195 Zooarheolo{ke najdbe ptic na koli{~arskih naselbinah na Ljubljanskem barju The zooarchaeological findings of birds in ancient pile dwellings at Ljubljansko barje Franc Jan`ekovi~1, Vesna Malez2 & Anton Velu{~ek3 1 Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta, Oddelek za biologijo, Koro{ka cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail: franc.janzekovic@uni-mb.si 2 Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za paleontologiju i geologiju kvartara, Ante Kova~i}a 5/II, HR-10000 Zagreb, Hrvatska 3 In{titut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: anton.veluscek@zrc-sazu.si Kongres ornitologov Slovenije ob 25. obletnici DOPPS Slovene Ornithologists’ Congress at the 25th anniversary of DOPPS – BirdLife Slovenia The article presents zooarchaeological avifaunistic findings at Ljubljansko barje (central Slovenia). The list consists of 36 bird species of 9 orders. It is assumed that these are accumulations of various cooking remains left there by pile dwellers, who inhabited Ljubljansko barje from the end of the Neolithic, in the Copper Age and in the Early Bronze Age, that is from the first half of the 5th to the first half of the 2nd millennium B.C. It is assumed that the birds’ species structure shows the ancient dwellers’ preference to certain species of game. The reconstruction of palaeoenvironment is incomplete, as it is based on game species and is therefore limited to the pile dwellers’ hunting environment. The ecological requirements of the found birds reveal that the vicinity of the pile dwellings was a spacious habitat of still water with clearly definable pelagic and littoral areas. It is assumed that the littoral water habitat consisted of several strips: shallow water area with lush submerged and buoyant macrophyte vegetation, large shallows mostly overgrown with surface vegetation, and marshy meadows with low-growing vegetation. The land was probably covered by forest and non-forest areas, creating a mosaic-like landscape. Key words: zooarchaeology, birds, palaeoenvironment, pile dwelling era, Ljubljansko barje, Slovenia Klju~ne besede: zooarheologija, ptice, paleookolje, koli{~arska doba, Ljubljansko barje, Slovenija Acrocephalus 25 (123): 195 – 200, 2004 1. Uvod Arheologija je znanost o preteklih kulturah. V arheolo{kem delu odkrivamo, opisujemo, analiziramo in pojasnjujemo ~lovekovo `ivljenje in kulturno obdobje na podlagi materialnih ostankov. Zooarheo- logija je {tudij ostankov ̀ ivali, ornitoarheologija pa {tudij ostankov ptic, najdenih na arheolo{kih najdi{~ih, in njihov pomen v obravnavanem kulturnem obdobju. Doslej je ptice iz koli{~arske dobe na Ljubljanskem barju obravnavalo ve~ avtorjev. Dragotin De`man (Deschmann 1875, 1876 & 1878) nam je dal prve podatke o sesalcih, pticah in plazilcih v arheolo{kem gradivu z Ljubljanskega barja. Njegove navedbe in najdbe Walterja Schmida je povzel Rakovec (1955). Naslednja zooarheolo{ka poro~ila z navedbami ptic je prispevala Katica Drobne (Drobne 1964, 1974a, b & 1975). Pregled najdb `ivalskih kosti in pomen `ivali v gospodarstvu in prehrani koli{~arjev na Ljubljanskem barju je bil podan predvsem za sesalce (Drobne 1973, Greif 1997). Novej{a poro~ila s poudarkom na najdbah ptic so prispevali Jan`ekovi~ & Malez (2004) in Velu{~ek et al. (2004). Najzgodnej{a