Stey. 14. Y Mariboru 3. aprila 1879. Tečaj XIII. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru g pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 ., „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja apravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine List ljudstvu v poduk. Posatnesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Kako se slovenski pa tudi konservativni poslanci za davkeplačilca potegujejo. Kedaj bo pri nas boljše v gospodarstvenskib in političnih zadevah ? Menda vsled kake izvrstne letine? Nikakor ne! Marveč boljše zatnore biti le tedaj, kedar bo sedanjemu državnemu zboru došel. konec in pri novih volitvah liberalna ustavo-verna, pri nas nemškutarska, stranka v manjšino potisnena, ob tla vržena! To se utegne letos zgoditi, ako Bog da in sreča junaška. Liberalci kaj takega uže slutijo in pričenjajo v državnem zboru volilce tolažiti, doma pa pripravljati se na volitve. Vsaj čudno se nam zdi, da sta lanska liberalna pa od vrlih Slovencev pri volitvi v Mariboru zvr-žena kandidata, znani Seidl in okrajni glavar g. Seeder, prejela častno srenjčanstvo, prvi v Bergen-thalu, drugi v Rottenbergu! Ali hočejo nju tako za volilna moža postaviti? Na Dunaju pa liberalni ministri in poslanci povdarjajo, kako da še nismo preveč na slabem. Tudi so začeli nekoliko naj-nujniše potrebe „študirati" n. pr. gledč oderuhov, posilnega legaliziranja, 81etnega obiskovanja šol; tudi je minister Stremajer še prizanesel frančiš-kauom itd. Ali vse to ne pomaga nič. Vsestranska sila, v katero smo po liberalizmu zašli, je prevelika in preočitna. Tako n. pr. nam še do sedaj ni noben cesar, nobena vlada ni povzvišala državnih stroškov (letos do 418.416,836 fl.). Noben cesar, nobena vlada nam ni naložila toliko dače (letos 392,000.000 fl.). Noben cesar, nobena vlada nas v tolike dolgove ni pahnila, da bi na leto toliko obrestij plačevali (letos 97,000.000 fl.). Vrhu tega še noben cesar, nobena vlada ni iztirjevala dače tako strogo in potrošno, kakor sedanja, izšedša nam iz večine liberalnih poslancev. Nekoliko podrob-nostij nam rečeno naj pojasni! Bilo je 1. 1870, ko so liberalci uvedli tako zvane zamudenske obresti (Verzugszinsen) pri iz-tirjevanju davkov. T. j. davkoplačilcu se je ukazalo, naj plača dotični svoj davek vsaki mesene, če ne, se mu zaostala 3mesenčna dača kot dolg zapiše in od njega 6°/o obrestij računi. Prvo leto so mudni davkeplačilci plačali zamudenskih obrestij 44.476 fl., lani pa uže 491.568 fl. t. j. 10 k r a t več. Še žalostneje se godi tistim posestnikom, pri katerih se zaostala dača iztirjuje po eksekuci-jah. Zadnja leta se je tukaj postopalo nezaslišano strogo. Tako je prišlo na Kranjskem v 3 okrajih 145 posestev zavolj dolžne dače na dražbo. Ker ni bilo kupcev, prevzela jih je davkarija po slepej ceni n. pr. Jurija Flajnika posestvo na 1081 fl. cenjeno za 5 fl. in M. Kuntaričevo (1130 fl.) za 2 fl. To je strašno! Tudi na Štajerskem se množi število takih eksekutivnih potroškov. L. 1868 bilo je dosta 82.060 fl. lani pa je trebalo 389.226 fl. Naposled so lani iztirjevanje še bolj napeli in itak uže dovolj usmiljenja vrednim davkepla-čilcem pouzročili novih plačil, davkariji pa po-mogli do novih dohodkov. Uvedli so namreč lani tako zvane davkarijske eksekutorje t. j. iztirjevalce davkov, ki mudnim davkeplačilcem dopošiljajo skoz 14 dni opominjevalna pisma (Mahnschreiben), ki stoji vsako prvi teden vsaki den 5 kr., drugi teden pa 10 kr., skup 1 fl. 5 kr. Ta znesek je včasih večji od dolžne dače. Slovenski poslanci g. Pfeifer, dr. Vošnjak, naš g. Herman itd. so v državnem zboru dali prebrati 18 takih pisem, ki so bila izdana zavolj dolžnih 29 kr., 27 kr., 17 kr., 15 kr., 9 kr., 5 kr., 4l/, kr. in celó zavolj 4 krajcarjev, in vendar je moral vsak dolžnik tukaj plačati po 1 fl. 5 kr. Ali to ni žalostno? Da se takih pisem čedalje več razpošilja, pričajo nam zopet rastoče številke. Davkarije so namreč tako prejele novih in še prav znatnih dohodkov: na Kranjskem v krškem okraju 1000 fl., na Štajerskem v ptujskem okraju tudi 1000 fl. in v št. lenartskem 500 fl. Vsled tolikih tožeb od strani davkeplačil-cev je 9 slovenskih in 30 konservativnih poslancev vprašalo finančnega ministra: 1. Kako se glasi postava, ki pripušča uvedenje takih eksekutorjev. 