LETO 4 SREDA, 15. 06. 2005 ISO 9001 Q-130 ISO 14001 E-052 6A SILCeu I*“-* ^ i; HJ 'jEfj L : 'ffl • M 1 • 1 I 1 (, 7 ■ 1 7 novo 1 ^ t 1 __» *■■ !-yi^ ’‘^(P < tnmm .s v £ PGD SL i SOB ■ -■: Hli j * f jflf S * kazalo (T) W DRAGI BRALCI, PROIZVODNJA IN PRODAJA V PETIH MESECIH 2005 ©. PRESEŽENI REZULTATI NA PROGRAMU OPAZNIH PLOSC © MEDNARODNI SEJEM SAIEDUE 2005-BOLOGNA © le: © ENERGETSKI PREGLED V PC NOTRANJA VRATA © STROJI ZA DROBLJENJE LESNIH ODPADKOV GRIZLI, BAROMETER SUGESTIJ MARJAN SKUMAVEC IN JANEZ JAN DELAVNICE MOTIVACIJ (14) DELAVSKI PREDSTAVNI Kl V NADZORNEM SVETU, POROČILO O DELU SINDIKALNEGA SKLADA PRI SGS ZA LETO 2004 PROGRAMSKE©©) USMERITVE ZA LETO 2005 SINDIKALNEGA SKLADA PRI SGS, POSTOJ KO MIMO GREŠ \OD ZAČETKA DO KONCA, LIPOV DAN PRIREDITVE 77) ®BLED, BOHINJ'—' XXI. LETNI KONCERT OB DNEVU DRŽAVNOSTI, STANJE ZAPOSLENIH, KADROVSKE SPREMEMBE NAGRADNA KRIŽANKA ^79^ .-^DRUŽENJE SEDANJIH, (£0) BIVŠIH IN BODOČIH LIPOVCEV UREDNIŠKI ODBOR: Glavni urednik: Andrej Naglič ČLANI: Andreja Čoralič, Matej Mulej, Stojan Ulčar, Metod Purgar, Martina Šefman, Ciril Kraigher Foto: Arhiv Lipbled Dragi bralci, \ fl!I Tako kot v prejšnjem uvodniku vas tudi tokrat želim opozoriti na dva pomembna dogodka, ki se bosta zgodila v letošnjem vročem poletju na pragu katerega, upam da smo se končno spet znašli. Najprej bi v imenu uprave in nadzornega sveta Lipbled vse delavce, nekdanje delavce in vse ostale, ki imate delnice podjetja pozval, da izpolnite in nam čimprej vrnete pooblastilo, ki smo ga vam skupaj s pismom predsednika uprave poslali po pošti pred dobrim tednom dni. Tako boste naše pooblaščence pooblastili, da bodo v vašem imenu glasovali na 10. skupščini delničarjev Lipbled, ki bo 30. junija na Bledu. Kot vsako leto, tudi letos namreč uprava in nadzorni svet na organiziran način preko pooblaščencev povezujeta male delničarje v enoten glasovalni blok, za katerega upamo, da bo na skupščini v veliki meri podprl predlagane sklepe uprave in nadzornega sveta. Pomembnost letošnje skupščine je v imenovanju treh novih članov nadzornega sveta in odločanje o delitvi dobička, ki gaje Lipbled ustvaril v preteklem letu. Uprava in nadzorni svet namreč predlagata, da dobiček v letošnjem letu zaradi obsežnih načrtovanih ekoloških in tehnoloških investicij zaenkrat ostane nerazporejen in bo o njem mogoče odločati na skupščini delničarjev naslednje leto. Na tem mestu pa bi vas rad opozoril še na en dogodek, ki pa bo bolj preproste in vesele narave in ga v tej številki ne morete spregledati. Gre seveda za LIPov dan, ki ga bomo v soboto, 3. septembra letos organizirali v campingu Danica v Bohinju. To bo priložnost za druženje aktivnih, upokojenih in še študirajočih UPovcev. Za šport, kulturo, hrano in pijačo, glasbo in prevoz bo poskrbljeno. O podrobnejšem programu vas bomo obvestili v prihodnjih tednih. Zaenkrat pa vas v imenu organizacijskega odbora prosim, da si rezervirate čas in izpolnite priloženo prijavo, ki nam bo v veliko pomoč pri organiziranju avtobusnih prevozov in še nekaterih tehničnih podrobnosti organiziranja prireditve. Andrej Naglič PROIZVODNJA IN PRODAJA V PETIH MESECIH 2005 Doseženi petmesečni proizvodni rezultati v Lipbled ob 8% zaostanku za načrtovano proizvodnjo dosegajo lanskoletni proizvodni obseg, medtem ko prodajni rezultati le za 1% zaostajajo za načrtovano prodajno vrednostjo in kar 7% presegajo lanskoletno prodajo. Politika Lipbleda je proizvodnja za znanega kupca in odprodaja iz obstoječih zalog. Kot pretežni izvoznik predvsem na trge držav EU, smo proizvodno - prodajno zelo odvisni od gospodarskega položaja držav članic, kjer poslujejo naši kupci. Na doseganje načrtovanih poslovnih ciljev med drugim pomembno vplivajo uspešnost prodaje glede stalnega zagotavljanja ustreznega obsega naročil kupcev, fleksibilnost, produktivnost in dobavna pripravljenost proizvodnje ipd. PC Opažne plošče je v celoti dosegel petmesečno planirano proizvodnjo ter 6% presegel doseženo v enakih mesecih lani. Prodajni rezultati presegajo plan za 14%, lansko prodajno vrednost pa 15%. Pohvala gre na eni strani uspešnim prodajnikom, saj zapolnjujejo triizmensko proizvodnjo z naročili za znanega kupca, na drugi strani pa vsem zaposlenim, ki jim uspeva ohranjati produktivnost na zahtevani kvalitetni ravni. PC Masivno pohištvo za 20% zaostaja za načrtovano proizvodnjo ter 13% za doseženo lani, s 76% dosega načrtovano prodajo ter z 90% lansko prodajo. Izboljšanje majske prodaje je realizirano z dodatnimi naročili, zato je za 28% presežena lanska majska prodaja in je dosežen le 3% zaostanek za mesečnim načrtom prodaje. PC Notranja vrata načrtovano proizvodnjo dosegajo 86%, lansko 99%, planirano prodajno vrednost dosegajo 94%, lansko pa presegajo za 2%. Zaradi izredne razdrobljenosti naročil in neserijske proizvodnje, zmanjševanja obsega naročil kupca MB Nemčija, je fleksibilnost proizvodnje tega programa izredno pomembna, zahtevnost kupcev glede dobavne pripravljenosti velika, kar kaže tudi inženiring prodaja notranjih vrat in podbojev preko PC MPI. Irena Cepič 11---1 indeksi v primerjavi s preteklim letom— indeksi doseganja na plarj PRESEŽENI REZULTATI NA PROGRAMU OPAŽNIH PLOŠČ Prodaja opažnih plošč je v maju 2005 presegla 1.500.000 EUR, lani je bila največja julija 1.360.000 EUR. Gospodarski načrt je v kumulativi presežen že za 800.000 EUR, mesečni plan za maj za več kot 200.000 EUR, prodali pa smo približno 1400000 1200000 1000000 800000 600000 400000 200000 0 proizvodnja m2 po letih 140.000 m2 plošč. Tudi ostali finančni rezultati večkratno presegajo predvidene po gospodarskem načrtu. Prodaja in proizvodnja opažnih plošč Lipbled od leta 1997 izjemno naraščata, v zadnjih 10 letih sta se podvojili. Medtem, ko se konkurenca v istih pogojih poslovanja otepa z izgubami, smo v našem profitnem centru optimalno poslovali, predvsem zaradi ustreznega volumna prodaje in cenovne politike. Zvesti in stabilni kupci zagotavljajo ugoden dotok svežega denarja, ki se lahko usmerja v nabavo boljših materialov in v modernejšo tehnologijo. Verjeti v dobro in ustvariti enakopraven odnos s kupcem sta pomembna elementa dolgoročnega sodelovanja. Evropska situacija na trgu opažnih plošč Letna proizvodnja se giblje preko 20 miljonov m2, potrebe trga pa so precej nižje. Vsi proizvajalci so se odločili za nadgraditev proizvodnih kapacitet, tudi mi. Nekateri so prenesli proizvodnjo na Češko in Slovaško, kjer so konkurenčnejši pogoji z vidika stroškov proizvodnje. V zadnjem času pa se na trgu pojavljajo cenene ruske in brazilske plošče. Trdnejše kot imamo povezave s kupci, večja je verjetnost, da kupci kljub ugodnejšim ponudbam, ostanejo zvesti nam še naprej. Od kvalitetnega izbora kupcev in prodajnih poti, ki so naravnane na dolgoročna sodelovanja, je odvisna uspešna prodaja. Število ključnih kupcev, z znano dinamiko nakupov, se povečuje. Kupci, ki so se pripravljeni v današnjem kaotičnem svetu skupaj vrteti z nami v prihodnost in sklepati v ta namen tudi kompromise, so naš zaklad. Partnerske vrednote za dobro sodelovanje morajo biti podobne. Delujemo na istih frekvencah, zato smo se tudi ujeli. Naravnanost na frekvenco je kompleksna priprava. Vsi vlečemo v isto smer, energije se morajo združevati, ne izgubljati, izdelek ustreza pričakovanjem, prodajni pogoji so oblikovani v obojestransko motivacijo, kodeks sodelovanja je usklajen, zavedamo se prednosti dolgoročnega sodelovanja. Od interesentov, ki jih tak koncept dela ne zanima, se poslovimo že na samem začetku, da oboji ne izgubljamo dragocenega časa. Skupaj se vzgajamo in rastemo in se veselimo uspehov, radi se srečujemo ali komuniciramo z modernimi komunikacijskimi sredstvi. Porazdelitev prodaje po trgih V letošnjem letu sta nosilna dva trga v skupni prodaji plošč. 24 % delež ima italijanski trg - Italija ima po letu 2001 letos najslabšo gospodarsko situacijo, 20 % delež pa ima švicarski trg, ki pa je tradicionalno stabilen trg. Po velikosti si sledijo portugalski, avstrijski, slovenski, španski in bivši jugo trgi. Skok prodaje na portugalski trg glede na lansko leto iz 2% skupne prodaje na 12% pomeni vračanje na že obstoječi trg v drugačni obliki. Zaradi premajhnih proizvodnih kapacitet in nizkega kritja smo pred leti ta trg, kot tudi nemški, zapustili. Firma Baucom, ki je že takrat sodelovala v prodaji, je v zelo kratkem času kupce navdušila za prehod od konkurence k nam. Nekateri proizvajalci za ta trg proizvajajo posebno kvaliteto, ki bolj ustreza tržni ceni. Prestrukturiranje prodaje po trgih je stalni proces, odvisno po je od tržnega potenciala, sezonskih nihanj, kupne moči, konkurence, kadrovskih potencialov, organizacije dela in od zastavljenih ciljev, itd. V Italiji bomo prodajo razpršili na več neodvisnih prodajnih poti, enako tudi v Španiji. Odvisnosti od kupcev ne poznamo, saj trenutni največji kupec predstavlja približno 20 % celotne prodaje plošč. Uspešni poskusi plasmaja plošč na alžirski, izraelski trg se bodo nadaljevali tudi v bodoče, saj se uporaba malih opažnih sistemov seli na jug, kjer je poceni delovna sila, manjka pa denarja za mehanizacijo, ki je potrebna za delo z velikimi opažnimi sistemi. V Španiji smo dosedanjo prodajno pot, ki nam je omogočila vstop na španski trg, delno že nadomestili z lastnimi prodajnimi kanali. Intenziteto sodelovanja je potrebno še izvajati, ker je Španija še vedno prejemnik sredstev iz Evropske unije in ima zelo veliko novih gradenj in projektov. Poleg tega gradbeništvo deluje neprekinjeno preko vsega leta, kar je ugodno za blažitev sezonskih nihanj prodaje plošč. Kadrovska zasedba v prodaji PC Opažne plošče V septembru 2004 smo se povečali iz treh na štiri sodelavce. S tem smo dobili možnost direktnejše prodaje z boljšim ostankom dohodka, kar pa je povezano tudi z znanjem tujih jezikov. Veliki narodi, kot so španski in italijanski, želijo delovati v materinem jeziku. Ob izdatni pomoči g. Tartare smo uspeli prebroditi jezikovne bariere in pričeli z drugačnim načinom dela. Ni pa dovolj samo znati tuj jezik, da se kupcu približamo, potrebno se je vživeti v kupčev svet, v njegovo razmišljanje, v njegov način dela, v njegove navade. Ker osvajamo veliko različnih narodov, z njim lastno specifiko, je velikokrat delo naporno, vendar nam to predstavlja tudi osebno zadovoljstvo. Prodaja je torej poseben življenjski stil, kjer je potrebno bolj misliti na želje kupca kot pa na lastne želje. Optimalen coctail modrosti, znanja, timskega dela in drugih osebnostnih lastnosti zagotavljajo uspešne kontakte s kupci. Prednost nove organiziranosti prodajne funkcije vidimo v tesnejši medsebojni povezanosti in pomoči drug drugemu v naši prodajni ekipi. Vsak po svojih talentih in zmožnostih daje svoj prispevek k skupnemu cilju, ki se ga tudi skupno veselimo. Ožjo prodajno skupino sestavljamo Nada Frelih, Branko Pretnar, Špela Pipan, Anica Švab, širšo pa še Josip Tartara. Vsak ponedeljek na kolegiju PC OP skupno usmerjamo prodajne in proizvodne aktivnosti k cilju. Kvalitetne povezave z drugimi funkcijami v tovarni in izven nje so za zadovoljevanje kupčevih potreb pomembne. Hitra in odgovorna odzivnost vseh, kakorkoli udeleženih v procesu od prejema naročila do dobave, spoštovanje kupčevih želja, omogoča dobre rezultate in ponoven nakup. Poleg tega se želimo zavedati odgovornosti do delavcev v proizvodnji in do njihovih družin, za katere je redno delo in plačilo življenjskega pomena. Blagovna znamka Lipbled in Lipbled -Panalex Quality c/t V letu 2002 smo naredili izrazit premik v korist označenosti plošč, predvsem na španskem in švicarskem trgu. Zaradi prepoznavnosti mora biti tudi naša prodajna strategija povsem jasna. Identifikacija kupca z izdelkom je izrednega pomena, saj kupec začne naš izdelek iskati, kar pa povečuje prodajo. Skupna oznaka dobavitelja in kupca, kot je primer Lipbled - Panalex je edinstven primer v Evropi. Panalex je poznan in velik kupec v Italiji, zato smo s to kombinacijo samo pridobili. Anica Švab Mednarodni sejem SAIEDUE 2005 -Bologna Ponovno med italijanskimi proizvajalci notranjih vrat Za srednjeevropski trg notranjih vrat sta trenutno najpomembnejša dva sejma in sicer bienalni BAU - München in vsakoletni spomladanski SAIEDUE -Bologna, zato za uvod ne bo škodila kratka primerjava med njima. Sejem BAU, ki se razvije vsaki dve leti v januarju, se da na kratko pisno predstaviti kot verjetno kvalitativno in kvantitativno najodmevnejšo prireditev evropske gradbene industrije in vsega, kar spada zraven. Pod krilatico »Bodočnost gradnje« seje tako od 17. do 22. januarja 2005 na skupaj okrog 172 000 m2 pojavilo približno 1 850 razstavljavcev (tudi vsi vodilni v branži) iz 39 držav in pokazalo okrog 200 000 obiskovalcem iz preko 100 držav, kaj imajo in kaj znajo. Sejem SAIEDUE seje od 16. do 20. marca 2005 odvil na okrog 145 000 m2, kjer si je približno 130 000 obiskovalcev ogledalo, kaj je pokazalo približno 1 470 razstavljavcev. V primerjavi s SAIEDUE 2004 se število razstavljavcev (kljub vrnitvi steklarjev) ni bistveno spremenilo, sta se pa povečala tako število obiskovalcev (za okrog 10.000) kot sam razstavni prostor (za približno 20 000 m2). Pri primerjavi sejmov BAU in SAIEDUE se da potegniti tudi paralela med obema za lesarsko tehnološko opremo najpomembnejšima evropskima sejmoma, ki se bienalno izmenjavata, in sicer med italijanskim XYLEXPO - Milano in nemškim UGNA - Hannover (od 2. do 6. maja 2005). Če smo z leti ugotovili, da XYLEXPO kaže, kaj obstaja in LIGNA kar prihaja, je pri primerjavi BAU in SAIDUE vsaj na področju notranjih vrat ravno obratno (če odštejemo površinsko obdelavo masivnih in furniranih elementov z UV laki in seveda za lesarje grozljivo folijo, predvsem CPL materiale). Letošnji SAIDUE je pod tematskimi poudarki na varnosti, visoki tehnologiji in ekološki ustreznosti predstavil: • arhitekturne rešitve gradbenih elementov in notranje opreme, • okna in vrata na nivoju izdelkov, sistemov in okovja ter • tehnologije, • talne in stenske obloge ter stopnišča, • materiale za zunanje elemente, • tehnologije za vzdrževanje in obnovo stavb, • zavese in rolete na nivoju izdelkov in sistemov, • varnost, hišno avtomatizacijo in inteligentne domače sisteme, • ekološke materiale in opremo, • izdelke in tehnologijo za alternativno pridobivanje energij, • opremo in sisteme osvetljevanja, • profesionalna orodja in montažne sisteme ter barve in dekoracijo. Proizvajalci oken ter vseh notranjih in zunanjih vrat so v 8 paviljonih (z optimirano razporeditvijo razstavnih prostorov in vmesnih poti) po grobi oceni zasedali približno tretjino razstavnega prostora ali okroglo 50 000 m2 (za primerjavo: kompletni sejem DOM -Ljubljana je od 8. do 13. marca 2005 pokrival nekaj manj kot 10 000 m2), od tega približno polovica proizvajalci notranjih vrat. Slučajnemu, recimo enkratnemu obiskovalcu SAIDUE 2005 bi razstavljena notranja vrata mirne duše lahko opisali s člankom iz revije LES 56/2004 s tem, da bi spremenili samo nekatere poudarke. Glavna ugotovitev slej ko prej je še vedno, da so bila razstavljena skoraj izključno precej samosvoja notranja vrata na osnovi bogate mediteranske tradicije in s pomočjo marsikje specifične italijanske tehnologije, kar pomeni precej avantgarden latinski design, ki močno vpliva na nam bolj poznano germansko Evropo. Drug splošen vtis ostaja gotovo ta, da ključna beseda vseh proizvajalcev, pa če o njej razmišljajo na glas ali ne, ostaja diferenciacija na vseh možnih nivojih, od prospektnega materiala in razstavnih prostorov do bolj ali manj (tudi za italijanski trg) ekstravagantnih eksponatov. Skoraj pri vseh proizvajalcih je bilo opaziti vztrajanje na svojih rešitvah, kar velja predvsem za vratne podboje (profili in spoji pokončniki-prečniki, kjer se je sistem polne zajere praktično uveljavil le na zaokroženih in bombiranih elementih) in za vgrajeno funkcionalno okovje, ki omogoča le montažo svojih vratnih kril na svoje podboje (kar pomeni tudi zaščito svojega trga). Če velja ugotovitev, da notranjim vratom dajejo podboji karakter in krila dušo ter okovje integriteto, potem velja še vedno tudi, da vratna krila s svojo relativno veliko površino in s tem možnostjo doseganja različnih klasičnih in modernističnih efektov dominantno vplivajo na videz kompletnih vrat. In to so seveda italijanski oblikovalci z različnimi materiali (les, kovina, steklo in plastika) ter njihovimi kombinacijami (v različnih oblikovnih rešitvah) tudi letos dobro demonstrirali. Pri tem so upoštevali tudi realne pogoje gospodarjenja in se (če odštejemo CPL zgodbo) omejili le na nekatere evropske in eksotične vrste masivnega lesa in/ali furnirjev, pri čemer gre ugotoviti nekatere posebnosti: bukev in javor sta se praktično umaknila, opazno se je vrnil hrast (tudi fine-line), pojavil pa se je zlepljen in narezan bambus (tudi kot intarzije) ter kontrastni zebrano in luščena tanganika v različno toniranih površinskih obdelavah. Te so praviloma vse z UV laki, kar pomeni, da je prehod iz PU lakov z visokim sijajem v Italiji vsaj na področju notranjih vrat praktično zaključen (in s tem dani pogoji za prodor v germansko Evropo). Kakorkoli, izgleda, da seje gospodarska recesija dotaknila in spolarizirala tudi italijanski trg in da so italijanski proizvajalci notranjih vrat specifično odreagirali. Ne samo da je vedno več foliranih, predvsem CPL izvedb (tudi v desenu intarzij), ampak so nekateri v smislu aktualne diferenciacije odkrili novo rešitev za privabljanje kupcev v tanjše in/ali debelejše furniranih reliefnih vratnih krilih oziroma v tridimenzionalnih (3D) efektih notranjih vrat. In če je objava njihovih imen in dosežkov v naši reviji posebno priznanje, potem naj predstavimo tri firme s po enim izdelkom: • COCIF - Longiano (FO) je razstavila verjetno (precej subjektivno ocenjeno) najlepša furnirana notranja vrata, kjer so krila sestavljena iz dveh oblogam podbojev enako širokih okvirov (prečniki gredo topo preko pokončnikov) in polnila. Elementi so vedno tanjši, dodaten 3D efekt pa je dosežen z različno toniranimi površinskimi obdelavami (najtemnejši je podboj in najsvetlejše polnilo vratnega krila). Na sliki je model CALCUTTA 1 E iz bukovega furnirja. • AGOPROFIL - Belvedere Langhe (CN) je razstavila verjetno (spet precej subjektivno ocenjeno) najlepšo in najbolj raznotero kolekcijo notranjih vrat. Med več zelo impresivnimi modeli (z zelo skrbno izbranimi in sestavljenimi listi furnirji in z vrhunsko površinsko obdelavo) so izstopala temno lužena vratna krila iz debelejšega hrastovega furnirja, ki je bil odbrušen na več nivojih, s čimer so tako nastali pravokotniki dajali močan 3D efekt. Ker tega nimamo v razpoložljivem prospektnem materialu, objavljamo sliko modela 171 V NERO, kjer sta v krilu vzdolžno in prečno furnirana hrastova elementa sestavljena z vmesnim črnim pokončnim elementom, ki še poudarja 3D izvedbo. • ROMAGNOLI - Castelfidardo (AN) je med drugim razstavila kolekcijo notranjih vrat, to je vratnih podbojev in sestavljenih vratnih kril iz reliefno skoblanih (mini brazde oziroma valovi, z efektom peskanja ali krtačenja) debelejše furniranih elementov, ki z ustrezno površinsko obdelavo zagotavljajo določen 3D izgled. Objavljamo detajla modela SIENA. S tem smo na kratko opisno in deloma slikovno predstavili nekatere najbolj specifične italijanske odgovore na že splošno problematiko srednjeevropskih proizvajalcev furniranih in masivnih notranjih vrat. In prav ti odgovori, predvsem pa načini razmišljanja in delovanja ter nenazadnje tudi same predstavitve, močno presegajo okvire italijanske vratarske industrije. Kratek sklep v zvezi s tem za vse evropske vratarje res pomembnim sejmom spet lahko ponovimo iz lanskoletnega zapisa, namreč da gre pri SAIDUE za zelo živo prireditev, kjer Italijani predvsem Italijanom ponujajo zelo specifične izdelke ter z njimi močno vplivajo na druge evropske in neevropske trge, kjer s tem, da so pri marsičem prvi, osvajajo in zadržujejo zelo visoke pozicije. Z naših lesarskih pozicij, ki morajo v marsičem preseči naše profesionalno poslanstvo, pa jim gre tudi vse priznanje za recimo industrijsko promocijo lesa, če že ne za njegovo splošno rehabilitacijo. To pa je stvar, ki zahteva poseben razmislek vsakega posameznika in verjetno skupno akcijo, saj navsezadnje ne gre za nič drugega kot za kvaliteto življenja sedaj in v bodoče. In za to se splača potruditi. Stojan Ulčar Energetski pregled v PC Notranja vrata Učinkovita raba energije predstavlja kontinuirano obvezo podjetij, ki omogoča nižanje stroškov podjetja in s tem tržno konkurenčnost. Učinkovita raba energije povzroča tudi manjše emisije škodljivih snovi v okolje. Poleg izboljšav in zamenjave energetskih naprav in tehnoloških linij z najboljšimi tehnologijami, je za nižanje porabe energije pomembno tudi odgovorno ravnanje z energijo ter nadzor nad njeno rabo. Pri tem morajo biti jasno določeni cilji rabe posameznih energij in odgovorne osebe za doseganje teh ciljev. V podjetju Lipbled se zavedamo pomena učinkovite rabe energije, zato smo se v letu 2004 odločili za izvedbo energetskega pregleda PC notranja vrata. Glavni namen energetskega pregleda, ki je trajal več kot pol leta, je, poleg celovitejšega in podrobnejšega vpogleda v energetiko podjetja, določitev organizacijskih ukrepov ter pridobitev strokovno neodvisnih osnov za investiranje na področju energetike. Energetski pregled je v sodelovanju s strokovno skupino podjetja izvedel Center za energetsko svetovanje ENEKOM, ki deluje v okviru IZR, d.d., Škofja Loka, Inštituta Zoran Rant. Lesna industrija se uvršča med energetsko intenzivnejše panoge. V veliki meri vplivajo na porabo energije sekundarni porabniki energije, kot so odsesovanje, razsvetljava ali komprimirani zrak. S stroškovnega vidika je neugoden tudi enoizmenski način obratovanja proizvodnje, ki posredno določa visoko ceno električne energije. Letni strošek za energijo PC Notranja vrata znaša skoraj 100 mio SIT in ga lahko razdelimo na neposredni strošek električne energije in mazuta, ki je v letu 2004 znašal 77,7 mio SIT ter posredni strošek toplote. V primeru, da bi podjetje na trgu kupilo celotno količino lesnih ostankov, ki se preko leta porabi v kotlovnici, bi strošek toplote letno znašal več kot 20 mio SIT. Specifična poraba energije se je v letu 2004 znižala za 10,5 % glede na leto 2003 in je znašala 16,5 kWh/norma uro. Na specifično porabo energije bistveno vpliva obseg in način obratovanja proizvodnje. Tehnološke linije (slika 1) predstavljajo namreč zgolj 20 % celotne porabe električne energije podjetja in so po obsegu porabe energije skoraj zanemarljive v primerjavi s sekundarnimi sistemi, kamor sodijo odsesovalni in transportni ventilatorji, zračni kompresorji, razsvetljava in drugo. Del sekundarnih sistemov je sicer neposredno povezan z obratovanjem tehnoloških linij, vendar lahko v splošnem ugotovimo, da je okvirno 50 % celotne porabe električne energije popolnoma neodvisne od števila proizvedenih vrat. Še bolj ekstremno je področje porabe toplote, kjer se celo samo 6 % vse toplote porabi v tehnologiji (slika 2). Ostalo porabo določajo transmisijske in ventilacijske izgube ogrevanih objektov. Z upoštevanjem sistemskih izgub v kotlovnici pa je delež porabe toplote v tehnologiji celo manjši od 5 %. Lesnih podjetij običajno stroški toplote ne obremenjujejo neposredno, kar pa še ne pomeni, da se lahko pri ogrevanju objektov obnašajo potratno in neučinkovito. Slika 1 : Porazdelitev porabe električne energije v podjetju Slika 2: Porazdelitev porabe toplote v podjetju Skupno se je v okviru projekta podrobneje analiziralo in predlagalo 22 ukrepov za znižanje stroška energije. Okvirno polovico potenciala je možno doseči že z enostavnejšimi organizacijskimi in investicijskimi ukrepi, ki imajo skupno vračilno dobo krajšo od 3 let. Med najbolj aktualna področja sodijo: • določitev uporabniških zahtev na področju porabe toplote • optimizacija porabe toplote za ogrevanje stranskih objektov (žaga, sušilnice, I nosilci) • optimizacija vzdrževanih temperatur v proizvodni hali in pisarnah • odprava puščanj komprimiranega zraka • nadgradnja regulacije zračnih kompresorjev • rekonstrukcija razsvetljave • optimizacija odsesovalnih sistemov • optimizacija obratovanja tehnoloških linij in • izgradnja energetskega nadzorno informacijskega sistema. V okviru energetskega pregleda so bili že izvedeni posamezni ukrepi, kot sta na primer optimizacija regulacije zračnega kompresorja in delna odprava puščanj komprimiranega zraka. Ocenjeni letni prihranek z izvedbo ukrepov znaša več kot 1,5 mio SIT. Visoki potenciali znižanja porabe in stroška energije obstajajo na področju sekundarne rabe energije, kjer lahko z organizacijskimi ukrepi v veliki meri sodelujemo tudi zaposleni. Predvsem si velja zapomniti, da nas komprimirani zrak, odsesovanje lesnih ostankov in razsvetljava stanejo skoraj 3 krat toliko kot obratovanje tehnoloških linij, zato je pomembno, da se redno odpravljajo puščanja zraka in zapirajo lopute na odsesovalnih sistemih, da se komprimirani zrak ne uporablja za čiščenje tal, da se redno zapirajo ventili za komprimirani zrak na strojih ter izklapljajo ventilatorji in razsvetljava med malico oziroma takoj po zaustavitvi proizvodnih linij. Slika 3: Primer neučinkovite rabe energije - razsvetljave v proizvodni hali, PDR Komentar: Neodvisna postavitev sijalk glede na delovna mesta. Ker ni mogoče selektivno izklapljati razsvetljave, je prižgana celotna razsvetljava (okvirno 8 kW električne moči), kljub temu, da je v času, ko je bila slika posneta, delal le en delavec mm l/s kW EUR O 1 1,2 0,3 216 0 3 11,1 3,1 2.232 0 5 31,0 8,3 5.976 0 10 123,8 33,0 23.760 Slika 4: Letni strošek puščanj komprimiranega zraka pri 6000 obratovalnih urah Pri obsežnejši investicijskih ukrepih je pomembno, da je prioritetno potrebno izvesti ukrepe dobrega gospodarjenja ter hkrati optimirati uporabniške zahteve. Šele nato je smiselna izdelava projektne dokumentacije in izvedba rekonstrukcije. V energetskem pregledu so bili tudi predstavljeni sodobni načini spremljanja porabe energije na nivoju posameznih tehnologij, energetskih sklopov ter celotnega podjetja v smeri določanja in vrednotenja specifičnih kazalcev ter vzpostavitve sistema odgovornosti in poročanja. Ustrezno zasnovan nadzorno informacijski sistem je lahko tudi velika pomoč pri večjih rekonstrukcijah v energetiki ter napovedovanju porabe energije. Kljub vzpodbudnim začetnim rezultatom nas torej čaka v prihodnje še veliko izzivov, da naredimo naše podjetje energetsko še bolj učinkovito in okolju prijaznejše. Zaključek energetskega pregleda je bil v aprilu 2005. Vsem, ki bi si želeli podrobneje seznaniti z možnostmi znižanja porabe energije v podjetju priporočamo, da preberejo končno poročilo energetskega pregleda, ki ga je moč dobiti v službi energetike in vzdrževanja. Štefan Beznik Gregor Kustec lipbled Stroj za drobljenje lesnih odpadkov GRIZU V aprilski številki Novega glasila Lipbled v rubriki predstavljamo sodelavce (dr. M. Hočevar, predsednik NS Lipbled) je bil intervju precej enostransko napeljan h komentiranju rečiškega Grizlija. To seveda zahteva neko krajše pojasnilo vsem bralcem našega časnika znotraj in zunaj Lipbled, kar bomo najlažje storili z diagramom ter s krajšim komentarjem. močno spremenili) in je kot tako težko primerljivo (možna je samo relativna primerjava po letih znotraj Lipbled oziroma PC NV, medtem ko je primerjava s konkurenco praktično nemogoča). Poudariti je potrebno še, da je vsako mletje kakršnihkoli lesnih odpadkov in materialov obvladovano po internih navodilih in postopkih ter tudi ustrezno dokumentirano (v primeru izdelkov tudi slikovno). Za realizacijo investicije smo se odločili v letu 1998 in jo tudi realizirali, predvsem zaradi reševanja problematike (tudi okoljske) odstranjevanja ostankov lesa in lesnih tvoriv ter vzporedno problematike slabih efektov kotlovnice PC NV. V investicijskem programu so bili finančno ovrednoteni vsi predvidljivi stroški in prihranki ter z izračunom ekonomike ugotovljeno, da se bo investicija v skupni vrednosti takrat 207.400 DM povrnila v zelo kratkem času. Upravičenost odločitve prikazujemo v zgornjem diagramu z letnimi porabami mazuta pred in po realizaciji investicije (kar pa še ne pomeni, da pozabljamo na njim vzporedne druge ekonomske učinke oziroma na prihranke na stroških odvoza ostankov na komunalno deponijo). Na absolutno in relativno zmanjšanje porabe mazuta za dogrevanje tehnološke in sanitarne vode v naši kotlovnici je v največji meri vplivala zamenjava mokrega žaganja s kvalitetnim suhim drobljencem oziroma mešanico iz odpadnega furnirja, iverk in drugih ostankov. Na učinke investicije so vplivali (in še vplivajo) dejansko proizvedene količine in struktura izdelkov PC NV (tudi ukinitev lastnega razreza hlodovine v letu 2002) ter drugi faktorji (npr. vreme), kar pa presega namen tega pisanja. Povsem se strinjamo z dr. Markom Hočevarjem, da je mletje in kurjenje med drugim tudi neprodanih polizdelkov in izdelkov zelo drago kurivo, ter ob enem poudarjamo, da je imela problematika kvalitete obdelav oziroma izmeta (od vhoda do izhoda) proizvodnje vedno prioriteto, ne samo iz stroškovnih ampak tudi iz organizacijskih vidikov. Obvladovanje izmeta je seveda odvisno od več faktorjev (tudi od strukture proizvodnega programa in velikosti naročil, ki sta se v zadnjih letih obe Osnovni namen te investicije, to je v prvi vrsti stroškovno učinkovito in okoljevarstveno sprejemljivo reševanje ostankov lesa in lesnih tvoriv, ki nastajajo pri proizvodnji naših izdelkov, je bil tako zanesljivo dosežen in tudi presežen. Janko Cerkovnik BAROMETER SUGESTIJ ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ/ ZAPOSLENEGA PC OPAŽNE PLOŠČE 317 1,174 PC MASIVNO POHIŠTVO 57 0,679 PC NOTRANJA VRATA 212 0,880 PC MALOPRODAJA 24 0,462 DIREKCIJA 48 1,714 KUMULATIVA2005 ORGANIZACIJSKA ENOTA ŠTEVILO SUGESTIJ ŠTEVILO SUGESTIJ/ ZAPOSLENEGA PC OPAŽNE PLOŠČE 114 0,412 PC MASIVNO POHIŠTVO 11 0,129 PC NOTRANJA VRATA 56 0,227 PC MALOPRODAJA 6 0,240 DIREKCIJA 17 0,548 Lipbled 204 0,303 lilj družbe Lipbled 2004:0,5 sugestije / zaposlenega Cilj družbe lipbled-a 2005:1 sugestija / zaposlenega Srečko Magister Marjan SMUKAVEC in Janez JAN, predsednika prostovoljnih industrijskih društev v Lipbled Bohinj in Rečica Marjan Smukavec in Janez Jan sta predsednika prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, ki delujeta v Lipbled v Bohinju in na Rečici. Ob mednarodnem srečanju gasilcev, ki ga je Bled gostil od 27. do 29. maja letos, smo se torej povsem naravno spomnili tudi naše »požarne straže«. Gospod Smukavec in gospod Jan, ste se LIPovi gasilci udeležili mednarodnega srečanja na Bledu? Marjan Smukavec LIPovi gasilci iz Bohinja smo prevzeli ob srečanju gasilcev vse Evrope točilni pult pri Bohinjskem jezeru ob izletu starih veteranskih gasilskih vozil v petek, prav ta točilni pult smo imeli tudi v soboto pri jezeru na Bledu. Obenem smo varovali mesto parkiranih starih avtomobilov. Čeprav smo industrijski gasilci, smo zmeraj pripravljeni pomagati, tako v nesreči, kot ob delu z gasilsko zvezo Bled-Bohinj. Ne branimo se tudi proslav. Janez Jan Tako kot vsa gasilska društva v gasilski zvezi Bled - Bohinj, smo se tudi Lip-ovi gasilci z Rečice udeležili mednarodnega srečanja gasilcev, ki je bilo konec maja na Bledu. V tem času smo imeli požarno stražo na parkirišču pred tovarno, nekaj redarstva pred zabaviščnim šotorom, udeležili pa smo se tudi parade v častnem vodu. Lipbled je kot podjetje lesarske dejavnosti požarno močno tvegano, kar daje velik pomen in odgovornost gasilski službi v podjetju. Kako ste organizirani, koliko vas je gasilcev in kakšne so vaše naloge oziroma zadolžitve? Marjan Smukavec Naše industrijsko gasilsko društvo šteje kar 60 članov in članic, od tega je skoraj polovica starejših od 45 let. Podatek opozarja na nezanimanje mladih za gasilsko dejavnost ali pa na trend začasnega zaposlovanja. Mogoče bi ob zaposlitvi novih mladih ljudi vodja kadrovske službe povprašal za mnenje novinca glede vstopa v naše društvo, s tem bi povečali število operativnih gasilcev, sposobnih za gašenje in reševanje ob požaru (operativec je od 18 leta do 63 leta starosti). Društvo ima za primer požarne intervencije pripravljen načrt alarmiranja, v katerem so zapisana navodila za vse ukrepe ob morebitni požarni nesreči. Seveda imamo preventivno tudi večkrat gasilske vaje, na katerih spoznavamo nove načine gašenja, nova sredstva za gašenje in pa seveda razne nove preureditve v sami novo GLASILO _ 9 tovarni, ki so kar pogosta. Vsako leto napišemo tudi svoj plan dela glede dela in števila obveznih vaj, saj tudi gasilci rabimo izobraževanje za ustrezno ukrepanje ob nesreči. Problemi nastajajo ob vajah za tekmovanje, saj delo v proizvodnji ne dopušča izostankov. Gasilci so pa na obeh izmenah, torej ostane samo sobota in nedelja. V sklopu gasilskega društva deluje poklicno jedro s štirimi zaposlenimi in eno rezervo. V službi izvajajo preventivne ukrepe za zmanjšanje požarne nevarnosti po tovarni, skrbijo za brezhibno opremo in orodje ter za gasilska sredstva za gašenje. Janez Jan Tovarna vrat je požarno kar precej ogrožena, največjo nevarnost za požare predstavljajo lakirnica, brizgalna kabina, transportni kanali za žagovino, odpraševalne naprave, stara žaga (v najemu jo ima JBL). Prostovoljno industrijsko društvo Rečica šteje 78 članov in članic, od tega jih je 30 upokojenih, 17 je podpornih članov, operativna enota pa šteje 31 članov, od tega 3 službojoči gasilci. Gasilci skrbimo za redno vzdrževanje gasilske opreme, gasilskega doma. Zadolženi smo za izobraževanje mladega kadra kot tudi nas samih. Na žalost se za gasilske vrste odloča vse manj mladih. Za vzdrževanje požarne varnosti pa najbrž niso zadolženi samo gasilci, ampak je to v prvi vrsti naloge vsakega delavca na njegovem delovnem mestu. Ali ni to najboljša preventiva? Marjan Smukavec Za vdrževanje požarne varnosti so zadolženi predvsem delavci na svojem delavnem mestu. Oni so prvi ob nenadnem požaru v delovnem času in ker se požar gasi takrat, ko je še majhen, imajo ob pravilnem ukrepanju največjo možnost pogasitve. Poklicni gasilci v tovarni Bohinj vsako leto organizirajo predavanje za vse zaposlene o rokovanju z ročnimi gasilskimi aparati in jih učijo pravilnega dela ob primerih začetnega požara. Problem nastaja v zadnjem času ob hitrem menjavanju zaposlenih, tudi iz sosednjih držav, saj ne poznajo delovnega procesa, niti jezika, kaj šele, da bi poznali gasilsko opremo. Delovni režim je vse hitrejši, tako da ni niti časa ogledati si mesta, kjer stojijo gasilski aparati. Zato so ti aparati večkrat založeni in nedostopni. toplota: sušilni kanali, stiskalnice, izdelava briketov, kurilnica. Lahko rečemo, da je požarno nevarna skoraj vsa tovarna. Janez Jan Najbolj ogroženi so: lakirnica, brizgalna kabina, odpraševalne naprave in stara žaga. V skoraj 60 letni zgodovini podjetja ste gasilci najbrž že morali kdaj posredovati in podjetje zaščititi pred ognjenimi zublji. Najbrž to velja tako za Rečico, kot tudi za Bohinj? Marjan Smukavec Leta 2007 bo prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) imelo že svojo 60 letnico ustanovitve. Ob taki obletnici bomo organizirali proslavo. Ker veliko članov in nobena od članic še nimajo svojih svečanih uniform, bi ob tej priložnosti prosil vodstvo za nabavo teh oblek. V zadnjem letu nismo imeli večjih intervencij in gašenj v tovarni, razen večkratnih začetnih požarov na strehi briketirnice, kjer se zaradi dimnika in isker pri izdelavi briketov vname žagovina na strehi. Pred leti smo gasili malo večji požar, ko je prav tako zaradi iskre, nastale v dozatorju odsesovanja, nastala prašna eksplozija v filtrih, nameščenih pred silosom. Pogoreli so filtri in del odsesovanja za polnjenje lesne moke. Janez Jan V zgodovini naše tovarne ( Mulejeva žaga, Gorjana) smo se kar nekajkrat bojevali z ognjenimi zublji, to pa je bil tudi Dovod za ustanovitev industrijskega gasilskega društva /PGD Lip Bohinj Janez Jan Za izvajanje požarne varnosti smo zadolženi vsi zaposleni. Delovna mesta morajo biti čista, pospravljena. Prehodi do hidrantnih omaric ne smejo biti založeni. Kateri deli podjetja so najbolj tvegani z vidika požarne varnosti? Marjan Smukavec Vsekakor so najbolj nevarni prostori v tovarni, kjer uporabljajo vnetljive snovi in druge kemične spojine, o katerih premalo vemo. To so laki, redčila, lepila. Nevarna pa so tudi mesta, kjer se za delovni proces uporablja pred 47 leti. Omenim naj le nekaj požarov po letu 1970: ostrešje kotlovnice na Gorjani, nekaj tlenja na odpraševalni napravi, filtri na silosu kotlovnice, brusilka ERNE dvakrat, lakirnica, stroj za robno furniranje in še nekaj manjših začetnih požarov. Na kakšen način bi po vajinem mnenju lahko še bolj izboljšali požarno varnost v Lipbled? Imata mogoče v tem oziru kakšno sugestijo za vodstvo in delavce? Marjan Smukavec Požarno varnost v tovarni bi povečali z vključevanjem vodij delovnih skupin v delo PIGD. Samo z vpisom se ni ničesar spremenilo. Vodje bi morale sodelovati v delu društva in spoznavati gasilstvo od znotraj. Dosedanja organiziranost poklicnih gasilcev tudi zaradi procesa proizvodnje ne ustreza v popolnosti (poklicni gasilci delajo samo popoldne in ponoči, v dopoldanskem času pa gasilca nadomešča delavec iz proizvodnje). Predlagam torej pet poklicnih gasilcev, ki bodo v službi 24 ur tako kot pred leti. Janez Jan Trenutno stanje požarne varnosti ni najboljše in se na žalost slabša. Gasilska služba se je iz šestih zmanjšala na tri gasilce, pomagajo pa še štirje kurjači in upravljalec kotlovnice. S takim delom bomo težko izboljšali požarno varnost. Člani odhajajo iz kolektiva, članstvo upada, operativna enota se stara, mladih pa ni. Povprečna starost operativnih članov je 40,7 let. Apeliram na vodjo za požarno varnost uprave Lipbled, da spoštuje zakone za požarno varnost in gasilstvu. Edino s tem lahko pripomoremo k boljši pripravljenosti operative kot tudi preventive. Delo gasilcev v podjetju ne poteka ravno v najbolj običajnem ritmu, saj morajo biti prisotni tudi v nočnem času. To zagotovo vpliva na družinsko življenje in tudi od ostalih članov družine zahteva kar nekaj prilagajanja. Vam uspeva? Marjan Smukavec Gasilci v službi delajo, kot sem že prej povedal, samo popoldne in ponoči, ter vse sobote in nedelje po ves dan. Družinsko življenje prav gotovo trpi, saj se med seboj skoraj ne vidimo. Zmeraj bolj smo odtujeni kar pripomore k mnogim nerazumevanjem med člani družine. Večina z "botro" - IPGD Up Rečica poklicnih gasilcev ima doma težave, nekateri pa so samski. Za dobro plačilo bi se splačalo tudi kaj žrtvovati, vendar je gasilska služba postavljena v precej nizek plačilni razred, torej ni razloga za veselje. IPGD Lip Bohinj - veterani Janez Jan Delo gasilcev je 12 - urna izmena, dnevna ali nočna, ne glede na dan v tednu. Vaje operativcev so izven delovnega časa. Seveda pa turnusno delo vpliva na družinsko življenje. V 25 letih, upam, da mi je uspelo prilagoditi se doma in v službi. IPGD Up Bohinj - veterani Je bilo težko posneti gasilsko sliko vseh gasilcev, ki jih premore Lipbled in jo objavljamo na naslovnici te številke? Predsednik in poveljnik . IPGD Up Rečica ženska desetina - IPGD Up Bohinj Marjan Smukavec Gasilci na zvok alarma v najkrajšem možnem času pridemo na zborno mesto, pa tudi za to slikanje ni bilo nobenega problema. Taki pač smo. Za konec se zahvaljujem vodstvu za dosedanjo pomoč pri nabavi orodja in opreme, kot tudi vsem zaposlenim za upoštevanje preventivnih ukrepov po tovarni. Na pomoč! DELAVNICE MOTIVACIJ IPGD Lip Rečica Konec meseca marca smo pričeli z delavnicami motivacije za zaposlene in sicer najprej v PC Notranja vrata Rečica, maja pa tudi v PC Opažne plošče. Delavnice so bile zelo živahne, kot kažejo rezultati in ankete, pa ste bili z njimi tudi zelo zadovoljni, zato nadaljujemo z indvidualnim delom ter skupinami, ki se bodo srečevale predvidoma enkrat mesečno. Poleg tega v juniju v PC Notranja vrata potekajo delavnice pravilnega dvigovanja bremen, o katerih bomo še poročali. Govorila sem o vrednotah, nekaterih pozabljenih vrednotah...Posledice tega so slabi medsebojni odnosi, negativizem, nesprejemanje, obsojanje in nenazadnje, bolezen. Se vam zdi to čudno? Le zazrite se vase in pomislite, kako funkcionira ta svet, kako vi funkcionirate v njem. Sledite ritmu - ste negativci? Ste kljub vsemu ostali pozitivno naravnani, sprejemate dogodke okoli sebe? IPGD Lip Bohinj - poveljniki Janez Jan Za skupno sliko nas je bilo kar malo premalo. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Gospod Smukavec in gospod Jan, najlepša hvala za pogovor. Vsem gasilcem vam želim čim manj res pravega gasilskega dela v Lipbled, čim manj gašenja požarov torej. Vodstvo, delavci in občani pa si seveda želimo tudi, da boste vedno odlično pripravljeni za najhujše, za reševanje ljudi in premoženja. Preko delavnic želi podjetje poudariti, kako pomembno je danes, da spodbujamo delavca, ko vendar vsi živimo v svetu stalnih pristiskov in mu nudimo oporo in razumevanje. Zavedanje, da je zadovoljen delavec, dober delavec in tudi zdrav delavec, vedno bolj raste. Zaposleni pravzaprav niso deljivi na dva dela (ko je v službi in ko je doma), ampak so celota, ki jo je potrebno temu ustrezno obravnavati. Na pozitiven, spodbuden način. Pozitiva. Spodbujanje. Motivacija. Veselje do življenja. Biti zadovoljen sam s seboj. Ceniti stvari, ki jih že imaš, že danes! Storiti kaj zase. Dnevna soba MAESTRAL Andrej Naglič lipbled Ključne besede za uspešno delo. Ključne besede, ki so jih slišijo moji udeleženci, besede, ki jih potrebujemo vsi in ki jih danes podajam tudi vam. Veste, da ljudje hrepenimo pravzprav po preprostih besedah: „Dober dan, hvala, prosim in nasvidenje."? Poleg besed, hrepenimo tudi po spoštovanju, ki se izraža tudi preko naše telesne drže, mimike. Vodilni in vodstveni delavci velikorat pozabljajo, kako pomembni so, vendar tudi v drugačnem smislu, smislu, ki se ga niti ne zavedajo. Koliko ljudi dnevno jih opazuje, spremlja vsak njihov gib, vsako sleherno besedo. To pomeni veliko odgovornost, skrb in dodatno breme. V opažnih ploščah Zavedati se moramo, da vsi posamezniki nosimo odgovornost, da skrbimo za dobro počutje skupine, da vodilni delavci niso tisti, ki sami nosijo to breme ampak moramo za dobre odnose poskrbite posamezniki. Zakaj bi to storili? Zaradi sebe, da se bomo bolje počutili na delovnem mestu, na katerem preživimo večinoma dneva. Zaradi oseb, ki nas čakajo doma in nas imajo rade, nas sprejemajo takšne kot smo. Pa zaključimo...: Najprej bi se rada zahvalila obema direktorjema PC Notranjih vrat in PC Opažnih plošč ter Teji Gašperin in Dušanu Petku, ki so pomagali organizirati delavnice. Še posebej pa se zahvaljujem vsem udeležencem na delavnicah, ki so si kljub lepemu vremenu vzeli čas in mi pomagali, da so bila naša druženja prijetna in vsem, ki ste nekaj spremenili v sebi! Pozivam vas bralce in udeležence delavnic (nekateri ste bili že predlagani), da skupaj napišemo kaj lepega, kaj vzpodbudnega, morda bo drugim polepšalo kak dan! Ne pozabite nase in skrbite za svoje zdravje! Ažman Simona DELAVSKI PREDSTAVNIKI V NADZORNEM SVETU Svet delavcev je na svoji 46. seji odločal o svojih predstavnikih v nadzornem svetu Lipbled. Glede na zakonodajo imamo pravico do dveh (od šestih) predstavnikov. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, ki so vsi izpolnjevali pogoje razpisa. Po tajnih volitvah sta člana v nadzornem svetu z mandatom od 1.7.2005 izvoljena in s tem določena s strani Sveta delavcev Bogo Bajec in Pavel Sedlar. Bogo Bajec je bil član že v prejšnjem mandatu in je zaposlen v PC Notranja vrata. Pavel Sedlar, zaposlen v PC Opažne plošče, bo nadomestil dosedanjega delavskega predstavnika Vojka Čujoviča. Vojku Čujoviču se zahvaljujemo za korektno in uspešno sodelovanje v preteklih letih, Bajcu in Sedlarju pa želimo uspešno delo in korektno sodelovanje v prihodnosti. Delo naših predstavnikov je odgovorno, saj delavci preko njih lahko obveščamo lastnike o stanju in klimi v podjetju tudi z delavske strani. V nadzornem svetu so sicer v večini predstavniki kapitala, tako da je na prvi pogled videti, da delavska predstavnika ne moreta doseči veliko. Vendar s predstavitvijo stališč delavcev lahko soustvarjata tudi mnenja predstavnikov kapitala, ki sicer dogajanja znotraj podjetja ne poznajo iz lastnih izkušenj. Njuna odgovornost je na višku predvsem takrat, ko predstavniki lastnikov niso soglasni in sta njuna glasova odločilna. Branko Pretnar POROČILO O DELU SINDIKALNEGA SKLADA PRI SGS ZA LETO 2004 Sprejete programske usmeritve na skupščini sindikalnega sklada za delo v letu 2004 so bile realizirane in ocenjujemo, da je sklad dosegel svoj namen. UO pri sindikalnem skladu se je v letu 2004 sestal na sedmih sejah, kjer je sprejemal tekočo politiko in vse odločitve o akcijah in poslovanju sindikalnega sklada. V letu 2004 je sindikalni sklad subvencioniral 1.993.268,66 SIT za odobritev kratkoročnih, dolgoročnih in namenskih kreditov za člane sindikalnega sklada. Tudi za leto 2005 je UO na januarski seji sprejel kvote kreditov glede na plačano članarino v letu 2004 za članice sklada in le te pismeno obvestil z dopisom kakor tudi v DIALOGU. Kakor že nekaj let je potekala akcija preventivno okrevanje. Razpis za leto 2004 je predvideval 129 članov. Sindikalni sklad je za svoje člane subvencioniral 2.600.000 SIT. Preventivnega okrevanja se je udeležilo 43 naših članov. Preko celega leta je potekala akcija cenejše nabave kurilnega olja. V letu 2004 smo se dogovorili s hranilnico LON za namenski kredit za nakup kurilnega olja. V tem delu je sklad subvencioniral 123.593,63 SIT. Ocenjujemo, da akcija dobro poteka, saj se naši člani iz leta v leto bolj poslužujejo te akcije. V letu 2004 je bilo prodano preko 1.300.000 litrov kurilnega olja (nabavilo gaje preko 1260 članov). Sodelovanje sindikalnega sklada in TA Sindicom lahko ocenimo, da je v letu 2004 potekalo dobro. Naši člani so koristili 5% popust pri letovanju, 5% popust pri organizaciji sindikalnih izletov. Sindikalni sklad pa je tako kot prejšnje leto tudi v letu 2004 dal avans za nabavo smučarskih kart v predprodaji (za Krvavec, Črni vrh nad Cerknim in Stari vrh). V letu 2004 smo organizirali gledališki predstavi Kulturno umetniške skupine Predoslje in za svoje člane subvencionirali karte v višini 130.800 SIT. Kakor vsako leto je tudi v letu 2004 potekalo praznovanje 1. maja na Joštu. Za svoje člane je sindikalni sklad subvencioniral prehrambene bone in sicer v višini 821.250 SIT, ki jo organizira SGS. V letu 2004 je bila dana subvencija za 1825 bonov. Finančne pomoči svojcem naših članov v letu 2004 je UO odobril v sedmih primerih na osnovi vlog za svojce ob smrti članov sindikalnega sklada. Subvencija je znašala 856.672 SIT. Na osnovi vloge in po 20. členu statuta, da članica pridobi del svojih sredstev iz stavkovnega dela sklada, so bila sredstva odobrena dvema članicama in sicer Aquasavi in Planiki. S termami Snovik smo podpisali pogodbo o nabavi cenejših kar za kopanje. Za naše člane je karta za kopanje cenejša za 450 SIT. Skupno s SGS smo se udeležili seminarja v Izoli na temo »varstvo pri delu«. Ob zaključku leta pa smo skupaj s SGS pripravili prednovoletno srečanje predsednikov in namestnikov v prostorih gostišča Mayr. Postoj, ko mimo greš ! Sončno jutro in zasnežene bohinjske gore so bile kot nepozabna kulisa. V ospredju dogajanja je skupina, ki je postala v trenutkih spomina pri pomniku iz hrasta. Oddaljili smo se od poljane miru in se ustavili v lepi vasici Brod. Krenili smo navkreber. Z leve strani je k poti pritisnjen kos vrta, podprt tako, da nudi naslon in se spusti na pot. Anica pove:« Tukaj je France še postal, poklepetal, potem ...pa .. je odšel. Nepričakovano. « Postali smo, potem pa v prijaznem tempu naprej. Vso pot, posebej še na vrhu smo skrbeli za klepet, za dobro razpoloženje. Pomlad je svojo svežino natrosila v dolino in na pobočja osamele Rudnice. Pridih svežine in cvetoče narave je bila izvrstna priložnost za druženje in pozabljenje svojega jaza. Vzeli smo si čas, vsi za vse. PROGRAMSKE USMERITVE ZA LETO 2005 SINDIKALNEGA SKLADA PRI SGS Sindikalni sklad pri SGS bo tudi v letošnjem letu na osnovi programskih usmeritev izvedel naslednje akcije: - zagotavljanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov članom - zagotavljanje namenskih kreditov ob nabavi kurilnega olja - sofinanciranje preventivnega okrevanja in sicer v višini 30.000,00 SIT na člana - subvencioniranje letovanja preko TA Sindicom v višini 7500 SIT na člana (letovanje na 5 dni enkrat letno) - za organizacijo sindikalnega izleta preko TA Sindicom 5% popust - subvencioniranje prehranjevalnih bonov za 1. maj - nabava oz. dodelitev avansa za smučarske vozovnic^ V razpotegnjeni vrsti smo se vračali. Cvetovi avriklja so potrjevali naš zlati čas. Tak dan podeliti z dobrimi, prijaznimi sopotniki, je zlati čas. Da malo oddahne, da trup si odžeja in malo počije. Zato družba na sonce, v gostišče zavije. Vseh sort novic, zanimivosti in življenjskih utrinkov smo si imeli križem kražem povedati. Gostitelj 28.7.2005 Cerkev Sv. Martina v Srednji vasi Glasbeno poletje Bohinj - Klavirski trio Arcadia (Nemčija) Didakta Radovljica 29.7.2005 Mrcina ranč v Studorju Diavečer in memoriam Tine Mihelič Predvajanje prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga Mrcina ranč Gsm: 041 790 297 30.7.2005 Ribčev Laz Vasovanje TD BOHINJ Tel.: 04/5746 010 31.7.2005 Ribčev Laz Kmečka ohcet TD BOHINJ Tel.: 04/5746 010 MALEM VATERPOLU 3. september, TRIATLON BLED 16, - 18. september, 100 LET VESLANJA NA BLEDU - DRŽAVNO PRVENSTVO V VESLANJU 17. september, TEK OKOLI BLEJSKEGA JEZERA OD ZAČETKA DO KONCA Začelo se je v lanskem letu. Bili smo eni izmed mnogih, ki so nas izbrali za prekvalifikacijo v obdelovalce lesa. Na začetku nas je bilo 25, vztrajalo pa nas je pravljično število 13. Ko so predavanja končno stekla, se nam je porodila zamisel, da bi ob zaključku šolanja organizirali dvodnevni piknik v Markovem vikendu na Jelovici. Priprave so bile v polnem teku, nekaj povabljenih je odpovedalo, »legende« pa smo nadaljevale vzpon proti cilju. Težko pričakovani piknik je potrkal na vrata. Zbrali smo se na »štacjon« v Bohinju, kjer smo pogasili žejo, kakor nam je pač dovoljeval »Kebrov zakon«. Beseda je padla in odpravili smo se novi dogodivščini nasproti. Vprašanj 1001, odgovorov nič. Start. Prvi kilometri so kar šli, ko so nastale prve težave. Cesta ni bila najboljša, zato se nam je izgubil prvi kandidat Darjan čisto nekje na začetku. Vsi smo stali in čakali na navodila, ki nam jih je ponujala mati narava, »porini«. Posledice so bile krute, toda resnične. Vsi »porivamo« do onemoglosti razen nekaj izjem, ki so raje svoje jeklene konjičke oborožili z verigami. Ko smo skoraj pririnili do vrha, nas je presenetil zelo »vljuden« voznik pluga. Pod prisilo smo naredili postanek, ki smo ga spremenili v degustacijo domačega čokoladnega likerja. Ženski del posadke ga je z veseljem »uničil«, moški pa so ozebline greli kar s »šnopsom« in pivom. Uspelo nam je skoraj nemogoče, še sto metrov in že smo bili na cilju. Poprijeli smo za delo, se natovorili kot mule in gazili po celem snegu do pravljičnega vikenda. Glasovi želodcev so nas prisilili, da smo Matjaža zaposlili z žarom. Zabava je bila v polnem teku, pijače dovolj, hrane tudi. Noge smo si osvežili kar s tekom po snegu. Alkohol je počasi začel učinkovati, nekateri so začeli z nočnim žaganjem hlodovine. Postali smo močno zaskrbljeni, kam s toliko metri drva. Jutro! Nov dan in obnova prejšnjega dne ob dobri kavi, ki je s svojo aromo prebudila tudi najbolj zaspane. Vtisi so čudoviti. Ta konec tedna je bil nepozaben. Petra Cimprič LIPov DAN Vse zaposlene, upokojence in štipendiste vabimo na LIPOV DAN, ki bo v soboto, 3. septembra v kampu Danica v Bohinjski Bistrici. Za prijetno vzdušje bomo organizirali družabne igre, kulturni in zabavni program ter glasbo za ples. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno. ŽE DANES Sl REZERVIRAJTE 3. SEPTEMBER ZA DRUŽENJE IN ZABAVO S SVOJIMI SEDANJIMI IN BIVŠIMI SODELAVCI. lipbled Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da prijavite svojo udeležbo na priloženi prijavnici do 31. julija 2005, da bomo lažje organizirali prevoze in ostale aktivnosti v zvezi s prireditvijo. Program LIPovega dneva in vozni redi avtobusov bodo objavljeni v Glasilu, ki bo izšlo 15. avgusta. Že sedaj pa vam lahko zagotovimo, da bo zabavno, zato si želimo, da bi se LIPovega dneva udeležili vsi Lipovci. Pozivam vas bralce in udeležence delavnic (nekateri ste bili že predlagani), da skupaj napišemo kaj lepega, kaj vzpodbudnega, morda bo drugim polepšalo kak dan! Ne pozabite nase in skrbite za svoje zdravje! Ažman Simona DELAVSKI PREDSTAVNIKI V NADZORNEM SVETU Svet delavcev je na svoji 46. seji odločal o svojih predstavnikih v nadzornem svetu Lipbled. Glede na zakonodajo imamo pravico do dveh (od šestih) predstavnikov. Na razpis so se prijavili štirje kandidati, ki so vsi izpolnjevali pogoje razpisa. Po tajnih volitvah sta člana v nadzornem svetu z mandatom od 1.7.2005 izvoljena in s tem določena s strani Sveta delavcev Bogo Bajec in Pavel Sedlar. Bogo Bajec je bil član že v prejšnjem mandatu in je zaposlen v PC Notranja vrata. Pavel Sedlar, novo GLASILO Organizacijski odbor kurilnega olja. V letu 2004 smo se dogovorili s hranilnico LON za namenski kredit za nakup kurilnega olja. V tem delu je sklad subvencioniral 123.593,63 SIT. Ocenjujemo, da akcija dobro poteka, saj se naši člani iz leta v leto bolj poslužujejo te akcije. V letu 2004 je bilo prodano preko 1.300.000 litrov kurilnega olja (nabavilo ga je preko 1260 članov). Sodelovanje sindikalnega sklada in TA Sindicom lahko ocenimo, da je v letu 2004 potekalo dobro. Naši člani so koristili 5% popust pri letovanju, 5% popust pri organizaciji sindikalnih izletov. Sindikalni sklad pa je tako kot prejšnje leto tudi v letu 2004 dal avans za nabavo smučarskih kart v predprodaji (za Krvavec, Črni vrh nad Cerknim in Stari vrh). V letu 2004 smo organizirali gledališki predstavi Kulturno umetniške skupine Predoslje in za svoje člane subvencionirali karte v višini 130.800 SIT. Kakor vsako leto je tudi v letu 2004 potekalo praznovanje 1. maja na Joštu. Za svoje člane je sindikalni sklad subvencioniral prehrambene bone in sicer v višini 821.250 SIT, ki jo organizira SGS. V letu 2004 je bila dana PRIREDITVE BOHINJ JUNIJ datum in ura kraj naziv prireditve Organizator^^ 5.6.2005 Ribčev Laz Gorska kolesarska tekma za pokal Alpe Adria Bohinj 2005 ŠD Srednja vas Info. In prijave: 041 665 125 051 440 581 11., 12.6.2005 Bohinj 2. Slovenian Fly Fishing Show Bohinj 2005 Racoon, Ribiška družina Bohinj, Zavod za ribištvo Slovenije, LTO Bohinj 04/574 75 90 11.6.2005 Škofja Loka- Soriška planina- Bohinj- Bled 1. turistični rally 18.6.2005 Ob 8.00 Petrovo Brdo 4. gorski maraton štirih občin Tolmjn, Bohinj, Cerkno, Železniki TD Podbrdo LTO Sotočje GSM: 031 889 939 25.6.2005 ob 20.00 Cerkev Sv. Nikolaja Bohinjska Bistrica Islandsko - Nemško -Slovenski pevski večer (Islandki ženski zbor iz Akureryrija, Nemški moški zbor iz Wiesbadna, zbor sv. Nikolaja iz Boh. Bistrice Mešani pevski zbor Sv. Nikolaja JULIJ datum in ura kraj naziv prireditve Orqanizator