St. 56. V Gorici, v torek dne 16. maja 1911. Ishala trikrat na teden, iti sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vfie leto . . 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „SoČa" v vseh tobakarnah. „SQČAU ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu-KaŽipot no eoriškem • in firadlioanskeDf^ in dvakrat v letu „Vozni red železnic, parnikoT in poštnih zrez". la naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XIL Uredništvo o i nahaja, v Gosposki ulici Št. 7 / Gorici v 1. nadstr. na delne, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin,, 3-krat ;L2 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru; Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vini vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost.; Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it, 83. „Gor. Tiskarna" A. Gibršček (odgov. J. Fabčič) tiska in z»I. Dolilno gibanje. Shod na Cesti. Na Cesti pod milini nebom se je vršil v nedeljo popoldne shod, katerega se je udeležilo nad 3(K) volilcev. Predsedoval je Peter M e d v e š -C e k iz Sv. Križa. Predstavil se je na tem shodu kandi-Jat dr. Gustav Gregorfo. V daljšem govoru se je dotikal raznih važnih vprašanj na kulturnem, gospodarskem in narodnem polju, katera mora imeti pri srcu vsak pravi zastopnik slovenskega ljudstva v parlamentu. Dr. Gregorin je izvajal v glavnem tako-le: Minola so 4 leta, odkar ste zadnjič volili v državni »bor. Mandat bivšega poslanca Vašega, g. Strekelja, je imel trajati še dve leti. Ker pa je vlada radi znanih razmer razpustila državni zbor, bo treba sedaj zopet voliti. G. Strekelj je vestno zastopal svoje volilee in vršil svojo dolžnost, kolikor je bilo sploh možno ob danih razmerah. Doslej mi ni bilo prilike, da bi se mogel ponašati s posebnimi vspehi za korist volicev, da-si sem že tri. leta v deželnem zboru goriške.a. Da deželni zbor goriški ni mogel priti do dela. na tem so bila kriva znana nasilstva Pa-jer-GregorčIČeve zveze. Če so volilci se-žansko-komensko-ajdovskega okraja ven Jar ohranili vero, da bi mogel storiti zanje v državnem zboru, česar pričakujejo od mene, sem pripravljen slediti njihovemu pozivu. Razni veljaki iz tega volilnega okraja so me naprosili, naj prevzamem kandidaturo. Od volilcev je sedaj odvisna odločitev, .laz se ne usiljujem. Saj predobro vem, da je poslanstvo le težko breme za vsakogar, ki mora v svojem poklicu skrbeti za svoj vsakdanji kruh m ki hoče vendar vestno izvrševati dobljeni mandat. Drugače je seveda za one, ki iš- čejo pri tem posebne osebne namene. Ako mislite torej, da morem kaj storiti za vas. volite me. Obljub vam ne delani zvenečih, marveč hočem, da me boste sodili po mojih delih. Ne delam obljub, ker so mi znane razmere. Delal pa bom po svojih močeh, kolikor bom mogei. Moj program je torej, poskusiti vse, o čemer bom po dogovoru z vami prepričan, da bo koristno in tudi — možno. To, po čemer hočem stremiti bo v glavnih potezah — sledeče: Pri svojem delovanju se mi bo ozirati na potrebe na narodnem, kulturnem in gospodarskem polju. »Dandanes se z neke j strani rado nekako omalovažujoče govo-t ri o narodni borbi. Jaz pa sem prepričan, da si moramo ravno na narodnem polju zasigurati močno pozicijo, akp hočemo napredovati gospodarski in kulturno. Kajti le narod, ki je politično močan, ima moč, da si utrja gospodarsko pozicijo. Saj ravno zato smo zanemarjeni gospodarsko, ker smo kakor narod preslabi. Narodna moč je najmočnejši činirelj v borbi za gospodarsko osamosvojenje. Delal, bom zato na to, da se združijo slovenski poslanci ne glede na politično mišljenje, a ti zopet z zastopniki drugih slovanskih narodov — v prvi vrst! Hrvatov in Srbov — v močno falango! V tem pegledu smo mnogo grešili dosedaj. — Skušal bom prepričati slovenske poslance, da se združimo v eno skupino in da pritegnemo k sebi tudi zastopnike drugih slovanskih narodnosti. Prehajam na kulturno polje. Naše šolstvo je siino zanemarjeno. Drugi imajo že vse, a mi niti najpotrebnejšega. Niti ljudskih šol nimamo zadostno. Iziasti nam tudi nedostaja gospodarskega in obrtnij-skega pouka. Čuti je sicer mrmranja proti šolskim bremenom. To pa ne zato, ker je morda naše ljudstvo proti šoli, ampak ker res ne more zmagavati bremen. Zato moramo zahtevati, da se to breme ljudstvu olajša s tem, da država odvzame našim občinam šolska bremena. To je njena dolžnost, a bo tudi v njeno korist. 1 )ržava naj bi prevzela skrb za šolstvo in učiteljstvo, ker ibi bilo le pravično, da bi druge bogatejc dežele odstopale del svojih velikih dohodkov tudi za naše šolstvo. Saj bi bilo to slednjič tudi v njihovo korist. Saj je le na korist vse države, torej tudi onih dežel, ako vsi napredujemo in, postajamo gospodarsko močni. Po končanem govoru so mu priredili zborovalei lepo ovadjo. .Predsednik shoda .Peter Medveš-č e k je dal kandidaturo dr. Gregorina na to na glasovanje; naj vsi, ki so za njega, dvignejo roke. , Vsi zborovalei so dvignili roke ob burnih živio-klieih. Predsednik je odredil tudi protigla-sovanje ter pozval, naj vzdignejo roko oni, ki bi bili proti Gregorinovi kandidaturi. Nihče ni dvignil roke. Dr. Grcgorin se je zahvalil za izkazano mu zaupanje. ¦Po shodu so se vršili prijateljski razgovori. Shod se je izvršil mirno, v vzornem redu. Volilci v ajdovskem okraju bodo volili dr. Gregorina za državnega poslanca. V Brdih sta se i^ela vršiti v nedeljo dva shoda, in sicer v Kozani in v Kojskem. Shoda pa se nista vršila, ker nista bila naznanjena. Oba shoda pa se bosta vršila v kratkem! Vršilo pa se je v nedeljo v Brdih podrobno delo in pogovori z zaupniki. Shoda, ki se bosta vršila, bosta naznanjena pravočasno. Krajni odbori, volilni odbori, le pridno na delo! Po nekaterih krajih so si uredili naravnost uzomo tako podrobno agitacijsko delo — naj bi bilo povsodi tako! Tako podrobno delo more roditi lepe i ¦: 3he. . Proč z Kadar so volitve pred durmi, se po— javijo tisti običajni pesimisti, ljudje, ki kimajo z glavo pa sejejo malodušnost med ljudi, dasi ni za tako malodušnost nika-kega pravega razloga. Denimo, da je tak človek vpliven, drugače vpoštevan človek — koliko lahko škoduje! Zato pa svetujemo to-le; Črnogled^ niki in ljudje, ki niso nikdar z nobeno re-čjo zadovoljni, naj bodo tako prijazni, da molčijo, če že inočejo vspodfbuja-ti drugače dobrih volilcev med ljudstvom — ljudstvo pa, naj jih nikar ne posluša! Vemo, da je v ljudstvu dobro razpoloženje za letošnje volitve. To razpoloženje treba gojiti — kdor seje maladuš-nost, razdira in Škoduje našemu ljudstvu! Zato: proč z malodušnostjo, proč s' pomisleki, s kimanjem, cincanjesn in men-canjem — na delo v volilni boj! Boj vede do zmage! DOPISI. Iz ajdovskega okraju. Iz Šmarij v Vipavski dolini. — (Klerikalni podivjanci.) Izginil je nekdanji mir iz Šmarij. Raz prižnico se sliši grmenje maziljencev, po vasi trobentanje takozva-nih orličev. Ljudstvo, ki še lahko trezno misliš, prevdari, kdo je ta, ki seje sovraštvo med miroljubne vaščane! To so tisti Kristusovi namestniki, ki uče mesto »Ijifbi svojega bližnjega kakor samega sebe«, »vrzi poleno aa nap^ednjakom, tudi če ga ubiješ«?, » v boj na Hlberalce, v boj na nož!« (besede dičnegai akademika iz Vel. Zabelj). In naša mladina, na katero To je res izvrstna pečenka, in kar je glavno, pri tem prihranim, kajti ribe ne stanejo druzega, samo nekoliko truda. Na ta način se dene vinar k vinarji), da ni treba stradati v sili. Ali slišiš ti, satanova hči?« »Prosila bi te oče, da me ne imenuješ tako«, pravi Lucija, kajti na to ime ne slišim!« »In vendar si vragov otrok.« »Da. če si i\ vrag.« »Tega nočem s tem reči«, vpije Monestrel, katerega je spravila zadnji čas vsaka beseda v jezo, ki jo je rekla Lucija. »Reči hočem, da nas je vrag s teboj obdaroval.« »Ni ti treba govoriti na tak način tvoji hčeri, pravi mati. , y\)i.u, nadaljuje Monestrel nemoteno, *vrag mi jo je dal v kazen za mo[e grehe, tako, da se 1>om pokoril u na tem svetu.* \ »Potem prideš naravnost v nebesa, oče.« »Kako to?« \ »Če sem jaz za p&oro .».« »Da, v nebesa, ali ti, ti ničvredniea naravnost v pekel.« , ' »K mojemu pravemu papanu.« »Th gorela boš večno, kefti to zaslužiš. Veš li, kaj sem moral včeraj storiti? Da, ti veš, dati sem moral temu Potepuhu Bergerouu, tvdjemt ljubemu prijatelju, Šest sto frankov na roko, in moral sem se ponižati še toliko, da sem ga prosil, na počaka za ostanek.« »To ponižanje bi si lahko,prihranil oče, če bi mu dal ves denar naenkrat« »Ves denar na enkrat?! Kje naj bi ga pa vzel? Ali hi ga ti mogoče dala? »Jaz, oče? Denar? Saj mi ne daste niti vinarja, niti toliko ne morem prihraniti, da bi si kupila sama klobuk, katerega mi ni hotela mati kupiti v Saint Marcellinu.« »V Saint Marcellinu? Tisti dan, ko si hotela na vsak način na sodnijo? Tedaj'naj bi torej mati izdajala še denar za te, ti vražja zalega? To bi bilo še lepše! Me, nič ne dobiš, dokler si ne prihranim tisoč frankov in stroške na tvoji obleki,« »To bode pa lepo, pustite me tako, da nosim obleko, dokler skoraj z mene ne pade, sramovali bi se lahko, da me pustite tako med ljudi.« »Revni ljudje delajo, kar morejo; moraš biti vesela, da sploh kaj na sebi nosiš.« »Oče, smešno je, ko govoriš vedno o revščini, ko si vendar bogat.« »Nisem bogat in nič, kar rečem ali storim, ni smešno, zapomni si to, toda veš, ka je smešno, celo sramotno, da pustiš ves dan delati mater, sama pa hodiš po izprehodili.« »Ti veš, da sama nočem, da bi delala, dokler se ne omoži, ni ji treba pokvariti rok«, pravi gospa Monestrel. »Gmožila!« vzklikne Monestrel, »ti vendar ne misliš, da dobi sedaj, ko mirna dote, moža!« »Ne govori vendar tako,« ga zavrne mati, dasi si izgubil pravdo, vendar srno še popolnoma v položaju, dati ji doto.« »Niti vinarja ne dobi, če jaz nočem«, vpije Monestrel, »jaz sem gospodar, zapomni si to žena« iti ne jezi me!« Gospa Monestrel pomijgne hčeri in obe molčite. Čez nekoliko časa nadaljuje Monestrel: »Jaz ubog človek nimam drugega kakor delo in skrbi. Pomladi sejem zelenjad na vrtu pazim nanjo ves čas, kadar je zrela, spravljam v klet, da imamo po zimi kaj jesti, da ne ^poginemo lakote. Grahova juha, ki nam jo je skuhala danes, mati, to je ,moj pridelek, na trgu je zeleinjad že tako draga* da je ni mogoče kupiti.« »Da«, pravi mati, »meso je zopet dražje.« »Dražje, grozno! Za koliko?« ;';;; , sZa en vinar. Mesar pravi ...«.. »Mesar je ničvrednež! Toda saj ni čudno, on, je republikanec in človek, ki brede v krvi — Ikaj se. more pričakovati od njega! In vse meso se je podražilo?« »Ne, koštrunovina ne, samo telečje in goveje meso.« »Potem bomo jedli samo koštrunovino, če sploh kaj bomo. Teletina tako ni zdrava, volov pa tu pri nas sploh ni, koljejo samo stare krave, ki so vlekle vse svoje življenje plug, njih meso je trdo kakor podplati.« »To sem tudi jaz rekla mesarju; jedli .bomo, pa6;manj mesa«, pravi mati. »Prav nič ga ne bomo jedli. Koliko je.pač ljudi na svetu, ki žive samo od kruha in krompirja, mi .imamo pa. Se'drugo zelenjad.« .,. .,; - .'-<¦, »Če se bomo hoteli pri tem nasititi, ;boino, knialn^vsp porabili, letos nismo mnogo pridelali.« »Imamo Še kostanj- in orehe, potem pa pojdem še večkrat ribe lovit, saj te so izvrstne, ali ne?«; . ;;! »Da, dobre so.« . . »In ti satanova hči, ne rečeš nič?« , .'.-. ; (Daije prih.) 701353 9 u\i so Se »o no§k t iw =- ; .... V.soibato^;"t-?ClVfečer%so »bili baje pri ^f|di;>o!|€>^%^acljški debati in | v jiedeijo zjii^r^ so pričeli že ob 3 (treh) trobenta« jp* rogjpvititi, da so .ljudje, pre- ; lbui®I^v^o^.naJbgS|eg^;spania? mislili, da gotovo kfc g^L Bed ubranim trobenta- [ njem se Je pa slišalo .vpitje . katoliško vzgojenega -orjaka;,,:#>&-&i$,s[o™ ?e •prav-g^žali nad surpvpžem,;katerega se,ie še,držal ^šajn čistosti«; 0.4'večer-ne spovedi. ;In tako pripravljeni so odko-raikali v. kroju v Log -»(Vipava),- "kjer so sfiffittfcfiiitj^sbi,iie bilo med njimi onega z vmazainittii.kolentic in|zrgospodovi. •Mirna- je-bila nedelja, veseli smo fe bili, kajti vsaj za nekaj ur-smo bili rešeni te fonde: In nadejali smo se, da bo to trajalo vsaj še par dni, ker bodo, kakor vsak pošten kristjan, še vsi skesani in polni dobrih škjfcpov* (pobarati se, .opravljali pokoro iri nVtfovalh5— Varali smo se. Komaj se je naredila noč, prikorakali so, bolje prizibali so se izzivalno trobentaje skozi vas. Marsikateremu, še nevoljnemu od ponočnega. motenja, je pri tej priliki zavrela kri. In stopil je mož, ki mu je bilo tega pobalinstva že preveč, k trobentaču in odločno zahteval, naj utihne. Toda ta je začel še huje in kmalu še dva druga in začelo se je pravo tuljenje. To priliko so pa porabili drugi bojaželineži, vrgli moža na tla, pokleknili mu na prša in udrihali po n em kar s« je dalo. Trobenta-nje je utihnilo in slišali so se le še udarci, ki so bili vedno hujši in gostejši, kajti vihtelo je 36 katoliških pesti nad njim, katerih mu ni nobena prizanesla. K sreči je prihltel še začasa sin dotičnega reveža, ki ga je komaj izvlekel izpod podivjancev. Kakor petelin ko zmaga svojega nasprotnika, skoči na vzvišen prostor in na vse grlo zapoje, tako so tudi naši orlički, v svesti si zmage 18 proti i (enemu), zmago nosno trobentah skozi vas. Lep vzgled klerikalne vzgoje! Sicer nič čudnega, kajti elementi v (klerikalnem brlogu so izbrani in mecfte izbrane bomo odslej večkrat posvetilirhi^rJFneslK nekaj pikantnejših stvari naikin. (Umazana kolena.). Ljudstvu naj se odprejo oči! ; Izvolitev župana v Lokavcu. — V soboto' je novoizvoljeni občinski zastop v Lokavcu pri Aidovščirii' izvolil župana. Izvoljen je bil enoglasno veleposestnik in veletfgOvee g. Fran .Hmelak, obče spoštovan mož. L ¦ Iz krminskega okraja. V Fojani dela nemir gospod nune Sprcer. Nedeljo za nedeljo se repenči pred oltarjem: Proč z liberalnimi časopisi, kakor »Soča«, »Primorec«, »Edinost« itd. Ali mi pravimo: Le k -nam. v vsako hišo te časopise, da bo ljudstvo čitalo resnico ter da bo Spicer vedel, da v Fdjahi ni sama čukarija, ampak da so v Fojani tudi sokoli. Iz kobariskega okraja. S Kobariškega. — Številka 13 je ošo-depolna številka; prinese nesrečo/Letos pade na .dan 13. junija sveti Anton, in na tfr dan pade iud; dr. Gregorčič. Iz tolminskega okraja. Iz Volč: — Goriška okolica naj izve, ¦¦„ kako srce ima klerikalni kandidat Jožef Pon/Po Volčah si pripovedujejo, da }e re-% bel nekoč: Ako je v Volčah požar in je v '% :oghjii cela vas, jaz ne greni gasit. Prijazen knietski prijatelj, kdor tako govori! Iz bouškega okraja, 1Bovškega- ~ Dr. Gregorčič nf : za svoj lastni volilni okraj v 20 letih nič: izdatnega storil: ' v , ,; Ko sie je ubogo ljudstvo obračalo do .¦ njega s prošnjami za podpore, je preziral prošnje ter ninič storil. Ko je to ubogo prebivalstvo pismeno . vprašalo po bsodi oddanih-prošenj; hiti ^jpvora ni dalf -«^elal pa je y prijateljskem objemu z Italijani za Furianijd.V Fw!ariijb> najgre PO,glasovi#ii gotovo .ga ite bomo več volili. . ...... ) volltfe ^nlplsanega! ? r Andrej -Vpbvec, %': I in trgovec v Tolmtou. Družba sv. Cirila in Metoda. Ženska podružnica družbe sv. Cirila In Metoda v Pevmipri mostu priredi dne 28. t. m. svojo vsakoletno veliko veselico v prostorih g. Maraža pri mostu. Vspored bo jako zanimiv. Naznanimo ga pravočasno. itje n tel Vračajoč se iz Turina -- letošnje Olimpijade — zmagonosno, ovenčani z lavorom neminljive slave, se ustavijo naši bratje tekmovalci v Gorici ter nastopijo z izbranimi vajami v Trgovskem Domu jutri točno ob 87s uri zvečer. Slovenci v Gorici in okolici. Stari (Irki so podirali mestna obzidja od radosti, ko so se vračali njihovi borila s slavo venčani iz Olinipije, češ, 'Ua ne potrebujejo obzidja, ako imajo take sinove. Naša domovina ima take sinove, ki so si priborili v hudem boju 4. mesto med svetovnimi telovadci. Nimamo obzidja — nimamo ogromnih bronastih vrat, da bi jih odpirali pred našimi heroji! Odprimo jim, kar imamo! Odprirno naša srca njim, ki so proslavili našo malo domovino pred celim svetom, njim, ki so manifestirali na tak način z brati Cehi in Hrvati, delo in napredek Sokolstva. Dobrodošli med nami! Na zdar! Predsedstvo O. S. Ž. Poziv! Naši bratje tekmovalci pridejo *v Gorico danes zvečer z vlakom ob 6'/2 z južno železnico. Poživljamo vse brate Sokole ter prijatelje Sokolstva, da se snidejo ob. gornji uri k sprejema naših tekmovalcev na južnem kolodvoru. Domače vesti. Mednarodna telovadna tekma v Tu-rinu. — Velika tekma na mednarodni telovadbi povodom italijanskih jubilejnih slavnostr v Turinu je končala 13. t. m. pop. in je zvečer jurija prisodila: prvo mesto Čehom, drugo Francozom, tretje Italijanom, četrto Slovencem, peto Ltfksembirr-žanom, šesto Belgijcem, sedmo Hrvatom, osmo Rumunom. Slovenci so zaostali za Italijani za 18 točk, a uvaževati treba, da so pri Italijanih telovadili tudi vojaki. Vseli Sokolov v kroju je bilo v Turinu okolo 300. Rezultat je sledeči: Cehi; 974—69, Francozi 934—41, Italijani 890^-86, Slovenci 881—56, Luksemburžafii 8,30—22, Belgijci 737—21/ Hrvati 6»7—99," Rumum 230-^49 točk. Madžari, Hokridči, Angleži in Švicarski Nemci so dosegli le neznant-no števiio točk. ' ¦" -¦ Pri telovadbi se računa po pikah. Kakor se v šoli z besedami »izvrstno«, »p'rav.'dobro«, »dobro« itd. oceni znanje, tako še pri telovadbi s številom pik oceni posamezna vaja. Po številu pik, ki jih razsodniki priznajo vsaki vrsti telovadcev, se določi potem, kdo je prvi, kdo drugi itd. ' * i . Na zadnji mednarodni tekmi 1. 1909. v Luksemlmrrgii so bili Slovenci peti; Prvi so bili tedaj Francozi, drugi Cebi, tretji Italijani, četrti Belgijci; peti "Slovenci, šesti Luksemburžani. '¦ <« Slovenci so torej dosegli med 12 narodi Četrto inesto. Uspeh je res velikan-j ski. Uspeh je napravil povsodi kolosaJen j .iitis. Vsi listi ipišejo 6 lepi zmagi Čehov in Slovencev in tako se razširja slava našega malega naroda sirom sveta, Nestrpno smo čakali v Oorici izid tekme, Jfako varadoščenje na& je Objelo, ko smo ^ vedeli za tako krasen rezultat. Slovenski junaki iz Turina so naiš ponos, oni so pokazali svetu, kaj zmore železna volja Uki^šti^Miost. Slovenija šfrejme svoift&KatfceMor zaslužno, Sfova Jim! Na «jbr! Somišljenikom, — Klerikalci so pp-trosHI ob volitvah ,v zadnjm 4 letih-go-tov(> ItX).000^K. Odkod ves ta denar, je tajriosl, — Dejstvo je, da se ^i letos že kažejo? sledovi ||erikalnega podkujeva-njal ;¦*< f<|jtrodno- napredna stranka pa nima dena^ niti za tiskovine in poštne znamke. Kaiko naj vspešno vodi boj proti klerikalnim nasilnikom in podkupovaieem? Posamičniki v (lorici se žrtvujejo, mno-ifl Pa nič ne prispevajo, dasi bi to mogli in morali storiti. — Povsod drugod javno zbirajo volilne fonde, — zakaj bi mi ne? Prosimo somišljenike prispevkov za volilni boj! Umrl je v Ljubljani trgovec in svetnik trgovske zbornice Fran Hren v starosti 70 let. Bil je vedno odločen narodnjak in naprednjak. Svoje dni je bil župan v Begunjah na Notranjskem in se je udeležil javnega življenja v boju, ko so nastopili Miadoslovenci. Z vnetno so je bojeval za drja. Razlaga proti Hohenwartu in je pripomogel k njegovi zmagi. Ko seje preselil v Ljubljano, je bil marljivo delaven v raznih društvih in odborih. Umrl je na Dunaju g. Ferdinand Mankoč iz znane tržaške Mankočuve družine; bil je načelnik pisarne pri podonavski paropiovni družbi. Na shodu N. D. O. v Gorici, kateri se bo vršll^ v nedeljo 21. majnika zjutraj pri g. Gorjancu na Komu. bodeta govorila tovariša dr. M and i č in Sosič iz Trsta. Po goriški okolici povsodi primerjajo oba kandidata: Kocjančiča in Fona. Fon jo je s svojim poslančevanjem U tako polomil, da ga tudi klerikalci po večini več ne marajo. Mnogi bodo volili rajši Kocjančiča. Fon leta res okoli in sj poti pa se vrača večinoma razočaran in nevoljen v (lorico, ker ne gre več tako gladko kakor pred 4 leti. Seveda ne. Takrat ga še niso poznali tako, kakor ga poznajo sedaj, ko je prišlo na dan, kako se je trudil za tisti proces radi kraških trt. ki je imel pahniti celo vrsto kmetov v nesrečo. Da dela poslanec n-i tak nači'. proti kmetu, tega mu ne odpusti nihče, to mu odje marstkak glas med dosedanji-ni volilci. In po vsej pravici! Kaj bo ok¦-iiCan volil za poslanca človeka, ki je pokazal v omenjenem slučaju, kako srce ima za kmeta! — Goriška okolica mora imeti za poslanca moža dela in prijatelja kmeta, in tak je Fran Kocjančič, veleposestnik in podžupan v'Podgori! »Gorica« je že kar prepričana, da zmaga Fon v Goriški okolici. Prezgodaj se priduša radi te zmage, ki se utegne spremeniti v poraz. -- Mi vemo. da so klerikalci v velikih skrbeh radi Fona ter da so delali dolfce obraze, ko so slišali, da je proglašen Kocjančič za kandidata. Vemo tudi, da sodijo zavezniki slov. klerikalcev laški liberalci tako. da Fon naj-brže ne bo več izvoljen, marveč da prodre Fran Kocjančič! — Agitatorji naši, odbori, le pridno na delo! Dijaški koncert. — V soboto so namt naši goriški dijaki pripravili zopet lep večer. Dijaški tamburaŠki zlx>r je svojo nalogo kar naravnost dobro izvedel. — Vsa čast rmt! — Vse točke so bile lepo izbrane. Posebno nam fe ugajala točka »Večerni zvon«, (petje s spremiJevanjem tairtburanja.) — Tudi prizor »Dijakova zarubitev«, je nudil obilo smeha. Vendar bi nam še bolje ugajal, ako bi zbor bolj tiho spremljal. — Tem potom moramo izreči laskavo besedo voditelju Pertotu, ki kaže lep talent. Na vsporedu sta bili tudi dve njegovi skladbi, ki sta nam prav ugajali, — Pod takim vodstvom zbor lahko reši nalogo tako. kakor jo je v soboto zvečer. Prireditev je bila lepa in je pokazala, kako pridno se vežba zbor in napreduje. Cisti dobiček prireditve je na-imenjen »Dijaški kuhinji«. Vrlim dijakom kličemo: Le tako dalje! Kako je poročal > Piccolo« o zmagi slovanskih Sokolov v Turinu. — Pripovedoval je o rasnHr telovadcih raznih narodov, skrbno se je ogibal imenovati Slovane. Slednjič: je vendaT imenoval Čehe. Pri (zidu pa je poročal tako4e: I. Austria (Praga); II. Francia; III. Italia; IV. Au- stria (Slavonia) , v. Slovenci so bili torej iz Slavonije. Da bi bil napisal, da so Čehi prvi in 3t©vej5fLč|>Mr^^in|u, ni;ila izpod peresa. Zakaj, že razumemo! Po 3 K 10 v za krstne liste je zahteval župnik v Batujah od naprednjakov, ki so bili izpuščeni iz volilnega imenika pa so reklamirali; duhovniik je dolžan naplaviti izpisek iz krstne knjige v volilne namene brezplačno ne pa zahtevati 3 K 10 v. Okoli 20 naprednjakov je reklamiralo v Črniški županiji brez krstnih listov, ker jih jim pač župnik ni hotel dati. — Opozarjamo na to okrajno glavarstvo, da prime župnika Lebana -v Batujah kakor zasluži! Na vse mogoče načine so delali klerikalni župani in farovži proti naprednja-kom na deželi v mirne«, da bi jih oslepa-ri!i '/a volilno pravico? Avtomobilska tekma. — V soboto ob 7. uri zjutraj je pričela na Dunaju letošnja avtomobHska tekma, ki je vozila z Dunaja 1ŠI - Ture— Beljak--Predli- Gorica -Trst mimo Opatije čez Učko goro*—Ka-stav -Postojna - Ljubljana—Kranj— "Tržič™ sv. Ana -Ljubelj—Celovec- - Maribor—Gradec in je končni cilj zopet Dunaj. To je 1424 kilometrov dolga pot, ki je še poleg raznih težkoč terena prelazov, obtežena tudi z jako strogimi tekmovalnimi predpisi. Avtcmcbilist-tekmovalee se ne sme nikdar vstaviti in se radi tega imenuje vožnja »uoit-stop« to se pravi, od starta do dnevnega cilja ne sme se avtomobil ustaviti. Vsaka mala zamuda, ki ne odgovarja tekmovalnemu predpisu šteje .» slabe pike. eno uro obstanka šteje celih 120 slabili pik. Torej, ako se tekmovalcu poškoduje voz ali pnevmatik, je klasifikacija že poslabšana, to pa radi tega, ker se hoče v prvi vrsti skušati stabilnost in popolnost voza in je to tudi konkurenca vseh svetovnih avtomobilskih izdelkov. Dalje sedi v vs.ikcm vozu en kontrolor, to je zaupna oseba športne komisije. Ta klasificira tekmovalca med vožnjo. "Tudi glede bencina prtljage in vožnje po gorah so strogi predpisi. Sko/i Gorico so vozili avtomobili v nedeljo pupoiudne. Zvečer so bili v 'Trstu. V Ljubljani so bili včeraj opoludne. Na potu tje sta trčila skupaj baje dva avtomobila. 30.000 K so stale naše klerikalce dr-žavnozborske volitve pred 4 leti. Letos so pripravljeni potrositi če treba še več... ljudskega denarja v škodo ljudstvu. Kaj so bilj dosegli? Izvolitev dveh poslancev: dr. (jregorčiča in Fona. Ta dva gospoda sta ta čas vlekla še veliko plačo prvi kot semeniškr profesor in drugi kot soditi svetnik pa še dijete ... Dva res draga gospoda. Toliko troškov, tako draga dva moža uspeha pa nobenega. Kdo bo še volil take ljudi, ki stanejo toliko ljudskega denarja, ne delata in ne dosežeta pa nič. Laska liberalna stranka je postavita za kandidata v tržiško-červinjanskem volilnem okraju dr. Al. Pettarina. Pred 4 leti je kandidiral v krminsko-gradiščan-skem volilnem okraju; v tem nastopi baje sedaj kot liberalni kandidat notar dr. Uallaben iz Gorice. S. L. S. dela Nemcem v korist — to-rej v Škodo slovenskemu narodu. Dic Dentscheu Laibaohs haber: in der Ge-meiiuieaussdmssvvah!, wie die slovenj-sebe Volkspartef bezweckte, sieben Mandate errungen.* (Ljubljanski Nemci so si priboriti v ljubljanskih občinskih volitvah, kakor je hotela slovenska ljudska stranka, sedem mandatov.) Tako piše »f?crchsposi«. ki je glavni list krščansko-soeijahie stranke na Duna-iu in Nižje-Avstrijskem. To pribijamo, ker so klerikalci tako nesramno lažnjivi, da se drznejo trditi, da so :iaprednjaki odprli Nemcem vrata v mestni zastop ljubljanski, ko vendar-ves svet ve, da to. ni res in potrjujejo to tudi glavarji črne intenna-cijonale. »Prizadetim v opomin in ravnanje«. -- Pod tem zaglavjem smo priobčili glas trgovca z dežek jh odgovor odjemalca 7. dežele. Prostora smo dali jedrnemu in drugemu za njune pritožbe. Tako je pač prav in v redu. Vsak človek, ki ima pamet v glavi, poreče, da smo storili prav. — Ali tvjli smo, da je bilo po gostilnah in kavarnah v,Gorici neko zabavijanje radi odgovora v .sobotni »Soči«, češ, kako da more »Soča« ka/ takega priobčiti, Zalbav-Ijači so robrtJlirda se to tiče trgovcev v ^f*^; Gorici. Možje so Citati notici v »Soči« ta- j III. mala zlata svetinja, IV. velika srfebrna ko ipovr§no, tla niti ne vedo, da se tiče ' pozlačena svetinja, V. mala srebrna po- orot nolk^itBgaVfaaae^odjen^ea -nekje, v nekem bližnjem kraju na deželi, kakor je iz trgovčevega dopisa m potem iz od-jemalčevega na prvi Iiip jasno razvidno! Čudno pač, da se jezijo tisti možje okoli po javnih lokalih — ne da bi poprej paz- naš ni glasilo trgoVcei^^l^k*-vsega ob- činstva. Drage volje smo dali prostora j sedež kavarne »Minerva«, Trst, Via zlačena svetinja, V»I. velika srebrna svetinja, VII. srednja srebrna svetinja. Vsa^ kdo darilo je spremljano z diplomo. Prvi ddbi Se narodni znak z napisom »II. Jugo-slov. prvak 1911.« Uloga za člane slov. koles, društev K 8a samostojni (oni brez !iivoj»w5itay.^ai,dpp<*SArvi »Sa^JLLL^t i^iikakih društev) K 10. Prijave z vlogo dli med 5. in 6. t. m. ponoči. V&taši kličejo: Maroko Maročanom! ObsediTd stanje v*sCS2lrskem vilaje- tu.'— Ofieialni list razglasa, da se je v skadarskem vilajetu razglasilo obsedno stanje. "jeVoŠiljati do TSTjunija t. 1, na društveni trgovcu in potem seveda tudi 'odjemalcu. Vse skupaj pa naj služi namenu: da-nehajo take pritožbe L jedne in druge strani, kar se da doseči s solidnim iti poštenim trženjem z jedne, z druge Strani pa po geslu: Svoji k svojim! — Dostavck: Dan-s so bili v našem uredniStv« trije slov. trgovci z jestvniami v Gorici, katerim smo pojasnili, da se oni dve notici ne tičeta nič slovenskih trgovcev z jest v i nami v Gorici, kar je pa že samo ob sebi razvidno iz obeh dopisov: Trgovčevega z dežele in odjemalče-vega, Zatorej nima našim trgovcem v mestu zbog onih dveh dopisov nikdo ničesar (»Citati, kakor se tudi dopisa ne dotikata njih. Prosimo pa vse skupaj, naj v prihodnje čitajo, pred no se po nuputrebi razburjajo. Ribice naj tudi pomagajo. ~ Iz deželnega odbora razglašajo, da so vrgli obilo ribjega zaroda v Sočo pri Pevmi, pri Solkanu ter v Bučo pri Hudijiižni. Poprej so nametali ribjega zatoda v vode v Purianiji. Vse prav sedaj pred volitvami. Ribice naj bi zvabile volilee na trnek laških Uberaleev \\\ slovenskih klerikalcev! Dr. Hugo Fink, bivši zdravnik v Ajdovščini, je ponesrečil v Trstu, kakor smo poročali v soboto. Hote! je v (lorijo, kjer živi žena njegova in jedna hčerka, ki matsirira na tukajšnjem učiteljišču. I>r. Fink, ki je bil star 51 let. je bil imenovan v zadnjem času za občinskega zdravnika v K(»'-uiu. Zakopana Vipava. Ohčo pozor- nost po Vip-tvski dolini je zbudil naš članek Zakrpana Vipava, ki je razkril, na kak način hočejo »regulirati« Vipavo. Ce bi se izvedlo to, kar sedaj nameravajo, ne bo to nikaka prava regulacija Vipave, ampak draga krparija brc/, haska. Da se le morejo uJati takim načrtom tako «¦•¦ • zuntni mt>žje S. L. S! Iz Mirna nam poročijo, da ko so merili pod neko senožetjo. so rekli, da bi bilo treba tam napraviti škarpo. Lastnik bi moral prispevati s 25 "< k stroškom, katerih i\\ bilo okoli M.i^Wi K: svet pa ui vreden niti tretjino. Prizadeti posestniki, ki bi morali prispevati, bi ne imeli od nameravane 'regulacije nobene koristi. Pa že prav vse, kjer so poleg klerikalci, ni za nič in le v Škodo 'ljudstvu. Tako tudi nameravana krparija Vipave. Mestna jjodha goriška. — Oodheni odsek mestnega starešinstva je sklenil, Al m.)ra OiMej na koncertih in veselicah nastopati mestna godba celotno in s:;er tudi v svo» uniformi; oJslej ne bo več na razpolago Jel godbe za veselice itd. -Včasih je svirala mestna godba priJn > tudi po slovenskih veselicah v okolici; še zaKinje čase je nastopila kje med Slovenci. seveda niso biii godci preoblečeni. Sedij pa je odsek zaprl pot mestnim godcem med Slovence, ker cele godbe in še v uniformi po vrhu pač ne bodo klicali Slovenci nikjer med se! Prav tako. Za dlčnega deželnega poslanca S. L. S, g. M. Zego so zanima tudi laško glasilo Pafer-Orcgorčieeve zveze »Corriere*. Pripoveduje, da se je imela vršiti kazenska razprava proti dvema možema s Kanalskega, ki sta obtožena, da sta v gozdih ki so biti njuna last. pa jih je na dražbi kupil velik posestnik g. Zega, sekala les, ko nista imela, kakor pravi obtožba, več pravice do tega. Razprava je preložena. »Detomor«, — Poročali smo pod tem naslovom, da so našli na tukajšnjem pokopališču trupelce deklfee, zavito v škatljo. Komisija je dognala, da je bilo dete v petem ali šestem mesecu formacije. Torej bi bil le prezgodnji porod ne detomor. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« naznanja vsem kolesarskim društvom, da priredi v nedeljo dne 25. junija t, 1. veliko cestno dirko za: »II. jugoslovansko prvenstvo« na progi Trst (Vrdela) Lokve- Acquedotto. Slavnost se bo vršila popo-ludne v »Nar. Domu« pri Sv. Ivanu, kjer bo razdelitev nagrad, srečkanje za dvo-kolo ter razno. Deklico rešil smrti. — V Ronkih je padla v vodo dveletna deklica kolona Al. Zanolla. Otroci so klicali na pomoč. 'Prišel je mimo mladenič Ovidon Futnis ter skočil v vodo in rešil deklico, ko bi bila kmalu padla čez jez. Vojaška godba bo svirala jutri pop. od 5.M--O.M v mestnem vrtu. Vspored: Verdi: Ouvertura k operi »Nabuceodo-tiosor«; Fall: »Briiderlein fein«, valjček; Muiuperdink: Fantazija iz opere »Hansel Ck (iretel«; Kahnan: »Pesem o poljubu« iz operete »Jesenski manevri«; Fetras: -V sedmih nebesih*, potpourri. Vojaški dopusti za časa žetve. — Vojno ministrstvo in ministerstvo za deželno 'hrambo sta določili, da se ne bo več upoštevalo pisanih prošenj s ta riše v, ki imajo sinove pri vojakih pa bi jih radi imeli doma ob žetvi in košnji, ampak da se morajo voiaki. ki želijo tak dopust, sami oglasiti pri svojem poveljniku. — Zvedeli smo tudi. da je prišla vojaška oblast na sled nekaterim, da so rabili dopust v druge 'namene ali so drugod i delali in ne doma - zato uajbrže ne bodo dovoljevali dopusta tako na široko kot J:H-'j. Ponarejeni denar, — V Ooriei so aretirali 5.5 letnega Antona (iabrijelčiča z An1m\cga, ker so našli pri njem dve ponarejeni kroni. Konj se je splašll včeraj pred držav-n"m kolodvorom vozniku Antonu Humar-ju. Voznik je skušal pomiriti konja pa ui mogel; voznik je padel in voz je šel čre-zenj. K sreči je Ml voz prazen. Ranjen je Iliimur na glavi in prsih. Prepeljali so ga v bolnišnico. rrfovsko-obrtfie in gospodarska vesti. Obtrno - nadaljevalna šola v Mlrnu vabi k sklepu šolskega leta 1910,11, ki bode v nedeljo, dne 28. maja ob 11. uri predpoldue v Šolski dvorani. Ob tej priliki so v dvorani razstavljeni letni izdelki učencev. Politični nresrled. Dopolnilna deželnozborska volitev v Ljubljani se vrši danes. Narodno-napredni kandidat je pr-oi. Keisner, kateremu je zagotovljena izvolitev. Bramhna reforma. —- Ogrska vlada predloži zakone branih le reforme ogrskemu državnemu zboru začetkom prihodnjega tedna. Prej pa se bo vršila še ministrska konferenca, katere se udeleži tudi hrvaški ban dr. Tomašič, da označi stališče hrvaške vlade napram brambni reformi. Ruski vojni minister Suhomlinov je dospel v Vladivostok in namerava obiskati mesta Habarovsk, Nikolevst, Sre-ten.ski in Čito. Pekingsko časopisje smatra inšpekcijsko potovanje kot pripravo na vojno in poživlja, naj vojaštvo kakor hitro m:>goče zasede Mandžurijo. Kitajska pripravlja tožbo pri razsodišču v Haagu zoper Rusijo in japonsko, ker sta kršile kitajske pravice. Kitajske priprave za vojsko proti Rusiji. — Iz Pekina se poroča: Kitajsko časopisje tolmači popotovanje ruskega vojnega ministra na Daljni Vzhod tako, da se rusija vojaško pripravlja proti Kitajski. Kitajska vlada tajno pomnožuje svoje vojake v Mandžuriji. Kitajci grade nove trdnjave in utrdbe. Odprava smrtne kazni na Španskem. — Španski ministerski predsednik Cana-lejas je izjavil, da vlada dehije « vso silo na to, da se odpravi smrtna kazen na Španskem, .-...„. ___ Maroko. •—Marokamci :po7.ivljajo; na- §t, Peter-Razdrto-Trst (Vrdela) km 103, I rod na .sveta vojno proti Francozom tri maksimalen čas 4l/s ure. Darila: L velika I Špancem. Francoske Ceste predirajo. Po zlata svetinja, II. srednja zlata svetinja, " celem Maroku divja vstaja. Fez so napa- Razne vesti. Strelne vaje, — Domobransko ministerstvo je odredilo, da bi bili vsi profesorji in strokovni učitelji, ki'so dolžni udeležiti se vojaških vaj in ki poučujejo •trn šolah, :na katerih je vpeljan fakultativen pouk v streljanju, združeni v velikih počitnicah pri vojaških vajah v posebne instrukčne kurze. v katerih bi se vadili za pouk v streljanju', — Za srednješolsko uči-teljstvo se porajajo vedno iepše perspektive. Pedagogiji se odpirajo nova polja! Protinarodnostno delo klerikalizma. —¦ V Pečuhu ustanovi duhovščina s pomočjo Pijevega društva institut za 200 hrvaških ju slavonskih dijakov in ga združi z ondotno viš,'o ogrsko gimnazijo. Na Hrvatskem in Ogrskem klerikalizem madjarizira, v Avstriji ponemčujejo razni nemški samostani in cerkvene nemške pridige. Povsod delo po krščanskem geslu: pomagaj ubogim in slabim! »Orni.« Porotno zasedanje v Trstu prične dne 19. junija t l. Pod vlak se je hotel vreči v Trstu 42 letni Alojzij Nardon iz Maniago, oče 6 otrok. Zapazil ga je redar, ko je ležal na tiru železnice v Poncjani, približal se mu je ter ga vprašal, kaj misli, na kar je izjavil, da je prišel na tir z namenom, da zgubi življenje. Redar ga je le s težavo spravil proč s tira. Ivana Kregarja minister baje ni potrdil kot predsednika trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani. Kakor znano se nahaja Kregar v kazenski preiskavi radi goljufij pri volitvah v trgovsko-obrtno zbornico. Obravnava radi zapuščine belgijskega kralja Leopolda. —- V pondeljek 8. t. m. je pričela v Bruslju obravnava radi zapuščine belgijskega kralja Leopolda. Naval k obravnavi je naravnost velikanski. Tožitelju sta princesa Luiza in grofica Lonyay, obtoženec pa belgijska država. Tožitelja odločno vstrajata pri svojih zahtevah in odklanjata vsaKo poravnavo. Obravnava bo trajala najmanj šest tednov. Zakon proti ženitvi bolnih ljudi. — Švedska bo uajbrže prva država v Evropi, -ki zabrani s posebno postavo zakon bolnim ljudem. Medicinska fakulteta v Štokhohnu je bila v tem oziru poprašana za svet. V nekaterih ameriških državah že obstojijo slične postave. V Kaliforniji iaijot in pijanec ne dobita dovoljenja za poroko. ,V Indijaniji se epiicptiki ne morejo oženiti. V Michiganu kaznujejo človeka z venerično boleznijo, ako bi se oženil, predno je popolnoma zdrav, z ječo petih let. ,. Akad. dr. slov. agron. »Kras« na Dunaju naznanja svoj I. redni občni zbori ki se bo vršil dne 16. maja ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. poročilo pre glednikov, 4. razdelitev trakov, 5. volitev novega odbora, 6. slučajnosti. Lokal: Gostilna Hetlebart XVHI. Cottagegasse 6. Slovanski gosti dobro došli! Petletnica »Kluba slovenskih tehnikov v Pragi se bo obhajala dne 17. maja rb 8. zvečer »pri Vojvodih« s sledečim vs-poredom: I.Jože Jelenec: Slovenski tehnik, v Pragi. H. Janko Mačkovšek: Ierry. tra-I jale -bodo 14 dni. Udeleži se jih 18 oklop- ¦ nic, 6 oklopnih križaric in 18 riisiloev tor-: pedovk. Moštvo: 750 Častnikov in 18.600: mož. Nov parnik lokalne paroplovne vožnje Trst-Pulj. — V ladjedelnici v Tržjču zgrajeni parnik za paroplovno dnifcbo »Istra-Trieste« z imenom »San Maroo«, je podvzel poskusno vožnjo iz Trsta v Pulj in nazaj. Vožnja je bila v vsakem oziru .zadovoljiva irn je dosegel parnik * povprečno hitrost 14.2 milj v uri. Občinska seja pod varstvom orožnikov. — V Knrmi v 'Dalmaciji se je vršila 14. t. m. občinska seja pod varstvom, orožnikov, ker so bili starešine baje moč-, no razdraženi. Po seji se je župan odpovedal. Kongres proti tuberkulozi. — 14. t. m. se je vršil I. avstrijski shod proti tuberkulozi, katerega se je udeležilo tudi mnogo vseučilišnih profesorjev in predstojnikov bolnišnic in klinik, iNa dnevnem redu so bila tudi razna predavanja, ki so se v prvi vrsti pečala z varstvom otrok proti tuberkulozi in s Iprofilaktičnimi sredstvi. Lega v zadregi. — Učiteljstvo dru-, štva »Lega Nazionale« v Dalmaciji je prosilo meseca decembra za poviSanje plače, a družba ni upoštevala tega. Vsled tega so te dni prenehali učitelji s poukom na vseh 8 Šolah dalmatinskih. Dama, k&tera Rkrbi za zdravo kožo in hoCe iz ebiti se peg ter ohraniti aežno in mehko kožo ter belo polt. se umira, le t liljinim mlečnim milOItl (znimkii kon}lLek) tvrdke Bergmann 4 drog Tescben na Elbi. Komad po 80 vin. se dobi r vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfumov. Mali oglasi Rajmaajia pristojbina stane 60 »l o. Ako Je o?laa ob8elneJSi se raSuna xa vsako besedo 3 vin. Rsjpripravnejie lnseriranje xa trgovce in obrtnike. Lollko j« minjSib trgovcev in obttnikoT TGottot, ni delell (in celo t KMtu) nihfie ntt potna, kar .. .-----.~.- Skpdn 9( majhni. llrariniU vešč v zavarovali;! otroki se sprejme UldUlIlfV s i. jiilijem. -- Ponudbe pod: H 866, post rest Gorica: ___.^ ftncnnrliAna zmožna slovenščine, italijanščine uUdpDUlGiia in neia^ine išče služb« kot bta-gajničarks ali kontoristinja. — Naslov pove naše upravništvo Proda sa" obsežnoliso" Šž&S V hiSi se nahaja dobroidoča gostilna. — Na zahtevo se proda tudi koncesija. ;— Natančen naslov pove naše upravništvo. ¦' ;; IJnua hj&a 7. obsežnim vrtom in velikim dvo- vpeljavo — se proda, upravništvo. plinovo in električno Naslov pove naše Ilun fintlMflitoi želita vstopiti v službo v UV6 JOSpOUlCIil Gorici ali v Tr^tu v kako slovensko ali nemško trgovino kot btagajnicariji ali ttot knjigovbdktnji. -jl.ftslbv-pove naSe ^pstviiištvo. ' 7 _____iij«lel«rMP|ae.Bfiii|! prej ihHijacelj te ki|ljic« lN*iva« — z Ihlertoji it MiM M viftt. znam. so najbi^e sredstvo proti otež-kočenemu prubavljaniit¦, vsake vrste> proti zgagi želodčnim bole-Činam, tvorb> kislin itd. To sredstvo se je obneslo že več kot 30 let. Varovati se je treba pred podobrwii pflfnetki in ponarejanji in pn?;ti na varstveno znamko s podpisom, "v' y- r^ Dobiva se v tomih: na dežeto po,--ailja lekarnar C. Brady, Dtuiaj I. Pleisoh-markt 2. 6 stekleuio K 5-—, 8 dvojne steklenice ,K 4'50 franko. mil wmiw 0. .V. © BREZ bahanja 'se lahko reče, da so pristni PALMA gumi jeui PODPETNIKI najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tern niti vinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka zToderno higijeno, Naznanilo preselitve. Trgovino „iiri železnem 1110x11" in za >fjo starin se je preselilo v magistralno ulico. Dobra kuharica indeklakoirokom z 20. t. m. službo v Gorici. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porce- ,aRSzaloga'noviMja orožja vseh vrst toliko Oglasiti se je v dež. umobol- za lov kakor za strelišča, samokresov avtoma- fa nft Šempeterski cesti tičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, r šiber itd. itd. ] Cene konkurenčne. l |Dan Qljra, izdeloualelj orožja in zapriseženi izuedenec. Št. 88 pri primariju. s 3fII. ~575. Sklep. V kaTikurz.ii »Glavne posojilnice« v 'Ljubljani'se v smislu odločbe c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu, 'z dne 13. maja 19ll, opr. št. R II•6S/1L prekliče na dan 16. maja 1911 določeni likvidacijski narok s tem, da se isti preloži .na 10. junija 1911 ob 9. uri dopol. pri tuk. sodniji, sdba št. 123, z dastav-kom, razglašenim s tusodnim sklepom z dne 13. svečana 1911,. op. št. 93/11. 4. S. Rp. deželno sodišče ijubljana oddelek H!., dne 15. maja 1911. nova se na Solkansfci cesti, oddaljena 8 minut od drž. kolodvora. Ista obsega 8 sob, kuhinjo, obsežno postrešje, vrl, obširno dvorišče in lilov. V hiši se nahaja sedaj dobrotdoea gostilna. — Ponudbe je naslovili na g. K. Čibej, notarja v iiorici. VABILO V. BEOlil OBČNI ZBOR Kdo ne pozna tvrdke Kerševaiii & Cuk na Stolnem frgn iPlaiza Dnomo) n GORICI Štev, 9? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-tetni. uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivate! stroji so se priljubili vsem . šiviljam, kroja--tm in . drugim. Vsakdo naj si ogleda pre- : aku- -—.....-- pom šivalnega stroja »ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago, učiteljico, ki poučuje brezplačno. Z Original - Victoria šivalnimi . Stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, drozgainice (stroje za maslenje grozdja, plnge, trane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVAM & ČUK, ki jih sama izdeluje. Pnške, samokrese, drago belgijsko orožje, streljifO. — Velika izber gramofonov. Dale na obroite. . CENIKI = se razpošiljajo zastonj. = »Vinarskega in gospodarskega društva' v Komnu ---------------vpisane zadruge z omejeno zavezo, StOJte I I k" se bo vršil o sredo, dne 24. maja 19H. ob 3. uri popoldne v drnštvenib prostorih v Komna hšt. 88 DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1910. 4. Čitanje zadnjega revizijskega zapisnika. 5. Slučajnosti. Akr bi ta občni /i>w m* Lil sklepčen <>b ii vršil r--b 1. iu"< popolrt, na istem mostu in z isrim < 1111 - v i ti 111 r .'il.-de \\:\ število nsivzočih zadružnikov. V Komnu, dne 15. maja 1911. »Vinarsko in gospodarsko drnštvo" v Komna Proda se ti a Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150.000 kisb. čevljev jelovega lesa. Gozd meri ca. 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi go