XII. letnik. V Gorici, dne 10. novembra 1004. Izhaja v.akičt trte) uti II uti dopoldni Rokopisi sc ne vra čajo. Neiiankovan:' pisma se ne spre jem a jo. Cena listu znaš--za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni Za manj premnJm ia relo leto 3 krone ia pol leta K PSO Za Nemčijo je cena listu 5 K, za drug« debele izven A vstri j< 6 K. Rokopise sprejem.” .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet turini št. 9. S. tevllka. 0 '' ia. vero dom tSgj Naročnino In na znanila sprejema upravni vo v Gorici, Semeniška ulica š. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po K vin. Oglasi in poslanice se računijo po petil vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska ..Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič) t Gorici. Vsem emflferpravice? 5 — Pridobljene pravice niso v vseh ljudeh enako. Tu smo pri važnejšem slavku. Tu gredo pota socijalnih demokratov in krščanskih so-cijalcev na razen. Oglejmo si vprašanje bolj natančno! Pravice odgovarjajo dolžnostim in se merijo po dolžnostih. To smo dokazali! Dokazali pa smo dalje tudi, da slonijo dolžnosti in dosledno tudi pravice na raznih dejstvih in okoliščinah. Kar je pri teh dejstvih in v teh okoliščinah zapovedano ali dovoljeno, ni v drugih I Dejstva in okoliščine vstvarjajo nove -dolžnosti in izpreminjajo že obstoječe. Človeška narava, ki je pravilo vse nravstvenosti, je Bicer v bistvu enalta, a v svojem delovanju, razvijanju in v raznih okoliščinah ni enaka ampak raznolična: Nekateri imajo razvitega duha, drugi pa so bolj omejeni; nekateri so zdravega in močnega telesa, drugi slabotnega in revnega ; nekateri so delavni in pridni, drugi leni in zanikerni; nekateri bo varčni, dragi zapravljivi; nekateri imajo dobre in skrbne stariše, dragi slabe in malopridne; nekateri se rode v bogatih hišah, drugi v ubogih; nekateri imajo srečo pri svojih podjetjih in pri svojem premoženju, drugi nesrečo itd. itd. Kakor niso udje enega teleBa enaki, ampak raznolični, prav taka je s človeško družbo. Med ljudmi vlada največja raznovrstnost. Ta raznovrstnost v človeški družbi, ki dela ljudi med seboj odvisne, je vez, ki veže vse ljudi v eno celoto, kakor so raznolični udjo človeškega telesa zvezani v e n o r-g a n i z e m. Ljudje niso torej enaki in dosledno nimajo enakih pridobljenih dolžnosti in pravic. To je očividno! Le pri enakih dejstvih in v enakih okoliščinah so tudi pravice enake. Iz tega je pač razvidno, kako nespameten je klic, ki se ponavlja od francoske revolucije sem: F g a I i 16 ! i£na- L18TEK. Spomini s pota. (Dalje.) V večji votlini — 4 metre visoki in '2—16 metrov široki in globoki — pa je oltar, kjer mašujejo le voditelji romarski. Tu gori vedno na stotine sveč, darovanih od romarjev, da je stena okajena od njih. Ob steni je brezštevilno bergeij in drugih znamenj čudovitega ozdravljenja. Na strani oltarja je še prižnic*. Ves ta prostor ima železno ograjo. Za ograjo so klopi in prostor za pobožne molilce. Neki poljubljajo še tla kot Bernardka. V tlaku med klopmi je plošča z napisom: „Tu je bila 11.februvarja 1858 Bernardka, ko se joj je prikazala v prvo preblažena Devica.“ Kjer je čudodelni studenec zagrajen, je marmornata bela plošča z napisom: .Pij iz studenca in um*J se v njem.* V tlaku v votlini so še Štiri plošče v zahvalo za ozdravljenje oseb: baronice Dela Rue, duhovnika V. M. Musy, I. Marije Fontenay in Leonline Lujize Minster. Vode, ki je bilo izprva le malo, priteče zdaj vsako minulo 85 litrov, v dan 122.400 litrov, in naposled teče velik potok v Gav. Ce se vrnemo nazaj kost! Ta enakost ni prava enakost, ampak silovitost. Resnično! Kaj drugega ko silovitost je, ako so hoče sč silo vzeti bližnjemu, kar si je s trdim delom in neumornim trudom pridobil ter razdeliti med druge na enake dele? S tem pogazimo v blato edino pravo enakost, ki obstoja v tem, da smo vsi enako prosti v razvijanju svojih dušnih in telesnih moči in v izvrševanju svojih dolžnosti. Ta enakost glede vrojenih pravic je nemogoča, ako proglasimo enakost glede pridobljenih pravic. Iz enakosti vrojenih pravic razvija se vsa raznoličnost med ljudmi, vsa raznovrstnost pridobljenih pravic, ki delajo ljudi med seboj odvisne vežoč jih v živ organizem človeške družbe. Enakost glede vrojenih pravic je torej podlaga neenakosti glede pridobljenih pravic. Socijal isti hočejo imeti popolno enakost vseh ljudi, a oznanujejo obenem tudi prostost. To je nemogoče! Pri popolni enakosti je proBtost in dosledno tudi napredek nekaj nemogočega! Žal, da se nauki socijalistov o enakosti vseh ljudi, kaj radi poprijemljejo tudi krščanskega delavskega ljudstva. Ta enakost je v nasprotju z resnico in je nevarno razstrelivo, ki je hočejo razstreliti socijalisti nad glavami našimi! Koliko zadevajo te besede tudi nauk o splošni in enaki v o-livni pravici, razmotrivati hočemo o drugi priliki. Dr. P. Goriški deželni zbor. Deseta seja. V četrtek popoludne bila je deseta seja sedanjega deželnozborskega zasedanja. Začela je ob 5. uri in 10 min. ob navzočnosti vseh poslancev razun dr. Treota. Zapisnik bil je potrjen ne da bi so ga bilo čitalo. Deželni glavar naznani, da mu je došlo od ravnatelja dežel. hip. zavoda dr. Staudingerja pismo, v katerem so dr. Staudinger zahvaljuje na izka- od votline proti cerkvi, je na steni plošča z dnevi prikazovanja, in tu so vrezane ft* zlatimi črkami Marijine besede*): „Ali mi hočeš izkazati milost in prihajati 14 dni sem? Osrečiti tehnčem, pa ne tu, ampak na drugem svetu. Mnogo ljudi naj pride sem. — Moli za grešnike, poljubi tla za grešnike. Pokora, pokora, pokora! — Reci duhovnikom, naj mi napravijo kapelo. — V procesiji naj pridejo sem ljudje. Pij iz studenca in umij se v njem Jej travo, ki raste poleg. Jaz sem brezmadežno spočetje." Drugih prodajalnic tu ni, nego sveče za procesije. Tu pa je napis, ki slove jako prozaično: „Pazite na žepe!