jasno dokumentirana poselitev Barja datira v srednjo kameno dobo (mezolitik). V prvi polovici 5. tiso~letja pr. Kr., to je ob koncu mlaj{e 196 F. Jan`ekovi~ et al.: Zooarheolo{ke najdbe ptic na koli{~arskih naselbinah na Ljubljanskem barju kamene dobe (neolitika) ali morda `e v zgodnjem eneolitiku, so na obmo~ju osrednje Slovenije bivale skupine ljudi, ki so izdelovali keramiko, redile doma~e `ivali ter se ukvarjale s poljedelstvom. Morda so `e iskali tudi rude in izdelovali bakrene predmete (Vuga 1982). Naslednji sledovi o ~love{kih bivali{~ih na Ljubljanskem barju so iz 4. tiso~letja pr. Kr., datirani pribli`no med letoma 3650 in 3200 pr. Kr. To je bilo obdobje, ko so na obmo~ju vzhodnih Alp intenzivno izkori{~ali bakrova rudi{~a in izdelovali bakrene predmete. Najdbe z Ljubljanskega barja obsegajo bakrene sekire ter fragmente livarskih posod oziroma kalupov (Velu{~ek & Greif 1998). Po izsledkih novej{ih raziskav je bila poselitev Ljubljanskega barja prekinjena proti koncu 4. tiso~letja pr. Kr. (Velu{~ek & ^ufar 2002). Naslednja kontinuirana poselitev Ljubljanskega barja je trajala od 28. do 24. stoletja pr. Kr., kakor je utemeljeno z dendrokronolo{kimi raziskavami, radiokarbonskimi ter tipolo{kimi analizami najdene keramike. Ob koncu eneolitskega obdobja je bilo Ljubljansko barje vnovi~ neposeljeno. Naselitev ljudi je ponovno dokumentirana {ele s konca 3. tiso~letja, verjetno je {lo {e vedno za koli{~arsko naselbino (Velu{~ek & ^ufar 2003). Namen prispevka je: (1) predstaviti dosedanje najdbe zooarheolo{kega ornitolo{kega gradiva znotraj koli{~arskih naselbin na Ljubljanskem barju, (2) rekonstruirati okolje v koli{~arskem obdobju s pomo~jo indikatorskih vrst ptic na tem obmo~ju ter (3) primerjati novej{o avifavno z avifavno pred okrog 5000 leti. 2. Opis obravnavanega obmo~ja in metode Ljubljansko barje je nastalo z ugrezanjem ob prelomnici pred pribli`no dvema milijonoma let. Depresijo je zapolnila voda z usedlinami in nanosi. Iz zgornjega dela vrtine pri ^rni vasi je razvidno, da blizu povr{ja le`i pribli`no 15 m debela plast pol`arice oziroma jezerske krede, ki dokazuje obstoj jezera. Ugotovljeno je namre~, da je {ota nastajala po koli{~arski in celo po rimski dobi (Pav{i~ 1989). Po letu 1995 je bilo odkritih veliko novih najdi{~ iz koli{~arske dobe (Velu{~ek 1997). Zdaj so terenske raziskave usmerjene v dokumentiranje in vzor~enje arheolo{kih najdb v drena`nih jarkih (npr. Stare gmajne, Zalo`nica, ^re{nja pri Bistri), v strugi I{~ice (npr. Spodnje mosti{~e 1 in 2, Parte – I{~ica) in v arheolo{ko sondiranje. S sondiranjem na razmeroma majhnih povr{inah (npr. Ho~evarica – 8 m2, Resnikov prekop – 33 m2) so z uporabo izkopavalne plo{~adi in z mokrim sejanjem skozi sita z odprtinami 3, 1 in 0,5 mm pridobili veliko drobnih najdb (artefaktov, kosti, semen itd.), ki so bile v predhodnih raziskavah ve~inoma prezrte (Velu{~ek 2004c). S pomo~jo dendrokronolo{kih metod so zbrani ~asovni podatki o kolih, to omogo~a rekonstrukcijo zaporedja graditve in spremljanje sprememb v naselbinah (Velu{~ek 2004c, Velu{~ek et al. 2004). Determinacija kosti ptic temelji na primerjalnem gradivu iz osteolo{ke zbirke novej{ih ptic in literature (npr. Baumel 1979, Kry{tufek & Jan`ekovi~ 1999). Novej{e determinacije (Jan`ekovi~ & Malez 2004, Velu{~ek et al. 2004) so bile opravljene s