o rs . ¦ ¦ ¦ Tečaj III. V četertck i. malega serpana (julija) 1850. List 2V. Tičomora _ r »^iPenfca, ti senica, Neslana čivkavka! Ni tvoja mi žgoliea Glasii prijetnega. Ze žvergolenja tvojga Zadosti zdaj imam, Ušdsa dalje svojga Ti žaliti ne dam." „Kdo vedno bo poslušal Nevkrctni ta prečivk, In krikanja oglušal Mladičev gnusopivk? Na vertu treba mojem Ni taeih mi spakvilvk, Senica v društvu svojem Naj bo debcloglavk." „Se precej v stran mi spravi, Nazaj ne hodi več, Te čivkavte podavi, Jez hočem, pa je preč." Zapoje pak senica Prcbritkcga mild, Zasliši se žgoliea ProsCčega glasii. Al gerdež jezno reče, Pobravši kamen s tal: „Kdor bogati me neče, Bo plačo ta mu dal.''' Pomeri na senico, In kamen verze r njo, Močmi zadene tico, Odbije ji glavi. kazen. Podavi zraven mlade Sedmero mičnih tir. Edino sladke na.le Pred starih dveh senic. To vidi oča ubitih, Ko pride zdaj domii, In muk presilovitih Zmanjkuje mu glasii. Odveze jezik tiči Za glas človeški zdaj, Ki Bileama oslici Odvezal ga je kdaj: „fiorjč mladenč poredni, Kamnitnega serca, Morivee ti nečedni, Storivcc mojga zla!" „Kaj žena je storila, Da ubil si s kamnom jo ? S čim smert je zaslužila, Povej, je tak strašnč? Povračbo za plačilo Pomolil si ji kar, Enako ti vračilo, Enak ti bodi dar." „Nerodovitno bodi, Kar drevja ima vert. Raz njega pri porodi Uzemi sadje čert. Gosence ogolite Drevesa vsih peres, Se tiče tam ognite, Kjer njega raste lds." 210 „Ubll si mojo ženo. Otrok je mojih kraj, Tak tebi zaročeno Ubije strela naj. Kar se z otroci mojmi Po teb' zgodilo je, Zgodi z otroci tvojmi Naj enkrat tudi se." Izreče kletev tioa, Za zmeraj stran zleti, Zločina pa žgolica Po ušesih zabuči. Nobena priletela Ni tica več na vert, Raz drevja sadje snela Sta brata Vrag in Cert. Oblak nebo pokrije, (Hamni sonca žark, Med bliskom terdo bije Za vdarkom groma vdark. Nakrat zabuči strašno In čez in čez je blesk, De živo vse je plašno In treska tresk na tresk. Zapored glej so strele V zločina hiše tri Z oblakov priletele, In čisto pogori. In smert je dohitela Otroke in ženo. Pobila vse je strela, Kar živega je b'lo. Gosence zamorile So prec začeti sad, Kar te so pozabile Mu toča b'la je tat. Za letom leto mine — Mladenč je gospodar, Za letom leto zgine, In veči zmir je kvar. _____ Le njemu se prihrani Življenje za trenut, Da vidi pokončani Let mnogoterih trud; Da vidi, da ni kletev Senicc b'la zastonj, Da setvi sledi žetev, Smert pride tudi p6nj. . M. Valjdvee. Večerna molitev resi učenca smert i. (Resnična zgodba.} Po dokončanih šolskih praznikih se neki mladeneč žlahtnega stana iz Flor en ca v Rim napoti, tam višje šole nastopiti, in se celo izšolati. Ali ker se na potu pri svojem znancu predolgo zamudi, ni mogel še tisti dan v namenjeno mesto „Viterbo" priti, temuč je bil primoran, s svojim hlapcem vred v nekej blizo mesta na samini stoječej kerčmi prenočiti. Tu ga radovoljno sprejmejo, mu lepo postrežejo, in čeravno tega ni želel, njemu in njegovemu služabniku posebni spavnici odločijo. Mladeneč, od potovanja ves truden, se sleče, kič vgasne, in se na posteljo poda, misleč, da, čeravno večerno molitev, ktero je od svoje mladosti vselej pred spanjem opravil, enkrat opusti, to ne bo tako veliko zakrivljenje. Ali komaj se vleže, se že med njim in njegovo vestjo, ki mu opuščenje te svete dolžnosti zlo očita, hud prepir vžge. V imenu božjem, reče on, hočem vstati in spolnitu- I kar mi vest iu moj Angel varh velevata. Poklekne, začne moliti, in sklene s kratkim premišljavanjem vesti. In glej! ko po molitvi spet leže, mu na pamet pride, da