“ — Od tod na levo se pride do prostora, kjer je ta pip, da ljudje vodo pij6 ali se umivajo. Voda je prav dobra pitna voda. Potem pridemo do treh kabin, kjer kopljejo bolnike, ena za moške, ena za ženske in ena za otroke. V kabini je kad, da tri osebe hkratu noter denejo. Ko odidejo bolniki, si morejo tudi privatne druge osebe kopališče ogledati ali se tudi kopati. Na južni strani cerkve je župnišče *) Ker Bernardka ni znala prave francoščine, govorila je Marija „bearnski patvis", t. j. francoščino, pomešano se španščino. zanem zaupanju ter na potrditvi njegovega imenovanja. Na desnici, kjer sede slovenski poslanci, čul se je pri tem naznanilu ironični smeh. Slično pismo dobil jo deželni glavar tudi od knjigovodje istoga zavoda, ki se istotako zahvaljuje na imenovanju ter na pomaknenju v VIII. čin. razred. Po prečitanju raznih prošenj za podpore, med katerimi je bilo največ dija' ih, odgovoril je vladni zastopnik dvo..ii svetnik grof Attems na tri interpelacije in sicer najprej na interpelaciji poslancev dr. Tume in Štrekelja v zadevi ustanovitve hidravličnega urada v Tolminu ali pa v Bovcu ter dotične centrale v Trstu.in Bicer v svrho uravnave Soče in njenih pritokov ter Vipave in njenih pritokov. Vlada, rekel je približno vladni zastopnik, je popolnoma prepričana o potrebi reguliranja Soče in njenih pritokov in je tudi zaradi tega ustanovila tehnično ekspozituro, ki ima začasno svoj sedež v Gradišču, to pa zaradi tega, ker so zdi vladi umestno uravnati Sočo najprej v dolenjem njenem delu, namreč od izliva Vipave v Sočo pa do izliva Soče v morje. Sicer pa je vlada vsprejela v svoj program tudi reguliranje Soče med Kobaridom do izliva Idrijce vanjo in od tod nadalje do izliva Vipave v Sočo. Ko bode torej tehnična ekspozitura svoje delo dokončala pri dolenjem delu Soče, prestavila bo svoj sedež v drugi primerni kraj, ko bo treba izdelovali načrte in regulirati Sočo in pritoke med Kobaridom in izlivom Vipave vanjo. Uravnava Soče med Kobaridom in Bovcem pride pa kasneje na vrsto. V slučaju pa, da bi prišlo do povoljnega sporazumljenja med deželo in državo, da se prične splošna uravnava vseh rek in pritokov na Primorskem, kar bi stalo kakih 10 milijonov kron, oziroma za najnujnejša dela 3 in pol milijona kron, potem bi se izkazala potreba, da se ustanovijo na raznih krajih dežele tehnične ekspoziture, a v Trstu pa centrala. Nato odgovoril je vladni zastopnik na interpelacijo dr. Tume glede preuredbe in so uradi duhovski, potem navzgor Kalvarija. Zahteva se namreč za odpustek poleg navadnih pogojev tudi en križev pot, ali v cerkvi ali na tej Kalvariji. Pri prvi postaji so kipi, ki kažejo Kristusovo obsojenje. Jako kazi ta prizor znak rimske moči: Remul in Rem. Videti je bilo, da je ena oseba Kristusu poljubila roko, druga se smejala dvojčkoma pri volku. Sicer pa mora biti to privatno podjetje, ker zahtevajo tudi nekaj plačila. Mi smo šli mimo. Onstran Gava je samostan Karmelitov in Bene-diktinov. Natanko pa ni bilo mogoče vsega ogledati. Pri cerkvi se ničesar ne dobi — kar je prav na eno stran —in treba v mesto — čas poteka, in zadrževali so naju tudi romarji, katerih je bilo okoli 1500 iz Arrasa, severne Francije. Imeli so seboj okoli 150 bolnikov. (Včasih je bolnikov 2000 do 3000 skupaj.) čudno je bilo videti rudarje s — svetilnico za klobukom. — Do 7. decembra pride letos še 62 večjih procesij s Francoskega, Belgije, Angleškega, Amerike itd. Ob 4. in pol uri so imeli procesijo s presv. Reš. Telesom od votline po trgu in v cerkev. Pred votlino in pred kopalnicami kličejo svečeniki in vse ljudstvo koperskega moškega učiteljišča. Opomnil je, da je naučna uprava že pred leti na slično interpelacijo dr. Tume odgovorila, da je v principu za to, da se slovenski in hrvatski oddeilek moškega učiteljišča v Kopru ločita od italijanskega ter da se drugje ustanoviti slovensko in hrvat-sko moško učiteljišči. S to zadevo in v istem smislu se bavi še dandataes naučna uprava in sicer jako resno, in je pri vsem lem pričakovati, da ne preide več dolgo časa, ko bo ista rešena. Težave pri rešitvi te zadeve dela naučni upravi vprašanje, kje naj bi bo ustanovili omenjeni učiteljišči in pa prostor, kje naj bi se zidali in konečno tndi stroški, katere provzroči premestitev takih zavodov. Konečno odgovoril je vladni zastopnik še na interpelacijo dr. Tume v zadevi slabega stanja državnih cest ter rekel, da je vlada v tem pogledu že mnogo storila ter odpravila že mnogo nedostatkov na držatnih cestah. Trudila se bode tudi za naprej, da odstani še ostale pomankljivosti. Poslanec Holzer je utemeljeval svoj predlog, zadevajoč ustanovitev centralne mehanične delavnice državnih železnic v Gorici, ki je bil nujnim polom vsprejet. Istotako je utemeljeval isti poslanec svoj predlog glede opustitve obrtniških del v kaznilnicah, ki je bil tudi nujnim potom vsprejet. Nato je utemeljeval poslanec dr. Faidutti svoj predlog glede uravnave vodotokov v deželi in meijoracije lagun in močvirjev v gradiščanskem okraju. Ta predlog odstopil se je v poučevanje in v svoječasno poročanje deželnemu odboru. O prošnji županstva v Nabrežini za podporo v kritje stroškov za vzdrževanje tamošnjega otroškega vrtca prešlo 8e je na dnevni red. Istotako seje prešlo na dnevni red o prošnjah gradeške zdraviliške komisije za podporo, Andreja Logar, bivšega dež. sluge za podporo in slični prošnji Jo-sipine udove Vinci. Pri prošnji nabre-žinske občine za podporo otroškemu vrtcu na ves glas: „Naša ljuba Gospa lurdska, prosi za nas ! Naša ljuba Gospa lurdBka, ozdravi naše bolnike!“ — kar je jako ginljivo. Bolniki so ob procesiji pred cerkvijo na planišču in dnhovnik blagoslovi vsakega posebej. Pri tej priliki se godijo včasih ozdravljenja. — Ob 8. uri pa je procesija s prižganimi svečami. To je kaj posebnega, košček neba na zemlji I*) Tu so električno razsvitljeni stolp, cerkvena vrata rožniverske cerkve, kip D M. na planišču prod cerkvijo — kar stane nekaj sto frankov; pobožni romarji vsak s svečo stopajo po prostranem trgu od votline po cestovodu gor in potem po prostranem planišču daleč doli do Kalvarije proti mestu in potem nazaj. In vedno prepevaje v čast Mariji: Ave Marija in druge peBmi. Pred cerkvijo pa nupravijo sč svečami posamične skupine ter zapojejo „Credou enoglasno! Nato jo dal škof arraški M. Wiliez blagoslov, v drugo pa oba s6 škofom Leop. Duar-tom Curytibe v Spodnji Ameriki. (Dalje pride.) *) Neki bolnik je dejal škofu iz Pamiersa: Naj bi bilo na drugem svetu le „nebo lurdsko", ki ga uživam zdaj, bil bi zadovoljen! oglasila sla so za besedo poslanca Štrekelj in dr. Tuma. Prvi je predlagal, naj bi se dovolil v omenjeni namen znesek 200K, dragi pa je hotel poznati najprej razloge, zaradi katerih je peticijski odsek prošnjo odklonil. Poročevalec peticijskega odseka, dr. Gregorčič, jo dr. Tumi povedal, da jo peticijski odsek zaradi tega prošnjo odklonil, ker je otroški vrt privatna zadeva nabrežinske občine in ni bila siljena ga ustanoviti, temuč je to storila prostovoljno. Ako bi se dala podpora nabreiinski občini, sledilo bi potem vse polno sličnih prošenj in od raznih strani, katerim bi pa deželni zbor iz pomanjkanja denarnih sredstev ne mogel ugoditi. Nabrežinska občina pomaga si lahko s tem, da vpelje za otroke primerno šolnino. Tudi ni bilo po volji dr. Tomi, da jo prešel deželni zbor na dnevni red o prošnji gradeške zdraviliške komisije, ki je zahtevala 20.000 K podpore. Prošnje čepovanske šole zr tipkanje, pleteničarjev v Pojani in Žagi in Antona Zorzin za podporo, so se odstopile dežel, odbora, da jih primerno uvažuje. 0 prošnji občine Livek za podporo v svrho gradnje ceste, se je sklenilo, da naj pride v poštev pri proračuna za leto 1906, Glede prošnje županstva Selo za podporo v svrho gradnje ceste pa se je sklenilo, da naj dežel tehnič. urad najprej prouči dotični načrt, nakar se bode kasneje o prošnji sklepalo. Prošnja cestnega odbora v Kanalu za podporo za cesto Ročinj-Kambreško se je odstopila deželnemu odbora, da jo proučuje in svoječasno o nji poroča. Isto se je zgodilo tudi s prošnjo mlekarnice v Bovcu za podporo. Prošnja „Kat. političnega društva v Bovcu11 za pospeševanje mlekarstva na Tolminskem se predloži vladi s priporočilom, da jo uvažuje. Potem se je potrdila cela vrsta računskih sklepov in proračunov raznih zalogo v. Nato prečitale so se interpelacije, ki so bile že v zadnji seji naznanjene in sicer po poslancih dr. Maraniju, Valen-linisu, Jakončiču, Štreklju in dr. Tamu Nato je bil vsprejet predlog deželnega odbora za ustanovitev statističnega dež. urada. Dovolila se je potem svota 2400 K, ki se ima izplačali v dveh letnih obrokih in sicer v letih 1906—1906 kot prispevek k stroškom brambenih naprav na levem bregu Soče v Zdravščini. Sklenilo se je, da naj deželni odbor stopi v dogovor z vlado glede ustanovitve učnih tečajev za zdravljenje domače živine. Načrt zakona za kozjerejo odstopil se je deželnemu odboru, ds uvede v ti zadevi novo poizvedbe ter Bvoječasno o lem poroča deželnemu zboru. Glede gradbe železnice Gorica-Gervinjan sklenilo se je naložiti deželnemu odboru, da priskrbi potrebne načrte ler da stori pri vladi primerne korake v dosego ugodne rešitve tega vprašanja. Dr. Verzegnassi stavil je predlog glede uravnave mejno reke Talio pri Strasoldu. Konečno je v imenu šolskega odseka poročal poslanec dr. Paidalti o zadnjih dogodkih na tukajšnji gimnaziji ter predlagal nujnim potom približno to le: Deželni zbor pričakuje s popolnim zaupanjem, da bode šolska oblast zadevo nalanjko preiskala ter nalaga deželnemu odboru, da se svoječasno prepriča o krivdi in odgovornosti na omenjenih dogodkih. Ko je bil ta predlog vsprejet, jo bila sej* zaključena in prihodnja seja naznanjena za Bredo popoludne ob 5. uri Enajsta seja. Tudi v goriškem dežel, zboru so bo v sinočni seji razpravljali inomoški dogodki. Bilo je v tem pogledu stavljenih več predlogov in jedna interpelacija. Za predloge glasovali so tudi slovenski poslanci. V njih se je namreč obsojalo su rovo postopanje inomoških Nemcev na sproti italijanskim dijakom o priliki otvoritve italijanske pravne fakultete v Ino-mostn. Galerija je bila polna ter je hudo razsajala, ploskala in vpila prav po-gostoma : doli s Korberjem, ter vsipala vse polno psovk na vlado in na Nemce. Deželni glavar je sicer pretil, da bode dal galerijo izprazniti, ali občinstvo na galeriji se ni prav nič zmenilo za glavarjevo opominjanje, ker je bilo prepričano, da to opominjovanje ni bilo resno ter da se glavar najbrže popolnoma vjema z galerijo. V ti seji vsprejet je bil en bloc novi občinski red. Proti so glasovali naši poslanci, za pa Italijani in „na- predni“ poslanci. Z glasovi Italijanov se je vsprejela ustanovitev deželnega kmetijskega urada. Pred glasovanjem zapustili so dvorano poslanci dr. Tuma, dr. Treo, Štrekelj in Klančič. Deželni odbor je dobil nalog, da stopi v dogovor z vlado glede ustanovitve mlekarske šole v Cerknem ter se mu je dala na razpolaganje neka svota za pokritje ustanovitvenih stroškov. Občni shod ..Kat. pol. d?.“ 9 Bovcu. (Konuc.) Na shodu so bile vsprejete sledeče resolucije : 1. V podporo in rešitev kmetskega, toli važnega stanu, naj se čim prej uvode za v aro va nj e k m et s ki h delavcev za slučaj nesposobnosti za delo in pa za slačaj starosti. Kmetskih delavcev bolj in bolj primanjkuje ; vsakdo hodi raje iskat dela tja, kjer se mu zagotovi obstanek, kjer je zavarovan za vsak slučaj. Gotovo pa je to, da bi jih mnogo raje opravljalo zdravo kmetsko delo v zdravem zraku, ako bi imeli zagotovljen obstanek, nego bi si izpodkopavalo zdravje in krajšalo življenje z morda malo boljšim zaslužkom po tvornicah in drugod I 2. V varstvo kmetskega stanu in zlasti manjših kmetij naj se uredi ekse-kutivno postopanje tako, da se ne bo dajalo ubrgega kmeta na milost in nemilost popolnoma v roke upniku. Po dandanašnji izvršilni poti se često zgodi, da se proda premoženje na dražbi za sramotno nizko ceno — da ne ostane revežu po plačanem upniku drugega, kakor bridka beraška palica — ubogim občinam pa vsa mogoča bremena, ki se pojavljajo od časa do časa bolj in bolj. Tudi pri malih in sploh zelo zadolženih posestvih naj se uvede prisilna uprava v rokah sposobnih Občinarjev, ki naj skušajo dobiti iz premoženja ne samo upanega dolga, ampak resnično vrednost premoženja — oziroma naj se razproda od posestva le toliko, kolikor je potrebno za izplačitev dolga. Gleda naj se posebno na to, da si ohrani uboga družina vsaj streho. 3. Zemljiški davek naj se kolikor mogoče odpiše pri malih in srednjih kmetijah — naloži naj se pa, kar bi bilo povsem pravično in sorazmerno, večje davke na bolj plodeči kapital in na različni luksus, ki se ga do zdaj skoraj bolj goji od državo nego pa kmetijstvo. Kdor hoče živeti, mora trdo plačevati zato — kdor hoče uživali pri dobrem življenju še Vse mogoče udobnosti, ne plača pa nič zato I 4. Hišni davek delajočih slojev je tudi prevelik. Kdor hočo imeti prostorno zdravo stanovanje, mora več plačevati; ako kdo pregradi sobo v dve sobi in noče bivati in spali v eni in isti — često z živino vred, mora za to več plačovali I Ubogo ljudstvo jo prisiljeno radi davka imoti slaba, nezdrava, v vsakem oziru obsojanja vredna stanovanja! Vlada hi morala s posebnimi zakoni še skrbeti za primerna, zdrava, prijetna stanovanja ljudstva, ki uplivajo zelo dobrodejno tudi v nravnem oziru nanje. 5. Rudarski zakon je zastarel in za rudarje krivičen, zatorej potrebuje nujne preosnove. Premene naj se pravila bratovske skladnice v Rablju in to še s posebnim ozirom na obolele rudarje. Ako rndar jedva izhaja z družino pri polni dnini, kako naj izhaja bolan, ko potrebuje sam večje postrežbe z 60% dnine I Italijansko vseučilišče. Mrtev slikar Pizzei, veliko težko in lahko ranjenih, razbite italijanske prodajalne in gostilne, popolnoma opusto-šena hiša, v kateri se nahaja italijanska pravna fakulteta — to je izid otvoritve italijanske pravne fakultete v Inomostu. Bolj kot kedaj popreje, zahtevajo sedaj Italijani ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu in ta zahteva obravnavala se je tudi v isterskem deželnem zboru. Primorski Slovenci in Hrvatje hi glasovali za to zahtevo Italijanov, ako bi bili ti pravični Slovanom v Primorju Glasovali bi za ustanovitev pravno fakultete v Trstu, ki naj bi se počasi razvila v popolno italijansko vseučilišče, ak > bi se od strani Italijanov ugodilo onim zahtevam primorskih Slovencev in Hrvatov, katerim bi se ugoditi že zdavnaj moralo in katerih izpolnitev bi ne bila od italijanske strani nikaka koncesija primorskim Slovencem in Hrvatom, ampak le izpolnenje božjih, naravnih in pisanih zakonov. Prva zahteva primorskih Slovanov je ustanovitev slovenskih ljudskih šol v Trstu, za katere se vodi daneB tako hud boj; druga zahteva, da se ustanove nove slovenske in hrvatske ljudske šole v Istri, katerih še danes ni, in nadalje ustanovitev srednjih in strokovnih šol slovenskih in hrvatskih. Vse to so zahteve primorskih Slovencev in Hrvatov, katere bi morali Italijani izpolniti, če bi imeli malo čuta za pravičnost. Nikakor pa ni častno za Italijane, da niso toliko praviooljnbni, še manj pa Častno za državo, ki vzdržuje v Istri in v Primorski zistem, ki ne da Slovencem in Hrvatom niti ljudskih šol, kjer bi dobivali osnovne nauke v svojem materinem jezika. Slovenci v Primorju bili bi le tedaj za ustanovitev italijanskega vseučilišču, ako bi izpolnili Italijani vse gori navedene zahteve in bi bili zadovoljni, da se ustanovi v Trstu pravna fakulteta in sčasoma popolno vseučilišče, na katerem bi se predavalo slovensko in hrvatsko. Razlogi, ki govore za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu, prav isti razlogi, govore tudi za ustanovitev slovensko-hrvatskega vseučilišča. Kulturni razvoj slovenskega in hrvatskega naroda in razvoj njegove narodnosti, je ravno tako potreben kakor razvoj italijanske kulture in narodnosti. Kot jeden najvažnejših razlogov proti ustanovitvi slovensko-hrvatskega vseučilišča se navaja, do je Trst italijansko mesto. Če bi bila ta trditev tudi resnična, bi vsejedno lahko bilo v TrBtu slvensko-hrvatsko vseučilišče. Saj se tak zavod ne ustanovi samo za jedno mesto, ampak za celo deželo, za narodnosti, ki stanujejo okolo Trsta. A da bi bil Trst izključno italijansko mesto, to je neresnica. V mestu samem je velik del prebivalstva Slovencev, v okolici Trsta pa žive skoro izključno sami Slovenci. V Istri in Primorski pa je več Slovencev in Hrvatov nego Italijanov. Radi tega imamo Slovenci in Hrvati ravno tako pravico zahtevali, da se nam ustanovi slovensko-hrvatsko vseučilišče v Trstu kakor Italijani. Bilo bi italijansko in slovensko-hrvatsko vseučilišče v Trstu, potem bi se Slovenci, Hrvatje in Italijani složno razvijali kakor bratje in bi se združeni postavili v bran svojemu skapnemu 'sovražniku: Nemcu, ki ne taji več, da smatra Trst in Primorje za svoje zemljišče. A Italijani ne marajo tega; oni so vežejo v prijateljsko vez z Nemci v Trslu, z onimi Nemci, kateri so jim ravno ob priliki otvoritve italijansko pravne faknltete v Inomostu pokazali dejansko s koli in kamenjem svojo vročo ljubezen. Slovenci in Hrvatje niso nasprotniki upravičenih kulturnih in narodnostnih zahtev italijanskih in bili bi vsikdar voljni, da Re ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu, ako bi se v istem mostu ustanovilo slovensko-hrvalsko vse učilišče. Dokler pa Slovenci in Hrvatje v Istri in Primorju ne dobe svojega vseučilišča v Trslu, — dotlej tudi no bode italijanskega. Rusko-japonska vojska. Iz Mandžurije ni zadnje dni prav nobenih važnejših vesti. Sovražnika slojila si drug drugemu nasproli ler si vtrjujeta vssk svoje pozicije ter pomno-žujela svoje vojno sile. Vrše se sicer vsaki dan med patruljami male praske, ali kakega znamenitejšega spopada bilo ni že več dni iD uradna ruska kakor japonska poročila glase se navadno : Mir 1 na vsi črti. Seveda, da pride lahko vsak trenotek do velike bitke, ki postane po našem mnenju za Japonce osodopolna. i Vse drugače pa je pred Fort Arturom. Tam so se vršili že od 26 pr. m. vsaki dan srditi napadi od strani Japoncev. Poročila o izidu teh napadov prihajala so do sedaj le iz japonskih in japono-filskih virov, ki so si pa tako nasprotovala, rfa ni mogel človek iz njih niti približno izločiti resnico in laži. Ta po- ročila so hotela vedeli, da se jo večina ruskih vojnih ladij, nahajajočih se v portarturski luki, potopila, ler da se je posrečilo Japoncem zavzeti že več ruskih utrdb. Potem so se pa sama sebi zdela neverjetna in omejali so se začeli japonski vspehi vedno bolj, tako da soditi po najnovejših vesteh iz istih virov, niso Japonci pravzaprav zavzeli nobene važne ruske točke in se ni tudi niti jedna ruska vojna ladija potopila, pač pa so bili Japonci na vsi črti z velikanskimi izgubami odhiti in se je jedna njihovih največjih vojnih ladij pred Port Arturom, ki je zadela ob neko mino, potopila. Tako na priliko se glasi zadnje poročilo, prihajajoče iz Londona, približno tako-le : Boji pred Pori Arturom so vrše neprestano že 4 dni. Rusi imajo še vedno v svoji oblasti Zlato goro, utrdbi Pauvašijan in Latušijan. Najprej so Japonci pričeli bombardirati, potem pa so nastopili pešci. Japonci so napredovali z nečuveno hrabrostjo med strašnim streljanjem ruskih topov, ki so porazili jedno japonsko četo za drugo ter jih popolnoma uničili. Po strašnih izgubah so se Japonci umaknili ter prenehali z napadi. V Daljni prihajajo dan za dnevom nove japonske vojaške čete, ki se pa odpošiljajo koj pred Pori Artur med bojevnike. Dopisnik ruskega lista „Birševja Vjedomo8ti“ poroča iz Čifu, da je prišlo zadnje dni v Port Artur ne le veliko število džunk napolnjenih z živili, ampak prišlo je tje tudi več velikih parnikov, polnih živil in streljiva, kar dokazuje, da je obkoljenje Port Artura jako pomanjkljivo. Število poškodovanih japonskih vojnih ladij je jako veliko. Mornarji na njih so vsled raznih bolezni decimi-rani. Razne ladije porabljajo se za bolnišnice. Dopisi. Iz Kobarida, dne 8. nov. 1904.— Dne 7. t. m. zapustil nas je po petletnem službovanju kot kaplan v Kobaridu č. g. Ciril Metod Vuga ter se preselil na svojo novo službo kot kurat v Bate. Tamošnjim duhovnjanom čestitamo na tej pridobitvi. Č. g. ohranili bomo vedno v hvaležnem spomina. Bil je blag duhovnik in neutrudljiv delavec za dušni in časni blagor nas duhovnjanov. Za časa njegovega službovanja v Kobaridu ustanovili smo dve društvi. Eno „Slov. kat. politično in gospodarsko11, kateremu je bil tajnik, in drugo »Slov. kat. izobraževalno in podporno društvu,“ kateremu je bil predsednik. Pri obeh društvih je č. g. neumorno deloval. »Podporno in izobraževalno društvo* se ima poleg drugih dobrotnikov največ g. kuratu zahvaliti, da si je v tako kratkem času svojo jako lepo zastavo napravilo, in da smo vča-kali takošno veselo slavnost, katera se je vršila dne 30 oktobra t. I, ko se je zastava slovesno blagoslovila. Ta dan nam ostane vsem vedno v prijaznem spominu. Din pa, ko seje blagoslovila društvena zastava in ko tm. jo vršil javon shod v Kobaridu, je šo‘posebno pomenljiv. Ko-baridci so namreč la dan s svojim popolnoma dostojnim obnašanjem pokazali, da tukajšnjo ljudstvo ni še tako pokvarjeno, da bi vsako hujskanje poslušalo, kakor se je od neke strani želelo. Nehote smo se spominjali o tej priložnosti onih starih srečnih časov, ko sta duhovščina in svetno ljudstvo v prijateljski vzajemnosti živeli, dokler ni burja razpora in pogubnih prepirov med naše mirno živeče tržano, kakor po vsej deželi zanesla. Da bi se nam oni srečni časi kmalo zopet povrnili, v to pomozi nam Bog. Iz Kobleglave, dno 7. oktobra 1904. — Šv. misijon v Kobleglavi se je obhajal, kakor jo bilo svoječasno uže napovedano, od 30 okt. do 6 t. m Vodili so ga lazaristi iz Ljubljane, namreč čč. oo. Nežmah, Flis in Doberšek. V enajstih letih jih je uže tretjikrat povabil naš g. vikar Vinko Tomanin, za kar smo mu hvaležni iz dna srca, posebno pa še sedaj, ker ga dolžnost tako ne veže, ker ni v službi ampak v pokoju Čč. oo. misijonarji so nam tako jedrnato razkladali nauko sv. vere, da je bilo marsikatero oko rosno in srce marsikoga v Hredino zadeto, tako da smo prav srčno vsi pred Najsvetejšim ponavljali krstno obljubo. Na dan sklepa je bilo posobno ginljivo, ko smo pristopili k sv. obhajilu med slovesnim zvonenjem in peljem. —-Popoludne je bila procesija z Najsvctej- šim, katore ne jo udeležilo veliko ljudstva 8fi v), v Pod gori še 5 K (skupaj in več čč. gg. duhovnov iz bližnjih da- 4,'r " " hovnij; prav ganljivo jo bilo videti, ko so vsakih deset sknpaj molili sv. rožni venec h svečami v rokah. Procesija soje pomikala po vasi med plapolajočimi zastavami. Med procesijo so peli pevci pod vodstvom domačega organista Alojzija Oslrouška. Vsaki dan so bili po tri cerkveni govori. Lahko rečemo : To so bili dnevi, ki nam jih jo Gospod pripravil Čč. oo. misijonarjem pa kličemo: Boj Vam povrni Vaš trud I Občinar. Novice. I t N Monsig. Janez Abram I t Goriška školija jo zopet izgubila duhovnika. V soboto ob 10. uri predp. jo umrl v Gorici monsignor Abram. BilLamo na~Ajagoyo amrLgripratUani, a kJjnrjn temu nas jo Rcolreala žalostna vest, da nas je zapustil starček, kije bil nam vedno prijatelj, dobrotnik m_^9r tevajpc. t-7 '"■"'Pokojnik je bil rojen v Tupeljčah v občini kobleglavski na Krasu dne 18. maja 1813. V mašnika jo bTl posvečen dno 22Tsept. 1839. Prvih Sest let svojega službovanja je bil za kaplana pokojnega knozonadškofa Fra^giškf^ušina Potem je bil 20 let vikar prvostolne cerkve. V tem času je bil 4 leta katehet v vojaškem kolegija v ulici Alvarez in leta dvorni kaplan nadvojvode Karo! Ludovika. Z j^advgjgoJo-Karolom -fcrado en'odi[~skorai celo Evropo. se je v mil T~lfotnoy?norpQ3tal noiTIk pf?5sTolne cerkve i P^ininiurij To službo je vžf iISIHPHč do smrti. Monsignor Abram je bil velik dobrotnik naših zavodov: »Šolskega Doma1*, „Alojzijeviščau in »Slovenskega sirotišča11 Temeljni kamen „Slo ve ns ke m n 8 i r o t i š č u“ je postavil on p o-delivši 20 00 K z edinim pogojem, da se bo v prihodnjem zavodu darovala vsako leto na obletnico sv. maša za njegovo dušo. Tudi v oporoki se je spomnil naših zavodov. \UiQl$zni je prejel va£krat-*vr-'tfa-kyamenle. Ponavljal je vedno besede sv. Pavla: Gupio dissolvi et o s s e c u m C h r i s t o. (Želim razpasti in biti s Kristusom.) Zadj^Wri leta je bil ne-pretrgoma v postelji. Bil je nqi&ta«8i duhovnik v-celiiffiski^rovinciji. Pogreb je DTTvroreli ob 8. ari ob velikanski udeležbi. Opazili smo mnogo odlične gospode, mej drugimi premil, kne-zonadškofa Jordana, visokorodnega gospoda barona Winklerja, dvornega svetovalca grofa Attemsa itd. Truplo s^, j}Jagosjlpvil^b stolni cerkvi in je potem prgpeljalj na*Sv. Goro, kakor je v zadnjem času sam želolTimel je aicer Mo napravljen grob v Kobjeglavi, a se je ( fia koncu premislil. O njegovem značaji ročemn le: Bil je preprost, skromen in mol, a vselej odkrit in plemonit. lvpgovo srce ni poznalo spletkarstva. Svetila mu večna luč! Umrla je v soboto zjutraj oh 7. uri in pol na svojem stanovanju na trgu sv. Aniona št. 12 v 91. letu svoje dobe gospaGonstanca Serreau roj. Perlout, sestra pokojnega profesorja Lavrencija Perlouta. Pogreb je bil v pond ob U. uri predpoludne. Ko so blagoslovili truplo pokojnice v stolni cerkvi, prepeljali so je potem na svetogorsko pokopališče. Glavnim dedičem je imenovala blagu pokojnica malo semenišče, a spomnila se je^ v svoji oporoki tudi naših zavodov: , Šolskega Doma“ in „Alojzijeviščau. Naj počiva v miru in večna luč naj ji sveli Uinii je po kratki bolezni 6. t. m. v Sv. Križu v samostanu kapucin brat Prosprr Fon, v starosti 79 let. Bil je doma iz But pri Volčah. Bojeval so jo v Lombardiji pod slavnim vojskovodjem Badeckijem. Svetila mu večna luč I Za »Slovensko sirotišče": P. n. gg. Andrej Furlan, kaplan 2 K (1 K tudi za „Skalnico-); Ana Toroš 2 K; Ivan Leban iz Podgore 20 vin.; Marija Vilhar 20 »in ; Marija Tomazin 20 vin.; Josi-pina Žnideršič 30 vin.; „Slov. Beseda” 1 K ; dr. Josip Dermastia 1 K P- n. g. K. Leske je nabrala v Gorici še 77 K 84 v (skupaj do zdai 427 K 84 v), v Dolenji Vrtojbi 77 K (v obeh Vrlojbah skupaj 127 K 99 v), v St. Andrežu še 8Jk 6 v (skupaj 93 K 10f) K 77 v), v Št. Polru še 1 K (skupaj 123 K 3 v). Odbor se zahvaljuje č. g. vikarju K. Štreklju v Vrtojbi, ki je g. nabirale-Ijico pogostil, g. županu Francu pl. Lo-calelliju za priporočilo in dar in g. Jakobu Gorkiču, ki jo g. nabiratetjico spremljal od hiše do hiše. Vsem dobrotnikom Bog stotero povrni! Dar. — Uprava „Pr. Lista11 jo pro jeia za „Šolski Dom11 t K, katero jo darovala družba ..Slov. Beseda". Kobaridu, ki so jo izvršila v vsakem oziru nepričakovano dobro, je rekla „Soča‘‘, da ni bilo nič, „da je ravno tako zanikerno vspola, kakor pred časom tista velika slavnost v Mirnu." Čudno ! Še sedaj šumi „liberalcem“ po ušesih mirenska slavnost Je od tega že dva meseca in pol, pa še je ne morejo »liberalci" pozabiti. Kričali ao takrat po „Soči“, da ni bilo nič, da je bila le klerikalna blamaža in Hasko. A glejte, ta „nič“, ta klerikalna blamaža jih še sedaj peče. Že iz tega bi lahko spoznal vsak »liberalec11, čo bi mislil s ,, »i • • « n x Alt svojo gluvo, da kak »nič11, kaka kleri- Zn ,,Aloj*gevWe“: Preč. g And. > T, nn nn„pn,Hli Brezovščik 12 K, preč. g. Fr. Kranki> 10 K, preč. g. lgn. Kobal 10 K, preč. g. Fr. Andryšok 5 K, Volarci podarili 4 vroče krompirja. Popravek. — Pri objavi sprememb in imenovanj v duhovništvu, katere smo objavili v zadnji štev. našega lista, vrinila se nam je neljuba tiskovna pomota. Na mostn da bi bilo tiskano: v Cerkno pride za U. kaplana novomašnik čast. g. Anton Sok, bilo je po pomoti tiskano Anton Jok. Naročila na Tomaževo žlindro, modro galico in žveplo sprejema »Goriška zvrza gospodarskih zadrug in društev11 v Gorici. Posamezna naročila od svojih članov sprejemajo posojilnice po deželi, ki so člani te zveze, in „Centra!na posojilnica11 r Gorici. Konj — kardinal. — Nekaj povsem novega! In vendar je to že silno staro, celo iz srednjega veka. Tako vsaj pripoveduje v »Soči11 neki kobariški nliberalec" v dolgem dopisa, v katerem je pa edino to pametno naredil, da ni pod-anj postavil podpisa ter se tako akril, da se ne more vedeti, kdo je gospodar vse tiste duševne revščine, ki se kaže v onem dopisu. S tem je gotovo astregel vsakemu, ki se v javnosti sramuje imena »liberalec*. Povej »liberalcu" še večjo neumnost, tako, da jo lahko fotografiraš, in on — bo verjel, samo da je vmes kak duhovnik, še rajši kak višji cerkven dostojanstvenik aii kar naravnost papež in pa, da je če le mogoče iz srednjega veka. Potem ti bo veroval vse I Tako je sedaj »liberalna11 vera in pamet »Soči-nih“ vernih čitateljev za eno modrost daljša, namreč, daje „oni srednjeveški p a p ež p o s v eti I s v o j ega žrebca za — kardinala11. Kdor te neumnosti ne veruje, je gotovo nazadnjak, surov in zabit, kaj ne, ti kobariški »liberalec*? Gabršček je lahko ponosen na svojega »loncmana11 z »liberalno" inteligentnostjo. In da je nanj ponosen je dokaz, da je natisnil v svoj „šornal“ ta največji dokaz duševne revščine „li-beralneu pameti. Bes, ni čndno, da je marsikdo razžaljen, če se ga prišteva »liberalcem11. Druga klerikalna blamaža. — O imenitni katoliško-narodni slavnosti v kalna blamaža ne. bi mogla povzročali „liberalcem11 toliko skrbi, da šo po dveh mcsecih in pol no morejo mirno po njej spali. Smošno! »Liberalci11 niso šo pozabili tedaj prve „velike klerikalne blamažo11 v Mirnu, že so jim napravili »klerikalci" drugo v Kobarida. Bomo videli, koliko časa jim bo pa ta »žalostna slavnost11 mešala možgane. Le še mnogo lakih »Žalostnih slavnosti11, da bodo »liberalci11 popolnoma žalostni 11 C. Društvo »Skalnica11. — Opozarjamo p. n. drušlvenice, da so društvene knjižice že gotovo. D,)bo jih prihodnjo nedeljo v društveni sobi v semeniški nlici št. 16 od 4.—5. pop. Lekarne v Gorici. — Lekarna Cristofoletti na Travniku je zopet postavila slovenski napis na okno. Tako je pravi Slovenski napis imata tadi lekarni Gliubich v Babatišča in Gironcoli v Gosposki ulici. Lekarna Pontoni je odstranila slovenski napis, lekarna Kilr-ncr pa ga ni še postavila. To na znanje slovenskemu občinstva. Iz Velikih Žabelj nam pišejo: Bil je vesel dan 18. oktobra za našo župnijo. Odkar obstoji ta duhovnija, bilo je birmovanje v naši cerkvi komaj dragič, ker prej so morali naši otroci hoditi v bližnji Križ k sv. birmi. Slovesno smo sprejeli prevzvišenega knezonadškofa, ki se je vsem prikupil s svojo izvanredno prijaznostjo. Birmancev je bilo pri nas 66; med temi je bil eden radi bolezni na domu birman, ki je pa 14. dan potem že umrl. Njegovi sošolci so mu na dan pogreba zapeli dve lepi žalostinki v slovo. Z vinsko letino moramo in smemo biti letos zadovoljni; kdor hoče imeti dobrega in pristnega »vipavca", ga pri nas gotovo dobi. Cena ni visoka ; torej knpci, le pridite! s Na Planini pri Vipavi se je vršila dne 6. t. m. veselica »Kat. slov. izob. društva*1 izborno. V nagovoru je razložil g. predsednik pomen šaloigre »zamujeni vlak" ter bodril mladeniče na delo za Boga in domovino. Domačim vrlim mladeničem prišlo je na pomoč izborno pevsko društvo »Nanos11 z Goč in za vse dobro vneto tamburaško društve »Danica-1 iz Štarij s svojimi pevci. Igra se jo obnosla vrlo dobro, posebno so jo odlikoval »mojster Pelar11; v občo pa so želi vsi igralci zaslaženo pohvalo. Pogum, vrli mladeniči, neustrašeno delujte i nadalje za mili narod svoj in krasno našo slovensko domovino. Bog živi! Sv. misjou. — Z 1. decembrom začne na Vojščici sv misjon. Trajal bo do sklepa sv. leta, to jo do 8. decembra, ali praznika Brezmadežno 1). M. Vodili ga bodo oo. jezuiti. Iz Volčjegrada nam pišojo: Dno 6. t. m. praznovali smo izredno slovesnost prenešenj* kipa našo ljubo Gospo prosv. srca. Sprevod se jo pomikal iz komenske cerkve in sicer ob dovoli in pol ari zjutraj. V Volčjemgradu jo bila Blovesna sv. maša se zahvalno pesmijo. Popoludne smo imeli blagoslov. Da so se je vse tako lopo izvršilo, gre čast preč. g. dekana. Zopet nesreča! — Andrej Plesničar, bivši starešina, od Voglarjev pri Trnovem, je padel z listnega vozli in ostal takoj mrtev: oni dan je ženska zgorela, zdaj se je mož ubil — smrt ne vpraša, kako in kdaj? Nesreča. — (Štirinajstletna deklica Marija Budin od Karola Budin iz Mirna je kosila repišče in drago zelenjad za prešiče. Pri tem pa je jedenkral tako nesrečno zamahnila s kosirico, da si je popolnoma odsekala prst ne levi roki. Šebrovo tiskarno v Postojni jo kapilo katoliško tiskovno društvo. Veliko povodenj Imajo v Ma-cedoniji, ker je proti koncu oktobra več dni neprenehoma deževalo. Povodenj jo napravila mnogo škode ter ponekod odnesla cele črede živine. Taschenbuch 1905. — Tako je ime prekrasnemu žepnemu koledarčku (notesu), ki ga je izdala .državna zveza nepolitičnih društev krščanskih delavcev" na Dunaju. Ta koledarček priporočamo toplo. V njem je obrazložen program krščansko-socijalnega delavstva, postava o osebnem dohodninskem davku, postava o kolportaži itd. Koledarček je tedaj vrlo zanimiv in koristen. Naroča se pri: »Reichsverband der nichtpolitischen Ve-reinigungen christlicher Arbeiter Oster-reichs", Wien VII. Westbahngasse 40. Cena 72 vin. Loterijske številke. 5. novembra. Dunaj.............. 16 26 45 37 Gradec ... . 74 78 17 85 53 50 Stanovanje se odda v najem v Fojani. Oglasiti se je treba pri gospodo Alojzija Mavriču, krčmarja v Fojani št. 37, p. Biljana. signorja 0 priliki smrti svojega ljubljenega strica oziroma prastrica mon- Janeza Nep. Abram, kanonika stolne cerkve, apostolskega protonotarja, c. in kr. dvornega kaplana, pravega koneiatorijalnega svetnika itd. izrekajo podpisani sorodniki najiskrenejšo zahvalo vsej preč. duhovščini go-riškega mesta, v prvi vrsti prem. knezonadškofu mons. Andr. Jordanu, dalje čč. oo frančiškanom in kapucinom, visokor. g. dež. predsedniku bar. Winklerju, visokor. g. c. kr dvornemu s«etniku grofu Attemsu in sploh vsem velecenjenim udeležencem za spremstvo pri pogrebu V Gorici, 8. novembra 1904. Ostali sorodniki. »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" 3» Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19 vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin In pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi in 3. za nlžjeavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunajl: a) zavarovanjo na doživetje in, za smrt, jednostavna zavnrovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mosočnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajo po neprisiljenih vlogah v oddelki^ „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da sc lahko meri a vsako drugo zavarovalnico. V krajih, kjer Se ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem — popolno varnost. « = — Svoji k svojim! V * Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici! i-m* »■! »; ' - ; t ■ Pogodba sklenjena danes med gg. Mihaelom Šinigojem in Francetom Devetakom bivajočih v Mirnu se plani: 1. France Devetak odstopa svoje zemljišče pare. 413 in 414 g Mihaelu Šinigoju, nti kojem ože stoji hiSa imenovanega in siciu* na daljavo 6 m od vogla imenovuno hiše ob državni cesti proti Gorici in za 3 m od apnice za kože proti Gabrjam. Imenovani odstopi vse zemljišče izvzemši seveda ono. ki je pod mostom, ki peljo v Rupo, do katfrega nima tudi pravice. 2. V nadomestilo za isto zemljišče, odstopa g. Mih. Šinigoj Francetu Devetaku svoje zemljišče za hišo št. 215 (t. j. islo,.ki je je vkupil od mir. cerkve). 3 Ako bi bilo zemljišče Fr. Devetaka večje nego g. Šinigoja (ali nasprotno), doplača slednji razliko obsega po 1 K 60 b sei.- 4. G. Šinigoj si pridržuje pravico, da smo izpeljati od svojega zemljišča ves rmaterjal“ (zemljo) do višine dvorišča, ki je ob poslopju štev. 216 in to do dne dokler je še veljavna njegova pogodba. Pogodba glede hiše pod štev. 215. 1. Za dolgove pri dr. Kavčiču plačal M. Šinigoj.................gld. 2300 2 Franc Develak je bil istemu dolžan...............................* 546 3. Soproga g. Šinigoja posodila F. Devetaku.......................... 90 4 Taksa 78 dve pogodbi plačal M Šinigoj skupaj....................... 88 5. Za razna zidarska, mizarska in dr. dela pri poslopju Sti-v 215 . „ 721 Skupaj gld. 3746 Skupaj K 7490 Franc Devetak dolguje tod h j g. Mili. Š.nigoju na imenovem K 7490, katero m-lo liOcc ludi h Innu pri končanej stvari izplačali. G Lipuš, krčmar in sedajni najemnik imenovanega poslopja ima pravico osIhIi v istem dokler mu kaže njegova pogodba. Slednjič ubvrzujdu se, da plačata stroške za v to potrebnega zemljemerca vsak polovico. ». Vsi ostali troški pripadajo g. F. Devetaku. H. Kavno tako je F. Develak obvezan vsak morebitni primanjkljaj v njih strojarski zvezi — skupno svoj del poplačati. V Mirnu, dne 20. julija 1903. Milin Šinigoj, I. r. Ferlat, priča, Franc Devetak, I. r. Jožef Cotič, priča. Pripomba: Šinigoj Miha ji* pripravljen odstopili vsak