primerjavami z gradivom iz primerjalne osteolo{ke zbirke novej{ih ptic Zavoda za peleontologijo in geologijo kvartara Hrvatske akademije znanosti in umetnosti. V novej{ih analizah podajamo poleg kvalitativne tudi kvantitativno oceno gradiva: • {tevilo dolo~enih (determiniranih) primerkov – [DP (number of identified specimens – NISP). [DP izra`a {tevilo kosti ali njihovih fragmentov v vzorcu, ki jih z gotovostjo pripi{emo dolo~enemu taksonu; • najmanj{e {tevilo osebkov – N[O (minimum number of individuals – MNI) izra`a najmanj{e {tevilo osebkov dolo~enega taksona, izra~unamo ga kot koli~nik med najve~jim {tevilom posameznih elementov v vzorcu in {tevilom teh elementov v skeletu obravnavanega taksona (Reitz & Wing 1999). Na podlagi vrst, ki so zastopane v najdbah, in poznavanja njihovih habitatov in ekolo{kih potreb je mogo~e rekonstruirati paleookolje (Gregori & Kre~i~ 1979, Cramp 1994). 3. Rezultati Rezultate navajamo kot pregled lokalitet z inventarjem zooarheolo{kih najdb ptic na Ljubljanskem barju. Med I`ansko cesto in I{~ico (okvirno od prve polovice 3. do prve polovice 2. tiso~letja pr. Kr.) je De`man (Deschmann 1875, 1876 & 1878) v obdobju 1875 – 1877 odkril {tevilne kostne ostanke slede~ih ptic: Gavia arctica, Phalacrocorax carbo, Pelecanus onocrotalus, Ciconia ciconia, Cygnus olor, Anser anser, Aythya ferina, Anas strepera, Aquila sp. in Grus grus. Pozneje je z izkopavanji nadaljeval upokojeni major grof Henrik Attems, vendar o njegovih rezultatih ni ni~ znanega. Poro~il o delu ni napisal, najdbe pa je podaril dunajski poljedelski visoki {oli in muzeju Joanneum v Gradcu (Rakovec 1955). Pri Notranjih goricah (okvirno 4. tiso~letje in prva polovica 2. tiso~letja pr. Kr.) je med `elezni{ko progo in strugo Ljubljanice 200 do 300 m vzhodno 197 od vzno`ja Ple{ivice v letih 1907 in 1908 ostanke koli{~arske kulture izkopaval Franc [mid. Med kostnimi ostanki razli~nih vreten~arjev je prepoznal dve vrsti mo~virnikov, Nycticorax nycticorax in Ardea cinerea (Rakovec 1955). Resnikov prekop (okvirno druga ~etrtina 5. tiso~letja pr. Kr.). Najdbe pti~jih kosti v naselbini na desnem bregu I{~ice so bile nedolo~ljive starosti, nekatere so morda rimskodobne ali {e mlaj{e. Izkopavanja je 1962 leta vodil Josip Koro{ec, takrat so izkopali tibijo in fibulo mlakarice Anas platyrhynchos (Drobne 1964). Med sondiranjem leta 2002, ki ga je vodil Anton Velu{~ek, so na{li 31 pti~jih kosti, med katerimi jih je bilo anatomsko in sistematsko prepoznanih 27. Skupno je bilo dolo~enih najmanj 13 osebkov, ki so pripadali 12 vrstam: Tachybaptus ruficollis, Cygnus sp., Anas platyrhynchos, A. acuta, A. querquedula, A. clypeata, Mergus merganser, Rallus aquaticus, Gallinula chloropus, Fulica atra, Erithacus rubecula in Sturnus vulgaris. Maharski prekop (okvirno druga polovica 4. tiso~letja pr. Kr.). Izkopavanja je v letih od 1970 do 1977 vodila Tatjana Bregant. Ve~ina zooarheolo{kih najdb so bile sesal~je kosti, izkopali pa so tudi 25 ostankov ptic (Drobne 1974a, b & 1975), ki niso bile obdelane. Ho~evarica (druga ~etrtina 4. tiso~letja pr. Kr.) je ornitoarheolo{ko relativno bogato najdi{~e. S sondiranjem leta 1998, ki ga je vodil Anton Velu{~ek, je bilo najdenih 515 pti~jih kosti, od katerih je bilo anatomsko in sistematsko prepoznanih 295. Pripadale so najmanj 143 osebkom 16 vrst ptic: Botaurus stellaris, Ardea purpurea, Anser fabalis, Anas platyrhynchos, A. acuta, A. querquedula, A. clypeata, Aythya ferina, A. nyroca, A. fuligula, Mergellus albellus, Mergus serrator, M. merganser, Gallinago gallinago, Larus cf. cachinnans in Corvus frugilegus (Jan`ekovi~ & Malez 2004). ^re{nja pri Bistri (sreda 4. tiso~letja pr. Kr.). V raziskavah leta 2003, ki jo je vodil Anton Velu{~ek, je bilo najdenih 141 pti~jih kosti, med katerimi jih je bilo anatomsko in sistematsko prepoznanih 117. Dolo~enih je bilo najmanj 20 osebkov, ki so pripadali 9 vrstam ptic: Podiceps nigricollis, Anas crecca, A. platyrhynchos, A. querquedula, A. clypeata, Aythya nyroca, A. fuligula, Accipiter cf. nisus in Fulica atra (Velu{~ek et al. 2004). Sedanji seznam ptic s {estih arheolo{kih najdi{~ na Ljubljanskem barju obsega 36 vrst, ki pripadajo 9 redovom (tabela 1). 4. Diskusija 4.1. Rekonstrukcija paleookolja V avifavnisti~ni tanatocenozi koli{~arskih naselij Ljubljanskega barja prevladujejo vrste vodnih in mo~virskih habitatov. Obstajajo tudi vrste kopenskih, tako gozdnih kot negozdnih habitatov, npr: skobec Accipiter nisus, orel Aquila sp., ta{~ica Erithacus rubecula, {korec Sturnus vulgaris in poljska vrana Corvus frugilegus. Zastopanost pti~jih vrst v zooarheolo{kih vzorcih je odsev lovske preference koli{~arjev do Acrocephalus 25 (123): 195 – 200, 2004 Tabela 1: Pregled pti~jih vrst, najdenih med arheolo{kimi raziskovanji koli{~arskih naselbin na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija) iz ~asa od konca mlaj{e kamene dobe, v bakreni ter zgodnji bronasti dobi, od prve polovice 5. do prve polovice 2. tiso~letja pr. Kr. Table 1: The list of bird species found during archaeological studies of pile dwellers’ settlements at Ljubljansko barje (central Slovenia) from the end of the Neolithic, in the Copper Age and in the Early Bronze Age, i.e. from the first half of the 5th to the first half of the 2nd millennium B.C. Red / Ordo Vrsta / Species Gaviiformes Gavia arctica Podicipediformes Podiceps nigricollis, Tachybaptus ruficollis Pelecaniformes Phalacrocorax carbo, Pelecanus onocrotalus Ciconiiformes Botaurus stellaris, Ardea cinerea, A. purpurea, Nycticorax nycticorax, Ciconia ciconia Anseriformes Cygnus olor, Anser fabalis, A. anser, Anas strepera, A. crecca, A. platyrhynchos, A. querquedula, A. acuta, A. clypeata, Aythya ferina, A. nyroca, A. fuligula, Mergellus albellus, Mergus serrator, M. merganser Falconiformes Accipiter cf. nisus, Aquila sp. Gruiformes Fulica atra, Grus grus, Rallus aquaticus, Gallinula chloropus Charadriiformes Gallinago gallinago, Larus cf. cachinnans Passeriformes Erithacus rubecula, Sturnus vulgaris, Corvus frugilegus 198 posameznega plena. Ob predstavljenih arheolo{kih dejstvih in ob upo{tevanju dana{njih ekolo{kih zna~ilnosti obravnavanih ptic lahko sklepamo o nekaterih zna~ilnostih okolja, v katerem so `iveli in lovili koli{~arski lovci, vendar je ta rekonstrukcija omejena, saj ni na voljo celotnega pregleda vrst pti~ev v takratnem okolju. Med plojkokljuni Anseriformes, ki v pregledanih najdi{~ih prevladujejo, je ve~ ekolo{kih skupin. V prvi so vrste pela{kega obmo~ja, ki nabirajo hrano v globini ve~ metrov, kjer je malo potopljene in plavajo~e vegetacije ali je ni (npr. veliki `agar Mergus merganser, ~opasta ~rnica Aythya fuligula, polarni