2. ali ministra ni volja iztirjevanje polajšati in 3. drage eksekutorje odpraviti? Minister še ni odgovoril. Bržčas odgovor tudi ne bo ugoden vpra-ševalcem. To pa ne dene nič! Ljudstvo je tukaj zopet lehko spoznalo, da so za njegov pravi bla- gor vneti le poslanci, kakor naš Pfeifer, dr. Voš-njak, grof Barbo itd. potem nemški konservativci n. pr. Karlon, Greuter itd. Liberalni poslanci pa gledajo le na koristi svoje stranke, ne pa ljudstva, kojo jih je po zmoti za poslance si izbral. Poslanci znani Seidl, mariborski Duhač, celjski Forregger koroški Petrič še gori omenjenega vprašanja niti podpisali niso. Blagor preobloženih davkeplačilcev jim deveta briga. Torej pri zopetnih volitvah: proč ž njimi! Gospodarske stvari. Nova telegrafna tarifa. Kedar je treba kako vest naglo, hipoma kam naznaniti, služi nam prekoristna iznajdba: brzopis, daljnopis ali telegraf. Urejeno je vse blizu tako, kakor nahajamo pri poštah. Treba je iti na tele-grafno štacijo ali vsaj pismo tje poslati, ondi pismeno predložiti besede, ki bi se naj po telegrafu dalje naznanile, ter plačati primerni znesek, tele-grafnino, ali telegrafno takso. V tej zadevi pa veljajo od 1. aprila t. 1. naprej posebne določbe. Najvažnejše so sledeče! Od navadnih telegramov t. j. besed, katere se hočejo po telegrafu naznaniti, se računi dvojna taksa: a) glavna taksa, (Gsundtaxe) v znesku 24 kr., ki se mora vselej in povsod jednaka plačati, 6) besedna taksa (Wort-taxe), ki znaša po 2 kr. od vsake besede. Po tem takem se plača za 1 besedo 26 kr, za 10 besed 44 kr., za 14 besed 52 kr., za 20 besed 64 kr. Do sedaj je stalo 20 besed samo 50 kr. Tele-grafiranje se je tedaj znatno podražalo. Plačuje se pa le v gotovem denarju, ne pa z markami! Le tistim, ki niso doma tam, kder je telegrafna štaciji, je dopuščeno v markah plačati telegram, koji po pošti odpošljejo do bližnje telegrafne šta-cije. Postavimo: g. A. hoče v Maribor telegrafirati, pa ima k pošti bliže, kakor k telegtafuej štacije. Napiše tedaj pismo do telegrafnega urada in je odpošlje po pošti. V pismu nima ničesar druga zapisati, kakor razločno in jasno to, kar hoče v Maribor dati telegrafirati n. pr. Tiskarna Pajkova Marburg: župnik J. želi dve sto spominov za birmo. Za teh 11 besed je plačati: 24 kr. glavne takse, za besede 2x11 = 22 kr., skup 24 + 22 = 46 kr. Ta znesek se lehko plača s poštnimi markami, ki se morajo zraven telegra-movih besed na pismo pritisnoti. Sedaj se pismo dene v zavitek. Na zavitek se zapiše: Slavni tele-grafni urad v J. (se zapiše ime štacijino) ter prilepi poštna marka 5 kr. Se ve, da tako kaže, če pošta takoj odhaja k bližnjej telegrafnej štaciji. kder ona pismo odda. Če pošta ni namenjena takoj odrinoti, tedaj pa bolje kaže brzega pota odposlati k telegrafnej štaciji. Toda pot zamore le v gotovini plačati 46 kr. za telegram. Opomnimo naposled, naj se za telegram odberejo le najpotrebnejše besede, da bodo potroški menjši. Ni potrebno n. pr. telegrafirati: Slavno uredništvo „Slovenskega Gospodarja" v Marburgu: Častiti gospod župnik A. B. so dnes umrli, pogreb bode v četrtek. J. (ime oddajetelja telegramovega). To je odveč in bi stalo: 62 kr. Dosti je: Uredništvo Gospodar Marburg župnik J. umrl, pogreb četrtek. J. Tak telegram bi stal samo 42 kr. Torej le najpotrebnejše besede se naj postavijo v telegram, ker vsaka beseda velja 2 kr. Besede pa se vselej naj dobro iu določno napišejo, da jih bode tele-grafni uradnik zamogel lebko in prav brati! Ali in zakaj je treba živini soli pokladati! M. Po krminskih rastlinah dobiva živina nekoliko kuhinjske soli, ki je za njeno življenje potrebna. Bogate kuhinjske soli so posebno mlade zelene rastline, potem vse sorte repe, posebno pa runkelni, le malo troho soli imajo v sebi raznovrstna semena. Po tem takem se zdi, kakor da bi ne bilo potrebno živinske ali kamnene soli polagati. To sme za resnico veljati, ako samo gledamo na to, da živina pri življenju ostane. Vse drugače pa je ta reč, ako se ne samo na življenje, ampak tudi na rejo živine oziramo. Sol namreč stori, da se prebavne tekočine obilnejše narejajo in tako vse druge redivne snovi bolj čisto prekuhajo in v kri in meso in druge telesne dele spreminjajo. Iz tega uzroka je sol posebno potrebna živini, kedar se ji težko prebavljiva krma poklada. Taka krma lahko prebavljanje moti, iz česar razne bolezni nastajajo. Zato je toraj sol živini potrebna in pokladati se ji mora v zmernih delih. Sol odvrne po tem takem marsiktero bolezen, pripomore pa tudi, da se krma kolikor mogoče prebavi in noben njeni delek v zgubo ne gre. Škodljivi učinek nezdrave ali manj tečne krme se po soli, ki prebavne organe k živejšemu delovanju spodbnja, zmanjša, se ve ve da ga popolnoma odstraniti tndi sol ne more. Posebno dobro je pa pokladanje soli pri takih krminih snovih, ki narede, da se prebavna delavnost oslabi kakor je to pri okisani krmi, pri parenju, in pri taki krmi, ki se je sama po sebi ugrela. Ker sol na prebavne organe deluje, vzbuja tudi večo žejo živini, kar je uzrok, da živina več pije in pri kravah nareja, da imajo več mleka. Ravno zavoljo tega pa sol nareja, da živina rajši je, in zato je posebno dobro živini soli pokladati proti koncu reje za mesarja. Kajti ravno v tem času živina dostikrat veselje do žrenja zgubiva. Sol pa ne pospešuje samo prebavljanje, ampak množi tudi spreminjavo snovi, oživi kožno delavnost, je toraj tudi za rast in razvitek mladih živin čet posebno koristna. Če se pa živini preveč soli podaja, ji napravlja to lahko drisko in deluje tako škodljivo. Poprek velja pravilo, 0.8 dekagramov na 100 kilo žive teže ali 1/i lota na 100 funtov žive teže pri goveji živini je ravno prav. Kar pa je črez 1*6 dekagramov na 100 kilo ali 1/2 lota na 10 funtov žive teže vsak dan, je skoraj preveč. Kako govedo kuge varovati. M. Za živali, ktere je goveja kuga že zgrabila, ni leka razun železa t. j. sekire. Ali proti okuženju je treba kolikor mogoče živino varovati. V tem oziru se ne more nikdar dosti ali preveč storiti. Tak pomoček je kreosotno olje. Vzame se ga 1 liter na 100 litrov vode. Vse to se zlije v posodo in dobro premeša. Brž ko se je nekoliko na dno vsedlo, se voda odcedi in ž njo živina umiva. Jeden ali dvakrat na dan se živini umije celo truplo, posebno glava in zadnji del. Z vsed-ninami se poškropi hlev in gnoj, da je skoz in skoz s to tekočino prevlečen. Hlevi se morajo prav snažni držati, gnoj brž izkidati in od časa do časa s kreosotovo vodo poškropiti. V korita, iz kterih se živina napaja, se dene nekoliko kar-bolove kisline, morda V10 litra na 100 litrov vode. Živina se temu kmalu privadi. Kreosotno olje, karbolova kislina, to so tekočine, za katere smo še le najnoveji čas poizvedeli. Vrli učenjaki so jih zasledili in izumili, kako je mogoče nje na umetni način narejati. Dobivajo se sedaj v večjih špecerijskih štacunah, celo gotovo v apotekah. M. Sir črvov varovati. Peprovo zrnje se stolče v moko in ta moka z vrelo vodo popari. S to vodo se sir par krat omije in črvi poginejo. Živinska kuga je začela razsajati na Češkem tako, da je živino izvažati iz Osečkega, Slančkega, Litomeričkega in Lobožičkega okraja prepovedano}; jednaka prepoved velja na Štajerskem tudi za živino iz Otočaca in Like v Hrvaškej granici. Kajti tudi ondi imajo nesrečno kugo, kakor sploh v Bosni in Hercegovini, kder se skoro nič ne stori, da bi se zatrla. Ceno konjem je za letos vojaški urad pri nakupovanju nastavil. Konj za ježo se bo plačal po 250 fl., težek konj tovornik po 250 fl., konj za ježo v planinah in mula do 300 fl., konj za artilerijo do 350 fl., lehek konj tovornik do 150 fl. Za seme koprivolistnega fažola se je vsled zadnjega sestavka v „Slov. Gosp." toliko naročnikov oglasilo, da je vse razprodano in torej vinorejska šola pri Mariboru letos nikomur več ž njim postreči ne more! Sejmovi 8. aprila Podčetrtek, Šoštanj; 10. aprila Laško, Konjice, Koprivnica, Reihenburg, Gross-Florian na Laznici; 11. aprila Prepolje. Dopisi. Iz Čadrama. (Misijon.) Iz zapisnikov prejšnjega stoletja je razvidno, da v naših krajih bile so župnije silno redke, ker so duhovniki v skupnem življenji živeli in so po potrebi iz svojega navadnega sedeža v daljnih krogih pastirovanje oskrbovali. Tako je za naš celi konjiški okraj do 12. stoletja le Konjiška župnija obstajala in 1. 1173. je ustanovljena bila župnija v Tinjah, druge zdajšnje župnije pa so še le v 18. stoletji ustanovljene bile in so imele kot poddružnice svoje v Konjicah stanujoče kaplane, ki so po potrebi v svoj odločeni kraj se podajali in so tam božjo službo opravljali in sv. zakramente delili. V tistih letih tudi višji pastirji niso navadno nikamor prišli, kakor v večje kraje: Celje, Konjice, Bristrico itd. ter so tam birmancem celega okraja sv. birmo delili, pri kterej priložnosti je njih dvorni kaplan pridigoval, ker še višji pastir jezika svojih podložnih vernih zastopil ni. Enake razmere vernikov do duhovnih vladarjev bile so še v 18. stoletji, ko so že naše župnije samostalne bile. Tako poroča Gorički zapisnik nadškofijskih obiskovanj, da je 1. 1765. prišel nadškof Karol Mih. grof Atems v Konjice in je tam v 3 dnevih 1629 birmancev potrdil in 10 klerikom deloma nižje, deloma višje rede podelil, pri kterej priložnosti je č. g. dvorni kaplan Frančišk Reiz pridigoval. Po tam končani slovesnosti se je nadškof podal v Bistrico in je v druge kraje poslal le svojih namestnikov; v Zha-drom prišel je ve. g. nadžupnik konjiški Jožef pl. Tyrenberg, ko je bil tukaj č. g. Matija Javer-nik, rojen Ljubljančan, župnik in č. g. Pečar kaplan. Postavljena sta bila cerkvena ključarja in vse se je najšlo v lepem redu in verni bili so z vsem lepo oskrbljeni in zadovoljni, le ključ od tabernakeljna ni bil pozlačen in to se je storiti ukazalo. — Mislili bi si lehko, da v tistih časih, ko višji pastirji s svojimi podložnimi niti govoriti niso mogli, in ko so duhovniki le redkokrat k ljudem prihajali, so katoličani v naših krajih slabo živeli, a temu ni tako, temuč ljudje so bili za dobro veliko bolj uneti, kakor dandanes in pohujš-ljivega življenja ni bilo pol toliko, kakor zdaj in naš? župnijske rojstne knjige pričajo, da 1. 1777. iu 1778. med 123 krsti ni bilo nijenega nezakonskega otroka in 1. 1779 med 56 bili so 3 nepo-stavno rojeni. V poznejših letih pa, ko so nekteri le toliko v šole pogledali, da znajo za silo brati in pisati in so na kmetih si kake službe pridobili, se naselili kot krčmarji, trgovci itd. so začeli posebno v zadnjih letih prebirati nemške novine, ki so polne nevere, oni so se tega duha navzeli in so v svojem kraji postali apostoli nevere, ki zabavljajo proti cerkvi in njenim naredbam; sami ne obiskujejo božje službe in svojim to storiti branijo; sami pogosto pohujšljivo živijo in druge enako delati učijo. Proti razširjanju nevere po teh apostolih hudobije so močni jez sv. misijoni, kakor smo mi tudi v zadnjih dnevih tako pobož-nost od 16.—25. t. m. po čč. oo. jezuitih Fr. Doljaku, Tom. Lemplu in Fr. Sajovicu obhajali. 16. v jutru ob 6. uri šli smo v cerkev in tam je bil nagovor misijonarjev po domačem g. župniku, v kterem se je omenilo, da, odkar naša župnija 116 let obstoji, ni bila dana farmanom priložnost v domači župniji čč. oo. misijonarjev poslušati, čeravno je tega večkrat tudi treba, ker domačih dušnih pastirjev se verni preveč privadijo in tudi se resnice sv. vere navadno le po nedeljah oznauujejo in po-slušavec pogosto od enega nauka do drugega že prvega pozabi, zato je sv. misijon posebna božja milost za faro in verni bi ga naj prav obilno obiskovali! Ta želja g. župnika se je res spolnila. Izvrstni čč. oo. misijonarji so po načrtu sv. Ignacija tako prepričavno resnice sv. vere razlagali, da so se domači farmani le z malimi izjemki nek-terih bogatajcev te pobožnosti v obilnem številu udeleževali, pa tudi tujcev od blizu in daleč je veliko prihajalo in mi smo imeli vsaki den, ne le v nedeljo, Gospodov den, ker naša cerkev bila je vselej natlačena in vendar je še črez polovico nauka željnih moralo zunaj stati. Pobožni so že ob 1. uri po popolnoči prihajali, da bi v spoved-nici svojo vest očistili. Pri vsej obilni množici pričujočega ljudstva pa se celi čas ni nikaka nesreča zgodila. Prava sreča za Slovence je gotovo, da imamo mož, ki bi po svoji bistroumnosti bili lehko v imenitnih službah, pa so se vsega tvegali in v največem trudu in zastonj širijo nauk sv. evangelija in kakor juterna zvezda prinašajo upanje novega in krasnega dneva brez truša in razdjanja samo po ponižni besedi Izveličarja ter utrjujejo kraljestvo nepremagljive moči, kraljestvo luči, življenja in ljubezni. Za ves trud bodi čč. gg. misijonarjem stoterno Bog plačitelj! Iz Dunaja. (Odrtniki v Avstriji.) Postave, katere je drž. poslancem izključivo le narekovala jihova neplodna liberalna politika, niso imele in nimajo za nas dobrih nasledkov. In takih postav je uže precejšnje število. Z liberalizmom hoteli so in še dan danes hočejo doseči zlati vek, ko bi se ga le ljudstvo ne branilo. Samopraven postal je in mora biti posamesni človek, samopravna srenja, samopravne dežele in država — pravna. Samopraven je ubogi kmet, ki s solzami v očeh pride denarja na posodo prosit, pa tudi postavno prost je odrtnik, ki mu jih ponuja, postavno prost v svojih tirjatvah sosed, ki denarja glešta in pri tej priliki začenja „špekulirati" na lepi grunt itak uže zadolženega soseda svojega. Kdo sme in more ga zavirati, da tirja nesramno velike obresti? Liberalci so 1. 1868 preklicali §§. 993 in 994 drž. zak. ter postavno izrekli, da sme dolžnik veljavno obljubiti in upnik jemati obrestij brez meje! Osvo-bodenje obrestij obrodilo je v preteklih 10 letih silno slab sad, zakrivilo je strašno veliko procesov, spravilo mnogo posestnikov na beraško palico. Veliko poštenjakov postalo je po njej odrtnikov, zapeljala jih je svoboda. Oderuhi začeli so svoje dolžnike brez ovire, da, celo s pomočjo c. kr. sod-nij, neusmiljeno preganjati ter so s tem samoumore in druga zločinstva pospeševali. Nekristijansko ravna sosed s sosedom, odvetnik s svojim poob-lastnikom, upnik, odrtnik s svojim dolžnikom o blaženej dobi osvobojenih obrestij, iz stotin prvotnega dolga postanejo s časom jezera. Da je postava o svobodnih obrestih imela slabe nasledke, da se tedaj zopet odstraniti mora, to je izpoznal razun „Gračke Tagespošte" in Čudnega dr. Kos-jeka, danes uže celi svet. Vsi časniki odločno tirjajo postavno omejenje obrestij, vsi prosijo vlado, da se odrtnikom brž potrka na prste. Dunajska policija je uže več oseb, katere so po svojem oderuštvu slovele, iz Dunaja radi tega iztirala. In kaj nebi, saj se dan za dnevom množi število samoumorov pouzročenih po odrtiji. In tudi Dunajski židovski časnikarji so se nekoliko spametovali in sedaj kličejo vlado in postavodajalstvo na pomoč zoper odrtnike ravno tako, kakor so 1. 1868 in prej na vse grlo kričali nasproti onim paragrafom drž. zak. ki so stavili obrestim mejo. Hude morajo biti razmere, če tudi židovsko časnikarstvo naglaša in razlaga, da se odrtnija nesme več presojevati kot gospodarstveno vprašanje, da se mora temveč obsoditi iz stališča morale in nravnega prava. Žali Bog, da smo po predolgem vladanjem liberalcev v Avstriji že tako na slabem, da celó minister prava meni, ko bi se po zopetnem omejenju obrestij kredit ovirati znal, ko bi potem v obče nikogar več ne najšli, ki bi denar posoditi, kredit dati hotel ali celó mogel. Bilo bi, Bogme, silno žalostno in bi liberalno gospodarstvo še le v pravej luči pokazalo, ko bi zares že ves denar, ves kapital bil v zamazanih rokah odrtnikov in ko bi v resnici le samo odrtniki kredit dajati za-mogli. Poštenosti ni, prejšnja poštenost manjka, zato ni več prejšnjega kredita najti. Postava naj varuje poštenost, naj goji pravičnost, postava naj ne brani odrtije, naj ne polajša odrtnikom jihovega vražjega poslovanja in prejšnji kredit se bode zopet oživel. Kaj neki pomaga kredit pri oderuhih/ kaj pomaga jihov kapital, ako peljeta le do gospodarskega pogina, do samoumora dolžnikov? Raji brez kredita v skrbeh in stiskah živeti, kakor po odrtniji poginoti. — Prvo naše vprašanje do kandidatov bodočega drž. zbora mora pa biti, kako in kaj mislijo in sodijo o svobodnih obrestih, kakih misli so radi hudega oderuštva v Avstriji, posebno pa na Slovenskem. Mož, kateri so in bi ostali prijatelji svobodnej odrtiji, voliti ne smemo in tudi volili ne bodemo. K. Lj. Iz št. Martina pri Slov. Gradcu. Blagovolite naslednje razjasnilo ozirom popravek dopisa v številki 13. t. 1. iz Golavebuke sprejeti. Oklicar št. Martinske občine se ni zato naznanjevanju razglasov Golavebučke občine pri farnej cerkvi od povedal, ker mu je 2 gl. na leto za to oskrbovanje premalo, ampak, ker ga sedajni g. občinski predstojnik Golavabučki za to še ni nagovoril ne in ker klicar svojega poslovanja neče nikomur vsiliti. Vsaka občina ima pravico le v obsegu svojih mej razglase naznanjevati, in občinski predstojnik, v kojega področje občinska policija spada, je za vse odgovoren, kar se v njegovej občini kot uradni razglas naznanuje. Občinski predstojnik št. Martinski še do sedaj ni imel priložnosti komu drugemu naznanjevanje razglasov Golavebučke ob čine pri farnej cerkvi uradno prepovedati ali dovoliti, ker ga do sedaj še nihčer za to dovoljenje uradno poprašal ni; — če bo pa zanaprej kdo to storil, bo občinski urad št. Martinski v tej stvari gotovo tako postopal, kakor postava in splošna korist, tudi Golavebučkih občin zahteva. Za naprej pa spravo in ljubi mir! J. Fišer, župan. Iz Slov. Gradca. (Naša okrajna hranilnica) jako napreduje, odkar je v slovenskih konservativnih rokah. To kaže zadnji račun; kajti po njem je skupni denarni promet od 272.376 fl. lVa kr. v letu 1877 lani poskočil do 355.460 fl. 721/, kr. se toraj povikšal za celih 83.084 fl. 71 kr. Na novo se je 1. 1878. vložilo 53.276 fl. 59 kr. iz nje vzdignilo pa 48.778 fl. 41 kr., toraj se je v hranilnico 4498 fl. 18 kr. več vložilo, kakor pa iz nje nazaj vzelo. To je tem boljše znamenje, ker so od 1874—1877. izplačila vsako leto blizu za 1800 fl. vloge presegala. Če bi se to ne bilo na bolje obrnilo, bi bila hranilnica sčasoma v strašne zadrege prišla. Od začetka naše hranilnice do konca 1. 1878, znašajo vse vloge skupaj 519.740 fl. 521/» vzdige pa 358.499 fl. 81 kr. toraj ima hranilnica čistih vloženih glavnic 161.230 fl. 71'/2 in s prištetjem vseh kapitaliziranih obrestij 73.652 fl. 93V2 kr. in vseh deležničnih vlog skupaj 234.893 fl. 65 kr. Tukaj se mora opomniti, da ima naša hranilnica le vloge slovenjegračkih okrajčanov. Vloge iz ptujih okrajev še skoraj niso spomina vredne. Totih 234,893 fl. 65 kr. se razdeluje na 1070 hranilničnih bukvic, toraj pride na ene bukvice poprek preračunjenih 219 fl. 52 kr. Vloge s kapitaliziranimi obresti vred so se 1. 1878. proti 1. 1877 za 15.140 fl. 33 kr. povik-šale, toraj je tudi stan premoženja za toliko poskočil. Zategadel je bila hranilnica preteklo leto kos, 20 prošenj za posojila uslišati in 10.950 fl. na nepremakljiva posestva posoditi. Na 308 men-jic se je 1. 1878 posodilo 100.875 fl. 99. kr. pa od totih menjic se jih je 263 s 92.731 fl. 99 kr. nazaj plačalo, tako da je bilo ob koncu leta na 95 mejnic samo le še 28.431 fl. izposojenih. Ta obrt z menjicami je dal hranilnici čistega dobička 1762 11. 96'/2 kr. Hranilnica je imela celega dobička skupaj 2983 fl. 6972 kr. in po odbitku stroškov za opravništvo davke, i. t. d. 1855 fl. 69J/2 kr., vendar se bo reservnemu fondu le 800 fl. kos pripisati, ker se mora diferenca, kojo je poprejšnje opravništvo s svojimi delnicami nekdanje graške kreditne banke pouzročilo, poravnati. Naša bra-eilnica je res v dvojnem oziru dober zavod. Prvič imajo premožnejši okrajčani prav lepo priložnost, svoje denarje brez skrbi na obresti položiti, dobro vedoči, da se jim ni bati nobenih situob, ako bi bili prisiljeni denarje nazaj tirjati. Drugič pa tudi oni, ki denarjev potrebujejo, lebko na posodo dobijo ali na nepremakljivo posestvo ali pa na mej-nico in se jim vendar ni potreba nikomur zarad tega uklanjati, ali se mu celo osebno zavezanega čutiti. Kajti hranilnica ima dolžnost tistim denar- jev posoditi, ki njej imajo kaj zastaviti. Ker je novo opravništvo začelo tudi kmečkim posestnikom, ki v kako denarno zadrego pridejo, na mejnice po 7°/0 denarje posojevati, je sedaj tudi zadovoljnost s hranilnico občna, in zaupanje do nje opravičeno. Kajti kmetovalec lahko v sili, če je kredita vreden in ima 2 poroka, denar dobi brez vseh pisari j brez vse cenitve grunta in dragega vknjiževanja. Za to dobroto se ima pa okraj, kakor je tako vsakemu okrajanu znano, zahvaliti svojemu okrajnemu zastopniku in deželnemu poslancu, g. dr. Josipu Šuc-u, mestnemu župniku v Slovenjemgradcu! Politični ogied. Astrijske dežele. Pri volitvah za Tržaški zbor bilo je izvoljnih poleg 24 avstrijskih domoljubov tudi 24 lahonov; da pa večina postane vendar avstrijska, to so dognali okoličani Trsta, vrli Slovenci. Ti so slavno prodrli s 5 od 6 postavljenih kandidatov. Izvoljeni so: Nabergoj, Dejak, Nadlišek, Gorijup in dr. Lozar; Križanac je dobil 192 glasov, ravno toliko pa lahonski Nemec in bogatin Struthof; ker je pa lahonska volilna komisija samovoljno 5 slovenskih glasov zavrgla, proglašen je bil Struthof kot izvoljeni poslanec. Slovenci so vložili ugovor. Bržčas bo ugovor uslišan! Zopet so tedaj Slovani, Slovenci zoper izdajalstvo, zoper lahonstvo, Avstriji pomagali do zmage. Živili vrli Slovenci okolice Tržaške! Slava jim! Radovedni pa smo, kako se bo vlada sedaj Slovencem pokazala hvaležna! — Namesto zagrizenega nemčurja Vesteneka izvolili so kranjski veliki posestniki viteza plem. Gutmanns-tbala za poslanca za kranjski deželni zbor. Mož je priden podpornik kmetijstva, pravicoljuben gospod in torej njegova izvolitev srečna, čeravno ni odločen narodnjak, ali tudi odločen sovražnik Slovencem ni! — Konservativni poslanec g. Benedikt je poslanstvo za solnograški deželni zbor odložil. To je obžalovati! V Lincu bila je huda volilna borba pri volitvi za mestni zastop, zmagali so prvič — konservativci in liberalci so vsled tega prav potrti. — Nemci na Češkem vedno bolj spre-vidajo neumnost svojega sovi aštvo do slovanskih Čehov ter iščejo sprave. Če jim je le resnica? — Baron Svegelj je iz bornega kmetskega slovenskega fantiča postal baron, milijonar in ekselenca in nedavno skoro minister. Ali nesrečna pravda z nekim starim znancem ga je hipoma naglo ob tla vrgla. Mora iz cesarske službe iti v pokoj! V Beču pa tudi uže v Pragi začeli so po policajih izganjati najnesramniše judovske oderuhe, ker jim oficirje, uradnike in policaje hočejo do belib kosti j odreti! Minister Stremajer je izdal nedavno ukaz, v katerem ob enem povdarja potrebo 81etnega obiskovanja šole, pa uže tudi nalaga deželnim šolskim svetom, naj se skrajša, kder je to potrebno. O tem čuduem ukazu bo treba več spregovoriti ! Poslanci v državnem zboru razpravljajo proračun za 1. 1879. Konservativci hudo grajajo pometanje s denarjem, liberalci se pa tako slabo in revno branijo, kakor še nikoli do sedaj. Sila pač kola lomi in sili tudi liberalce priznati, da se nam vsem tako slabo godi, kakor še nikoli do sedaj. Treba je spremembe, treba je drugih boljših poslancev, kakor so nemški liberalci, ki so v 181etnem gospodstvu prišli v vsakem obziru — na kant! Posebno grenko je za nje, da bo ves trud, lOletna cenitev gruntov, in več kakor 22 milijonov goldinarjev potroškov bržčas zastonj. Kajti vse kaže, da bo še treba 31etnega truda in vendar vse pisarije in cenitve zemljišč utegnejo biti ne-porabne. Vsaj grof Leon Thun je tako trdil, a ovrgel njegove bojazni nihče ni s tehtnimi dokazi! Szegedin je še zveča pod vodo, daleč na okrog pa se razlega strašen smrad gnjijočih ljudi in živine. Bati se je kHžne bolezni. V Bosno vre vse polno magjarskih Judov in uradnikov. Hadži-Loja si je dal ranjeno nogo pod kolenom odrezati. V Mostaru so našli mnogo skritega orožja. Kristijani so nezadovoljni, mohamedani pa kujejo zarote! Vnanje države. Največ preglavic dela evrop skim turkoljubom bolgarska Rumelija. Ta dežela bi se imela po odhodu ruske vojske 3. maja prepustiti sultanu. Toda Bolgari se temu ustavljajo ter žugajo vsakega Turka ubiti, ki bi jim v deželo prišel in jim branil združenje z Bolgarijo. Iz te zadrege si hočejo sultanovi prijatelji pomagati s tem, da bi 15.000 vojakov na 2 leti se tje poslalo na stroške Bolgarov. Vojake bi dali vsaki nekaj namreč: Angleži, Francozi, Nemci, Italija, Rusija in pa mi Avstrijanci. Vendar še ni gotovo, da bi se velevlade tukaj pogodile. Med tem se pa Bolgari močno orožajo. Sliši se, da hočejo 12. aprila izvoliti kneza: ali princa Battenberga, ali kneza Milana ali črnogorskega junaka Božo Petroviča. Grki so tudi evropske velevlade poprosili, naj jim pomagajo do turške dežele, kolikor bo nje obečali jim v Berolinskem miru. Sultan je proti bolgarskim vstašem v Macedonijo poslal 20 bataljonov, v Albanskem pa 60 odličnih narodnjakov dal ugrabiti in zapreti. — Angleška kraljica se je podala v Italijo. Nemška cesarska rodbina je močno iznemirjena. „Bela žena" se je prikazala v cesar-skej palači, da je vojak na straži stoječi zbežal strahu. Reklo se je, da bo zopet nedko iz cesarske rodbine umrl, in res je uže drugi den na odru ležal najmlajši sin kraljeviča naslednika, princ Waldemar. Prikazen „bele žene" baje opazujejo uže več sto let! Zulu-Kafri so vdrli v angleška posestva v Afriki in grozno klali in ropali. Generala Pearsona imajo v Ekowenu zaprtega in čakajo, da se jim od glada prisiljen uda. Vendar upati je, da bo rešen, ker ste uže 2 angleški ladiji par regimentov pripeljale v Natal na pomoč! Birmanski kralj pripravlja vojsko zoper Angleže v Indiji. Kralj je še mlad, 20 let star, odločen in bojevit. Nedavno je vse sorodnike poklal, da bi ga kateri ne izpodrinil. Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XV. Popoludne 20. avgusta obiskal sem v društvu že gori omenjenega brata frančiškana najbolj vrlega katoliškega Bošnjaka v Zepčah: mnogo skušenega Stjepana. Kaka priprostost, skromnost, velikodušnost je bila tu najti! Dobro mi je djalo, muditi se pri tako poštenej in blagosrčnej družini. Hišni gospodar naju je že pri oglu čakal, in po prvem prijaznem pozdravu takoj po lesenih stopnicah v gornje nadstropje peljal. Spodej nahaja se klet (magaza) in živinski hlev (ahar). Zgorej ste dve sobi (odajč): stanica in spalnica. V obema je bilo vse čedno pomito in pospravljeno: okna (pendžeri), polica (rafa), tla, tramovi in vrata. Po sobi, v kterej biva družina po dnevi, bili so razprostrti pisani sagi (tepihi čilimi), na kterih so stali kraj stene (duvarom) mehki vanjkuši (jastuci). V kotu za dvermi si našel okroglo - turnasto, ilovnato peč (furuno), ktera se kuri od znotra v hiši zarad kave, ktero Bošnjaki vsaki čas kuhajo in zarad čibuka, ki se vedno puši. Pri peči so slonele železne, dolge in tenke klešče, s kterimi se donaša ogenj na lule. Prišedši v sobo, sedli so brž križnoge: mati, oče, 2 hčerki, 2 sinka in fra Mato. Jaz sem se le okorno in nespretno spuščal na tla, da bi si ne polomil nog, kterih nijsem vedel, kam bi jih vteknol, da bi ne bile nikomur na poti ter bi sam ne sedel pretežko. Na sredo med nas se je postavila nizka mizica (sofra) in na njo je gospodinja nalomila brez noža kuruznega, krhkega kruha in belega domačega sira. Stjepan pa je iz police vzel zavitek finega duhana z gladkim cigaretnim papirjem ter ga djal zraven sira na dragovoljno ponudbo. In vsak se je poslužil predložene hrane, kolikor se mu je spoljubilo. Med zmerno jnžino smo se razgovarjali o raznih stvareh. Posebno sivolasi Stjepan je znal gladkim jezikom živo slikati grozovitosti, ktere so učinjali kristija-nom brezsrčni turčini. Ah! zdehnil je večkrat, ti brate dragi! ti ne veš, kaj je turški zulum — na-silstvo. Tule glej! mi smo katoliki, ali sveti križ ne visi na steni. Gotovo se čudiš, prijatelj! da v krščanskej hiši nij svetih podob. Pa, gorje ti! ako je našel turčin kaj takšnega pri tebi. Pri prvem koraku v sobo ozrl se je na steno in, ako je zapazil sv. križ, zgrabil ga je zobmi škripaje i ter ga zdrobil na kosce. Zato imamo vse take reči shranjene v kleti. Ali, živila vaša hrabra vojska in živil vaš car Franjo Josip! odslej se veselimo, močno veselimo, da bodemo zopet za-mogli brez straha živeti po svojem svetem zakonu, kakor so nekdaj naši očetje. Mož je govoril lepo pa krepko, da bi ga bil rad še dalje poslušal, ko ne bi bila prinesla mati črne kave rekoč: izvoli go8podine! vem sicer, da je pri vas hadet — navada — piti belo kavo, ali oprosti, jaz ti je nijsem mogla pripraviti, ker so mi neprijatelji edino kravico odgnali. Jokala, upila, prosila sem, naj mi jo za božjo voljo pusté, da bi imeli otroci kaj-maka (smetane) in jogurta (kislega mleka), ali šli so ž njo lupeži, kakor da ne bi culi prošnje. Bože jim odpusti to zlobnost, to silno grehoto! Odpusti jim! Odpusti! Poslovivši se od teb ljubeznjivih dušic, pogledal sem še v katoliško šolo, ktero je mladi, za vse dobro in lepo vneti, frančiškan še le pred nekterimi mesenci odprl. Obiskuje njo kakih 30 do 40 krščanskih otrok. Ob steni majhne temne sobe visele so 4 svete podobe, tablice z latinskimi početnimi črkami, slovkami in besedami,_ karta Evrope in karta turškega kraljestva. Šolstvo bosansko je še v otročjih opankih. Le v največih mestih najdeš početne in še te slabo uredjene šole. Najizvrstnejše so še krščanske, posebno katoliške, ktere oskrbljujejo za fantiče oo. frančiškani, za deklice usmiljene sestre, upeljane pred 7 leti iz Zagreba v Bosno in Hercegovino. Mohamedani imajo sicer mnogo šol, ali jim skoro toliko koristijo, kakor da bi njih ne bilo. Ker mislijo, da je v koranu — svetej knjigi — vse zapopadeno, kar treba človeku znati, zahtevajo, da se otroci samo korana ucé. Razločujejo pa navadno 3 vrste šol in te bi bile: 1. Ljudske šole (džuduk mek-tebi), kterih je največ; skoro pri vsakej džamiji uči ondotni hodža deco moliti, redko citati in še redkeje pisati. Pisar, spreten, zveden pisar, to je Turkom uže prebrisana, učena batica. On uže ima pamet, da bi paševal, če ne celó careval. V takej ljudskej šoli čepijo otroci na zemlji ter kričijo za učiteljem, kteri jim glasno narekuje posamezne stavke in izreke koranove. V Sarajevu sem večkrat imel priložnost poslušati to neznano kričanje na vse grlo. Hodža, ktero ime pomenja to, kar naš učitelj, sedi na vzvišenem kraju in drži v roki dolgo leskovico, da kaznuje neporedneže. Za odpočitek si speče kave, za ktero je uže vse pripravljeno, in zapali bojali — lepo pisani čibuk. Med tem razgraja deca, da pokajo tramovi. V teh šolah se otroci najbolj nalezejo sovraštva do kristijanov, do „Vlahov", kakor jih tudi imenujejo. Mnogokteri krščanski oče mi je pravil, kako so mohamedan8ki paglavci jegovega sinka pretepali samo za to, ker je on nečisti „Vlaše", oni pa so izvoljeni turčini. 2. Mestjanske šole (mektebi-ridži), ki so bile neki osnovane za sultana Abdula Medžida, da bi se v njih otroci vsake vere podu-čevali v različnih predmetih, kakor v računanju, v zemljepisju, zgodovini itd. V Sarajevu in Mo-staru 8e nahajajo take visoke šole. 3. Bogoslovne šole (medrese), v kterih se mladenči pripravljajo za duhovnike in sodnike. Učijo se arabskega jezika, koran čitati in razlagati, turškega prava, turške zgodovine in nekaj matematike. Največ časa pa potrošijo pri učenju korana na pamet, ali, kakor sami pravijo, „na izust". Komur se posreči, da si zapomni vseh 114 poglavij (sur) te „pre-modre" knjige, dobi iz Carigrada od šejk-ul-islama, glavnega poglavarja mohamedanske cerkve, častni naslov „hafiz". Kedar dovrši dijak (softa) svoje šole in napravi izpit, postane hodža pri kakšnej džamiji ali kadija pri kakšni sodniji. Te površne črtice o bosanskih dosedanjih naučnih zavodih za povzdigo omike in olike naj zadostujejo začasno; pozneje pri opisovanju Sarajevskega mesta še bode obširneji govor o njih. (Dalje prib.) Smešničar 14. Pri skušnji je učitelj vprašal učenca: Koliko prstov imaš na rokah in nogah? Učenec, ko je na rokah prste preštel, reče: na rokah 10, na nogah pa danes ne morem prešteti, ker sem zavoljo skušnje obut. F. Lavrenčak. Razne stvari. (Svitli cesar) so za povekšanje šole v Monš-bergu podarili 200 fl. (NezboljŠljivec.) Marko Horvat je všel iz celjske ječe pa komaj prišedši domov v Šalence or-možkega okraja ukradel Jeri Curinovej več reči 27 fl. vrednih. Pri tej kraji so tata ugrabili in zopet sodniji izročili! (Baroninja Adelina Vay) v Konjicah je za udove in sirote v Bosni padlih vojakov darovala 200 fl. kojih je spečala iz knjig od nje izdanih. (Zabodla) se je in usmrtila 171etna deklica pri sv. Lovrencu mariborskega okraja zarad neumne in torej tudi nesrečne ljubezni! Taki samomori so do sedaj med nami bili precej nezaslišani! (Naglo umrl) je č. g. Kormann kaplan graške škofije še le 27 let star. Zadela ga je hipoma smrt, ko je boleniku delil zakramente umirajočih. (Pošten mož) se je pokazal g. Mat. Supanec; našel je na trgu v Laškem listnico s 62 fl. jo takoj županu izročil in izvedevsi, da je lastnik revna kranjska kmetska duša, se odpovedal vsakej če tudi postavnej nagradi. To je lepo! (Nova Šola) škodljiva očem, v Gradcu je 45% tedaj skoro polovica šolske dece postala kratkovidna ! (f Umrl) je v Rušah nad Mariborom g. Pavel Glaser, še le 38 let star. Nesrečna ženitev ga je položila v prerani grob. (Obstrel.il) je ob polnoči Jožefa Kurnika, kmetskega sina iz Drvanje, podučitelj gosp. A. V. pri sv. Benediktu v Slov. goricah. Štiri dni poznej moral je obstreljeni po groznih mukah umreti! Zopet nesrečnega ponočnega klatenja nesrečen sad ! (Dijaškemu semenišču) daroval je rajni č. g. Jožef Šuc 20 fl. in č. g. Matija Strnad 5 fl. (Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Mavčič 15 fl. (za vsem je vplč. 50 fl. ustn. in 9 fl. letn.), Ribar 3 fl. (letn.) Kreft 5 fl. (letn.) (Dražbe.) Marija Roškar v Tepovi 3124 fl., Marija Tomažič 1823 fl., Juri Robar v Žabjivasi, Marija Kopšič v Trnovcih 850 fl., Janez Trop v Lopršicah 1000 fl., Frane Goričan 2490 fl. v Konjicah. IiOterijii<* številk«: V Gradcu 15. marca 1879: 62, 46, 24, 84, 65-Na Dunaju „ „ 1, 64, 38, 44, 7. Prihodnje srečkanje: 12. aprila 1879. Tabernakelj na prodaj. Prav lep, še le pred nekterimi leti prenovljen in pozlačen tabernakelj, bel s pozlačenimi orna-menti, pripraven za kak velik altar v rimskem slogu, z omarico, zerkalnato in pozlačenjem kin-čano za izpostavljanje presv. Rešnjega Telesa, visok 1 meter in 5'/s cmt., širok 2 metra in 3 cmt. od zvedenca v tem delu pregledan in kot dober spoznan, je pri podpisanem predstojništvu po ugodni ceni na prodaj. Fari, ki bi ga potrebovala, bi bilo zarad ugodne cene ž njim ustreženo. Fara sv. Ruprta nad Laškim pošta: St. Georgen a. d. Slidbabn. 2—3 Cerkveno predstojništvo. Cerkvena dela. Podpisani se priporočujem čestitim cerkvenim predstojništvom za vsakovrstno opravilo stavbarsko, podobarsko in pozlatarsko. Izdelujem dotiČne reči iz nova pa stare tudi popravljam po najnižjej ceni. Za izvrstno delo sem porok. Izdelujem tudi vsako mizarsko delo in priporočujem posebno cerkveno mizarsko spravo v vsakem zahtevanem zlogu, potem ornamenta iz gipsa. Janez Čuvan, cerkveni mizar, podobar in pozlatar. 1—3 Urbanska ulica v Jlariboru štev. 8. POSESTVO je na prodaj v Loškej fari. Meri 36 oralov in se lehko redi po zimi in po leti 8 goved. Več povč i č. g. župnik v Loki. 1—3 Franc Jesenko, krojač v Mariboru, zahvaljuje se vsem svojim dosedanjim p. n. naročnikom prav srčno za zaupanje, ktero so mu z obilnimi naročili skazali, in se priporoča tudi za dalje, posebno za bližajoči poletni čas, z najnovejšim in trdnim blagom, ter zagotovi hitro in vestno postrežbo. 1—3 V najem me da lepo posestvo s stalno krčmo ob velikej cesti v Podlehniku pri Jožefu Vigecu fare sv. Trojice v Halozah pod Ptujem. V poslopju so 3 sobe, 1 kuhnja, 2 kleti, hlevi za konje, krave in svinje. Zraven je okoli 3 orale njiv, travnika in dobrega vrta. Kdor želi v najem vzeti na več let, naj se do 15. junija t. 1. oglasi pri g. Antonu Arzenšeku v Ribnici (Reifuig a. d. Kärntner-Bahn). Živinski sejmi