che si puo applicare con senso anche allo sviluppo storico dei motivi di favola, specialmente la concezione e il signi- ficato del criterio qualitativo" e quantitativo**. IL La favola di Mengeš. Ecco il testo della favola di Mengeš (l'appendice della variante del Dolenjsko dell'anno 1881 e tra parentesi, gli abbellimenti del Trdina tra parentesi angolari) : Da dove l'uomo. (Inteso a Mengeš). In principio non c'era nulla fuori di Dio e Dio dormiva e sognava. Per secoli di secoli durava quel sogno. Era pero destinato che .si destasse. Svegliandosi mirava intorno e ogni sua occhiata gli si muto in una stella. (Red. di Dolenjsko: E quando arrivo il tempo e si desto e comincio a guardarsi intorno, il suo primo sguardo creo la nostra [bella] terra, il secondo sguardo il nostro [carissimo] sole, il suo terzo sguardo la nostra [gentile] luna e ogni suo sguardo poi una stella [brillante].) Dio si mera- viglio e comincio a girare per vedere quello che con gli occhi aveva creato. Cammina e cammina, ma non trova ne fine ne termine. Camminando arriva anche alla nostra terra, ma gia s'era stancato: il sudore gli copri la fronte. Cadde sulla terra una goccia di sudore - - la goccia s'anima, ed ecco il primo uomo. E di stirpe divina, ma non e creato dalla sensualita, e nato dallo sudore, gia da principio era destinato al travaglio e allo sudore. La favola di Mengeš e una favola popolare genuina (le favole preculturali che corrispondono ad essa, sono state pubblicate tutte dopo il 1905.), soltatnto la fine morale e di fonte cristiana e non appar- tiene piu alla favola preculturale^^. La redazione di Dolenjsko- M e n g e Š e composta di due varianti motiviche e fusa nello stile letterario personale del Trdina, in parte si appoggia anche ai cantici di capo d' anno ucraini, pero tutti i motivi che almeno in forma cosi chiara non si trovano La numerazione corrisponde ai numeri delle note. 42 , Dr. Ivan Grafenauer: nella favola di Menge.š (appendice pubblicato sopra), sono etnologicamente genuini: tutti si trovano anche nelle favole preculturali; le quali pero nel 1881 non erano ancora pubblicate. Possiamo prendere quindi senz'altro 1 a favola di Mengeš con le aggiunte etnologicamente ge- nuine della redazione di Dolenj sko come base dell' esame etnologico e letterario-motivico. La sorte della favola. Il poeta ed etnologo ceco K. J. Erben rese nel 1865 una pubblicazione fedele^ della variante di Mengeš e nel 1869 ne pubblico anche la traduzione ceca'', L. L é g e r la tradusse in francese nel 1875^, O. D ä h n h a r d t in tedesco nel 1907", poi e stata citata o riassunta anche da altri scienziati piu anziani^, Era pero fatale che l'Erben gia nel 1866 aveva fatto della favola di Mengeš e di quella di Sisca una »ricostruzione« ideale della favola slovena sulla creazione del mondo e della noslra terra'': egli soppresse la seconda parte della favola di Mengeš (la creazione del primo essere umano) e la suppli con tutta la favola di Sisca sulla creazione della nostra terra; cosi dalla favola della creazione del mondo ex nihilo divenne una favola col motivo di sommersione. Erben stesso interpretava questa »ricostruzione« soltanto come uno sperimento scientifico, ma purtroppo, pubblicandolo, questo non aveva dichiarato; ancora nel 1869 pero pubblico nel suo libro »Vybrane baje« accanto alla sua »ricostruzione«** anche la favola genuina di Mengeš.^ Gr. Krek invece accetto la ricostruzione dell' Erben come favola genuina, mentre accenno soltanto di sfuggita alla variante di Mengeš^". D'allora in poi quasi nessuno piu s'interesso alla variante di Mengeš, ma dopo il Krek pubblicarono la »ricostruzione« dell' Erben come favola genuina il Vesselovski^i, il Dra- gomanov^^ jj Dähnhardt^^, il J. Feldmann"; L. Walk la prese come base per l'analisi motivica nel suo trattato sulle favole col motivo di sommer- sione^", e come tale la conosce anche il Handwörterbuch des deutschen Aberglaubens^". La pubblicazione della redazione di Dolenjsko del Trdina non e stata affatto segnalata dalla scienza etnologica internazionale, neppure