slapnik Gavia arctica in kormoran Phalacrocorax carbo). Drugo skupino zastopajo vrste, ki i{~ejo hrano prete`no v globini 1 – 3 m (sivka Aytha ferina, mali `agar Mergellus albellus, dolgorepa raca Anas acuta, ro`nati pelikan Pelecanus onocrotalus), tretjo skupino pa litoralne vrste, ki izbirajo plitvo vodo z bujno potopljeno in plavajo~o makrofitsko vegetacijo (reglja Anas querquedula, krehljc A. crecca, raca `li~arica A. clypeata, kostanjevka Aythya nyroca). Obse`na nadvodna halofitna in amfifitna vegetacija v plitvinah in na bre`inah, danes prete`no iz trstike, rogozov in {a{ev, je bivali{~e bobnarice Botaurus stellaris. Njivska Anser fabalis in siva gos A. anser ter kozica Gallinago gallinago izbirajo zamo~virjene travnike in podobne habitate z nizko vegetacijo, podobne habitatske zahteve pa imajo tudi kvaka~ Nycticorax nycticorax, siva ~aplja Ardea cinerea, rjava ~aplja A. purpurea, bela {torklja Ciconia ciconia in `erjav Grus grus. Skobec, orel, ta{~ica, {korec in poljska vrana poseljujejo gozdne habitate in mozai~no strukturirano pokrajino. 4.2. Pomen ptic za ~loveka in njegov lovni prostor Domnevamo, da akumulacija pti~jih kosti v koli{~arskih naseljih ponazarja kuhinjske ostanke oziroma ostanke prehrane naseljencev koli{~arskih naselij. Glede na njihov precej{nji dele` med prehrambnimi ostanki so koli{~arji ptice uspe{no lovili. Podatkov o domestikaciji ptic ni, medtem ko je ta znana za nekatere velike sesalce (To{kan & Dirjec 2004). Hipotezi, da so kostne akumulacije ptic tako imenovani kuhinjski odpadki, je v oporo ve~ dejstev: • med arheolo{kimi raziskavami so poleg pti~jih kosti praviloma na{li tudi kosti udoma~enih in prosto`ive~ih velikih sesalcev, s katerimi so se ljudje prehranjevali; • v na{ih primerih so bili kostni ostanki ptic nabrani znotraj koli{~arskih naselij v kulturni plasti skupaj z drugimi najdbami; • kostni ostanki razli~nih vrst so bili zbrani na razmeroma majhni povr{ini nekaj kvadratnih metrov. [tevil~nost in pestra vrstna sestava ptic je mnogo verjetneje posledica odlaganja oziroma kopi~enja ostankov hrane kot naklju~nega kopi~enja poginulih ptic; • ohranjen ni noben celoten skelet ali njegov ve~ji del (prevladujejo kosti okon~in), iz ~esar lahko sklepamo na manipulacijo z usmr~enim organizmom; • veliko {tevilo kosti je po{kodovanih oziroma polomljenih (na primer v vzorcu iz Ho~evarice 91,8%), kar je najbr` predvsem posledica ~love{ke manipulacije z usmr~enimi `ivalmi, v manj{i meri pa najbr` tudi grizenja psov. V primeru pogina in razgradnje mehkih tkiv (dekompozicije) po naravni poti kosti ne bi bile mehansko po{kodovane v tolik{ni meri. Iz predstavljenih dejstev in z aplikacijo dana{njih ekolo{kih zna~ilnosti ptic lahko sklepamo o nekaterih zna~ilnostih paleookolja in o lovnem prostoru lovcev s koli{~. Dejansko gre za dva pogleda na isto okolje, le da smo pri rekonstrukciji okolja omejeni na del pokrajine, saj ni na voljo celotnega nabora vrst. Pestrost pti~jih vrst v zooarheolo{kih vzorcih ni naklju~na, zaznamuje jo preferenca koli{~arskih lovcev do posameznega plena. Na~in lova ptic koli{~arjev na Ljubljanskem barju ni znan, iz slabo ohranjenih materialnih ostankov pa sklepamo, da so uporabljali predvsem mre`e in zanke. Najdbe razli~nih trnkov (Koro{ec & Koro{ec 1969, Velu{~ek 2004b) vzpodbuja razmi{ljanja, da so morda nastavljali vabe na trnkih tudi pticam. Lov ptic z ravnimi trnki je poznan {e iz za~etka 20 st. na Bodenskem jezeru (Hüster-Plogman & Leuzinger 1995), uspe{en pa je pri lovu ribojedih ptic ali mrhovinarjev. Koli{~arski lovci so lovili tudi z lokom in pu{~ico (Velu{~ek 2004b). 4.3. [tevilo vrst v koli{~arskodobni in recentni avifavni Novej{a avifavna Ljubljanskega barja in okolice je dobro raziskana. Z izjemo ro`natega pelikana poseljujejo vrste iz koli{~arskega obdobja Barje tudi v dana{njem ~asu. Trontelj (1994) navaja za Ljubljansko barje 229 vrst ptic, od tega 110 gnezdilk. Od 36 poznanih vrst iz koli{~arske dobe so mali ponirek Tachybaptus ruficollis, kvaka~, mlakarica, skobec, liska Fulica atra, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, kozica, ta{~ica in {korec na Barju gnezdilci, druge vrste pa se bolj ali manj pogosto pojavljajo v negnezditvenem obdobju, zlasti med F. Jan`ekovi~ et al.: Zooarheolo{ke najdbe ptic na koli{~arskih naselbinah na Ljubljanskem barju 199 Acrocephalus 25 (123): 195 – 200, 2004 pomladansko ali jesensko selitvijo. Gnezditveni status vrst iz koli{~arske dobe ni znan, vsaj za mo~virnike in race pa domnevamo, da so gnezdile. 5. Zaklju~ek Seznam 36 vrst ptic iz obdobja koli{~arjev na Ljubljanskem barju omogo~a le delen vpogled v favno pti~ev Ljubljanskega barja v obdobju koli{~arjev. Hkrati je rekonstrukcija takratnega bivanjskega in lovnega okolja eneolitskih lovcev na osnovi tega seznama dokaj nepopolna. Pri nas v preteklem stoletju med arheolo{kimi izkopavanji niso posve~ali ve~je pozornosti najdbam kosti pti~ev. Z izjemo velikih sesalcev velja to tudi za ve~ino zoolo{kih in botani~nih najdb. V depoju Narodnega muzeja pa se je ohranilo {e precej kostnega gradiva, ki ga bo treba strokovno pregledati. Treba bo pridobiti tudi podatke o gradivu iz Slovenije, izkopanem zlasti v 19. stoletju, ki ga hranijo avstrijski muzeji. Nova izkopavanja ter vse bolj natan~ne metode izkopavanj in obdelave najdb dajejo vse ve~ informacij o na~inu `ivljenja ljudi v preteklosti, so~asno bivajo~ih `ivih bitjih ter habitatih. Prispevki ornitoarheologov k poznavanju zgodovinskih in prazgodovinskih dejstev s tem pridobivajo na pomenu. V drugih evropskih dr`avah se zavedajo uporabnosti avifavnisti~nih raziskav, zato so v arheolo{ko delo vedno vklju~eni tudi ornitologi (npr. Malez 1995, Bartosiewicz 1996, Pucher & Engl 1997, Kysely 2002, Steppan 2004). Zahvala: Zahvaljujemo se Borutu To{kanu (In{titut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana) za pomo~ pri zbiranju literature ter njemu in Tonetu Novaku (Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor) za pripombe pri nastajanju rokopisa. [tudija je bila deloma sofinancirana s sredstvi Ministrstva za {olstvo, znanost in {port (Program P1-0078 Biodiverziteta; Projekt J6-6348-0618-04 Arheolo{ke in palinolo{ke raziskave na Ljubljanskem barju). 