so mu skerbni oča pri odhodu tudi naročili, da naj, kjer koli bo prenočeval, vso spavnico dobro spre-išče. Vzame luč, ter po vsili kotih vse skerbno pregleda, in — o strahota! — kaj zagleda pod posteljo? I- Mertvega človeka, kteremu je bila glava na dvoje razsekana. Kolik strah da je mladega popotnika prevzel, se ne da dopovedati, ne popisati. V očitnej smertnej nevarnosti zdaj ves prestrašen zdihujef Kaj mi je storiti, da si življenje otmem, in svojim smert-nim sovražnikom uidem? Iz hrama pobegimti ne morem, hišna vrata so brez dvombe zaklenjena, na pomoč klicati pa bi me nevsmiljenim morivcem v roke spravilo. O hudobni ljudje! zato ste me vi snoči od mojega hlapca ločili, da bi tako lože svojo peklensko hudobijo speljali? O Bog! če se me ti ne vsmiliš, svoje vsemogočne roke proti mojim sovražnikom ne stegneš, je po meni, zdihuje mladeneč ves plah nadalje, in zagleda, proti nebesom se oziraje, na enkrat k svojemu potolaženju,- da hišica ni navadno postro-pljena, temuč, da so samo deske po bervnih (gramih) nadete, ktere je lahko brez velikega truda razrinuti, in tako nakljucenej smerti uiti. Da ga pa tolovaji nebi nadalje iskali, pograbi mertvega, ga izpod postelje potegne, mu razsekano glavo zaveže, svojo kapo njemu na glavo dene, in ga tako v posteljo spravi, da je bil obraz proti steni obernjen, svojo obleko pa s culico vred, veddč, da bodo teh reči morivci najpred iskali, dene na mizo, se Bogu in Marii v varstvo izroči, na posteljo stopi, iu se od tam proti stropu zažene. t Komaj je bil na nahišju, že iz hiše svojega hlapca, kterega so tolovaji z enim mahom v večnost poslali, žalosten jek začuje. Ne dolgo potem čuti, da se morivci tudi njegovim vratom bližajo. Njegov strah, njegovo stisko v tem hipu si vsaiti lahko misli. Zdaj tolovaji nekoliko pred dvermi fdurmi) postojijo, in 212 ker ničesa ne čujejo, tihoma d veri odprejo, se k postelji podajo5 eden med njimi pa vzdigne sekiro, in vdan po mertvej glavi s tako močjo, da mertvemu že pred razsekano glavo še bolj razkolje, rekoč: Ti imaš zdaj zadosti; počij se zdaj od svojega dolgega potovanja; gotovo ne boš več vstal! Zdaj zagrabijo mladenčevo obleko in culico, in se v svoje skrivne kote podajo med saboj govore, da si bodo porop za-rana razdelili, in trupla vmorjenih zakopali. Ali mladeneč pod streho, če je ravno vse tiho^ je še bil v veliki nevarnosti. Misli si, kako iz te tolovajske luknje pobegnuti, da ga-, smertni sovražniki v roke ne dobijo. Tolaži se s temi besedami: „Jaz zaupam v tistega, kteri me je do zdaj ocividno v smertnej nevarnosti živega ohranil. Komaj rana zorja napoči, se revni mladeneč na verhunec strehe spravi, da bi ga od ondod po cesarskej cesti mimo potujoči lože vgledali, in mu iz te strašne stiske pomagafiT-" Zdaj se bliža cela truma služabnikov vikšega škofa iz bližnjega mesta (iz Pize) kteri je imel ti dan v te kraje priti. Sčim jih zagleda, začne roke vzdigati, jim kimati, in druga znamenja dajati, da od njih pomoči želi. Ali ti, misleč, da je to kak bedak ali mutec, brez vsega vsmiljetija mimo odidejo. Zdaj po ravno tistem potu pripotuje sam škof, kteri, revnega mladenča na strehi roke vzdigovati in nakimovati viditi, o času spozna, da je v nekakšni stiski in da ga pomoči prosi. Zapove svojim ljudem, mladenča s strehe spraviti, kteri z ganjenim sercem Bogu in svojim dobrotnikom za čudovitno rešitev se zahvalivši, tem zdaj vse razloži, kako ino kaj. Malopridneži so bili vgrabljeni in gosposki izročeni Učenec pa se je dalje vpotil, in ni šel potem nikdar brez večerne molitve nemolivši spat; zakaj