quando fu pubblicata da ,1. Kelemina nell'anno 1930 nel libro »Bajke in pripovedke slovenskega liudstva«^^. La favola di Mengeš con le aggiunte etnologicamente genuine della seconda redazione di Trdina e una breve, ma in tutti i lineamenti essenziali ben conservata, favola artico-nordamericana preculturale sulla creazione del mondo del primo tipo con la creatio ex nihilo e sulla creazione del primo essere umano (il mito del primo padre). Il motivo fondamentale della prima parte (creazione dei corpi mondiali per lo sguardo divino) e stato quasi rintracciato dall' Afanasjev nel 1865,^ ma la sua orientazione scientifica mitologico-naturale 1868 gli offusco la vista-'a; alla seconda parte (creazione del primo essere umano dal sudore divino) hanno trovato il Dragomanov'-i e il Dähnhardt^ia dei paralleli nel Bundehesh irano,^'-^ nella Cronaca russa antica-^, nelle favole dei Finni del Wolga-' e transcauca- siche-», e credettero che la favola fosse oriunda dall' Iran^^a. Nelle favole preculturali nordamericane, in quelle algoncinesi e ca- lifornesi, non troviamo soltanto un motivo corrispondente (il sudore di- vino) alla seconda parte della favola di Mengeš, ma molto di piu, e cio per ambo le parti. Questi lineamenti si trovano anzitutto nelle favole del primo tipo (specialmente nella favola della stirpe algoncinese orientale Wawe- nock'^"), molti anche nelle favole del secondo tipo (col motivo dell'immer- sione), che hanno conservato anche dei motivi delle favole del primo tipo. Questi lineamenti comuni sono: (Creazione del mondo) 1.) La solitudine completa del creatore prima della cre- azione: Wawenock^", Lenape I-", Winnebago I, 11"-^**. 2.) Il creatore dorme prima dell'inizio della creazione: Winne- bago I, II. 3.) Creatio ex nihilo: Wawenock, Lenape I, Winnebago IL Arapaho merid. P», II (nota III, 14), Kato I™, IP\ Maidu nord-ovest^s e altri. Prakulturne bajke pri Slovencih 43 4.) Con la creatio ex nihilo e creato l'universo ; Wawenock, Le- nape I, Winnebago II e altri; il sole, la luna (le stelle): Arapaho Merid. IL, Kato I., Maidu nord-ovest e altri. 5.) Lo sguardo creatore: (Preparato) Wawenock, Gros Ven- tres^^, Maidu nord-ovest; (eseguito in connessione con la seminazione della terra e col comando divino) Arapaho settentr.^» (Creazione del primo uomo e della prima donna, ovv. del primo padre.) 6.) Il creatóre da vita all'uomo a mezzo di g o c c i e , le quali in qual- che modo pervengono da esso: (terra mescolata con l'acqua) Wawenock, Kato I; (terra mescolata con la saliva divina) Montagnais^'^, contronta le favole dei Pigmai Gabun nell'Africa Equatoriale"»; (terra trasudata col sudore divino) Maidu nord-ovest; (lagrime) Winnebago II, Gros Ventres (in ambedue traspiantato sulla creazione delle acque terrestri, ma confr. le favole transcaucasiche'^») ; (goccie di saliva, donde la schiuma del mare, in €ssa il mit. primo padre) Yuki int. (soltanto la schiuma marina, in essa un pennino, da esso il primo padre, ma confr. la favola vogula^"). Da sole goccie non si creano il primo uomo e la prima donna, ma il primo padre mitico. 7.) Creazione inconsapevole, poiché le goccie divine da per se hanno la potenza creativa: Wawenock, Winnebago II, Gros Ventres, primariamente Yuki int. 8.) Inconsapevolmente non e creato l'uomo come uomo e donna, ma come primo padre mitico : Wawenock, Kato II, Yuki int. e altri. 9.) Alla fine della creazione, il creatore gira e guarda il mondo ordinato: Wawenock, Kato I, Maidu nord-ovest e molte altre favole. Un'abondanza di criteri qualitativi dunque, che si collegano in un'unico criterio qualitativo-quantitativo convincente. La continuita e provata dalle favole del primo tipo nell'Asia settentrionale (Ainu«, Samoiedi-Juraki'''-^) e in Europa (Esti^s), il motivo del paragone di forze tra l'Altissimo essere e il Primo padre nelle favole preculturali nordamericane del primo tipo perdura in linea ininterrotta attraverso le favole samoiedi^^ e quelle dell'Aitai'* fino a quelle russe*". Il sonno di Dio prima della creazione e noto anche alle favole del l'India»'-^, sono note anche le goccie d'acqua creatrici, e cioe nelle favole dell'India*", tra i Polacchi*', e Ucraini*»; il motivo delle lagrime creatrici nelle favole transcaucasiche^s, quello della saliva creatrice (sputo) nelle favole vogule"" e finnico-orientalia, nella forma di una bolla d'acqua anche nella favola iacutab, russa, biancorussa e ucraina^; il motivo dello sudore divino nelle favole finnico-meridionali-*, nella Cronaca russa^-*, nella scandinavica"", Bundehesh22, una traccia anche nell'India-'*; nell'Asia settentrionale questo motivo e stato soppiantato dalla scintilla all'esca (nella favola Korjaca^", dell'Altai*5) e si spinse anche agli Voguli, ai Finnlandesi orientali ed ai Russi*". La prima parte della favola di Mengeš e una favola pre- culturale del primo tipo a creatio ex nihilo, che corrisponde benissimo alla formula algoncina antica (Wawenock, Winnebago). La base della se- conda p a r t e e la favola preculturale col motivo delle goccie, della creazione inconsapevole del Primo padre probabilmente dalle lagrime di- vine (Winnebago), e molto piu remota come le favole transcaucasiche. La goccia di lagrima (d'acqua? di saliva?) s'e pero mutata sotto l'influenza della favola col motivo dello sudore divino nella goccia di sudore divino; questo secondo precursore della favola di Mengeš conduce attraverso le a) p. es. Walk (nota I, 19): B 4, 5. b) Walk (op. I, 19) : B 22. c) Russia: Veselovski, Razyskanija, vyp. V (op. I, 15), 47. — Russo- bianca: Veselovski, Razyskanija, vyp. V, 65, VI, 106 (2 varianti). — Ucraina: Walk, A 15, 20. 44 Dr. Ivan Grafenauer: favole finnlandesi antiche (artiche antiche) nella California settentrionale centrale (Maidu nord-ovest), dalla medesima fonte derivano pure la favola iraniese (Bundehesh) e quella scandinava (Gylfaginning, VafthruthnesmQl). III. La favola di Sisca. Il testo della favola di Sisca, fissato dal Trdina (traduzione croata nello Neven 1858) e il seguente (nota I, 1): Da dove la nostra terra. (Inteso a Sisca presso Lubiana.) Non c'era nulla fuori di Dio, il sole e il mare. Il sole arroventava. Dio si scaldo e si tuffo per bagnarsi nel mare. Quando si rialzo, gli rimase dietro l'unghia un grano di sabbia. Il grcmo cadde e rimase sull'acqua, perche in principio rimase tutto sul posto dove era caduto. Questo grano e la nostra terra — il fondo del mare la sua patria. La versione del Trdina, per contenuto e stile, e genuina tra- dizione popolare antica, con l'aggiunta di una unica proposi- zione di data piu recente e cioe che »in principio rimase tutto sul posto dove era caduto«. Questa favola, nella sua forma giusta, e quasi del tutto sconosciuta alla scienza etnologica. Erben la pubblico, solamente un poco raccorciata, in traduzione ceca, nel Naučni slovnik di Rieger (18(58)^ Dobsinsky nel 1871 rifece un sunto in lingua slovacca'^, J. Kelemina nel 1930 una traduzione slovena"; del resto e stata dappertutto sostituita dalla »rico- struzione« della favola di Mengeš e Sisca dell' Erben, la quale pero omette della favola di Sisca i primi due periodi, importantissimi e molto caratte- ristici per la favola. Il motivo, che Dio stesso coglie dal fondo del mare la materia per la creazione della terra e noto dalla variante ucraina del cantico di Natale sulla creazione del mondo galiziano, ripro- dotto dal Nowosielski (nota I, 4): S. Pietro e S. Paolo si tuffano nel l'acqua senza successo, il Signor stesso apporta la sabbia e fa la terra e il cielo. Nelle altre varianti apportano sabbia e pietre tre colombi^* o tre angeli'- — originariamente due avi sommergentisi e l'Essere Supremo in forma di ave nelle varianti piu recenti soltanto due colombi*". Queste varianti corrispondono tutte per ordine alle favole sacrali degli Arapaho merid. I, specialmente alla forma che ancora traspare dalle preghiere sacrali della »Danza solare«: 1. l'albero inmezzo al premare; 2. su esso il creatore con le avi; 3. consultazione, dove si troverebbe della terra; 4. il frutto della consultazione: la terra e in fondo del mare; 5. sommersione inefficace delle avi (variante del Nowosielski: di S. Pietro e S. Paolo); 6. sommersione efficace dell'Essere Supremo (Nowos,: »del Signore«), Ara- paho merid. I: il creatore nella forma di anitra col capo rosso; 7. il crea- tore fa la terra dalla materia apportata. Dalle favole del primo tipo sulla formula della favola di Mengeš deriva dai cantici di Natale ucraini il motivo, che l'Essere Supremo crea dopo la terra anche il sole, la luna e le stelle. Arapaho I (favola sacrale) corrisponde quasi perfettamente alla forma primaria (parte prima) della favola degli .luraki silvestri samoiedi»: il sommergitore efficace Ijuuri fu originariamente l'Essere Supremo in forma di ave; questo e provato definitivamente nella favola dei Mansi sibiriani^*, dove il sommergente efficace e la piccola ave a capo rosso luli (cfr. Arapaho merid. e Juraki silvestri), il gareggiare di forze col sommergente inefficace (gagara) dimostra che quella e l'Essere Supremo, — La transizione e mediata dalle favole analoghe nella California setten- trionale centr.: Maidu nord-ovesU, Wintu*, Yokuts Wükshamni"'. Il motivo di un unico grano si e conservato in Europa ancora in una variante polacca (nota I, 2) e in una russa (I, 3), ambedue del tipo pastorale-nomade (l'unico sommergitore e apportatore della terra e Satana, il sostituto del Primo padre lunare pagano, l'Essere Superiore Maligno). Questo motivo s'e sviluppato pero nelle favole, nelle quali l'unico sommer- gente e apportatore di terra e la Tartaruga, il Primo padre mitico nella forma dell'animale lunare-ctonico, la tartaruga^'^'-^a. Non e da stupirsi se Prakulturne bajke pri Slovencih 45 nelle favole pastorali-nomadi essa e stata sostituita dal Primo padre lunare, l'Essere Supremo Maligno, come persona. Le favole con la tartaruga sono sorte dalle favole lunari preculturali del primo tipo nel modo seguente: il creatore non prende i piccoli mondi (cioe la luna nuova, ingrandita dal creatore fino a divenire la grande terra-luna crescente) dal cielo, ma il Primo padre nella forma di animale lunare-ctonico li porta fuori dal fondo del mare. Cio appare confrontando la favola dei Maidu nord-ovest*" (e la favola analoga dei Patwin Grimes Group-"), con la favola lunare precul- turale della stirpe Atsugew'» (e Coos*'^). Proprio in queste due favole apporta la tartaruga soltanto una particola di terra dietro l'unghia e nella variante Maidu, il creatore del mondo fa di questa particola »un pallino simile a un sassetto di selce«. Un grano solo invece apporta la tartaruga nella favola Yokuts Wükshamni IP» (del gruppo meridionale della Cali- fornia centrale) e il muschio, un'essere ctonico come la tartaruga, nella favola della stirpe Ottawa*" (del gruppo orientale degli Algoncini centrali). Il collegamento tra l'America e l'Europa trasmette nell'Asia sud-est la favola dei Pigmei Semangh Kenta'^* di Malacca; anche in questa favola apporta il scarabeo, un'essere ctonico come la tartaruga, dal fondo del mare una sola particella di terra. Proprio questa favola comincia quasi letteralmente come la favola slovena di Sisca: »Kaei (l'Essere supremo) sedette sopra nel cielo, accanto a lui il sole.« Nell'Asia settentrionale invece trasmettono il collegamento la favola dei Tatari lebedici^" (un po' di terra nel rostro) e quella dei Manzi sibiriani^*: l'ave luli apporta dal fondo del mare un po' di sabbia nel rostro, sternuta dalla fatica e la sabbia si disperde, a essa rimane un solo »komoček« (una particella). La favola dei Mansi e interessante anche perche la sua base, che e affinissima alla favola sacrale degli Arapaho I e a quella degli Juraki sil- vestri (l'uccellino luli-ljuuri col capo rosso) e con cio precursori dei cantici di Natale ucraini, si accompagna al motivo della favola tartarughesca, questa affine alle favole Kenta e Maidu nord-ovest. Il medesimo fenomeno appare anche nella favola di Sisca. Alla base, che certo non era differente dalla precursore dei cantici di Natale ucraini (sommergitore efficace l'Essere Supremo), si aggiunse l'introduzione e il motivo di un solo grano