6. Povzetek Predstavljene so zooarheolo{ke najdbe avifavne na obmo~ju Ljubljanskega barja (osrednja Slovenija). Seznam obsega 36 vrst ptic iz 9 redov. Domnevno gre za kostne akumulacije kuhinjskih ostankov koli{~arjev, ki so `iveli na Barju od konca mlaj{e kamene dobe, v bakreni ter zgodnji bronasti dobi, od prve polovice 5. do prve polovice 2. tiso~letja pr. Kr. Domnevamo, da vrstna sestava avifavne ka`e predvsem na preferenco naseljencev do posameznega plena. Rekonstrukcija paleookolja je nepopolna, ker temelji na lovnih vrstah in je zato omejena na lovni prostor lovcev s koli{~. Na osnovi ekolo{kih potreb najdenih ptic sklepamo, da je bil v bli`ini koli{~a obse`en habitat s stoje~o vodo z jasno izra`enim pela{kim in litoralnim obmo~jem. Domnevamo, da so litoral sestavljala naslednja obmo~ja: pas s plitvo vodo z bujno potopljeno in plavajo~o makrofitsko vegetacijo, obse`ne plitvine in bre`ine s prete`no nadvodno vegetacijo ter zamo~virjeni travniki z nizko vegetacijo. Od kopenskih habitatov sklepamo na obstoj gozdnih in negozdnih povr{in, ki so oblikovale mozai~no strukturirano pokrajino. 7. Literatura Bartosiewicz, L. (1996): Bronze age animal keeping in northwestern Transdanubia, Hungary. – Acta Musei Papensis 6: 31–42. Baumel, J.J., ed. (1979): Nomina anatomica avium. – Academic Press, London. Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa. The Birds of the Western Palearctic. – Oxford University Press, Oxford. Deschmann, K. (1875): Die Pfahlbaufunde aus dem Laibacher Moore. – Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanhalt 15: 275−284. Deschmann, K. (1876): Bericht über die Pfahlautenaufdeckungen im Laibacher Moore. – Sitzungsber. D. phil. Hist. Classe der k. k. Akad. D. Wiss. 84: 471−484. Deschmann, K. (1878): Über die vorjahrigen Funde im Laibacher Moore. – MAGW 8: 65−82. Drobne, K. (1964): @ivalske kosti z Resnikovega prekopu. pp. 61–64 In: Bregant, T. (ed.): Poro~ilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji. Raziskovanje v letu 1962. – Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Drobne, K. (1973): Favna koli{~arskih naselbin na Ljubljanskem barju. – Arheolo{ki vestnik 24: 217−224. Drobne, K. (1974a): Predhodno poro~ilo o `ivalskih ostankih s koli{~a ob Maharskem prekopu pri Igu – raziskovanja leta 1970. pp. 37−38 In: Bregant, T. (ed.): Poro~ilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji III. – Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Drobne, K. (1974b): Predhodno poro~ilo o `ivalskih ostankih s koli{~a ob Maharskem prekopu pri Igu odkopanih v letu 1972. pp. 73−75 In: Bregant, T. (ed.): Poro~ilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji III. – Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Drobne, K. (1975): @ivalski ostanki iz koli{~a ob Maharskem prekopu iz let 1973 in 1974. pp. 135−139. In: Bregant, T. (ed.): Poro~ilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji IV. – Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Gregori, J. & Kre~i~, I. (1979): Na{i pti~i. – DZS, Ljubljana. Greif, T. (1997): Prazgodovinska koli{~a na Ljubljanskem barju. Arheolo{ka interpretacija in poskus rekonstrukcije na~ina `ivljenja. – Arheolo{ka obvestila 18: 1−95. 200 F. Jan`ekovi~ et al.: Zooarheolo{ke najdbe ptic na koli{~arskih naselbinah na Ljubljanskem barju Hüster-Plogman, H. & Leuzinger, U. (1995): Fischerei und Fischreste in der jungsteinzetlichen Seeufersiedlungen in Arbon. – Archäologie der Schweiz 18: 109−117. Jan`ekovi~, F. & Malez, V. (2004): Pti~i (Aves) na eneolitskem koli{~u Ho~evarica. pp. 155−167 In: Velu{~ek, A. (ed.): Ho~evarica – eneolitsko koli{~e na Ljubljanskem barju – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Zalo`ba ZRC SAZU, Ljubljana. Koro{ec, P. & Koro{ec, J. (1969): Najdbe s koli{~arskih naselbin pri Igu na Ljubljanskem barju. – Arheolo{ki katalogi Slovenije 3, Ljubljana. Kry{tufek, B. & Jan`ekovi~, F., ed. (1999): Klju~ za dolo~anje vreten~arjev Slovenije. – DZS, Ljubljana. Kysely, R. (2002): Osteological analysis of animals buried in Hostivice (Prague-west district) funnel beaker culture (TRB) and a comparison of animal remains from Hostivice with other contemporary finds from the Czech Republic and Central Europe. – Památky archeologické 93: 29−87. Malez, V. (1995): The findings o the birds remains of the Vu~edol site. – Opuscula Archaeologica 19: 27−32. Pav{i~, J. (1989): Ljubljansko barje v geolo{kih obdobjih. pp. 169 In: Vuga, D. (ed.): Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 169. – Zalo`ba Obzorja Maribor, Ljubljana. Pucher, E. & Engl, K. (1997): Studien zur Pfahlbauforschung in Österreich. Materialien I. Die Pfahlbaustationen des Mondsees Tierknochenfunde. – Österreichische Akad. der Wissenschaften, Wien. Rakovec, I. (1955): Geologija in arheologija. pp. 11–172 In: Rakovec, I. (ed.): Zgodovina Ljubljane 1. – DZS, Ljubljana. Reitz, E. J. & Wing, E. S. (1999): Zooarchaeology. – Cambridge University Press, Cambridge. Steppan, K. (2004): Archäozoologische Untersuchungen in jung- und endeolithischen Moorsiedlungen am Federsee. pp. 187−226 In: Köninger, J. & Schlichtherle, H (ed.): Ökonomischer und ökologischer Wandel am vorgeschichtlichen Federsee. – Hemmenhofener Skripte 5, Hemmenhofen. Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekolo{kega pomena Ljubljanskega barja (Slovenija). – Scopolia 32: 1−61. To{kan, B. & Dirjec, J. (2004): Ho~evarica – analiza ostankov makrofavne. pp. 76−132 In: Velu{~ek, A. (ed.): Ho~evarica – eneolitsko koli{~e na Ljubljanskem barju. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Zalo`ba ZRC SAZU, Ljubljana. Velu{~ek, A. (1997): Metodologija naselbinskih raziskovanj na barjanskih tleh, 1. in 2. del. – Magistrska naloga, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Velu{~ek, A. (2004a): Ljubljansko barje v dobi koli{~. – Zgodovina v {oli 12/1–2: 11–21. Velu{~ek, A. (2004b): Terenske raziskave, stratigrafija in najdbe. pp. 33–55 In: Velu{~ek, A. (ur.): Ho~evarica – eneolitsko koli{~e na Ljubljanskem barju. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Zalo`ba ZRC SAZU, Ljubljana. Velu{~ek, A., ed. (2004c): Ho~evarica – eneolitsko koli{~e na Ljubljanskem barju. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Zalo`ba ZRC SAZU, Ljubljana. Velu{~ek, A. & ^ufar, K. (2002): Dendrokronolo{ke raziskave koli{~ na Ljubljanskem barju – stanje 2001. – Arheolo{ki vestnik 53: 59−67. Velu{~ek, A. & ^ufar, K. (2003): Zalo`nica pri Kamniku pod Krimom na Ljubljanskem barju – naselbina kulture Somogyvár-Vinkovci. – Arheolo{ki vestnik 54: 123−158. Velu{~ek, A., ^ufar, K., Culiberg, M., To{kan, B., Dirjec, J., Malez, V., Jan`ekovi~, F. & Govedi~, M. (2004): ^re{nja pri Bistri, novoodkrito koli{~e na Ljubljanskem barju. – Arheolo{ki vestnik 55: 39−54. Velu{~ek, A. & Greif, T. (1998): Talilnik in livarski kalup z Maharskega prekopa na Ljubljanskem barju. – Arheolo{ki vestnik 49: 31−53. Vuga, D., 1982: Ljubljansko barje v arheolo{kih obdobjih. – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 118, Ljubljana. Prispelo / Arrived: 25.10.2004 Sprejeto / Accepted: 9.5.2005