prepričan je bil, da se je očetovega blagega poduka le vsled pobožno opravljene večerne molitve spomnil. — Uk za življenje iz te zgodbe si bodo mladi bravci gotovo lahko sami posneli. . A. strajniak. ' 213 Od bukvotistva feaj. (S podobo v dokladi 26. lista.) (Dalje.) |3iooi Ki: > l (hrh K : otivftieoa Ta umetnost je bila od znajdbe do danes tako zb olj -šana, da bi se ji celo oče Gutenberg, ko bi od stnerti vstal, prečuditi ne mogel. Poslušajte, kako se bukvice, novice in drugi tiskopisi, ki jih berete, zdaj natiskujejo. Kako neki? Takole: Za natis kakšnih bukev je posebno dvojega dela treba: 1) posamezne pismenke v besede, verste in strani postaviti, 2) jih na popir natisnuti. Postavljavec ima pred sabo predal. v kterem je več predalčkov, v vsakem predalčku pa po več pismenk ene baze; n. p. v enem so sami «, v enem sami b} v enem sami veliki A ali B i. t. d.^ v enih so številke, v enih ločnice (Unterscheidungszei-chen), v enem vmesnice (Spatien), v enem štirjački (Qnadrate). Rokopis, to je spis, ki se ima natisnuti, postavi postavljavec na deržalo (Tenakel), dene počez precep (Diversorium), da rokopis na deržalu terdno stoji, jemlje v rokopis gledaje potrebne pismenke iz predalčkov (poglej podobo A v dokladi 26. 1} in jih postavlja v ver-stomer (Winkelhaken), ki ga v levej roki derži. — Ker se verštomer v postavljavčevej roki zavoljo premajhine podobe ne vidi, je spodaj (poglej podobo B) posebej narisan. Med c in d se vidi nekoliko postavljenih verstic. Trojovoglina c je premakljiva, da se premakne proti de-suici, ako morajo biti verste vožje, proti levici, ako morajo biti širje. Da je v natisu ločena beseda od besede, vtika postavljavec vmes vmesnice, in če ni ktera ver-sta cela, napolni ostali prostor s štirjački. Vmesnice in štirjački so nižji od pismenk, toraj ostane njih prostor pri natisu bel. Ako ktera vmesnica ali kteri štir-jaček čez pismenke moli, se po natisu na popirju černa čerta vidi. Pismenke so ploščaste, čveterovoglate, in se po koncu vštric stavijo, na verhu so čerke. Tiskarska ruda, iz ktere so zlite, je na videz svincu podobna. Da 214 pa postavljavec pismeuke lože prav postavlja, ima vsaka na eni strani zarezico. Zarezice morajo biti vse na eno stran obernjene, če ne, se vidijo čerke po natisu napak; postavim: n namesto u} rt namesto a. Človek se ne more prečuditi, kako naglo vajen postavljavec iz predalčkov pismeuke jemlje- Kakor uren orglar, ne gledaje na perste, tipavince prebira, tako ročno sega on po predalčkih, gledaje v rokopis. Da se pismenke po natisu prav poznajo, so narobe vlite, kakor so pečatnikove čerke narobe vrezane. Po tri, štiri postavljene verste predene v straniš-nico (Schiff), to je lesen, na treh straneh obit plošči-ček, da se stranica (stran) zloži. Polno stranico zveze postavljavec z vervico, da ne razpade. Stranice nabira na desko, dokler jih ni za obe strani pole zadosti. Ako ne znese rokopis cele pole, neha, se ve da, popred. CKoneo^ledi.) Nevarna tovaršija. ----- v Siiuen so bili dober oče, pošten mož. Posebno jim je bila velika skerb za lepo izrejo svojih otrok. Se celo svojim že odrasčenim sinom in hčeram niso pustili po volji med dručšne zahajati, kjer se ni nič prida pričakovalo. Ljubi oče, pravi neki dan zala Rezika, vi nas mislite še zmeraj otroke, zakaj nam le vedno doma ostati ukazujete? Oče niso nato nič odgovorili, pa vzeli so na o-gnjišču košček vgasnjenega oglja, ga dajo mladi Reziki rekoč: Vzemi, primi to oglje, Rezika, ni več živo, nič ne peče, vzemi le! Rezika se modremu očetu namuzne, prime naglo in nepremišljeno za oglje, pa hitro ga zažene od sebe, roka je bila vsa černa, tudi beli predpasnik je bil pom.izan. Vidiš, vidiš, pravijo zdaj oče, zakaj si ga prijela? oglje ni speklo in te ranilo, pa vraazalo te je le vendar! Glej, ravno taka bi bila tudi s tovaršijami. Ce ravno vselej kaj hudega pri njih ni, je vendar kaj, kar bi ti lepo nedolžnost počerniti vtegnilo! 215 Ogibaj in boj se nemarnih ljudi, > 0j Hudobnež pravičnega kmalo skazi. __________A- Porotnik. Dvanajsto pismo. Brat sestrici, da bi razžaljene stariše zopet potolažila. Dobra sestrica! Pač Ti je znano, kako sim uni dan, ko sim bil doma ljube stariše nepremišljeno razžalil. Zlo mi je že zavoljo tega žal, zlo sim se že kesal. Pred ne bom vesel, in tudi domu se ne upam, dokler ne bom zvedil, da so mi razžaljeni stariši zopet, odpustili. Na Tebe, ljuba sestrica, se tedaj obernem in Te lepo prosim, da bi zdaj pri stariših za me govorila in prosila. — Ti si bila vedno dobra, pridna in veselje stariševj radi Te imajo, zalo tudi Tvoji prošnji gotovo odrekli ne bodo. Reci jim, da mi je zlo žal, povej, da sim se poboljšal, in da zdaj nič tako ne želim, kol svoje ljube stariše zopet prijazne in vesele viditi. Obljubi in odgovori, ljuba sestrica, le vse v mojem imenu; kar bo treba, vse bom storil, da le zopet odpuščenje dobim. Bodi mi dobra, mila sestrica! in stori mi to ljubav. Kedar boš tako srečna, razžaljenje zopet poravnali, Te prosim, da mi hitro pišeš, saj veš, kako lesko bom čakal, ker zopet želim biti ljubih slarišev pokorni sin in Tvoj ljubi bratec V Celju 3. malega serpana 1850. Tine. (Trinajsto sledi.) Zeleni mož. V Brigtonu je živel leta 1806 človek, kterega so obče „zelenega moža" imenovali. Nosil je zelene hlače, zelen telovnik, zelen robec, zelen škric in zelen klobuk. Jedel je samo zelenje in sadje. V njegovej sobi, ki je bila vsa zelena, je bila zelena pletenica, več zelenih stolov in zelena postelj z zelenimi zastori (zagrinjali). Nje- 216 gova kočija, njegove rokovice, z jedno besedo vse, kar je imel, je bilo zeleno. Tudi njegov služabnik je smel samo zeleno obleko nositi. - p — Računstvo. Naloga. Neki kercraar kupi na kmetih 20 veder vina, vedro po S &¦; po potu pa se konji splašijo, sod se zverne, in veliko vina izteče. Ko kerčmar ostalo vino doma odmeri, ga je bilo le 6 veder. Koliko je vse kupljeno vino veljalo? koliko ga je izteklo? koliko je kerčmarju vsled tega škode? koliko je vredno ostalo vino? af oyv 'ipiffvj,3J,d opoq puaan nipuj -onia ojnfso as oupaua. af "M 8f — ' Qojvjs orna op{9}zi paumvu af vB ddfflofl apoys nfxow.aA.ay af -j/ zli — 'offlajzi af v6 uapaa fj. t- (ouia asa ojafpa af -j/ 091 'Jioaoffpo jta* WA.,«tiVi* r i U^fe »S> v Sinešnica. Popotna učenca prideta v Terst. Češnje na prodaj viditi gresta tje. „Per un karantan di ciriegie!", to je, ,,za en krajcar češenj!" — pravi laškemu prodajavcu eden, ki je znal nekoliko po laško žlobudrati. Njegov to-varš, kKni besedice po laški umel, je mislil, da jo bode zdaj že tudi on zadel, in pristopi rekoč: ..Meni tudi za en krajcar karantan." (karantan je krajcar). Slovensko - ilirski slovnik. '.'V Davorija (junaška pesem), da-voria. Davoriti (junaške pesmi peti), davoriti. Diivorski, «, o, davorski, a, o. Ddc} ddča} dača. De ali da} da. Debel, a, o, debeo, ela, elo. Debelina) debljina. Debelkast, a} o, debelast, a, o, Debeloglav, a, o, debeloglav, a, o. Debelogldvec, debeloglavac. Debelost^ debljina. Deblo, deblo. Deček (fant), dečak. Dečarija, dečaria. Ded, ded. Založnica Rozalija Egcr. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani.