6t. 50. V Gorici, dne 23. junija 1899. TeCaJ XXIX: Izhaja dvakrat aa teden v Štirih izdaiijiii, is sicer: vsaktorek in petek, jutranje izdan je opoldne, večerno tadnuje pat ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Matom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejeniana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. «•— poL leta ........ » 3 — : - četrt leta . V*' •-"-.-. .'-HH-1$.*L Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 3 v Gorici v »Goriški Tiskarni» A. Galiršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer f ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brc/ doposlane linrrtčiiiiio fle ne oziramo. „l,RIMOKKC",izhaj^ neodvisno od «Soče» trikrat mesečno in stane vse lorogTd'. 1-2TT «Soča» in c Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Seli \v ar z v Šolski ulici in Jellersitz \ Nunski ulici j — v Trstu v tobakavni Lav renči 6 na trgu delta Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. S O Č A (Večerno fizdanje). Uredništvo in odprnTiiiStTO se nahaja v GosposH ulici 5t 9 v Gorioi t H. nadstr. aadej. — Urednik sprejeialje stranke vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. . »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. v Naročnina, reklamacije in druge reči, kafcke ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poftijaio le Kprarnlgtru. .,. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. _.____ Oglasi in poslanica se račnnijo po petit-vrstah, So tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. -- v večja črke po prostoru. 1 Naročnino iu oglase Jo plačati loco Goric«. „«origkft Tiskarna" A. Gabrgček tiska iu zalaga razen * Soče. in .Primorca« Se -Slovaiisko knjižnico^, katera izhaja mesečno v. snopičih obsežnih 5 do-« pol twr stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici, se računijo po 20 kr. petit-vrsnoa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- tn narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabrgček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. „Moitte di Pieta" in Vipavska železnica. I (Članek iz peresa izven uredništva). Naš prvi denarni zavod v kronovini je danes pač še vedno tukajšnja hranilnica in zastavljalnica, če ravno ji manjka gibčnosti in potrežnosti. Res da ima „Monle di Pietu", imenujmo ga tako, ker je v ustih vseh večinoma le ta izraz, res da ima na razpolaganje obilo hranilnih vlog, katero tako rekoč predstavljajo denarno moč in prihranke celo dežele. Zato stoji danes brez dvojbe na prvem mestu, in od tega denarnega zavoda pričakuje denarne pomoči' zas"ebnik, če je v zadregi, in obračajo se nanj občine, cerkve in dežela. »Monte di Pieta" po svojem ustroju lahko ceneje pomaga kakor drugi zavodi, ali v domači kronovini, ali izven nje. Ima cen denar v majhnih vlogah in večinoma stalnega denarja od občin, od varovancev in cerkva* Ker ima naša kronovina po dve tretjini slovenskega prebivalstva, in se te dve tretjini sestavljata iz samosvojih posestnikov, dočim ima furlanska tretjina večinoma ie veleposestnike in kolone, ni težko sklepati, da je večina v »Monte di PieUV naloženega denarja denar slovenskih občin, slovenskih posestnikov. Furlanski posestnik ne zaupava svoje glavnice »Monte di Pieta", ker teži po drugih denarnih središčih, furlanski kolon pa je preveč odvisen in izmozgan od svojega veleposestnika, da bi mogel imeti prihranke in jih nalagati. Če tudi nam niso pristopne glavne knjige lega zavoda, smelo rečemo, da je v njem naloženega najmanj dve tretjini denarja iz slovenskih pokrajin, in da je tako tudi najmanj dve tretjini vseh posojil naloženih plodonosno na posestvih slovenskih kmetovalcev. Če si pa ogledamo delovanje tega našega prvega zavoda in še bolj njega poslovanje in uradovanje, potem pa nam je ta zavod na prvi pogled izključno italijanski zavod, kateri pri vsaki priliki prezira oni slovenski živelj, kr mu donaša največ denarja in ki mu odjema plodonosno največ denarja, ki mu zbira in skuplja letni dobiček in mu je nabral in nagromadil močan rezerven zaklad. Na Čelu oskrbništva tega zavoda stoji knezonadškof. (Mrbništvo tega zavoda poleg nadškofa sestavljala dva višja duhovna dostojanstvenika. Vsi trije so sedaj slovenske nerodnosti, in po večini so taki bili že mnogo zadnjih let. Pravni zastopnik je slovenski odvetnik dr. Josip vitez T o n k 1 i. V MARCOVISCONTI Zgodovinski roman •Sli. Jtalijanski napisal Lommaso 6rossi. (Dalje) Večkrat se je ozrl v na tisto posteljo, a na to obračala proti, nebu, tak6 otožen pogled, da je bila oči vidna njena notranja želja, katero je pošiljala Bogti, naj bi izvolil poklicati k sebi še njo in združiti jo zopet z njenim Arrigozzom. Miha je imel pleča obrnjena proti mizi; sedel je pripognjen k ognju in mešal neko proseno kašo z mlekom, ki se je kuhala v loncu. Na njegovem licu je bila izražena neka bolj surova in trda žalost, ki je nekako nagibala k ne-volji in jezi. Obrnil je bil ramena 'p.ro.ti ženi nalašč zat6, da bi je ne videl in da bi njena žalost no povečevala njegove, in takdje delal svoje delo, no da bi dvignil glavo. Ko je poteklo po priliki pol ure, je žena vstala, snela preslico, šla k ognju uradu samem sLa nastavljena Slovenca J ar k o n č i č in S i m č i 6. Oba priznavala svojo narodnost in sta bržkone najsposobnejši uradni moči tega zavoda. Kljubu temu pa je značaj tega zavoda skoro strogo italijanski, in ako se iztisne iz njega kak pojav, ki ugaja slovenskemu prebivalstvu, se mora, kakor rečeno, iztisniti! Urrdni vodja ali ravnatelj tega zavoda jo strogo italijanskega mišljenja. Pokazal nam je to v onem tre-notku, ko sla si obe narodnosti stali nasproti v odločilnem boju za priboritev državnega poslanca iz skupine veleposestnikov. Takrat je bila razburjena cela dežela od dna do površja, in ravnatelj »Monte di Piela" menda ni mnogo pomišljal, da se je postavil v tem skrajnem boju na stran ene stranke, dasi bi bil moral varovati vse drugo stališče! Pripisujemo torej političnemu značaju tega moža, da »Monte di Pieta" ne priznava v javnem svojem nastopanju Slovencem istih pravic, kakor Italijanom, da uraduje strogo italijanski, da sili svojega pravnega zastopnika, da vlaga italijansko spise, da bo ne izdajajo uradne listine, sestavljene v slovenskem jeziku. Ako bržkone \pliva ta mož na uradovanje v nam tujem jeziku, pač smemo mislili, kako je lo, da se duhovno oskrbništvo tega zavoda tolikokrat odloča v neprilog prošnjam in Željam slovenskega prebivalstva ? Če kedaj, je pokazalo to svoje stališče ob vprašanju vipavske železnice. Deželni zbor goriški je v svojem zasedanju dne 12. aprila 1892. sklenil, da se deželni odbor pooblašča, založili iz deželnega zaloga za nakup delnic vipavske železnice 100.000 gld., za one furlanske železnice 50.000 gld. in za tramvaj po furlanski nižini 50.000 gld. Sklep deželnega zbora je jasen tako,- da ne potrebuje skoro nobenega drugega tolmačenja nego le tega, da deželni odbor sme porabiti iz sredstev deželnega zaloga 100.000 gld. za eno in 100000 gld. za drugo stran. Ko se je z dopisom od 26. aprila 1893. št. 1768 deželni odbor obrnil na ravnateljstvo „Monte di Pieta", da mu posodi 50.000 gld. za nakup delnic furlanske Železnice, se ravnateljstvo ni trenotka ni pomišljalo, odgovoriti na ta dopis: »Glede na patrijo-tično svrho tega podjetja dovolimo posojilo po 4V2 obresti brez pisnine proti s vojt časni zastavi do Učni h delnic", Tafcuat ravnateljstvo »Monte di Pietu" ni vp?aš>,]6v rta je furlanska železnica zagotovljena ali ne, ni vpra- in vzela doli lonec; na to je stopila k polici, in ker je bila vsa zamišljena v svojo molitev, je potegnila doli vse tri sklede in jih položila na mizo, prista-vivši k vsaki še žlico. Ker jje bila že toliko let vajena temu delu, so ji roke pri tem Že same tekle in delale po navadi. Na to je vložila v vsako skledo nekoliko jedi in poklicala : «Mil a ! pojdite večerjat*. Toda, ko se je rw njen klic mož bližal mizi, se je žena spomnila, da je pripravila jedno skledo preveč. Zat6 jo je hitro vzela in položila na tla, kakor da bi bila napolnila za psa.. Mož je vendar opazil, kako naglo in vznemirjeno je to storila; videl je, da je stala na mizi še tretja žlica na navadnem mestu; in ker je uganil, da so je to zgodilo vsled njene razmiš-ljenosti, ko je za sinil tako goreče molila, je obrnil obraz na drugo stran, da bi se ne pustil videti ginjonega, vzel svojo skledo in se vrnil tja, od koder je bil prišel. Marta je povesila glavo na prsi, potem pa, ko so je nekoliko osrčila, jo 1 šalo, ali. so občine in , zasebniki, ki so bili vezani, podpirali osnovano glavnico, že vplačali svoje deleže, dasi je bilo to plačilo prvi predpogoj ustanovitvi furlanske železnice. In če bi bilo vprašalo, izvedelo bi, da niti polovica pogojenega osnovnega kapitala še ni bila vplačana, in torej železnica niti zagotovljena! Ravnateljstvo »Monte di Piela" je na jednostavno vprašanje deželnega odbora brez vsakega premisleka ponudilo posojilo pod najugodnejšimi pogoji in to posojilo tudi na prvi poziv izplačalo proti istočasnemu sprejemu delnic v zastavo. Vse kaj drugega pa je veljalo takrat, ko je deželni odbor vprašal po posojilu 100.000 gld. za nakup delnic vipavske železnice. Na ta dopis je ravnateljstvo premišljalo in povpraševalo po mnenju enega ali drugega jurista, ali ima deželni odbor pravico, vprašati po takem posojilu ali ne. Po dolgem premišljevanju in pripravljanju pa se je oskrbništvo odločilo za učenje sedanjega deželnega glavarja dr, viteza Pajorja, da deželni odbor nima pravico* zahtevali posojila, marveč edino le deželni zbor. Oskrbništvo je dalo to svoje mnenje deželnemu odboru na znanje v obliki, kalera je pravi »unicum* in slika cincavosti onih gospodov, ki so odgovorili. Na slovenski dopis deželnega odbora so poslali italijanski odgovor, kateremu je bil privit sklep slavnega oskrbništva v nemškem, ki je po večjem obsegal do&lovne besede sklepa deželnega zbora z dne 12. aprila 1892., seveda v italijanskem jeziku. Slavno oskrbništvo je pokazalo javno, da se na slovenske dopise n e u p a odgovarjati š 1 o ve n s k i; da se pa na take dopise tudi ne upa izrekali mnenja v italijanskem jeziku, in tako se je odločilo odgovoriti na gori naslikani značilni način! Ravnateljstvo in oskrbništvo je imelo gotovo pred očmi svoječasno mnenje radi posojila 50.000 gld. za furlansko železnico in je bilo v veliki zadregi, kako utemeljiti sedaj svoje protislovno stališče. Če je v prvem slučaju pripoznavalo „patrijo-Učno svrho" za furlansko železnico, pač ni moglo izključiti iste svrhe za vipavsko železnico?! Morda, če je malo pomislilo, bi naglašalo še mnogo bolj patrijotično svrho te železnice, ki naj pomaga na noge bržkone najpatrijotičnejšemu prebivalstvu avstrijskega cesarstva, ki je vedno stalo na braniku države in dinastije, ki je bilo stoletja in stoletja zanemarjeno in izmozgano po tujih poklicala psička po imenu. Ta je komaj nekoliko vzdignil glavo izmed tačic, zmi-gal polahkoma z repom, a se ni zganil s svojega ležišča. Zato je ona stopila k postelji, ga je pogladila in pomiiovala ter vzdignila ga in nesla tje k skledi. Poprej ni nikoli marala zanj; vedno je bila nasprotna temu, da so ga redili, kajti bile so slabe letine, in zdelo se ji je nespametno držati onega nepotrebnega gosta pri hiši. A sedaj, ko ni bilo ¦ Wč Arrigozza, se ji je dozdevalo, da J bi onečastila njegov spomin, ko bi se ubogi 'živalici slabše godilo nego prej, dokler je on skrbel za njo, ali če bi bila od koga zmerjana, zaničevana, in Če bi je sploh nikdo ne ljubil. • Psiček je po svoje zahvaljeval go-spodinjo za njeno nena /adno skrb, do- , brikaje s*e ji z nekim glasom, ki je bil skoro podoben človeškemu stokanju, na- , zadnjo je sklonil gobec k skledi, polizal nekaj malega in na to skočil nazaj na posteljo ter se sključil kakor poprej. — } Tudi ta uboga živalica no mara živeti brez njega, si je mislila starka, ki ga gospodarjih, in ki leta in leta obupano prosi gospodarske pomoči.Moralo je slavno oskrbništvo videti in vedeti vse to. Zato pa je iskalo čudnih formalnih ovinkov: da onemogoči izvršitev patri jo ti enega čina! Reklo je torej, da nima nič proti temu izposojilu v »patrijotično svrho", ako je sklep deželnega odbora »enoglasen«, in ako »dovolitvi posojila pristopi tudi c. kr. vladni komisar", Kaj je mislil pravni konzulent slavnega oskrbništva, k*iko so premišljali visoki gospodje oskrbništva, to je zelo težko uganiti. Ker je bil sklep deželnega odbora eksisten-ten, je bilo pač vse eno, "aH je bil ta sklep enoglasen, ali ne; bil je pravo močen! Storila ga je eksekutivna oblast deželnega zbora in na nanila oskrbništvu „Monto di Piela". Mešati se v vprašanje, kateri prieed-niki so glasovali za to posojilo, kateri ne, to je več kakor netaktno, je več kakor povrSno, in kvalifikovati ume isto menda vsak prostak I Pravni konzulent in sla no oskrbniitvo pa sta pristavila pogoju, „c i bodi sklep deželnega odbora jednoglasen", ie drugi neverjel-nejsi; »privoli naj v posojilo tudi c. kr. vladni komisar*. C. kr, vladni komisar ima nadzorstvo nad javnimi hranilnicami, on lahko vsekdar vloži svoj »veto" in poroča osrednji vladi, kaj je storiti, da se prepreči ta ali oni nepremišljeni korak denarnega zavoda. G. kr. komisar mora nadzirali sklepe oskrbništva tudi tedaj, kedar gre za posojila zasebnikom, mora paziti, da se oskrbništvo drži svojih pravil, da se drži zakonitih določb; lako je po sebi razumno, da ima c. kr. vladni komisar pravico tudi sisti-rati sklep »Monte di Pieta" radi posojila za vipavsko železnieo. Da pa oskrbništvo tega zavoda kaj takega nekako zahteva od deželnega odbora, to je kratko rečeno — nesmisel ! In to tem večja, ker vlada po svojem m i niste rs t vu za železnice dela ravno na to, da deželni odbor čim prej izplača 100.000 gld., in gotovo ni namignila tukajšnjemu svojemu zastopniku in komisarju, naj prepreči posojilo pri »Monte di Pieta* s svojim »veto!« Dvojezično mešani dopis »Monte di Pieta" v vprašanji vipavske železnice je označil postopanje tega zavoda proti slovenski večini prebivalstva. Dokazal je, da je zavod italijanskega značaja in italijanskega uradovanja, da ga vodijo pri posojevanju jedni strani kronovine druga načela, kakor pri drugi naši slovenski strani! je ves čas opazovala. Na to se je vsedla in prekrižala, ter je začela jesti. Zajela je nekaj žlic tiste kaše, potem ko je že dolgo mešala po skledi, a ni ji šlo v slast. Ko je pa videla, da nese njen mož skledo nazaj na mizo, se je hitro posilila in požrla zaporedoma kake tri žlice, da bi on videl, kak6 zvesto je. Miha se je zopet vsedel k ognju. Ko je tedaj ona opazila, da je bila nazaj prinesena skleda še skoro polna, jo je vzela v roko, stopila k njemu, prijela ga rahlo za ramo in mu rekla: «Za božjo voljo, Miha, jejte; tako ne boste mogli stati po koncu; celi dan ste še skoro tešč». Brodar je zmajal z ramenoma, ne da bi zinil. Žena njegova je pa nadaljevala žalostno: «No, jejte vendar vsaj nekoliko! Ali kočete sestradati? Nikar se ne zapuščajte taktf! Tega ne smete storiti že zaradi mene... kaj naj počnem, če. Še vas ne bo,..» Toda jok ji je zadušil besedo. .,// c Ali ne prenehate še s tem svojim jokom ?» je tedaj jel kričati brodar; »ves božji dan le tako*!» in ko si je tudi -Nimamo sredstev, preprečiti slavno mnenje oskrbništva ,Monte di Pieta" m nj^ga pravnih kbnzulentov, ne moremo siliti ta zavod, da izplača v patrijotičho svrho zgradbe vipavske železnice 100.000 gld. proti zastavi delnic v tem znesku, ne moremo drugega, kakor skrajno obsojati tako postopanje, skrajno obžalovati obnašanje oskrbništva in ravnateljstva in opozarjati naše ljudstvo na neprilike, ki se nam gode pri tem zavodu! DOPISI. Iz Št. Andreža. Dolgo in s splošnim zanimanjem pričakovane volitve v novo sla-rašinstvo v Št. Andrežu so se vršile pretekli teden. Že par mesecev prej se je slišalo, da bodo letošnje volitve viharne. Govorilo se je, da je zopet vstala stara stranka nekdanjega župana Nanuta, ki hoče priti zopet na krmilo štandrežke občine. Z raznimi spletkarijami in obljubami so spravljali voiilce na svojo stran, ali zavedni volilci so tudi sedaj pokazal, da se ne dajo več ma-miti samo s praznimi obljubami. Zato je b'la tudi velika manjšina Ustih, ki so se dali pregovoriti, z izjemo sovodenjskih vo-lilcev, ki so bili večinoma na Nanutovi strani. V sredo dne 14. t. -n. je volil 111. volilni razred. Volitvi je prisostvoval tudi vladni komisar g. Pollev. Agitacija je bila burna. Tako viharnega volilnega boja ni bilo še gotovo, odkar obstoji Št. Andrež. Vendar konec volitve je bil ta, da je omlajena sedanja stranka dobila 100 volilnih glasov, Nanutova pa vkljub silni agitaciji le 76. V četrtek sta volila II. in I. razred, v katerih je bila volitev soglasna za sedanjo stranko, ker se nasprotna Nanutova stranka ni vdeležila volitve. Tako je Nanutova stranka propadla v vseh treh razredih! Cuje se vendar, da hočejo delati zgago z utokoro, češ, da se ni pravilno volilo vkljub prisotnosti vladnega komisarja! Prosto jim! Sedanja stranka je postavila letos do-klade v pokritje stroškov za zidanje nameravane nove cerkve na zemljiški in hišni in 1-25 gld. na hI na vinski davek, a nasprotna stranka je bila proti vsakemu povišku davka. In to je bilo tudi njeno glavno agitacijsko sredstvo v preteklih Volitvah. Oni niso hoteli nič slišati o tem, da so sedanje doklade le začasne, namreč dokler se ne pokrijejo stroški za novo cerkev. Posedanjih volitvah so pregovarjali in mamili tiste, ki niso radi videli doklad tako, da so potem postali njih najboljši privrženci. V prvi vrsti so pregovorili večino sovodenjskih volilcev, češ, kaj boste vi plačevali še za štandrežko cerkev, katere teko ne boste rabili. Oni so dobro vedeli, da brez doklad ni mogoče priti do denarja* s katerim bi se zidala cerkev, ker stroški so proračunjeni na 38.000 gld. Toda njim je le sebičnost branik da I se niso mogli sprijazniti z dokladami. Naša j cerkev, ki je bila zidana pred 250 leti, je j postala sedaj pre*ssna, in prejšnje stara-šinstvo je bilo napravilo že načrte za novo I on z roko otrl solze: «Kaj ga nemara obudite od smrti ? Pri moji duši, jaz ne morem več prestajati!* Nesrečna žena je potisnila nazaj v se svojo žalost, ki se ji je oklenila okolo srca; s pregačo si je obrisala oči in je zopet začela presti. Dolgo časa sta bila tiha oM. Žena je opravljala svoje delo in pogledovala včasih moža, kateri je sedel na nizkem stolu s komolci, oprtimi na ko-ena in z glavo v rokah; dozdevalo sel je, da joče. Konečno je ta vstal, prišel k ženi, j in se vstavil pri njej; hctel se ji je pri-dobrikati in jo s prijaznimi besedami j odškodovati za žalost, katero ji je pri- I zadel s svojim prejšnjim nesmiselnim j govorjenjem. Torej je rekel: «Tak6, I Marta, hočem pa storiti kakor želite vi, bom jedel, da vas zadovoljim*. In res je začel jesti. «Slišite, Marta*, je kmalu na to zopet (nadaljeval, «jutri popeljem v Dervio našega župana; z denarji, katere primem za vožnjo, plačam mašo za Arrigozza, plačam jo v Luganu, kjer ni prepovedi*, «Mašo sem že naročila jaz*, je odgovorila žena, in kazaje volno, katero je predla: * Vidite*, je dejala, «ta je prav za luganskega župnika; delo bo , nadomestovalo miloščino za mašo*. [ cerkev ter jih poslalo, Vi-i ;Vis. namestništvo I v potrditev. Sedaj ko je zmagala pri volitvah tista stranka, se upa, da se bode kmalu začelo z delom,. kakor hitro bodo načrti potrjeni. Že dopisnika v cenj. »Soči* od 19. in 26. avgusta lanskega leta, sta se bavila z novo cerkvijo in sta izrekla željo, da bi zidanje kmalu začeli. Pustimo torej vse osebne prepire na stran in poprimimo se vendar enkrat skupnega dela v blagor občini ter glejmo,, da se uresniči vendar enKrat--toliko vroča želja vseh občinarjev, namreč ta, da bi kmalu zidaii novo ceikev. Torej na delo l X. Dostavek uredništva. — Po- | sebno naprošeni smo sprejeli ta dopis, a i prepuščamo dopisniku vso odgovornost. Po naši misli bi bilo najbolje, ako bi 36 nič ne pisalo v listih o teh in sploh o takih bojih na deželi. _____ _ Domače ii razne novice. Kardinal dr. Missla. ~ V torek zve-I čer je došel v Gorice nečak papežev Ca-millo conte Pece i, da prinese nadškofa kar-dinalski klobuk. Vstavil se je v hotelu Gun-kcl. V sredo opoludne pa se je pripeljal v I nadškofovem gala-vozu, spremljan od nad-Pkofovega tajnika, v nadškofijsko palačo. V drugem vozu za njim sta sedela komornika i Njegove Svetosti mons. Kravanja in Gabri-I jeičič. Vrhu stopnic v palači jih je čakal mons. Alpi, kateri je uvedel nobelgardista Peccija v nadškofove prostore. Nadškof, ob-I dan s preč. kapiteljem, semeniškimi profe-I sorji in drugimi mestnimi duhovniki, je pri-I čakoval conte Peccija v dvorani na prestolu, j Vstopil je conte Pecci. prinesel na srebrnem krožniku kardinalski klobuk ter ga ponudil nadškofu, kateri ga je prijel ter si položil j na glavo. Na to je conte Pecci na kratko j govoril, naznanjajoč, da je bil pozvan od J Njeg. Svetosti, prinesti nadškofu kardinalski I biret; na to mu je čestital. Nadškof je rekel, da ni nikdar r islil na i .ko veliko čast, J da pa pripogiua svojo glavo pred voljo Njeg. Svetosti, ter ve, da mu je dolžnost, sprejeti j tako visoko priznanje. Na to so prečitali papežev dekret. Slavnost je bila s tem kon- I čana. Popoldne ob 1. je bil slavnostni banket, katerega so se udeležili vsi tisti, ki so j bili navzoči pri izročitvi kardinalskega klo- I buka. Vršile so se napitnice, pri katerih je kardinal zahvaljeval Njeg. Svetost in Njeg. Veličanstvo za izkazano čast z imenovanjem kardinalom, in še posebej Njeg. Svetost za odlikovanje, da je baš nečak conte Pecci bil odbran, prinesti kardinalski biret. Prost ! mons. Jordan je rekel, da visoko časts kardinalom čuti cela nadškofija. Včeraj v jutro so se odpeljali kardinal, conte Pecci in kardinalov tajnik na Dunaj, | potem ko je prejšnji večer odšel že |je radi' potrebnih priprav kanonik mons. Sedej, Svečano polaganje kardinalskega klo- i buka, katero izvrši sam cesar, bo v torek ob 11. dopoludne. i Kardinal je dospel v spremstvu papeževega nobolgardista Peccija včeraj zvečer na Dunaj. Papežev delegat Gelli pride danes. Papežev nuncij T a 1 i a n i priredi dne 29. t. m. kardinalu Missiji gala-obed. V pokoj stopi preč. g. kurat M a r u-š i č v Nabrežini koncem tega meseca. Sluz-* boval je tam nad 40 let ter ostane svojim faranom v blagem spominu. Babilon na okrožnem sodišča. — Izhajanje lista »Adriatische Post" je bilo naznanjeno državnemu pravdništvu kakor tudi okrajnemu glavarstvu v slovenskem jeziku, ker list je v slovenskih rokah, nemščina pa pri nas ni deželni jezik. Štev. 10. je bila zaplenjena; odlok smo dobili v nemškem jeziku. Okrožno sodišče je potrdilo zaplembo državnega pravdništva v i t a 1 i j a n s k e in jeziku. Uredništvo ni hotelo sprejeti italijanskega odloka, na kar ga je sodnijski sluga odnesel nazaj na okr. sodišče, kjer je povedal, kar mu je reklo uredništvo. Popoludne je bil že nazaj prav s tistim odlokom in z ljubeznjivirn nalogom, da mora pustiti italijanski odlok v uredništvu, oziroma ga nabili na vrata, ako se ga brani uredništvo; sprejeti. Uredništvo seveda se je braniki, in sluga je izvršil ljubeznivi nalog, da je pustil odlok v uredništvu ter odšel, ne da je dobil potrdilo o sprejemu odloka! Gospoda so torej prav ljubeznivi! Proti zaplembi smo podali utok v slovenskem jeziku, nakar je okrožno sodišče razpisalo obravnavo tudi v slovenskem jeziku, in vršila se je tudi tako. IzvrSetek obravnave z razlogi pa je bil zopet — nemški! Zdaj pa ugani, čitatelj, kaj je vodilo sodno gospodo, da se je posluževala v tem slučaju kar treh jezikov, dočim je vendar s prvotnim naznanilom o izdajanju bilo jasno označeno sodišču, katerega jezika se poslužuje list nasproti njemu, in kateri ima biti tudi jezfk sodišča nasproti listu. G. jodo je menda še vedno strah pred slovenščino!! Da se temu opomore, že storimo primerna korake. Značilno je le to, da se moramo vedno pritoževati, z lepa ne dobimo nifiesa! Vidi se, da "stari duh še vedno ni prešel z naših sodišči — Darovi za Šolsko knjižnico »Šolskega doma*. — Darovali so: gospa Ter. Mercina & letnikov ,Vrtca« in g. dr. Ant. Pogačnik 50 knjižic o sušici, da se obdari najpridnejše otroke. Vodstvo šole se tem potom najprisrčnejše zahvaljuje blagima dobrotnikoma, katera naj bi našla posnemovalcev ! Za efektno loterijo »Šol. Doma" so darovali dalje: Mladinoljub 6 K, Jos. Cigon, cerkovnik stolne cerkve, 2 K in neimenovana 12 K. »Goriški Sokol" priredi torej v nedeljo ob 6. uri zvečer na vrtu gostilne pri Vafieku veliko veselico z javno telovadbo in skupinami na treh glavnih orodjih (konj, drog, bradlja), s tamburanjem, petjem in umetnimi ognji v mraku. Spored bo ležal po mizah na vrtu. Točilo se bo puntigamsko pivo in dobro vino. — Vabimo prav uljudno mestne Slovence in bližnje okoličane, ki ne pojdejo v Sovodnje ali v Dornberg, posebno Solkance, Podgorce, Pevmce in ŠL Petrce, da bi došii v obiIeirištevilu,"ker,Glasbena šola* potrebuje denarja, ako hočemo, da bo uspevala v čast in ponos goriških Slovencev v bližnji prihodnosti, Gg. pevci naj blagovolč priti k zadnji vaji danes zvečer, — tamburaši pa jutri. Tudi odloženi veselici. — V Dorn-bergu bo v nedeljo ob 4. pop. odložena veselica tamošnje Čitalnice. Želeti bi bilo, da bi došli v obilnejšem števifu sosedje od Rihem-berga, Batuj in Sela, od Crnič, Šempasa, Prvačinc, Renč in Bilj! Malo je narodnih veselic po okolici, vsaj te naj dobro vspevajo! V Sovodnjah pa bo tombola ta-mošnjega veteranskega društva. Tudi Sovodnje imajo lepo soseščino; vsaj iz te naj bi došli na tombolo v obilem številu. Srečk je le 3000; vsaj te naj bi se tudi prodale! Na sadnem trgu v Gorici. — Več pritožb se čuje od stranij slovenskega občinstva, posebno naših B r i c e v, radi nespodobnega in večkrat nasilnega obnašanja tam uslužbenih občinskih organov. Pred kratkim smo omenili, kako je občinski organ sunil ubogo priletno ženico, da je omahnila na tla. Danes nam je beležiti nov »čin". Občinski organ s pomočjo obe. redarja je te dni brez pravega vzroka, menda le iz nevoščljivosti in škodeželjnosti, zarabil petnajstim ženam-pre-kupčevalkam iz Št. Ferjana jerbase, v katerih odnašajo nakapljeno blago s trga, vkljub temu, da so plačale že na vhodu pristojbino, namreč vsaka po 4 kr. Vzel jim je jerbase ter bacnil iste v kot z žaganjem, da jih sežge. Pri tem pa je tudi neko žensko močno sunil, da bi ktnah omahnila. Ker so ženske uvidele, da to vendar ni pravilno postopanje, so začele ugovarjati in slednjič prositi, naj jim vrne jerbase in kar imajo v njih. Toda preteklo je tri ure, pa se še ni dal preprositi, da so si *norale dotične ženske iskati drugje pomoči. Vprašamo merodajne kroge, ali je tako postopanje pravilno? Ali ni nobene oblasti v Gorici, ki bi naredila konec nasil-stvu, po katerem postopajo magistratovi uslužbenci s slovenskimi prekupci, kakor da bi bili ti brezpravni ljudje, s katerimi se sme delati, kakor kdo hoče?! Kdaj bo konec temu ? In če se naši ljudje pritožijo na merodajnih mestih, dobe povsodi le gluha ušesa! Likarjev» »poslanica". — »Pošteni, vestni in narodni trgovec" (njegove besede) Gašpar Likar je hotel priobčiti v »P. L." dolgo poslanico, katere pa uredništvo ni sprejelo. Zadovoljil se je s kratko poslanico, v kateri je pa zato vsaka beseda strup znanega Likarjevega žela, če tudi je poslušal glas »odličnih gospodov, k\ so mu svetovali, naj potrpi". Pač kislo grozdje! — Danes nam je gradivo preveč naraslo, da bi mu kaj odgovorili, če tudi možicelj ni vreden, da bi se toliko bavili ž njim. Toda kar kdo išče, to najde! Tudi Likar naj bo deležen resničnosti te prislovice. — Nekaj zasluženega popra podamo »steklinoviču" prihodnjič! Deška obrtno-nadaljevalna šola. — Razstava izdelkov tuk. deške obrtno-nadalje-valne šole se je odprla, kakor zadnič rečeno, 18. julija t. 1. po sklepu šolskega teta. K sklepu je prišlo več gospodov, sosebno več mojstrov iz mesta in okolice. Potem ko je voditelj šob v kratkih potezah navedel kroniko te šole, je prečital vse učence, ki so prav dobro, hvalno, dobro in zadostno napredovali. Prvih je bilo 12, drugih 6, tretjih 15, četrtih 37. Mladenči so hodili minulega leta rednejši v šob nego prejšnja leta, kar je doBro znamenje, da oni sami spoznavajo korist te šole. V spodbujo je obdaroval š. odbor po načelniku preč. gospodu dr. A. Gregorčiču 14 pridnejših učencev s knjižicami tuk. posojilnice, v katerih je bil vpisan znesek 2 do 6 gold. na ime dotičnega učenca, 7 učencev je vdobilo pa škatljico šestil. Izdelki učencev so bili razstavljeni v risarski dvorani »Šolskega doma" in sicer: knjižice računstva in spisja vseh 3 razredov na 1 mizi, na drugih 9 mizah in ob stenah pa risarije. Izdelki so v obče vsi primerni, po večini pa naravnost krasni. Tako se vidi, kako si mladenči prisvojujejo potrebnega znanja v računstvu, v potrebnem spisju za vsakega rokodelca ali obrtnika. Razstavljene risarije pa so jasen dokaz, da je naša mladina zmožna in spretna za vsako učenje. j Risarije so prav dobro izbrane, pred- I stavljajoče reči, katere izdeluje dolični ro- kodelec, oziroma s katerimi se bode pečal v svojem življenju. Posebno so dopadale risarije Mesarskih vajencev Petra Biteznika in Petra Va-lantiča zavoljo točne in snažne izpeljave. Risarije mizarskih vajencev Primožiča, Ivana Komela, Antona Juga in Fr. Lasiča so prav snažne, lepega okusa. Od zidarskih risarij so bile najbolje H. Vogriča, I. Vuga, Fr. Lasiča in Fr. Jakina. Od drugih učencev so se odlikovali izdelki Martina Gostiša, Karla Ferjančiča, Antona Batističa, Leopolda Bo-stjančiča, Alojzija Lovca; od učencev 1. razreda pa Ivana Kanclerja, Fr. Bevčarja, Fr. Geja, Rafaela PlešničarjainŠtef. Sreberniča; iz pripravljalnega tečaja pa Leop. Batističa, Štef. Ipavca, Alberta Boltarja in Fr.Simčiča. Občno mnenje je bilo, da po izdelkih učencev soditi, vidno napreduje ta obrtno nadaljevalna šola, in vspehi bi bili gotovo še boljši, ako bi vsi naši mojstri skrbeli, da bi učenci še rednejši hodili v šolo, Obrtniki, rdkodela, ha vas je ležeče, da iz naših učencev postanejo kedaj spretni delavci in razumni mojstri. Delajte torej na to, da bo ta šolski pouk skozi in skozi reden, privoščimo jim ga v njih korist in v našo čast! , ; Šola obstoji 5. š. leto, šteje 3 razrede t. j, pripravljalnico in 2 razreda. V vsakem razredu se poučuje po 9 ur na teden od srede septembra do »rede junija. 'Sprejme se vsakega roitodelskega učenca, ki je dovršil lj. šolo. Pogajanja. — Po 3 zaupnikih z vsake strani sč vrše pogajanja med slovenskimi in laškimi poslanci. Kolikor čujemo, teh pogajanj ne bo šo kmalu konec, ker se obravnava temeljito, da bi se spravilo obe strani na neko stališče, s katerega bi se dalo omogočiti delovanje deželnega zbora. To stališče mora seveda biti le tako, da se slovenskim zahtevam ugodi tako, da naši poslanci brez skrbi vstopijo v deželni zbor; o kakem drugačnem stališču ne more in ne sme biti govora! Italijani so v škripcih, zlasti »il magni-fico podesta", ki vsled vzornega gospodarstva nujno potrebuje tisti najemninski davek! Visoka protislovenska politika na magistratu i*reti spraviti do cela 3 tira voz mestnega gospodarstva! Mislimo, da se prav nič ne motimo, ako rečemo, da Italijani napn6 vse svoje moči, da bi ujeli Slovence v kako zanjko, da bi jih kakd preslepili, da bi vstopili v deželni zbor, kjer bi se potem pač izpolnile želje Italijanov, pokopale pa toli nujne zahteve Slovencev. Ce kedaj je bilo treba našim poslancem skrajne previdnosti ter velike ener-Žije in odločnosti, tedaj je potreba sigurno iste v teh kritičnih časih v največji meri. Grč se za preobrat, kateri mora priti. Italijani tudi ne morejo več živeti kar tako brez deželnega zbora, zato se pogajajo, drugače bi tega ne storili. Zategadel pa je pred vsem največ odvisno od slovenske strani, kakšen bo ta preobrat, ali ima deželni zbor v sedanji sestavi še delovati, ali pridemo do razpustitve istega. Cujemo celo glasove, da kriza s' ča tako, da bomo imeli deželni zbor že pr' unji mesec, ali, ali tega le ne verjamemo! Pač pa se nam dozdeva, da Italijani s svojimi zvijačami bodo hoteli ujeti Slovence, kar pa se ne sme zgoditi, in deželni zbor v svoji sedanji sestavi — najbrže ne bo več zborovat! »Cnlone" in Salezijanci. — Shod progressovcev v Trstu proti Salezijancem v nedeljo je pozdravilo tudi predsedništvo goriškega politiškega druši/a »Unione", katerega predsednik je še vedno dr. Pajer. Ali je brzojavka odšla v Trst brez vednosti Pajer-jeve ali z njegovo vednostjo ? ! Vsekakor je značilno to: dr. Pajer je lazil okoli kardinala, da bi ga navezal na-se ter pridobil za svoje nazore, zdaj pa predsedništvo društva, "kateremu je predsednik dr. Pajer, pozdravlja shode, naperjene proti katoliškim redovnikom. Ali ima biti to nekako maščevanje ?! Pa, naj bo tako ali tako, vsekakor značilno je za razmere, v katerih živimo..... Komisija za odpravo tiloksere je zborovala pretekli torek na tukajšnjem okrajnem glavarstvu. Prisostvoval je tudi namestnik. Tehniški poročevalec je povdarjal, da poljedelsko ministerstvo ni več tega mnenja, da se odpravi filoksera z uničujočimi sredstvi, temveč da treba saditi primerne ame-rikanske trte, katere se potem z domačimi cepijo. Radi tega je odklonila vlada tudi vse prošnje za nabavo uničujočih sredstev, pač pa je dala nasaditi v Šmarjah in v Arisu trte, kar namerava storiti tudi v okraju Čer-vinjansfcem. Ker je slovenski del dežele najbolj prizadet po ftlokseri, je dobilo več občin podpore kakor tudi konsorciji, ki se pečajo z odpravo filoksere. Dalje sta določena za poučevanje o nasadih amerikanskih trt, s katerimi se ima odpraviti filoksero, dva potujoča učitelja, in sicer g. Rubija za Vipavsko dolino in goriško okolico, g. Štrekelj pa za Kras. Namestnik je baje rekel h koncu, da treba konstatovati, da niti dežela niti država ni kriva, če se ne dela tako proti odpravi filoksere, kakor bi bilo treba, temveč je treba iskati vzrok kje drugje, to se pravi v nedelavnosti našega deželnega zbora, česar pa so krivi Je Italijani, ker še vedno pre-prečajo s svojo zlovoljo slovenskim poslancem vstop v dež. zbor. Kresovi. — Danes zvečer bodo plapolali po slovenskih gorah kr«sovi, ker jutri je sv. Ivan Krstnik. Ako se vreme spre vedri, j utegnemo videli mnogo lepih kresov po naši okolici, ki bodo verni drugi kresovom Sirom lovenske domovine. I Tudi pri F o n u na Solkanski cesti prižgo danes zvečer kres, kar privabi tje gotovo mnogo goriških Slovencev. J Streljanje proti toži. — Na Štajerskem se je to streljanje izborno sponeslo. Gosp. dr.' V o § n j:a»k;-je- o teb- vspehih te-,. meljito poroCal v Časopisih. — V 11 a 1 i j i so izvedeli o teh vspehih in so poslali posebnega- izvedenca na Štajersko, da se o vsem pouCi. Na to so zaCeli streljati tudi v Italiji, in zopet je vspeh dober. — O tem vspehu pa so zopetJ*uli Tržačanje, ki so poslali tudi izvedenca," "ali nT na Štajersko marveC v Italijo. Tje jih je vleklo srce f Naši Brici so se jako zavzeli za to streljanje, in prav je to! Letos kaže izborna vinska letina, ako ne bo toCe. Strošek bi se __ -utegnil poplačali v obilni meri.-Po Brdih nameravajo usta: "»viti veC streijnih postaj. Smodnik bodo dobivali v ta namen po znižani ceni. Zadnji Cas so se oprijeli te misli tudi Mirenci. Tam hočejo streljati kar boljši zasebniki. Tudi prav! Dobiček bo imela od tega vsa okolica. Dostavljamo, da za tako streljanje je treba posebnih priprav. Naša velika narodna tvrdka z železjem —• Konjedic & Zajec — preskrbljulje vae priprave h najboljšega vira in po nizkih cenah. Svetujemo torej, da se vsi obračajo na lo tvrdko! »Marco Vlscontl". — Roman v „So-činem" podlistku se je začel zdaj prav zanimivo razvijali. Opozarjamo na to svoje či-tatelje. — Ta roman se ceni tretji v italijanski književnosti. — Izide posebe tiskati. »Salonska knjižnica*. — Tiska se II. knjiga ~- »H a rn l e t" slovečega Angleža Sekspirja. — Pripravljeno je tudi gradivo za III. knjigo, ki prinese dve izvirni drami, namreC Govekm ev« „[f " k o v n j a C e" in Ganglovega »S j a", ob« i opravljeni po navodilih strokov*, ?u HUke. —Tudi za IV. knjigo ste pr'prcvljpui dve Ih novi drami.— II. in III. knjiga i?,'i :>t.r< do <.jptembra. Sličice * i.'i,:r*nja. — Poroča se nam: V Ljubljani 18. t. m. ob 11 ljs uri zvečer. Krog 200 ljudij, So-li Slovenci ? Vse gre v restavracijo. Govore nemški. Edini sem bil, ki sem zahteval vrCek piva slovenski. Dobil sem pravilno slovenski odgovor. — Vsak ptujec. mora biti prepričan, da jo Ljubljana nemška! — Se li sami Nemci prevažajo ? — Poslušam. Iz govora sprevidim, da je polovica Slovencev, največ Kranjcev. A sramujejo se materinega jezika j In tako kazijo Ljubljani slovensko lice! — V Škofji Loki 19. t. m. dopoldne. Malo, a lično mesto. A kaki Slovenci so tam: Blasnig, Georg Dresinger, Koceli, Rasir & Haarsehneider! — V Beljaku 19. t. m. ob 10. zveCer. Vstavim se v hotelu Fišer. Vse nemško. Zelo prijazno. Priporočila vredno. Edini zovem slovenski. Dobim odgovor v pravilni slovenščini. Vsede se zraven mene Gorenjec, zove nemški. Govorim i njim. Je pristen preprost Slovenec. Sramuje se, da je govoril nemški. Poslušam dalje. Tretji del zna slovenski, a govoriti noCe, ker*se sramuje. Gorenjec reče o meni postrežkinji: Ta gospod tudi zna nemški, a noCe govoriti. Odgovor: Ako je treba govorim, a ker znale slovenski, govorimo slovenski. Da, da, veliko premalo odločnosti je v Slovencih baš v tem, da bi se posluževali slovenskega jezika tam, kjer bi morali to na vsak način storiti. Poglejmo druge narode ter ravnajmo se po njih. Za navodilo pa to; Ako hočeš kaj veljati ter uživati spoštovanje pri drugih narodih, spoštuj najprvo sam svoj jezik ter pokaži drugim, da se ga nikjer ne sramuješ! ¦ % Gorjanskega nam poročajo, da ta-mošnje društvo ^Narodni doni" nekam spi, da skoro kmalu ne bo vedeti za društvo. Ko so imeli občni zbor dne 9. jan. t. I, so sklenili, da priredb po leti kali© »eselico, ali te le ša ni. Citamo v »Soči", koliko veselic je bilo letos že po Goriškem, kako se dru-godi giblje društveno življenje, na Gorjan-skem pa, žalibog, tega ni. Naši delavci, ki hodijo v kamenolom v Nabrcžino, prepevajo laške pesmi, in nič jih ni sram. Dopisnik pravi: Kličemo Vam torej: Na noge, rojaki! Otresimo od sebe mehkužtiost, proč z laškim petjem, proč s tistim nesrečnim duhom, ki nas tlači, da niti dihali ne moremo na svoji zemlji, na kateri nas je mali rodila! Vzdra-mimo so, vstani društvo »Narodni dom" ! Novi zvonovi t Dobravljah. — Broilijeva livarna je poslala v Dobravlje nove zvonove. Na jed nem je dopis lak-le: Sv. Setfan. Preska in hudega vremena, neprevidene smrti..... in zopet lir i ž. Res le^a in pravilna slovenščina. Kaj porečejo naši potomci, ko bodo Citali na teh zvonovih take spake, namesto pravilne slovenščine. Kdo je to zakrivil?! Ako livarna, naj se jo poduči, da tudi za Slovence mora delati prav in ne kar tje v en dan, češ da za Slovence je vse dobro! Vabilo k naročili »Tomaževe žlindre* . — G, kr. kmetijsko društvo v Gorici je kupilo za prihodnjo jesen veliko množino »Tomaževe žlindre* (žlindrino moko) in razpisuje narocbo. Tomaževa žlindra ima 16—18 odstotkov fosforove kisline, ki ima 80% raz-topnosti v amonijakovi citrovščini in 72% j drobnosti. Kupna ceiia biaga postavljenega v društveno skladišče, v Gorici (v bivši slad-kornici) je določena na 2 gl. 78 "kr. kvintal NaroČila se bodo sprejemala v društvenem uradu, dokler ne pojde blago. Blago se izroči meseca septembra ali oktobra. Pri na-ročbi bo plačati na ime varščine po 1 gld. od vsakega kvintala naročenega blaga, pri izročitvi pa se bo morala poravnati kupna cena. Brez varščine se ne bo sprejemala no- rb^ntr^naroftlTSfrNnroCiti je najmanj po 100 kilogramov skupaj. i Od vsakega naročnika kateri ni poznan kot posestnik se bo lahko zahtevalo uradno županstveno potrdilo, da je on zares posestnik in da množina naročenega blaga odgovarja njegovemu posestvu. „Bravcc" aH »bralec". —' Proti pisavi „bravec", katero je hotel uvesti prof. Leveč, je spisal prof. Perušak brošuro, ka- I tero smo še omenili; po isti se ima pisali: »bralec". Zato stam žeizrekliučiteljišči v j Ljubljani, profesorja na girnnaziju v Celovcu, in pridružili so se jim profes. Kragelj za gimnazij, Plohi za realko ter Bežek za I učiteljišče v Gorici. Listnica uredništva. - G. S. I. v j Istri. Hvala lepa za poslano pojasnilo! j Dobri okus je pri vsaki užitni stvari njena j glavna lastnost. Pri uživanja odlofiujc nas jezik, njemu moramo prepustili, da nn* zadovolji z dobrim oku-j som. Iz tega se razvidi, zakaj je n. pr. tako sploSno j razSiijena bobovn kava, katere posebni dub naSim I živcem u#aja in katere smo se tako navadili, da ne J moremo biti brez nje, navzlic temu, da jo zdravniki J nujno odsvetujejo že od tedaj, ko so jo za&li rabili. I Ge je torej mogoče, da se obrani ta priljubljeni okus I in se pripravi objednem zdravju koristna kava, tedaj I bi se mislilo po vsej pravici, da bi se je nihče ne j branil, posebno pa ne hiSne gospodinje in matere. j In v resnici, Kathreiner-Kneippova sladna kava, ka-I leva tako izvrstno združuje prijetni okus bobove I kave s tako dragocenimi zdravilnimi sredstvi, se ima j ravno tej okoliščini zahvaliti, da se je tako hitro razširila in sploSno priljubila. Lahko jo imenujemo jedino pravo družinsko kavo, in gotovo se bode tudi I tam, kjer doslej Se niso poznali njenih prednoslij, v najkrajšem času udomačila in priznala kot najokus* j neja primes k bobovi kavi in jedino pripravna, I zdrava njena nadomestitev. Vendar se mora paziti na I to, da se rabi vedno pristna Kathreiner-Kneippova J sladna kava v znanih izvirnih zavitkih z imenom: I „Kallireinoi'u, ali nikoli naj se ne kupuje drugače za« I vitega ali tacega blaga, ki je na vago na prodaj. Radodarni doneski. Za ^Šolski dom"; Prejelo je naše upravništvo: Nabrano o priliki imendana g, Antona Radoviča v Na-brežini gld. 4*10. — Štefan Loverčič, SlračiCe pri Gorici, gld. 5. — Družina g. M. Poveraja darovala 0 kron namesto venca na krsto pok. nečaka Ivana Doljaka iz Solkana. - O raznih prilikah nabrali prijatelji mladine v Cerknem gld. G. — Skupaj gld. 18*10. Razgledi po svetu. Cesarjevo zdravje. — Cesarju se je obrnilo na bolje; zdravniki so rekli, da v par dneh okreva toliko, da sme zapustiti sobo. Inšpekcija vojaštva, doloCena na dan 23. in 24. t. m. v Brucku, izostane, tudi so bile odpovedane zadnje na četrtek določene avdijence, pač pa hoče cesar sam osobno dne 27. t. m. položili kardinalski klobuk na glavo našemu nadškofu in knezu. Ceško-nnomvski poslanec dr. Stran-sky je v pogovoru z nekim dunajskim novinarjem menil, da začetkom septembra je pričakovati poskusa za reaktiviranje parlamenta. Ako se ta poskus ponesreči, potem pa pozovejo § 14. Ako parlament postane sposoben za delo, se odpravi časniški kolek, se preosnuje tiskovni zakon, se predloži nov modem kazenski zakon, se zakonito določi deseturni dan, volilni r e d z a t r g o v s k« in obrtne zbornice se p r e o s n u j e in demokralizuje, se odpravijo mitnice, se urede plače železniških uslužbencev, se podržavijo nekatere železnice in dokaj lokalnih železnic dobi državno garancijo. Lepa vrsta lepih in koristnih rečij, o katerih pa ne kaže .dosti govorili, ker se bržkone — ne izpolnijo. Torej še enkrat hočejo poskusiti, da bi napravili parlament sposobnim za delo s tem, da spametujejo Nemce, Prazno početje l Sprememba učnega načrta za višje gimnazije. — Deželnim šolskim uradom je došel razpis ministra za uk in bogačastje, s katerim se načrt za pouk v matematiki in fiziki na višjih gimnazijih znatno olajšuje in uprošča. Istodobno skušajo, da bi za priro-doslovje uveli več ur na leden. Nemška kultnra. — »Slovansko pevsko društvo" na Dunaju je hotelo imeti preteklo soboto v restavraciji v parku »na turški šanci* svojo običajno poletno veselico. Nemško-na-cijonnlni dijaki visoke šole za poljedelstvo so to izvedeli, pozvali še druge, na kar je šlo kakih 600 huršev v restavracijo, kjer so posedli vse prostore. Ko so prišli slovanski gostje, ni bilo prostora; zato so odšli. Potem so redarji razgnali dijake, in nemška čast je bila rešena! Novoluienovanl kardinali. — V ponedeljkovem tajnem konzistoriju je po kratkem nagovoru imenoval papež to-le kardinale: monsignor Jakob Missia, nadškof goriški, rojen 30. junija 1838 ; monsignor Jan. Bapt. Cisali del Drago, latinski patrijarh v Carjem-gradu, rojen 30. januvarija 1838 ; monsignor Franc Pavlj. Cassetta, latinski patrijarh v Anlijohiji, rojen 12. avg. 1841 ; monsignor Januvarij Portanova, nadškof reggijski v Ka- labriji, rojen 11. okt. 1845 ; monsgr. Josip Francica Nava diBontife, nadškof v Kataniji in apostolski nuncij v Španiji, rojen 23. julija 1846; monsgr. Avguštin Ciasca iz reda* av-guštinskih eremitov, naslovni škof Lariški in tajnik propagande-kongregacije, rojen 7. maja 1835; monsgr. Franc Desiderat Mathieu, nadškof toulouški lojen 28. maja 1839 ; monsgr. Peter Respighi, nadškof v Ferrari, rojen 22. sept. 1843 i monsgr. Avguštin Richelmv, nadškof, turinski, rojen 29. nov. 1850. Konečno kot dijakona; monsgr. Alojzij Trombetta, tajnjk kongregacije reguliranih škofov, in španski duhovnik Llevaneras. Podpredsednik najvišjega računskega dvora grof Anton Pace je pomaknjen v tretji činovni razred. Ruinniiski poslanci, državni in deželni, imajo že več dnij posvetovanja, kako jim je postopati za prihodnjost. S sedanjim deželnim predsednikom so jako nezadovoljni, kar je poglavitni povod, da državni poslanci rumunski nameravajo izstopiti iz desnice. »Ktflnlsche Zeltung* prijavlja razne važne premembe, kar se tiCe vlade, ter razpust državnega zbora Nemčije. Obstrukcija v Italiji. — Po vzgledu nemške obstrukcije v našem deželnem zboru imajo tudi v Italiji obstrukcijo, ki dela veČini ovire z dolgimi govori, z imenskim glasovanjem itd., s kratka tako mlatijo slamo, kakor jo jo nemška obslrukcija na Dunaju. Poljaki lit Neinel. ~ ,Na Dunaju je izšla te dni brošura, v kateri se zahteva, da naj se razbije desnica ter naj se Poljaki sporazumejo z Nemci. Sluti se, da je pisal brošuro poljski poslanec Rutowski, Kako le more pisati kaj takega Slovani Nemci v .rujlm" m avstrijske Nemec. — Poročajo, da sta „AI!g deutscher Schul-verein" in »A11-, deutscher Verein* priredila v Vralislavi veliko slavnost, katere čisti dohodek je namenjen v podporo političnega boja Nemcev v Avstriji. To ima biti prvi dokaz, da se je v Nemčiji jela spoznavati važnost avstrijskih bojev, kateri so največje važnosti za bodočnost Nemčije! Tako torej! Vseverni nemški državi podpirajo nemške opozicijonolnoirredentistiške živijo, na jugu pa dobivajo podpore iz Italije irredentisti, in Avstrija vse to mirno gleda I 1 Srečna država! Rektorjem grškega vseučilišča je izvoljen za šolsko leto 1899—1900 prof. i dr. Edvard Richtor, po mišljenju nemški nacijonalec najhujše vrste. Slovanskim dijakom r)iož gotovo ne bo naklonjen. t V ogerskl poslanski zbornici se je 21. t. m. začela razprava o nagodbenih predlogah. Razen Kossuthovega kluba so vsi drugi,sklenili, glasovati za nagodbene predloge. Poročevalec dr. Rosenberg je razložil vsebimo predloga in priporočal sprejem. Kos -suth se je izrekel proti nagodbi, češ, da nasprotuje neodvisnosti ogrske države in je predlaga); naj se vladi naroči, ukreniti kar je treba, da s 1. januvarjeni 1903. postane Ogrska v carinskem in trgovinskem oziru popolnoma svobodna. Brezplačno pokopavanje nirllčcv se 1. prosinca 1900. 1. vpelje v Thurgavskem kantonu v Švici. Izdatke za pokopa vanje bosta trpeli občina in država, vsaka polovico. Brezplačno pokopavanje bode veljalo na leto kakih 60 do 70.000 frankov. Poleg Thurgova še kantona Curih in Bera brezplačno pokopu-jeta mrliče. Na Nemškem je mesto SUiltgart napravilo v tem oziru prvi korak. Pri nas o taki instituciji ni sledu in ga seveda še dolgo ne »bode. Zveza katoliških delavskih društev v južni Nemčiji obsega 281 društev s 46.525 člani. Od lanskega leta je prirastlo nad 6000 članov. Pred 10 leti je bilo delavcev v katoliških delavskih društvih komaj 3000. Kuga v Alcksaudrijt še ni ponehala, celo bati se je, da se razširi. Najboljše sredstvo, da st ne širi, je snaga v hiši in na ulici. Snežiti je potreba ulice, hišne prostore, stranišča, posodo, itd. najbolj, to je prvi pripomoček proti kugi. Tudi v Aleksandriji to uvidevajo, ker so začeli snažiti radikalno. Kar cele ulice so podrli, da so odpravili nesnago, katere je toliko tam zbrane, da si človek nMi »misliti ne more. Egiptovska vlada se sedaj pogaja z neko družbo, da bi osnazila Aleksandrijo in Kajiro, kakor je storila slično svoj čas italjanska vlada z Napoljem. Skupno je dosedaj obolelo v Aleksandriji za kugo 34 oseb, od teh jih je umrlo 13, ostali se zdravijo ali so Že ozdraveli. Na Balkanu vedno vre. Zadnjic smo poročali o obmejnih praskah med Srbi, Albanci ne Turki, sedaj pa prinaša brzojav z Plovdiva vest, da je prodrto več manjših ma-cedonskih čet bolgarske vojaške straža ob turški meji- ter prestopilo aa bolgarsko J zemljo. Bolgarski vojaki so streljali na Čete, katere pa so se hitro razšle. Število ranjenih in ubitih v bojih na turški meji še ni natančno določeno,& jena srbski in turški strani znatno. Napad je or-ganizoval neki turški major vkupno z voditeljem prištinskih Arnavtov. Mirovna konferenca. — Udeležnikom mirovne konference se je posrečilo končno priti do sporazumljenja glede na ustanovitev mednarodnega razsodišča, in sicer bi imelo I tako razsodišče svoj sedež v Haagu, dani bi j bili tamkajšnji določeni diplomališki zastopniki, predsednik pa bi bil nizozemski'-mini- ! sier za zunanje posle. likem naporu srečno sestavili novo minister-stvo. Predsednik je Waldeck-Rousseau. Nenavadna vročina v Ameriki je bila prve dni tega meseca, posebno v mestu New-Jorku, kjer so ljudje od presilue vročine kar po ulicah popadali mrtvi na tla, Sarno v tem mest« je bilo 135 slučajev take smrti, na tisoCe pa po drugih krajih. Iz te vročine je nastala potem grozna nevihta, ki je zahtevala tudi svoje žrtve. Taka nevihta je bila tudi v Madridu na Španskem. Strahoviti nalivi so spremenili ulice v reke. Toča, debela kot golobja jajca, je do cela uničila vse nasadfc, pobivala živino in tupi ljudi. Tudi na Ogerskem je mnogo škode; uničeno je žito, posebno še turšica od nenavadnega mraza, ki je postal vsled teh neviht. Razgled po slovanskem sveto, „Naša Sloga«. — Prvaki istrski so sklenili, da bo ta list odslej izhajal v Pulju m je danes izšla zadnja številka v Trstu. Dosedanji odgovorni urednik, gospod prof. M & t k o M a n d i c, bo odslej glavni sotrudnik hsta in ostane v Trstu. SatezijancI v Trstu. — V nedeljo je bil v Trstu v gledališču »Pol. Rossetti" velik shod progressovcev, na kateri so prišli tudi' socijalni demokratje. Protestovali so proti temu, da bi Salezijanci v svojih zavodih po-dueevali mladino, trde, da redovniki nimajo nikakega posla v Soli, temveč samo v cerkvi; šola da mora biti svobodna, liberalna. Magistrat je šel na roko Salezijancem, ker ao Italijani, ker imajo italijanske šole, v katerih se je izneveril svojemu narodu tudi že marsikateri slovenski otrok! S kratka, Italijani so, in s tem je povedano dovolj 1 Tudi „In-dipendento" jih je z igovarjal, češ, da jih ne kaže preganjati, ker so Italijani, ali progres-sovci ne marajo tudi krščanskega duha v iotf, In zato so ropotali v nedeljo proti Salezijancem. Kdo ve Ce jih vsemogočna progres-sovska gospoda tudi ne prežene, kljubu temu, da jim gre magistrat na roko, Proti občinskim volitvam r Pomjanu so neodvisni volilci v zakonitem roku uložili utok. Ta utok je divna ilustracija volilne svobode in morale, kakor je dozorela pod '/n&čito italijanske gospode. Okrajni glavar Fablanl. — Prijatelj našeg8 lista nam piše; V dopisu »fe vo}o-skega okraja v Istri* ste bili prifdli v 48. št. „S6če" priobčevati dopis, v katerem se grozno delovanje okr. glavarja Fabianija ne obsoja, kakor zasluži, ne, se ga še ubla-žuje. »Fahiani si pošteno prizadeva napelja-vaii vodo na italijanski mlin, četudi morda nehote (H) aH po volji višjih Cini-teljevVfa »nehote« je zelo najiven, a kar se tiče volje višjih činiteljev — „Schwamm drfl-ber 1" A naravnost smela je trditev, da se tega moža mnogokrat preostro sodi in da se strogo drži ravnopravnosti. Teda tudi Vi, g. urednik, ne verujete, in zato ste pripisali dotično opazko. Glede ravnopravnosti je vendar znano vsakemu v tem okraju, daje izvršuje naše okr. glavarstvo edino nasproti onim občinam, katere so ga k temu prisilile. Materijska občina n. p. uraduje slovensko, a dopise in odgovore dobiva iz okr. glavarstva nemške za to, ker tamošnji župan to trpi. Stranke se zaslišavajo mnogokrat pri okr. glavarstvu na zapisnik. One govore slovensko ali hrvatsko, a zapisnik je vselej — nemški. „In princip okr. glavarstva v Voloskem : je, da se reši vsako vlogo v jeziku, v kojem je bila vložena" — pravi Vaš dopisnik. In j res, po tem principu, ker'so zapisniki nem-! ški, dobivajo Slovenci in Hrvati — nemške I rešitve! Samo toliko naj zadostuje, da se spod-| bije ono ublaževauje in nezaslužena pohvala 1 [ Pevsko drnštvo »AdrJtJa* t Darkov- [ Ijah — Trst. — Slavno bratsko društvo! Naše pevsko društvo „Adrija" v Bar-kovljah bode slavilo v nedeljo dne 9. julija 1899. svojo desetletnico in blagoslovljenje svoje krasne trobojne zastave. Ker so pevska društva velikega pomena ne le za glazbo in petje, ampak toliko več za probujo narodne zavesti in obstanek naše narodnosti, posebno lu ob »Adriji*, želeti bi bilo, da se ta slavnost desetletnice in blagoslovljena društvene zastave vrši kolikor mogoče sijajno, iz katere bi naj na slovesen način zveneli združeni akordi bratske vzajemnosti in slovanskega bratoljubja. Slavna bratska društva najuljudneje vabimo, da se ista blagovolijo udeležiti te slav-nosti korporativno z zastavo ali po odposlancih, da tako s svojo udeležbo Čim bolj povzdignejo sijaj iste. Glavni vspored, katerega posameznost se objavi svoječasno, je sledeči: a) Zjutraj sv. maša in po tej blagoslovljenje zastave: b) Opoludne banket; c) Popoludne koncert in svobodna zabava. Vsled velike nerednosti in zmešnjave, ki bi nastajata med koncertom, ne da si ravno obširnem 0 z* ta dan gotovo pretesnem vrtu ,Na*o#ega doma«, z nastopanjem posameznih paskih društev na oder, smo določili, da bo na istem nastopalo le naše pevsko društvo »Adrtfa", le poslednjo p«vs^>W«fto to je: F, S. Vilharjevo : ^Hrvatska «*W»|<* bodo peli vai zbori in s sprenflj««iiJ§Wn glazbe. * ¦-%.." Prosimo torej: Bratska društva, ki določijo, da se hočejo vdeležiti te slavnosti, naj nam blagovolijo to naznaniti vsaj do prihodnje nedelje, to je dne 27 junija t. 1., katerim pripravimo in določimo potrebno in poskrbimo po naročim žebeij, da ga zabijejo v zastavni drog. Ob čistega dohodka koncerta, po odbitku stroškov za slavnost, je namenjena polovica za dijaško ustanovo, a druga polovica v korist društvu .Adrija". Natančneja pojasni.a na posamezne želje in vprašanja daje in radovoljno odgovarja podpisani slavnostni odbor, Želeč prijaznega odziva in kar najčast-nejega obiska, se beležimo in kličemo 2 bratsko - pevskim in slovanskim pozdravom vsem : Na zdar! Barkovlje-Tst, dne 18. junija 1898. Za slavnostni odbor: Hraber Ražem, častni predsednik; Dragotin Pertot, predsednik; Josip Pertot, podpredsednik; Josip Sulčič, tajnik; Drago Pertot, blagajnik. Kako so končale občinske volitve v Porajami. -• Po »Edinosti* posnemamo: Ko se je v soboto, dne 10. t. m., proglasil izid volitve, drle so vse »prodane duše« v dolgih in kratkih hlačah z volišča po sredi vasi in so rjoveli „viva 1'Istria". Kmalu potem so vzeli zastavo, na kateri je bilo zapisano »sempre avanti*, in s to zastavo so napravili kratek obhod, in zopet zijali kakor nori: ,viva Istria*. — Vodil je to druhal lačni in brezobrazni agitator iz Krkave, Ni-coletto Bigatto. Zijale so te »prodane duše", a niso vedeli ti ljudje, da oni1 napis »sempre avanti" pomenja: zmiraj dalje v dolgove—, dalje v nesrečo, — zmiraj globje v gospodarski propad! Najlepše pa je bilo zvečer. Pusti Pomnjan je bil tako srečen, da je videl še celo umeteljnih ognjev. Celo uro so zaporedoma švigali v zrak. Vse ..prodane duše-, zbrane na mestu, kjer so se zažigali ti ognji — sramote, so pozdravljale vsako raketo z ,viva 1'Istria*. Ubogo, slepo ljudstvo, res — prodane duše \ — Ali niste pomislile, kako drage vam bodo te rakete?! Vi plačujete za šole, a nimate šol. Plačujete visoke doklade, a za to ste sužnji. In sečaj, ko so vas nasprotniki sramotno prodali, kakor se prodajajo brezpametna teleta — jim še kričite 8viva" in pojete hvalo. — Kako grozna je slepota človeka! Najbolj značilno pa je to, da so tudi v Kopru na »molu* odgovarjali prodanim dušam v Pomr.janu z raketami. Jasna priča, da ni zmagal Pomjin, ampak Koper t Volitve so bile sicer v Pom-janu, a pomjanske prodane duše so volile le za Koper. Družba sv. Mohorja. — Po smrti ve-lezasluženega predsednika dr. Mul le rja in dolgoletnega odbornika B. G. Rossbacherja je bilo pri družbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odborniških mest. V smislu družbenih pravil se je zbralo dne 18. t. m. nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik preč. g. stolni školastik in poslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za našo družbo. Odbornikom sta nato bila soglasno izvoljena g. c. kr. profesor J. Apih in g. stolni kaplan J. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika preč. g, Lamb. Einspieierja predsednikom, in g. blagajnika Šim. Janež i č a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število udov je letos nekoliko zrastlo! Za slovensko božjo službo. Hrvatski akademiki v Pragi so posneli izgled dunajskih tovarišev ter so se obrnili do nadškofa Rajčeviea v Zadru s poslanico, katera očita nadškofu, da se njega postopanje zadevlje ob najsvetejša čutstva akademične mladine, ker ruši pravice, potrjene našemu jeziku od sv. Stolice. Poslanica poživlja nadškofa, naj neha delati proti narodu-siromaku; kakor da ni zadosti, da so mu vzeli vst drugo, mu hočejo sedaj vzeti še verske pravice in svetinje. Spomenica zaključuje z nado, da nadškof ne bo preziral te prošnje, prošnje vsega duhovstva, vsega naroda. Vojaška strokovna šola v Zagrebu. Peter Tem mer, nadporočnik v rezervi, je otvoril v Zagrebu s tekočim mesecem pripravljalni tečaj za mladeniče, ki žele pohajati kadetske šole ali druga vojaška izobra-; ževališča, kakor tudi za one, ki žele služiti kot jednoletni prostovoljci, v katero svrho morajo polagati potrebne izpite. Na Hrvatskem je ta zavod prvi svoje vrste, dočim obstoje drugodi slični že od I. 1867. Informacije se dobivajo brezplačno v Zagrebu, ulica Marije Valerije 2, odnosno Jelačicev trg 27. Ruske obrtne gole. — V Rusiji fe 14 višjih tehniških učilišč, kjer je 5.497 slušateljev, potem 12 srednjih obrtnih šol z 2784 dijaki, od teh je 8 gospodarskih za 1500 dijakov ; dalje je 281 obrtnih šol nižje vrste z 1236 dijaki, med te se vštevajo še oddelki za ročna dela, ki imajo 464 mestnih šol, kamor pohaja 10.820 učencev. Ruski car je ozlovoljen, ker se podtikajo njegovim miroljubnim nakanam v inozemstvu razni diplomatski nameni. Car je rekel: Kakor car bi mogel biti.povsem ravnodušen glede na vspeh mirovne konterence, a)i kot človek nisem ravnodušen. < ; V zadnjem času je odredil ruski car v v> zboljšanje stanja finskim kmetom, da se jim bodo kupovala iz posebnega fonda zemljišča, kar kaže posebno ljudomile nazore velikega Henneberg-Seide 1 von 45 kr. l)is fl. 14.05 p. Met. — aur aehJ, wenn direlt ab meinen Fabriken bezogen — schvrarz, weiss tuid farbij?, — in den moderasten Gevreben, Farben and Dessins. An Private porto- und st«u«rfr«i ins Haus. Muster umgehend. 6. Heiutebers's Seideu-Fabrlken (k. n. k. HoJ))' WilhelniQv obliž. Ta obliž, kateri se izdeluje hktfučno le v lekarni Franca lVilhelma vNennkirchen (Spodnje Avstrijsko) se rabi z dobrim vspehom v vsakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Posebno koristen je pa pri starih, nevnetljivib. bolečinah, kakor pri kurjih očesih, voze niči, ozeblih udih m pri zastarelih turih. Dotično bolno mesto se očisti, potem se obliž namaže na kos tofeta ali usnja in se nanj položi. Cena zavitku 40 kr., 12 zavitkov 4 //?., 5 dii-eetov, diicet po 3 ffl 50 kr. Blanje kot 2 zavitka, katera staneta poštnine prosio 1 gld. a. v., se ne razpošilja.___________IV Dunajska borza 16. junija 189U. Skupni državni dolg v notah ... 100 jjM. 50 kr. Skupni državni dolg v srebrn . ... 100 , 20 , Avstrijska zlata renta....., . 119 ' » 45 • Avstrijska kronska renta 4% . . . iOO , 40 . Ogerska zlata renta 4%......11» , 40 , Ogerska kronska renta 4%.....M » 90 , Avstro-ogevske bančno tlolnire . . . M8 , , Kreditne delnue.........358 , 50 , London vista...........120 . 47'/«. Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 927« • 20 mark . ............11 » 78 , 20 fi^nkov............ 9 . 55 „ Italijanske lire..........44 . 57'/«, C. kr. cekini..........5 . 67 . Zahvala. Z žalostjo potrtim, a vendar hvaležnosti polnim srcem čutim v sebi živo dolžnost, zahvalili se prečastiti duhovščini, vsemu mojemu delavskemu osobju, prijateljem in znancem ter ljubim gostom, došlim iz Gorice, Mirna in drugih krajev, ki so skazali mojemu nepozabnemu petletnemu sinčku I Y a n u poslednjo čast, spremivši ga k večnemu počitku na pokopališče sv. Roka. Srčna hvala l V Solkanu, 23. junija 1899. Žalujoči stariši. Iv. Poljak. Išče se ucetvca za muo&Utuco (drogerijo). Ponudbe se sprejemajo v mirodilniei v tržni ulici. Dober zaslužek za sposobne, vztrajne, potovalne zastopnike, zmožne deželnih jezikov z dobrimi referencijami. Več pri ljudski zavarovalnici „Ulli-versale" v Vrtni ulici št. 25. M mzarsia flrnžM" v SOLKANU pri Gorici je otvorila 1. maja t. I. v novih prostorih gosp. Otona Lenassija mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva ter stragarsklli izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih BUršulinkB. Razglednice krasno dovršene od20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerkič, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v ti*m ko se iJustruje celi svet na razglednicah; Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. -Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste «Luka». Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po poŠti od 5 klg. naprej. O bij u huje točno in hitro postrežbo. Proda se trgovino in zalogo ur. Za poizvedbe naj se obrne v magi-stratno ulico št. 8. II. nadsir. B*?- Svoji k svojim! ~W| Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68—9 Anton Pucclj. l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka . Riessiier, 7 Nunski ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako« vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd., vse po zmerni ceni. — naročila za deželo izvrfiuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstva tadi svojo {S. cl.) tiskamo 2rk na perilo. (P. d.) P. Drašček trgovec z jedilnim blagom t Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Goricj in z dežele. Prodaja fcavlno primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družba sv. Cirila in __________________Metoda.___________________ Nu dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetinjo Tovarna murnih telovadnih priprav JOB. TINDTŠ-A, v Pragi na Smiliovu (Praha-Smichov) Vinobradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolslnli in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V la do:az je na razpolago mnogo prJpoioču-oeih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno ia poštnine prosio. —3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah. Anton ObMič, čevljar v Sememški uliei štev. 4 jpay» v Gorici, **^fj| ' priporoča se za raznovrstna naročila pifmeri za gospe in gospode. Naročila se Izvršuje hitro. Qa ran olj« 8 |«t. M. ŠULIGOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor RingschifFchen in Rundschiff-chen ,Afranau s tihim tokom. Slednja je glede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 38 gld. naprej s stojalom vred. Ob enem se priporoča za ločno popravo vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni. Garancija B lat. Alojzij Živie, Priporoča se za vsakovrstna v to stroka spadajoča deta, katera Izvršuje po naročilu hitro in po nizkih cenah. OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovainicah utež otvoril v Semenlški ulici štev. 8 lastno zalogo z Izdalovalnlco tahtnic razno-vrafnih aiatamov In višina, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v Št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Imam glavno zalogo kolas prvih amarl-kanskih slalomov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se bcicž udani-KAROL KOMEL, 02—6 v Semeniški ulici številka 8 SAB i DEKLETA V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajal niča in (hIIiia liioliniitčiin popravljalnimi šivalnih strojev. Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za Čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobo od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. Anton Stojs, pekovski mojster vGoricI Gosposka ulica šiv. 19. izdeluje dober in zdrav kruh iz navadne in fino pšenicne moke, v različnih oblikah, ..kakor.:, hlebe,. Slruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Domača slovenska gostilna v Trstu v ulici Solitario it. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, Istrsko In okoličansko vino. Daja se tudi vino na debelo krč m ar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za nmogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetlč, krčmar. Dobi se povsod sfčifofbmt piipoznano najbolje sredstvo aea Čiščenje zob. raggggggga Kava družbe sv. Cirila m Metoda t ra^S^g^ff^ Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz Čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in »Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda". kSS: Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinu Ljubljani. ŽCžfljfffifl Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda! p^&^jptnč' a