čveterorazredne deške ljudske šole
v
'V
1871
V Ljubljani.
Natisnil K. Milic. — Založila deška šola v Škoijiluki.
Odperto pismo staršem.
¥
«SLlj u be z m j i v i starši, podpirajte nas učenike v podučevanji otrok! Brez Vaše podpore je naš trud zastonj, in č e že ravno povsod ni zastonj, s a j tega v s p e h a nima, k t e r e g a dandanes vsa ljudstva od šole ž o 1 i j o in tudi po pravici tirjajo. Kako pa hočemo učeniku v podučevanji otrok pomagati? bo morebiti kdo vprašal, saj nismo se tega posla nikjer učili in ga tedaj tudi 110 razumemo, in pa če bi mi sami imeli otroke v šolskih predmetih učiti, čemu so nam potem šolo in učeniki, kteri nam toliko stroškov napravljajo? Da bi Vi sami svoje otroke v šolskih vodih učiti morali, za kar Vam volikrat časa, v drugič pa velikrat zmožnosti manjka, to ni namen teh verstic; da pa učenike v tem težkem poslu prav lahko in zelo,	brez vsega truda podpirate, to	ne more noben tajiti,	in kako,
da nas	naj	podpirate, Vam želim kolikor	mogoče v teh versticah	naznaniti.
Sploh je znano, da starši iz treh vzrokov svoje otroke v šolo pošiljajo: Eni jih pošiljajo zato, da jim doma nadlege ne delajo, in da jim ni treba zmerom na-nje paziti; drugi zato, ker jih postava sili, in tretji, in teh je, rekel bi skoraj naj manj, zato ker imajo svoje otroke zares radi, ljubijo jih	po	keršansko in zares žele, da	bi se njih otroci koristnega kaj
za dušo	in	telo naučili. Starši pa, kteri	svojim otrokom še naj	potrebni-
ših vodnost, ktere učimo v ljudskih šolah ne privošijo in jih raji doma pri delu rabijo, akoravno jim neizrečeno malo pomagati morejo, namesto da bi jih pošiljali v šolo, so ravno tako neusmiljeni, kakor tisti, ki iz skoposti ne privošijo svojim otrokom potrebne hrano. Taki starši sovražijo svojo otroke in pregreše se zelo, ker ne izpolnujejo dolžnost do svojih otrok, ktere jim je Bog naložil; dajali bodo odgovor sodni dan.
Pogovarjati želim se le s starši, kterim šola ni tern v peti, ktori ne prožvekujejo vsakega krajcarja, ki plačajo ga za šolo in za šolska orodja, kteri svoje otroke iz pravega namena radi in redno v šolo pošiljajo in jim nektere pomočke našteti, kterih naj bi so poslužili, da bodo učitelje v podučevanji otrok podpirali in da bodo se njih otroci dobro učili. Ti-le so: Najprej je treba, alco jo mogočo, da koj v začetku leta napravite svojim otrokom potrebnih šolskih knjig in druzega potrebnega šolskega
orodja. To vsak ve, da brez imenovanih šolskih reči ne more učenec dobro napredovati. Revnim otrokom se bukve in vse kar za šolo potrebujejo zastonj poskerbi. Dolžnost staršev je pa zdaj, da svoje otroke večkrat opomnijo, da naj pazijo na svoje šolsko orodjo, in da naj ga čedno in nepokvarjeno ohranijo; ker do pomazanega in pokvarjenega orodja šolskega nimajo otroci nič več takega veselja, ne maraja se iz razterganih knjig radi učiti in čutilo za vso lopo popolnoma zanemarijo. Kadar imajo otroci vsa potrebna orodja, dolžnost jo staršev, da jih prav redno v šolo pošiljajo in sicer no prezgodaj in ne prepozno.
Daljava do šolo jo staršem popolnoma znana, prav dobro vodo tedaj starši koliko časa otrok do šolo potrebuje. Če gre otrok prezgodaj iz doma, čaka z drugimi učenci v kakem zakotji na nauk, pri kteri priložnosti otrokom vso napako na misel pridejo in volikrat že je bil marsikteri otrok v taki priložnosti popolnoma spriden. Prepozno otroke v šolo pošiljati je zopet napačno, ker porvič otrok ne sliši vsega nauka in potom ga tudi voditi ne more, njegov nauk jo raztergan; drugič pa moti tudi druge učence, in tako učiti se 110 moro tako vspošno, kakor pri rodnem pošiljanji otrok v šolo. Napačno je pa tudi, da nektori starši mislijo da je enako, če svojo otroke koj v začetku šolskega leta, ali eden ali dva meseca pozneje ali celö še le druzoga polleta pripeljejo v šolo. Na vprašanje, zakaj da niso svojih otrok koj pri začetku šolskega leta pripeljali v šolo, izgovarjajo se različno. Eni pravijo, da sedaj svojega sina potrebuje še pri domačih opravilih, sosebno pri paši, in da ko neha paša, bojo že pošiljali ga v šolo; drugi zopot še riso svojemu sinu potrebne obleke omislili; tretjim jo sinek še malo preslaboten na duhu ali telesu, dasiravno ni nič ros, in da se zavoljo tega boje za otroka, da bi so mu ne pripetila kaka nesreča, in še več takih in enakih izgovorov imajo ne-kteri starši zmiraj pripravljenih; konec leta pa se čudijo in hudujejo, da se je njih sin tako slabo učil, da ni med pervimi učenci, in dolžijo učitelja, da ni po vesti napredok meril ali, da jo slabo učil, da ni zmožen svojega posla ali pa, da je bil zanikern. Verjemite mi, ljubi starši! Vaša misel tukaj jo napačna. Ne učitelj, 110 Vaš sin ni kriv, da je tako slabo napredoval; vzrok slabega napredka sina Vašega je to, ker ga niste koj v začetku šolskega leta v šolo pripeljali. Ko ste Vi svojega sina v šolo pripeljali, so drugi učenci bili že daleč naprej v nauku, Vaš sinek nauka začetnega ni slišal, sedanjega pa brez začetnega zapopasti ni v stanu. — To pa vendar ne morete misliti, da bo učitelj vse druge učence v nemar pustil in se Vašega sina lotil, da bi ga pripravil na to stopinjo, kjer so drugi učenci. Prašam Vas: Kaj bi rekli tisti starši h takemu ravnanji učiteljevemu, ki so svoje otroke v pravem času pripeljali v šolo? Ni in ne more drugači biti, da učitelj otroka, kterega so starši prepozno v šolo pripeljali, pusti, tebi in meni nič, na klopi šolski sedeti in uči druge učence naprej, kteri so na enaki stopinji napredka. Znano pa Vam je, da mladež ne more biti pri miru, in da mora imeti zmiraj kaj opraviti, tako tudi ta otrok, ki je prepozno v šolo prišel, kor mu učenik ne da druzega 0-pravila, kot mirno sedeti in poslušati, da si sam opravilo, ker začne igrati, govojjti, ozirati so — z ono bosedo — učence in učenika motiti in napredek učencev ovirati. Zavoljo tega jo pa tudi postava prepovedala,
otroke med šolskim letom v šolo sprejemati, in učitelju ostro veljeva ravnati se	po tej postavi. Ljubeznjivi starši! pošiljajte	tedaj svoje	otroke
koj v začetku vsaki dan	in	v pravem	času v šolo, in otroci bodo dobro
napredovali. — G lej to	na	to,	da Vaši otroci nimajo nobene tovaršije z
otroci, ktere poznate, da so hudobni,	ali	ktere Vam	učitelji	kot tako
naznanijo. Ni ga hujšega od slabega tovarša. Kadar jo vso to po želji, je naloga Vaša, da poprašujete otroke po šolskih predmetih: Kdo učil je danes? Kaj sto so učili? Je-li ste učili se keršanski nauk, jezikoslovje, branje, pisanje, računstvo i. t. d.	Kaj	imate	se na pamet naučiti, kaj za brati,
pisati i. t. d. Ako ste	zmožni	in če	Vam le količkaj čas pripusti, prepričajte	se sami, če spolnili so otroci svojo nalogo;	če	pa niste	zmožni
sami, da	bi poskusili svoje otroke, če so pripravili se	za	prihodnji	nauk,
poskerbite si kakega druzega človeka;	tudi	učenec v	višjim	ali tudi
v ravno	tistem razredu, kakor izpitanec, jo dober,	da	poskusi	Vašega
sinčeka, v pričo Vas, če je pripravljen ali ne in če se je naučil in izdelal naročene naloge. — Vse napredovanje svojih otrok bote pa še le zvedili, ako dotičnega učitelja pogosto poprašujete o napredku svojih otrok. Vsak učitelj Vam bo rad povedal, v kterem predmetu je Vaš sinek bolj zaostal, kje je bolj slab, v kterem mu gre dobro spod rok, ali če se obnaša lepo in če spolnuje svoje dolžnosti kot učenec. Kakor hitro pa zapazite, da Vaš sinek ne bere preden gre v šolo, ali kadar iz šole pride, ali da le malokrat kaj pisari, spoznajte iz tega, da jo decu malo ali nič mar za šolo, da gotovo slabo napreduje in da je treba pomoči zoper lenobo, ktera se je dečka lotila. Pojdite tedaj koj k učitelju poslušajte njegove nasvete, ravnajte se po njih in napredek Vaših otrok bode boljši.
Marsikteri oče pa tudi marsiktera mati mi	je že tožila,	da njeni	otrok že
toliko in toliko časa v šolo hodi, pa le ne	more	gladko brati, manj	še lično
pisati, še manj pa urno računiti; ali pa, da poprašuje svojega sinka, če ima se kaj za učiti, ali če ima kaj pisati; pa vsekrat pravi, da že vse zna, da nima nič za učiti se, da nima nič pisati i. t. d. Ljubeznjivi starši! taki odgovori so že žalostni, niso resnični in kažejo zopet lenobo, ktera hoče posesti otroka. Pri takih odgovorih ni verjeti otrokom, ker učitelj uči vsaki dan svoj nauk naprej in korači ž njim naprej, kakor kmetovalec, ki orje svojo njivo, brazdo za brazdo in ne neha orati, dokler ni cela njiva izorana. Šolski nauk je razdeljen na več let in vsako leto mora ga učitelj toliko učiti, kolikor odmerjenega je mu po postavi, in noben dan ne uči eno in tisto; ampak ponovi poprejšnje in gre za korak naprej, in tako dan za dnevom. Zato je noizrečeno napačno, če otrok le tudi eno samo uro zamudi. — Kadar so pa Vaši otroci postavi zadostili in izstopili iz vsakdanje šole, pošiljajte jili pridno v nedeljsko šolo, da ne pozabijo tega, kar naučili so se v vsakdanji šoli in da si pridobe še ktere vednosti, ktere se jim v vsakdanji šoli niso razlagale. Posebna dolžnost staršev je, da skerbe, da otroci ne pozabijo tega, kar naučili so se v šoli. Da se pozabljenji v olcom prido, naj starši svoje otroke v prostih časih, postavim, v dolgih zimskih večerih v nedeljah in praznikih in vsekrat kadar imajo čas, priganjajo, da naj preberajo svoje šolske in tudi druge podučljive knjige. Posebno dobrih bukev za tako že precej odrastlo mladino dobi se pa pri družbi sv. Mohora, ktero duhovni gospodje tolikokrat priporočajo.
V	tem društvu zapisani imeli biti bi vsi očetje. Priganjajte tako šoli odrastlo mladino, da Vam vse zapisuje, kar morali bi sicer v glavi nositi: koliko Vam je kdo dolžan ali ste mu Vi	dolžni, koliko izdate za	to
in uno roč, koliko na dan, teden, mesec in	leto,	za koliko	udinjali ste
hlapca, deklo, pastirja, koliko ste lotos, lani ali predlanskim pridelali žita na tej ali uni njivi, kje in kdaj obneslo so je boljo, koliko prodali ste žita, sadja i. t. d. to ali uno leto i. t. d., i. t. d., in vidili bote, da mladina ne bo pozabila šolskih naukov, ampak da bo še zmeraj bolj zvedena, in skerbeti ne bo treba, da bi Vaša mladež, kadar popolnoma odraste in samasvojna postane, ne znala še svojega imena in priimka podpisati, kar se pa dan danes še pogostoma zgodi. Le Vi, ljuboznjivi starši! sami ste krivi, ako Vaša mladina vse šolske nauke pozabi; le Vi zamoreto šolski nauk svoji mladini ohraniti po zgoraj navedenem potu. Znano je, da človek to, česar vsaki dan potrebuje in se vsaki dan vadi, dobro v spominu ohrani in še zmeraj napreduje, in da se vedno uresničuje pregovor: Vaja dela mojstra!
Te besedo izreči sem Vam hotel iz dobrega namena, da kor že za to skerbite, da pošiljate svoje otroke pridno v šolo, bi tudi ta Vaša skerb no bila zastonj; da bi Vaši otroci zmiraj bolje in bolje napredovali in prisvojili si lepili vednost, ktere podpirajo naj	jih v	sedanjem	življenji	in
kažejo jim pravo pot v nebesa. Z Bogom!
V	Škofji loki konec šolskega lota 1871.
#>. Sadar.
Šolska naznanila.
i.
Učili so:
Primož Remic,	mestni župnik in krajni šolski	nadzornik,	veroznan-
stvo, zgodbe sv. pisma in evangeli	v IV. razredu	4	ure	in	vero-
znanstvo v IH. razredu 2 uri, 6 ur	na teden.
Anton Mandelc,	duh. pomočnik,	veroznanstvo v	1. razredu 2	uri in v
nedeljski šoli	1 uro, 3 ur na	teden.
Kosmas Pavlič,	duh. pomočnik,	veroznanstvo v	II. razredu	2 uri na
teden.
Jožef Kramar, učitelj in vlastnik zlatega križa za zasluge pri šolstvu, predmete IV. razreda, 18 ur na teden.
Lovro Sadar, učitelj, zač. ravnatelj in ud c. k. okrajnega šolskega sve-tovalstva, predmete III. razreda, sadjorejo v III. in IV. razredu in ponovilo naukov v nedeljski šoli, 23 ur na teden.
Janez Zettel, učitelj, predmete II. razreda, petje v vseh	štirih	razredih
in ponovilo naukov v nedeljski šoli,	23 ur na teden.
Janez Gorjanec, podučitelj, predmete I. razreda, risanje v IV. razredu in ponovilo naukov v nedeljski šoli, 23 ur na teden.
II.
Pregled
posamnih naukov in ur na teden in število učencev.
Nauki	Razredi				Ned. šola	Ure skupaj
	I.	n.	m.	IV.		
1. Veroznanstvo		2	2	2	4	1	11
2. Slovenščina		8	6	6	4	—	24
3. Številjenje		2	3	4	4	—	13
4. Pisanje		5	4	3	3	—	15
5. Nemščine		5	7	7	7	—	26
6. Pelje		V,	V,	Va	Va	—	2
7. Kisanje		—	—	—	2	—	2
8. Sadjoreja		—	—	1	1	—	2
9. Ponovilo naukov		—	—	—	—	3	3
Skupaj .	22 V«	22 Va	23 Va	25‘/a	4	98
Število učencev v vsakdanji šoli .	70	44	43	35	—	192
» » » nedeljski »	12	27	24	—	—	63
Skupaj .						255
III.
Iz šolskega dnevnika.
Šolsko leto pričelo se je 29. dne septembra mesca 1870 s slovesno sv. mašo.
4. dne oktobra meseca 1870, rojstnega dno Njih Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., bili so učitelji s svojimi učenci ob 9. uri zjutraj pri slovesnemu duhovnemu opravilu.
24. in 25. dne mesca maja t. 1. nadzorovali so našo šolo častiti gospod c. k. okrajni šolski nadzornik France Kraš an.
1. dne mesca marca bila so spraševanja za pervo polovico pretoč. šolskega leta.
Na dan'sv. Marka, križev teden in v praznik presv. rešnjega Telesa vdeleževali so se učitelji in učenci slovesnih procesij.
21. dne mesca junija praznovala jo šolska mladina god sv. Alojzija in pervo sveto obhajilo.
13. dne mesca julija šli smo s šolsko mladino v Cemgrob, kjer se je po sv. maši, pri kteri je tudi pela, pod milim nebom radovala in veselila.
Razun zimskega časa vodili so učitelji učence k polosmi sv. maši, pri kteri prepevali so sv. pesmi. Zakrament sv. pokore in presv. rešnj. Telesa sprejeli so učenci v pretečen, lotu štirikrat. Učitelji zborovali so vsaki mesec.
29. dne mesca julija t. m. imeli smo konecletno šolsko svečanost.
Prihodnje šolsko leto prične se 2. dne mesca oktobra 1871 s slovesno sv. mašo, nedeljska šola pa pervo nedeljo po vseh svetili.
IV.
Dobrotniki te šole.
Visoka c. k. deželna vlada podarila je več šolskih knjig za uboge učence in tudi nektere šolski bukvarnici.
častiti gospod mestni župnik Primož Remic podarili so tej šoli veliki zemljevid Frajerjev dežele kranjske.
Častiti gospod Peter Čebin podelil je naši šoli .premakljivo abo-cedo (Setzkasten).
Tukajšnji častiti gospod c. k. bilježnik, Janez Triller, že več let revne učence podpira z denarjem.
Častiti g. g. o. o. kapucini in častite gospo nuno delili so hrano revnim učencem.
Vsem tem in drugim dobrotnikom prisorčna zahvala!
Bog poverni!
Iver stenj e učencev po zasluženji.
IV.	razred.
Krek Janez iz Selc.
Kraner Franc iz Kranja. Jelenec Luka iz Dražgoš. Vodnik Gašper iz Školjeloke. Kunstel Frane iz Škofjeloke. 1'ajer Jernej iz Škofjeloke. Pokorn Jakob iz Škofjeloke. lilaznik Frane iz Škofjeloke. Marn Frane iz Rateč.
Krek Frane iz Selc.
Ortar Janez iz Ljubljane. Porenta Jakob od sv. Duha. Cetelj Janez iz Bleda.
Demšar Prane iz Kovskega verha. Kratohvil Franc iz Ribnice.
Kurap Jožef iz Škofjeloke.
Noč Franc iz Zagreba.
Peternel Janez od sv. Volbenka.
Pintar Lovre od sv. Duha. Planina Lovre iz Škofjeloke. Pogačnik Luka iz Češnice.
Triller Gašper od sv. Duha. Trobec Jožef iz Černegaverha. Volčič Franc iz Škofjeloke. Zaveršnik Franc iz Škofjeloke. Borčič Juri iz Stareloke.
Debelak Janez iz Škofjeloke. Golob Franc iz Škofjeloke.
Grohar Juri iz Škofjeloke.
Hafner Anton iz Stareloke. Jesenovec Janez iz Škofjeloke. Jugovec Anton od sv. Duha. Ručigaj Alojzi iz Škofjeloke. Štamcar Cene iz Selc.
Volčič Janez iz Škofjeloke.
Število: 35.
III.	razred.
Gašperšič Aleš iz Bukovice. Triller Karl iz Škofjeloke. Zffajra Anton iz Sole. Hafner Frane iz Godešič. Porenta Jožef iz Bitna. .Stanonik Franc iz Poljan. Šifrer Frane iz Žabnice. Kušar Franc iz Reteč. Hudovernik Anton iz Zasp. Prezelj Jakob iz Železnikov. Kankclj Janez iz Studena. Žar «ar Janez iz žabnice. Hartman Peter od sv. Duha. Šifrer Gregor iz Žabnice. Kuralt France iz Žabnice. Jeralla Janez iz Mavčič.
Sušnik Frane iz Škofjeloke. Šmorančar Jožef iz Škofjeloke. Pikuš Franc iz Šutne. Hafner Andrej iz Dorfarjev. Svetina Jožef iz Sore.
Ferlan Franc iz Gorenj e vasi. Furlan Andrej iz Bolca.
Jerman Jožef iz Kranja.
Bizjak Janez iz Mavčič.
Hafner Gašper iz Škofjeloke. Ovčjak Janez iz Treboj.
Šubic Jakob iz Škofjeloke.
Rupar Valentin iz Suhe.
Bergant Valentin iz Škofjeloke. Zaveršnik Lukež iz Škofjeloke. Rejec Jernej iz Škofjeloke.
Uranič Alojzi iz Škoijeloke. Šifrer Matevž iz Stareloke. Kalan Franc iz Suhe.
Eržen Janez iz Puštala. Kašman Matija iz Suhe. Stenovec Janez iz Škofjeloke.
Bernik Janez iz Puštala. Perko Andrej iz Škofjeloke. Jesenovec Franc iz Puštala.
Izostala: 2. Število? 43^
II. razred.
Guzelj Matevž iz Trate.
Košmelj Luka iz Železnikov. Golob Rudolf iz Škofjeloke. Pogačnik Matevž iz Češnice. Kumar Jakob iz Srednjegaberda. Klobovs Jakob iz Škofjeloke. Lnšina Jožef iz Gosteč. Duhovnik Jakob iz Snice.
Košir Franc iz Škofjeloke.
Logar Maks iz Loža.
Blaznik Peter iz Škofjeloke. Hafner Anton iz Škofjeloke.
«r Ortar Jakob iz Ljubljane.
Dolinar Janez iz Puštala.
Gerbec Ludvik iz Škofjeloke.
Šink Gašper iz Stareloke.
Štamcar Fida iz Selc.
Killer Šimen iz Škofjeloke.
Hafner Franc iz Škofjeloke.
Triller Andrej iz Virmarš.
Dagarin Matevž iz Puštala. Macher Janez iz Virmarš.
Pikuš Franc iz Stareloke.
Benedek Janez iz Škofjeloke.
Proj Franc od sv. Duha.
Križaj Franc iz Škofjeloke.
Tavčar Florjan iz Puštala.
Kobav Valentin iz Puštala.
Žontar Franc iz Škofjeloke.
Notar Luka iz Puštala.
Kaiser Janez od sv. Duha. Križnar Franc iz Škofjeloke. Seljak Janez iz Drago.
Bernik Franc iz Škofjeloke. Kermelj Martin od sv. Duha. Oblak Franc iz Stareloke.
Kovač Janez iz Staregadvora.
Izostalo: 7. Število: 44.
I. razred.
Miiller Janez iz Žabnice. Kalan Valentin iz Praprotna. Dolenec Gregor iz Ljuše. Pokorn Franc iz Škofjeloke. Dolenec Jožef iz Ljuše. Leskovec Franc iz Puštala. Homan Alojzi iz Škofjeloke. Kankelj Jakob iz Studena. Kašelj Franc iz Škofjeloke.
Košenina Peter iz Drage. Hupar Franc od sv. Andreja. Maclicr Gašper iz Škofjeloke. Porenta Andrej od sv. Duha. Vodnik Matevž iz Brodov. Košir Janez iz Škoijeloke. Berčič Franc iz Koteč.
Goličič Franc iz Suhe.
Triller Martin od sv. Duha.
Šabec Janez iz Škofjeloke. Šubic Pavl od sv. Volbenka. Bozovičar Karl iz Škofjeloke. Oblak Janez iz Škofjeloke. Hafner Jožef iz Stareloke. Pintar Matevž od sv. Duha. Jugovič Franc iz Godešič.
Ažbe Alojzi iz Dolenšče. Gartner Andrej iz Novak.
Ažbe Anton iz Dolenšče.
Berčič Juri iz Stareloke.
Müller Andrej iz Staregadvora. Kiler Jožef iz Škofjeloke. Tratnik Anton iz Stareloke. Tavčer Peter iz Zminca.
Jenko Lorene iz Suhe.
Poljanec Franc iz Škofjeloke. Žitnik Janez od sv. Duha. Kalan Jožef iz Besnice.
Proj Luka od sv. Duha.
Triller Janez od sv. Duha.
Franc Juri od sv. Duha.
Fojkar Franc iz Bukovš’ce. Krajnik Anton iz Staregadvora. Karlin Šimen iz Stareloke. Hribernik Lorene iz Puštala. Hribernik Anton iz Stareloke. Debevc Janez iz Škofjeloke. Kokalj Jožef iz Stareloke.
Žontar Peter od sv. Duha.
Tavčar Gregor iz Suhe.
Berčič Franc iz Trate.
Mahorčič Jakob iz Škofjeloke. Pivk Valentin iz Hoste.
Tomšič Luka iz Škofjeloke.
Izostali: 3. Poslušalo: 14. Število: 70.